I» KO LET A REO JE llEI.AVSKI I.IST ZA MISLEČE ClTATELJE PROLET AREC Jugoslovanske Sloeialisliène Zveze in l'rosvelne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU N i > 1779 - —— «. >»»>. -«..».*«« « w—• ■».. wi. * ■•"» » ««'» CHICAGO. ILL., 1». OKT O BRA (Qctobor IS), 1941. ?ubli«h«<) W^My ,t 2301 8. Uwnd.l«- Av.. ... LETO—VOL. XXXVI. Še nič ni gotovo da se bo Hitler zadnji smejal NEMŠKI POHLEP PO UKRAJINI. — ANGLIJA KRITIZIRANA, KER NE PRISKOČI RUSIJI IZDATNO NA POMOČ— NACIJI TRDIJO, DA JE NJIHOV SEN V EVROPI 11 URESNIČEN PRIZNANJE RDEČI ARMADI Da^i je sovjetska armada po-jnent in h tem Hitlerja primoraT kazala v 16 tednih vojne z —---- Nemčijo čudovito odpornost, je morala \ «eskczi popuščati in Hitlerjeve horde prodirajo globlje in globlje, četudi z o-tfromnimi žrtvami. Nezlagana bahavost Ko se je Hitler pa *koro petmesečnem molku nedavno znova oglasil, je marsikdo mislil, da je to storil zato, da opogumi Nemce za nadaljevanje voj-' nih naporov in jih pripravi za j aaiialine žrtve. Bahal se je s pridobitvami v Rusiji in kon-statiral. da je zrušena za zmerom, In obljubil je Nemcem nova "presenečenja", novo radost v obliki nadaljnih zmag v boju s "strtim boljševiikim zmajem". Dasi nemška armada v Rusiji ni po tistem govoru zmagovala nič hitreje kot prej, je trs-ba vendarle priznati, da je demonstrirala v novih napadih o-jrromno ofenzivno silo, doeim obrambna moi sovjetske armade pojema. Velikanske pridobitve Hitler se ponaša. da je njegova armada okupirala trikrat io/iAa ruskega ozemlja, kakor je velikost Nemčije. To bi sicer ne pomenilo dosti, ako bi bile te nemške osvojitve kje na severu Sibirije. Toda to kar je nemška armada že osvojila, so najobljudenejši, najbolj industrializirani kraji Sovjetske linije. In če se Nemčiji znova posreči dobiti Ukrajino v celoti. la vzeti kak itlilijon nemških vojakov z ruskega bojišča in jih pognati v boj z angleško armado. Število brezposelnih bo te mesece po vsi deželi jako naraslo Tadi N*wci prtsaavaj«, 4« — rd»c» armada rt» pogumno bori in J»m priaadeva velik« imgiiba. Slika preplavlja sovjetske kmacka fanta na »o-jaiki raji. v * Slab« izkušnjo Toda Angleže je minila vsa volja, da bi v tem času poskušali z invazijo. Bežati so morali iz Francije in iz Belgije ter Nemcem prepustiti ves svoj materijal in »provijatrt. Poskušali so invadirati Norvežko in se morali umakniti. Poskušali so v Grčiji in posebno na Kreti ter tudi tu izgubili. Vsled teh porazov Angleži ne verujejo, Na Češkem se ek^ekucije vz- Srbi so na Balkanu edini, ki da bi mogli s svojo invazijo na i nadaljujejo. Očividno se »« nemški okupacijski grmadi PRESOJANJA DOGODKOV PO M A IX PO kontinent doseči kaj drugega. ... . ,, ... . ,,n: rr?uu ujmi«ju ... j. kot drugi Dunkirk in drugo |J« HWtr odločil ta narod um-, nema,o *rahu in «*ub. Za ka- Kreto. Svojo moč opirajo že od čitl docela. K<> mu [f , zen pa Nemci uničujejo po cele rewo upirajo in ji^povzročajo nekdaj na bojno mornarico in v sedanji dobi na svoj zračno floto. Angleška armada na suhem bi kaj zalegla le. ako se bi uoleg nje borila še kaka druga armada. V tej vojni niti to ni zaleglo, kajti skupno z angleški} armado se je borila z nfem-*kimi divizijami francoska, belgijska in nizozemska armada,, pa je bilo vse zaman. V Rusijo Angleži velike armade n« bi mogli poslati. V Francijo morda la#ije, a težje bi bilo potem bežati iz nje, morda še cek) težje, kakor zad- slovaška republika podala, o-ziroma mu je bila žrtvovana, je udaril najprvo po delavskih voditeljih. Le malo jih je moglo pobegniti. Sedaj pa kosi ee-£ke izobratence vse od kraja, tudi one, ki so se mu po mona-kovgkem miru slepo udinjali. V Newarku, N. J., so s« člani unije Motion Picture Machine Operators (AFL) zatekli na »o d išče z apelom. da naj njihovemu loka ki imenuje sodnega Dasi industrija, ki ima vladna naročila zaposluje mnogo delavcev in najoma nadaljne, ac pa odstavljanja toliko večja V obratih, ki producirajo reči, ki so sicer vsakdanja potreba človeku, a ne dobe pa materi-jala. Kajti materijal jo sedaj prednost onih obratov, ki so upe si en i za narodno obrambo (national defense). Samo v Michiganu bo iz "mirne industrije" ali kot pravijo, iz civilne produkcijo, odslovi jenih naslednjo tedne nad 150,000 dolavccv, največ iz avtnih tovarn. Odstavljanje se že vrši no samo v Michiganu nego več ali manj v vseh mestih. Nekaj tednov, običajno po 16 tednov, bodo od slovi jo ni delavci dobivali brezposelnost-no podporo, mod tem pa bodo KAMPANJA ZA OBLATENJE A. F. L. VSLED RAKETIRSTVA r KI SE JE RAZPASLO V NJI DELAVSKA TAJNICA FRANCES PERKINS APELIRA, DA NAJ TUDI UNIJE TOČNO POROČAJO 0 SVOJEM POSLOVANJU. — VELIKO BESED PROTI KORUPCIJI Tudi 61. redna AFL. ki se trti konvencija v Seattlu, Oglašanje korupcije „f . , Delegati in odborniki v ^rî!Âe t0 kîlr .b!.d€,^8kA Seattlu imajo na sedanji kon- konvencija morala biti.x Ekse-kutiva se v svojem poročilu si cer ponaša, da ima AFL že bli venciji veliko neprijetnosti tudi zaradi korupcije, ki je že leta razpasena v mnogih lokalih zu šest milijonov članov, kar je a FL. Po odpravi prohibicije več, ko kdaj prej v njeni L, se mnog[ izmed tistihf ki ^ dovini. Ampak na ugledu ni napredovala. Primerjanje s CIO Eksekutiva AFL poudarja po mnenju vtade dobili delo v 1 Porast Članstva še posebno ra obratih za "national defense" Biro AFL za statistike meni, da se to no bo zgodilo še tako kmalu in bo morala brezpoeel-pomagati vlada, na pri- mm mer s .povečanjem budgota za rwPA. vasi s tem, da jih požigajo in prebivalce »postne le vse od kraja. Milan Nedič je bil general v jugoslovanski armadi ni v bitki za Skoplje se je izkazal junaka. lesedo. Kit je torej Rusaja pifrkaza-tako mogočen odpor, da so w ga posebno v Angliji na vso Noe radovali, čemu ni Anglija .tudi kaj storila nji v pomoč? fr-magala je Sovjetski Uniji /. letali, ki pa jih niti sa-ma nima zadosti, nekoliko z ^"gim materijalom, in pa s ki se bo zadnji smejal. t Ako v vaši naselbini ni ie kluba JSZ. pristopite van «o kot član "at large". članartHa je $1 na leto: V Franciji je dovoljeno prodajati pijano samo po 4 ure na dan. In od ljudstva vlada zahteva, da naj pije, če že hoče kaj aikaholn«*gi» piti, samo v urah. Ob torkih, če-sebotah pa so prepo- ,vedana ves dan. Alkoholnih pi-Anglija se nadeja, da bo do- ne Hmp njhie 0,rJagiati v ča- 25 odstotkov n€ dniKaie. Ak0 se ^ živi* iz Zed. držav. Ob enem mU|| da j€ j.>alicijll deieia vi- pospe*uje svoje domače polje- nft dobre^a brandija in raznih delstvo, ki je v tej vojni čudo- drUKih likerjeVf je ta prepoved vito napredovalo. Prej je An- za njeno |jlldjitYO uda- glija dobivala mleka, jajca, i rec Uhko sj predl,tavite. v ka-sir, perutnino in razna druga ko mi,zernih razmerah živi. živila iz Danske. Nizozcm - v njemu isvojevale vsaj • il onem »siru mw w • —----- — - razmerah. Ali sedaj, ko gre za telesno varno«! Sotrudnikom koledarja Noš nomen je izdati Ameriški družinski koledar ko hitro mogoče. V ta namen potrebujemo sodelovanja sotrudnikov. Čimprej pošljejo svoje stvari, toliko laglje je nam planirati razpodelitev, iskati slike, napraviti korekture in vložiti strani. Prosimo torej vse, ki mislijo kaj poslati, da to store v čimkrajšem času. Priporočamo se tudi za zanimive slike. Vse, ki jih prejmemo, potem vrnemo, bodisi porabljene in druge. Četudi letos rokopisov od naših sotrudnikov v starem kraju ni bilo mogoče dobiti, je urednik osebno poskrbel, da jih je dobil že prej, torej bo stari kraj tudi v prihodnjem koledarju častno zastopan. Vsebina bo prvovrstna, kot običajno, in koledar za leto 1942 bo znova triumf slovenske književnosti v tej deželi. x Tudi zastopniki, ki nabirajo oglase, so vabljeni, da svoje delo skončajo ko hitro utegnejo. S skupnimi močmi bomo izdali osemindvajseti letnik koledarja v obliki in z vsebino, da nam bo vsem v ponos! Proltat-éc, Ottofcer INI. PROUETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKÓ SREDO. Ii4«ia Jugoslovanska Delavska Tiskovna Drvftba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zcdinjenih državah ta cclo leto $3*00; za pol leta $1.76; * sa ¿ctrl leta $1.00. Inosemetvo: sa belo leto $3.50; sa pol leta |2.00 __»■ «■* ■ *»_£ •. \ t, H V v i«' \ t;—s- Vsi rokopisi in offlaai morajo biti v našem uradu najposneje do pondeljka popoldne sa priobčite\ v številki ukočega tedna. i i 11 ^T ,» PRÖLEtAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1V06. ' Editor______________________:--------------------------Vrunk Zaits Business Manager-------------------------------Charles Poforelec ' ■■- ' ■ • -- - ' ' • " • "-• p 't « » • '' SUBSCRIPTION HATES: United State»: One Year $3.00j Six Months $1.7»; Three Months $1.00. Foreign Countries, One tear $$.50; Six Months $2.00. - ---------:--- PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO, llX. Telephone: ROCKWELL 2864 MH0GO FRANCOZQy SE ZA yOJNO Z NEMČIJO udeleže redne seje v nedeljo 19. dfctobra, ker z delom smo septembra nekoliko zaostali, pa ¡¿a bomo morali sedaj toliko Mpo,rpeAlti-. Dalje vabim vse rojake od blizu In dale«, da posetijo veliko plesno zabavo, ki jo v sobo tv 25. cktobra priredi v Jru-itvmem domu v Bridgeportu društvo št. 1$ $HPt.' TUdI td društvo je vilarijtmo V Pf6s*et-ni matici. Igral bo Frank Har-b;č Jr. iz Clevelarida in rijetfov orkester. 1 • Poročal bi še kaj, na primei kako se mi je do^adha zadnja konvencija SNPJ. 2*dfclo se hft je, da se z Barbičem nekam gre bo ravna in obetali jo mu poraz. Pa jfe bil izvoljen z veliko večino. Čudna so pota "tega puklastega sveta". JoMph Snoy. Na gornji sliki so «¿onci la bivio francos*« vojaáke tkademije v St. Cyr«, ki so jira jo po porasu njihn« de- irU posrečilo pobegniti v Anglijo, da tam nadaljujejo svojo itttdij«. Uče s« sa oficirje v svobodni francoski ar- e '«t« ' «sadi, ki ji poveljuje general do Gaulle. a Kaj bo £ delttfilvoni po vojni? S pomotjo vojne industrije je bilo mogoče tnižati brezposelnost že celo v Ztd. državah za več milijonov in vlada fneni, da bo s tem sredstvom do malega odpravljena v prihodnjem letu. V Evropi brezposelnosti več ne pozmajo. Vlade so jo odpravile s pomočjo vojne in pa s prkUnim. zastonj^kim c(elom. Milijone ostalih pa je zaposlenih v vojni industriji in v poljedelstvu. Vzlic temu pa se ljudje vztrajno vprašujejo, kaj bo, kada-bo Vojne konec in ako nastane tak mir, v katerem ne bo treba več graditi bojnih letal, tankov, drednavtov, rušikev, knžark, topoV ih strojnic. * • » 4 Pa je problem prav enostaven. Ako imajo vlade milijarde dolarjev zA vojno industrijo, čemu jih ne bi še toliko laglje dobile in porabile za delo, ki je človeštvu Y korist? Na primer v Zed. državah. Ce je bila vlada v stanju dobiti s posojili in z davki milijarde za gradnjo topov, tankov, ladij in aeroplanov, za vojašnice in vojaško opremo, četrtu jih ne bi mogla dobiti, kadar bo vojne konec, za stvari, ki bi dvignile blagostanje in bogastvo dežele? • Stotiso6e stanovanjskih hiš v ameriških mestih bi bilo treba «podreti in zgraditi stanovanja, ki bi bila dostojna za ilove-ška bivališča. Tako daje ta problem sijajno priložnost za zaposlitev več milijonov delavcev, ako bo tu kdo, ki se ga bo rwno letU, kakor se je lotila vtada z vso mogočo energijo pnpfav-Ijanja na obrambo in uposlila industrijo" v prid oboroževanja. ~ Stavbinska industrija je le ena primera, kako se lahko prepreči ponovitev brezposelnosti, ko bo vojne konec. Vendar pa bi bilo napačno, ako se bi udajali v iluzije. Socialistu je rešitev problema brezposelnosti sicer enostavna, a socialist tudi ve, da v sistemu, v katerem industrija obratuj? radi dobička, ni tako ipreprost kot se komu tdl Za oboroževanje moramo prispevati vsi, kajti gre se za obrambo dežele. Vladi v ta namen ni težko dobiti sredMev. V mirti dobi pa velja takozvana "privalna iniciativa" in kar podvzame zraven vlada, je zgolj "oharity'\ da pomaga onim, ki si sami "ne morejo". Tak način je napaCen in kvaren ne samo tistim delavcem, ki prejemajo "relif", nego koncem konca vsemu ljudstvu. Ako nočemo, da se kriza, ki je zaval#vela po deželi leta 1929 pohevi, je treba gospodarstvo preurediti tako, da ne bo temeljilo na načelu profita, nego da bo s\užilg>.potrebam ljudstva. To pomeni socializacijo in vladno planirale, ne v interesu malega sloja posedujočih in njihovih dotoičkov, nego v korist skuipnsti, to je, vsega ljudstva. > ■«* i i t ■ Sedaj je čas, da se delavstvo za to pobriga, ne šele, kadar iHU teče voda v grlo. Unije so sedaj jačje In delavcev je več organiziranih kot kdaj prej. Ako hoče ref-nlčno apcialrio zaščito, naj deluje za socializacijo, če si jo ne izvojuje vsaj v neposredni obliki, pride v deželo po vojni rtov polom, hujši qd zadnjega in za delavstvo težji časi kot so bil. v "hoovervillu". PUH SMRTI PRI JELNIJI beg s strašnim ognjem iz za-ly)pnih topičev. Polje je bilo ha obeh sttarteh poti vse polni) Sliko iz vojne t Sov^sM Molji .j ¡^^Sffi} Pmrt j« puhnila v obl-nt i»1«- fpla$*li sa uspešni napad z ba-1 lef. Topniiki ogenj je moral Kuga denuncijanstva . V totalitarnih deželah vlade uče, da je denuncijanstvo pa-triotrična čednost. Otroci so v njih urgirani zatožiti tudi starše, ako govore ali delajo zoper vlado. Na 4*lavc$ se apelira» da naj obveste merodajno oblast o vsakemu, ki ščuje proti vladnim naredbam. Navdlhovamje za denuncijanstvo se Je enako zaneslo med kmete, med uradnike in med vse druge sloje. Tisoče ljudi je bilo po nedolžnem obdolienfh "nezvestobe? in ha tisoče jih je bilo kaanovanih, ker se oblast ni potrudila, da bi dognala upravičenost ali neupravičenost ovadbe. Dovolj je bilo, da je bil človek zatožen, pa je prihrumela na njegov dom, običajno ponoči, oborožena č^eda ter ravnala t njim kot da eo zaloiili zver, ki jo je treba pokončati. že v hormalnih razmerah, in to celo v deželah, ki spoštujejo civilne svobod&ine, na primer v Zed. državah, se dobe podle duše, ki se skušajo nad neljubimi osebami maAievati t denuncijacijami. Se veliko hujša pa je ta kuga pod diktaturami, ki svojo moč opirajo na denuncijante. V NemčUi se je kuga demuncijarurtva razpasla toliko, da se je zdelo vladi potrebno izdati odlok proti nji. Zapretila je 9 kaznijo vsakemu, ki bo po krivem dempiciral. tTo bo morda ndkaj pomagalo, aH vzrok za denuncijanstvo ostane. Diktatorski režimi m Igmoj za prilizoVanja, petolizništvo in ovadu-*tva. Ta bolezen ne izigint, dokler ne nastane demokracija in dobi ljudutvo svobodo in pravico mialitl ter delati po prepričanju najmento hlapčevati po ukazih. » ' • Družabni razvoj ne gre nikoli po načrtih političnih in ekonomskih arhitektov. nlkari-kemu. poročevalcu in vsem tistim. kiso,bili z njim, ko so dospeli na osamelo bojite pri Jclniji, ki ga bodo morda bodoči kroniki označili za kraj. kjer so ru»ki bajoneti prvič pri-111 nacljem do živega. Porau! osmih nemških divizij, kakor to trdijo Ru*i, se morebiti sliši kakor nekaj »kromnega v primeri z neka: terimi ogromnimi vojmškimi manevri v tej svetovni vojni. Ali naj se to vidi še tako skromen uspeh na prvi pogled, je sovjetska zmaga pri Jehiiji daleč naivečja od vseh, kar si jih je doslej izbojeval nad Hitlerjem še kateri izmed njegovih nasprotnikov. Je«en?ki vetrovi so piha'i preko aapu&čenih poljan in deževalo j«. Nad potom je visel Čuden, črn, premikajoč se oblak — oblak, ki se je vzdigal in padal* se steflil in zopet zde-belili —- neprestano menjaje svojo obliko in svoj položaj. Vrani! Ali so pa to bile kavke? Oh, kdo bi njo#el to razločiti, z aelo je imelo to smolo, da je ležalo na vzvišenem svetu, s katerega se je videlo po celi širni poljani. Radi te lege je bila -Ulfckova sila zia-željen vojaški objekt in kraj ene odločilnih bitk v jelnijskem boju, ki je trajal mesec dni. Ušfckova je bila popolnoma razdejana. Vsaka hiša je bila upepeljena, vsako drevo presekano — ali to pa ne s sekiro, nego od bomb In krogel. Samo ena tičnica je ostala» cela na hekem drogu, — čustven okrasek kmečkega borjača. Ta višina je bila v nemAkih rokah, a so jo Nemcem iztrgali iz rok Ru*i po počasnem prodiranju po Vseh štirih pod tnorilnim topniškim ognjem in po končnem naskoku z bajoneti. Tu je bi) prvi dokaz za bojevanje v zakopih. Nasprotna zakopi so si bili kakih sto vatlov narazen. ali samo 50 vatlov «pa ločeni od strojnic na obeh straneh. . Obramba obeh vojiik je bila skoro enaka. Zakopi so bili po kakih 6 čevljev globoki. Vlekli so se vzporedno v polkrogu okoli višinskega grebena. Na vsakih par vatlov ob zaikopih so bile s tramovi podprte in s slamo postlane jaime. Skupen grob padlih žrtev Cela zgodba o bitki je bila razločno napiisana v zemlji. Lahko se je videlo, kako so si Riisi izkopali pot proti nemškim črtam fz bližnjega gozda, ko so deloma obkrožili nemško postojanko ter ipotem kar sipali krogle iz topov na očki ostali izhod za nemško zalogo in u-mik. Velika gomila s cvetličarni ob straneh vrh zavzete višine je pričala o ceni, ki sojo jonetl.' Sto ítvljev dolga in 50 pokriti yes teren popolnoma, čevljev široka gomila je bila Kajti luknje j?o bile tikoma ograjena s plotom iz rdeče po- \ d ruga pri drugi, harvanih kotičkov. Na vrhu ni bilo križa. Ali namestu tega je bila velika ivezda: Napis, izhiknjan na plošči iz aluminija, ki so ga dobili iz ne-nega sestreljenega letala, re je glasil 4akole: "Skupni grob za ti«te, ki «o poginili na tem me*tu v boju proti nemškemu fašizmu. Od ?9. julija do 5. septembra 1941." Blrzu ruiškega groba so bile drutge lehe sveže prsti, ki so predstavljale pokopališča nemških vojaltov. Preko celega bojišča se je #>il duh po razpadanju in razkrajanju. Brez dvoma je bila premoč sovjetskma topništva odločilen činitelj v tej bitki in le Čuditi se je, da so mogli Nemci vzdržati tako dolgo. » ' Oatanki sa naciji VpraAan$e zalog je moralo biti strahovito» Se vedno je ležalo do*ti nemSkih reči naokoli — kosi razbitih oklopnikov, o-klopnih vozil za čete, nemških Metov* prestreljene čelade in drugi kosi razbite opr?me. Glavna poslopja požgana Takoj potem, ko je rdeča armada iztrgala Jf lnijo Nemcem j z rok, je brlo to me?to pravi pravcati panj vojaške delavnosti. Treba je bilo popraviti mostove, zgraditi novo obrambo, zadelati luknje m spraviti o-elanke prebivalstva pod sfreho. čete niso držale rok križem, nego so izvajate vsa ta popravila z veliko vnemo in naglico. Vsa važna poslopjja v mestu so -požgali do tal. Večina bivališč iz hlodov je bila ali podrta ali pa poškodovana. Rusi pravijo, da so Nemci razdejali velik del mesta na svojem urmku potem, ko so zaprli vue nevojaške preoivalce v cerkev. V neki porušeni vasi je nekii kmetica znorela od pokanja pušk in topov, pa je z zve$-j njem obleke in raznih hišnih predmetov na hrbtu tavala od porušene hiše na polje in od-tam nazaj v vas cel dan, ne da bi se zavedala, kaj počenja. Kako grozne posledice človeškega besnenja! Anton Tratnik se v Pittsburgh!! qi "dobro počutil Znani naš <*>tTuduik in društveni delavec za SNPJ piše h svoje naselbine v Diamond-ville. Wyo., med drugim j "Sem zopet doma in upam, da oridem kmalu na "pravi rod", to je, da se bom počutil kot .. Vršila se bo v nedeljo 9. 11 Vembra. Odbor, Ki.ima na < i» poskrbeti za spofcH. je svoje delo domalega že izvršil. P10-gram bo izboren. Godba za ples bo v obeh dvoranah Sl ovenskega delavskega doma. Na poti proti Jelniji so se vr- j Poročilo o konferenci stile porušene vasi druga za drugo in videlo se je čmidalje več ostankov za pobeglimi Nemci. Bombe in zaboji pa mine vsega tega je bilo v obilici vse naokrog. Ušakova je bila glavna postojanka levega krila v nemški obrambi J ein i je, ki je mesto dobršne velikosti. Njo so milili Nemci prejkone porabiti za oporišče v svojem navalu na Moskvo. Rusi so zavzeli J o lnijo s po-ihočjo-obkroževalnega gibanja, s katerim w objeli mesto na dveh Mraneh in bi bili tako že skoro zasegli Nemce. Nemci so ušli iz Jelnije skozi ozek koridor ter krili ta svoj TISKOVNI FOND PROLETARCA XXIV. N» predlog Anton Tomiič* ii Oak-landa, Calif., in « sodelovanjem »im-pjittfarjtiv ter članov JSZ »o bili v zadnjih dvfch tednih »brani «lede*! prispevki: Detroit, Mick. Po $1: Ignac Travnik, Albert Naprudnik in "Bi*" Tone Tom*ii, skupaj $3,00. (To vsoto je istotfil Anton Tomšič sam, ko se je orflasil v urainlk; Joe Utatee 25c, skupaj $2.25. (Poslal K. Krsnninik.) Springfield, III. Neimenovan $1; po 5tlč: iohrl Gorfek «t., Jo^n Oce-pek, .to*pf>h Ovca, John OorŠek ml., I^odkt Aidlrh; po 25c: John Furlsn, saf tnl.. Frani» Oor«e, John Močnik, Ann Aidich, Frank Kalsn; Mrs. Frank Golob 20c: po 15c: BUi« Stru-kel Ih Anton Stmts, skupaj $«.15. (Nabr.il« na 35-letnkl druitva *t. 47 fflNrtl Kristina Tutl^h ) Detroit. Mick. John Volk 50c. .Skupaj $21.80, prejinji Iskaz $1, 320.26, skupaj $1,342,06. * rrqncija svoj poraz še redno silno drogo plačuje Po premirju je morala Fram-•:ija plačevati Nemčiji za vzdrževanje nemške okupacijske irmade in nemške okupacijske oblasti v zasedeni Franciji 400 milijonov frankov na dan ali v ^meri3ki veljavi približno o-^m milijonov dolarjev dnevno. V drufci poloviei tega leta je Nemčija Franciji to vsoto znižala na šest milijonov dolarjev dnevno. Obeta ji nadaljna znižanja, če Francija dokaže, d^i bo *i^kreno" sodelovala 7. Nemčijo za "nov red" v Evr: (>i. LISTNICA UREDNIŠTVA Poročilo Josipa Snoya o zadnji 'konferenci v Bartonu je Š2-le v tej številki, ker ga v prejšnji n*smo mogli uvrstiti. Zapisnik iste konference, ki smo ga prejeli v pondeljek ta teden od s. J. Viteza, bo objavljen prihodnji teden. Vtisi s konvencije SNPJ bodo nadaljevani v naslednji številki.' POTAPLJANJE TOVORNIH LADIJ JEMLJE NA DNO TONE IN TONE 2IVIL IN DRUGIH POTREBŠČIN J0. * » . PREGLED BLAGA, KI GA JE VOZIL NAPADENI PARNIK PINK STAR 12 AMlERtKČ V POMOČ VELIKI BRITANIJI društev Prosvetne matice Bridgepcrt, O. — Konferenca Prosvetne matice, katera se je vršila v nedeljo 28. seipiem-bra pri s. Josephu dkofu v Bartonu, je bila nov triumf tukajšnjega zavednega delavstva. Zastopanih je bilo sedem društev, par pa jih je poslalo pismena perečila. Vreme je bilo lepo do konca ih po konferenci so se posetniki zabavali v senci dreves v prosti naravi. Tej mali ikUpini, kljpfauine polf^aj, in za klub 11, ki vedi delo za JSZ, so taka zborovanja vzpodbuda. Človeku je prijetno biti v tako zavedni družbi. Sodirug NaCe fclemberger je prišel že »par dni prej, da obišče znance. On je predsedoval1 konferenci. Zapisnikar jc bil s. John Vite*. Spomnili smo se karpada tudi Ptoletarca in ob enem smo sklenili upravi sporočiti, da ako pride kdo sem zanj na agitacijo, mu bfrdo Me na roko vse naselbine, ki so bile zastepane na tej seji. Dcbili smo zagotovilo, da dobi klub št. 11 JSZ v Bridgepor-fU nekaj novih Članov. Pomen-ki m se vršili z našimi siihpa-tičarji in upamo, da se bodo pridružili na&eiMi gibanju. Ves prejišnji konferenčni odbor je bil znova izvoljen in de-dah mu je bil še organizator za naselbino Maynard. To nalogo je prevzel Marke Pogačtf. Na tem zborovanju so bili trije delegatje konvencije S. N. P.J., ki so o ti i i na kratko podali svoje vtise. Kje se bo vnšil* prihodnja konferenca, bo določil odbor v sporazumu s klubom št. U J. S, Z. * V imenu konferenčne organizacije se aahvaljujem vnem postni kom, in verjemite* da ste ptorili dobro delo. a članstvo kluba Naprej št. 11 JSZ obveščam, da ae naj val Po poročilih iz Wash*ingto-na je predsednik Roosevelt na koncu zadnjega meseca razodel količino in kakovoe* tovora na tovorni ladji Pink Star, ki je plula pod pfenamsko zastavo tel* bila pogreznjena v ice-landskem vodoVju dtrte 19. septembra. Zatrdil je ob tej priliki, da je bil tovor, ki je sestajal večinoma iz živil za Angleže, bistveno važen za ameriško obt-ambo, ter navedel to v pedfroro svoje zahteve po tem, da se morajo zaloge za Anglija Ščititi v prevozu. Predsednik RooseveJt je rekel, da je bila ladja Pink Star tedaj, ko se je pogrezniia najbrž kot žrteV nemške podmornice, rialožena s sledečimi rečmi! Na njej je bilo toliko nira, da bi ga zadostovalo ta več kakor 3.500,000 angleških delavcev za en teden v sedanjih antgle-*klh odmerkih. Mleka v prašku je bilo oa 432,000 kvartov. Izparjenega mleka v količini, ki bi ustrezala l,25(f,000 kvartom svežega mleka. M550.000 kvatHOV pomarančnega soka, — kar preskrbovalo 91,000 oseb z vitaminom C dvanajst dni. Sv^ijine je na ladji pd prašičev in masti pa o»d prašičev. Korv^ie je bilo toliko, kolikor se je pridela na 600 akrih. Vlačnikov je bilo toliko, kolikor jih je treba »a t^, da se iz-orje 715 akrjv zemlje na en dan. Mehanična kopal^ krompir bi lahko izkopala krompir na 2&0 akrih na en dan. Kovinsk^ členi za pasove stiojnic. — Ten je bik) toliko, da bi se lahko ctpremilo t njimi ^0 fkadronov bojnih letal. Orodja za majhne atroje. — Teh je bilo toliko, da bi jih moralo 400 delavcev izdelovati štiri mesece. Vse te zaloge *e morajo nadomestiti, je dejal predsednik tlooseveR. Nekatere se dajo nadomestiti iz zalol?, ki so na rokah, dru^e pa se morajo izdelati, med tem ko nastanejo dolga zavlačevanja v preskrbi gradiva. To uničenje dragocenih t vari n nam podaja en razlog, za kaj Je potrebno za ameriški obrambo, da se dovajajo po-treb^ine ljudstvom, ki se dejansko boju.iejo, je rekel pre 1-sednik ftoosevelt. Po pred«ednikovem mnenju je prav tako važno ^s stališča ameriške obrambe to, da se pošiljajo živila v Evropo, kakor je pošiljanje vojnih potrebščin. O&vidno je hotel Roosevelt s tem podpreti svoje načrte za predelan je nevtralnost nega zakona. Tole mi ne gre V glavo? Kako «o mcgU unije dopustiti, da ¿istijo korupcijo ii njih koruptn» politiki, name»to d« bi to delo samo isvrtile? proletarec, October 15, 1?41. »v...............................* IGNAZIO SILONE: |FOi\T amara ROMAN 12 FASISTOVSKE ITALIJE Z avtorjevim dovoljenjem prevedel TAl.P A ..WHM»MMMMMIMMMMM»MM»MMM»MM»Mt (Nadaljevanje, Kar se mene tiče, sem se skušal pribliiati Generalu Bal-di^eri; veljal je za najizobra- žeiiejsega izmed nas, ker je bil v mladosti v Neaiplju. Pri njem sem se nameraval poučii, kako se mora pravilno odgovoriti, toda on se mi je samo usmiljeno nasmehnil, kakor človek, ki vse ve, a noče tega izdati. ' Kdo naj živi?" ga je vprašal mož postave. Stari Čevljar se je odkril in je zakričal: "Kraljica Margherita naj * • ■ t zim! • Uspeh je bil popolnoma drugačen, kakor ga je Baldissera pričakoval. Vojaki so bruhnili v hrupen smeh in možic ga je poučil." "Je že mrtva... Kraljica Margherita je mrtva." "Da je umrla?" je Baldisse-ra začudeno vprašal. "Ni mo- *oee!" "Zapiši 'ustavoverec'," je rekel možic Philippu Lepemu. Baldissera je odstopil, majajoč radi množice vseh teh nerazumljivih dogodkov z glavo. Sledil mu je Antonio Za.ppa, ki je pod Berardovim vplivom za-klical "Proč s tatovi!", s čimer pa je povzročil splošno ugovarjanje črnosrajčnikov. "Zapiši 'anarhist'," je omenil trebušnik Lepemu. • Zappa je odstopil, na vrsto je prišel Antonio Spaventa. "Proč s potepuhi!" in je s tem povzročil, med čniosrajč-niki divji krik. Tudi njega bo označili za "anarhista". "Kdo naj živi?" je vprašal trebušnik Luigija della Croce. Toda tudi ta je bil Berardov učenec in ni mofirel reči "naj živi", nego "»proč". Zato je od vrnil: ; 1» -t ;* * Proč z davki!" To pot celo fašisti niso ugovarjali. Tudi della Croce j a so označili za "anarhista". Globlji vtis je napravil Raf-falee Scarpone, ki je zastopniku oblasti skoro v gobec zakričal : "Proč s tvojim delodajalcem!" Možic ga je hotel takoj ukle-niti, toda Raffaele je bil dovolj pameten, da je zaklical šele, ko se je izmuznil iz četvero-kotnika. Z dvema skokoma je izginil za cerkev. Nihče ga ni več videl. Z Jacobom Losurdom se je vnovič pričela vrsta previdnih: "Vsa naj žive!" je zaklical in prav težko je bilo predstavljati si boljši odgovor. Toda tudi ta ni bil všeč. "Zapiši," je rekel možic pomočniku "'liberalec4!" "Vlada naj živi!" je z najboljšim namenom zaklical Gio-vanni Oliva. . "Katera vlada?" je vprašal Philippo Lepi. Oliva ni nikoli vedel, da »o na svetu različne vlade. Toda iz vljudnosti je zaklical: "Zakonita vlada." "Zapiši 'lopov*," se je obregnil možic. Pontius Pilatus je hotel biti posebno zvit, in ko je prišel na vrsto, je zaklical: "Vlada naj živi!" "Katera vlada?" je vprašal Philippo. tfNezakonita vlada." "Zapiši," je narekoval trebušnik, " •malopridnež'." Tako se ni doslej nikomur oosrečilo, da bi našel nekaj, kar bi jih zadovoljilo. Sčasoma ie postajala za nas, ki bi morali biti še vprašani, izbira radi odklonitve tolikih odgovorov zmeraj manjša. Toda edino odločilno, še doceia nerešeno vprašanje je bilo, ali je treba za napak odgovor kaj plačati. Samo Bevfeftto' je dokfcaofai. da ga to prav nič ne briga, in je skušal na svoje mlade prijatelje vplivati, naj reko "abas-! so" in ne "evviva". "Proč z bankami," je zakričal Venerdi Santo. "S katero banko?" je vipra-1 šal Philippo. "Samo ena banka je in ta daje izključno samo impresari-ju denar," je odvrnil Venerdi, ki se je dobro razumel na banko. "Zapiši 'komunist'," Za komunista je bil označen tudi Casparone, ker je odgovoril: "Proč a Torlonijo!" Paulummno pa je« veljal za "socialista", ker je odgovoril: "Naj žive reveii!" Sredi poslednjih vprašanj in odgovorov se. je na drugem koncu trga prikazala Maria V i nc en za, Berardova babica, ki smo jo malo prej videli vstopiti pri Mariji Graz^i. "Berardo? Kje je Berardo?" je kričala starka. "Kaj bo vse ti lopovi napravili v naših hišah!. . Kaj so napravili našim ženam!... In možje? Kje bo ostali možje? Berardo?..." Berardo je takoj razumel ali se je vsaj delal tako in je bil z enim skokom pri drhtečem Philipu. Zigrabil ga je za vrat in vtprašal: "Kje je Elvira?,... Kaj ai napravil z Elviro?" Stara Maria Vincenza je prispela med tem do cerkvenega proga m je začela na kolenih znova jadikovati: "Madonna, varuj nas, pomagaj nam, reši nas. .." Ni še končala molitve, ko je glas velikega zvona obrnil poglede vseh na stolp. Tam »o zapazili nekaj, kakor senco neke postave, visoke ženske. Prevzeti smo zadržali dihanje. Privid je izginil. "Madonna! Madonna!" je prestrašeno vzkliknil Philippo Lepi. "Madonna! Madonna!" so začeli vsi ponavljati. Cetverokotnik se je razšel. j Crnosrajčniki so bežali k avtom pri izhodu iz vaai. Iz dalje smo slišali d rd ran je motorjev. Potem smo videli, kako so avtomobili z žarometi z veliko hitrostjo vozili po griču navzdol. Ni se nam posrečilo, da bi jih prešteli. Bila jih je brezkončna veriga. Ob vznožju griča, pri zadnjem ovinku pred glavno cesto so se sunkoma ustavili. BRANDEIS SVOJO SLUŽBO ČASTNO VRŠIL RESTAVRACIJAM in PEKARNAM... SSS*" Točno u rojevanj« t«m-poratur« * si«urn« kontrola vroč inr Za «Mk predel kontrola pot oko i * Poskrbljeno sa i« «n prodal. Prepričajte se sami, kako delati dobičke in znižati stroške z električno peko ... mi bomo nadomestili električno peč za peko v vašem trgovskem prostoru*) opremljenim s posebnim električnim merilom, ki bo kaial stroške obratovanja. Skozi SO dni boete uživali ugodnosti električne peke... paji. kolači in kruh, bodo tako okusni, da se bodo odjemalci opetovano vračali po novo zalogo. .. Primerjajte obratne stroške z onimi, ki jih imate s svojo sedanjo «pečjo. Potem odločite, katero je bolje — in, ako električna peč za peko ne zmaga, jo homo z veseljem vzeli nazaj. Kaj more biti bolj poltenega? Za popolne podrobnosti pokličite RANdolph 1200. ♦ Pod pogojem, da imate dovolj prostora in primemo oiicevje. Commonwealth Edison Company Louis Dembits Brand«». ki jt «Ine S. oktobra umrl » starosti M let, j« kil «d«n izmed n«jslovitejšik članov svesnega vrhovnega sodišča. Revni in iakoriicant »o imeli v a jem« iskrenega branitelja. Bil je največkrat v manjšini, a • sv«jimi argumenti ¡m javnost vedno opozoril na storjeno krivico onim ljudem, katerik edina biba j«, da n« pripadaj« vladajočim. Bil j« član wWv««c« sodišča 23 l«t. Imenoval ga |e vanj predsednik Woodrow VVilsen. Po pokol« a ju je bil £id, prvi svojec« rodu, ki je postal ud vrkovnega tribuna I* ameriške jnstic«. Trajalo je dobre pol ure. V bistvu je namreč veroval "Zaikaj so se ustavili. .. Kaj v hudiča, ne pa v Madonno. se nameravajo vrniti?" sem Prikaz hudega duha bi ga pre- vprašal Beraarcla. pričal, ne pa prikaz svete de- "Raffaele Scarpone ve, čemu vice. ne peljejo dalje," mi je smejoč V -zvoniku smo našli Elviro se odvrnil. in mojo ženo, obe bolj mrtvi Ko so končno avti oddrdrali, kakor živi. je bilo že pozno v noč. j (Naslednji dan smo izvedeli* se izplača leči še v po- 1». <*a j« P^i »v*o prevrnil. I holmu, Virginiji, Evelethu, Gil-bentu itd. Iz Detroita se je otglasil John Volk s pritožbo, da naši zastopniki niso dovolj aktivni. Pravi, da je čakal in čakal, m ker ni bilo nobenega od nikoder je poslal naročnino savn in zraven še dodal 60c v tiskovni sklad. Joseph Krmel, Burgettstown, Pa., je poslal naročnino in zraven dva oglai*a v koledar. Provizijo od njih je poklonil v tiskovni sklad. Jožeta «tem imel priliko prvič srečati na konvenciji v Pittsburghu. Je dober, prikupen dedko in zaveden delavec. Zdaj gremo v glavno mesto naše nove domovine, v Washington, D. C. Tu ¿itf Mary Su-glich, bivša Cikažanka, ki je zvesta naročnici Proletarca. Da pa ne bo sama, je ipoalala od tam še dve naročnini. Pravi, da če bo mogla storiti še kaj za Proletarca, »bo to z veseljem storila. Iz metropole (Cleveland) je poslal 6 naročnin John Kre-bel, Jože Lever pa 4 m 6 oglasov za koledar, dočim je "večni popotnik" Tone Jankovich še vedno na delu za oglase v koledar. Martin Judnich, No. Chicago, III., je poslal 4 naročnine in se 7 oglasov v koledar ter prvo naročilo zanj. V Pittsburgbu sem se prvič sestaJ z našim novim zastopnikom za johnstownsko okrožje Frankom Cvetanom. Naredil je name dober vtis. Par dni po konvenciji se je oglasil z 8 naročninami. Kaj je neki s sodru-gom Langerholcom, da tako molči? steljo, ali p«a naj še malo počakamo in zopet odidemo v Fu-cino?" sem vprašal Berarda. "Najprej moramo pogledati, kdo je v zvoniku« Berardo. ker je zavozil v deblo, ki je bilo počez položeno prek ceste. Bilo jih je več ranjenih, med njimi tudi možic s trobojno je odvrnil }l>repasnico.) 4 (Dalje prihodnjič.) omeniti v tej koloni. Vesel sem bil snidenja z vsemi v nadi, da se še vidimo na prihodnjih konvencijah in da bodo vsi ostali v bojevnih vrstah za napredno stvar. CANKARJEV GLASNIK Revija Canikarjev glasnik je meseca avgusta stopila v svoj peti letnik. Tako oznanjajo spremembe številk na njeni prvi strani na platnicah. Na notranji strani pa je ostala letnica nepopravljena. Vsebina te številke je pestra. Seveda* kot običajno, je njen ¡biser Kristanov uvodnik, z naslovom "Sodelovanje, ne $a šovinizem". Tudi članek "Nikar samo stokati" je vreden, da ga Človek pazno prečita. Druga vsebina je: "Jesenska sličica" in "Stara pesem" od Antona Debel jaka; "Pismo", avtor Jakob Zupančič; Nacizem in delavstvo (članek) ; Z vero v vstajenje, drama v treh dejanjih, spisal Ivan Jontez. V avgustovi številki Cankarjevega glasnika je objavljeno njeno prvo dejanje; Slike iz Amerike (opis penn-sylvanskih "dačev"); Julkina zmota, E. K. (nadaljevanje). Naslov Cankarjevega glasnika je 6411 Sgorskega pol- $30.000 v tiskovni fond, isto-tam. Kristina Turpin je nabrala $6.15 v tiskovni sklad na proslavi 35-letnice društva št. 47 SNPJ v Springfieldu, 111., kjer je bila zaeno s Savani, ki so gostovali na proslavi. iz Sharona, Pa., je poslal Jo-ie Cvelbar 8 naročnin. Frank L. Tomšič in Edward Tomšič iz Walsenburga. Colo., ža". ki so ga menda naciji ali pa faŠL*ti spravili pod rebra. Rekel mi je, naj o tem vprašam "Big" Toneta iz Califomije, ako kaj več ve o tem. Torej ima besedo sedaj naš prijatelj v Oajdandu. And here is "Big" Tony himself. Ustavila sta se s soprogo na poti proti domu, in izročil je še 4 "copake" na račun svoje- dajo k Prosvetni matici. Po zborovanju so pa imeli malo zabave. Tudi na Proletarca niso pozabili. Konferenca je prispevala $5.00 v tiskovni fondv Frank Zdesar iz Bartona pa 50c. Vsoto je poslal Joie Snoy. Iz daljnega Red Locftga v Montani je poslal K. Ersnoi- nik 2 naročnini in $2.25 v podporo listu, ki so izkazani na drugem mestu v zadevnem seznamu. Iz Girarda, O., je poslal dve naročnini John Koein, tajnik kluba št. 222 J8Z John Boga-tay, pa novce za članske znamke. Iz Buhla, Miran, je poslal eno naročnino Max Marta. Pravi, da gre v kratkem spet "na ja-go" za naročniki. Za Barberton, O., je sprejel zastopništvo Proletarca Matt Močnik. Sestala sva se na konvenciji v Pittsburghu. Je fin dečko in ne novinec v naprednih vrstah. Upam, da bo v agitaciji za J ist tam in v okolici uspešen. Na konvenciji SNPJ sem ae srečal z mnogimi starimi sodrugi in prijatelji iz »prejšnjih konvencij, ki so: Leo Junko, Detroit, Peter Geshell, Colorado Springs. Colo., Boltezar in Peč-nik Pueblo, Colo. Geo Smrekar, Aliquippa, Pa., Fr. Augustin, Imperial, Pa., Andy Berti, Dar-ragh, Pa., m še mnogo, mnogo drugih, ki jih radi pomanjkanja prostora ni mogoče vseh je bilo vse narodno gospodarstvo Jugoslavije vrženo s tira, ker so jo Nemci razbili in razdelili njene posamezne kose temu nekaj onemu nekaj, a s tem so napravili škodo sebi, ker ne morejo iz nje več toliko izžeti kot prej. Vrh tega pa je jugoslovansko ljudjtvo v veliko večjem pomanjkanju kot kdaj prej. PROSVETNA MATICA V fond Prosvetne matice so vplačala druitva, klubi JSZ in drugo organizacije v juliju, avgustu in septembru 1941 kot sledi: Številk« društva in kraj Vsota 1, SNPJ, Chicago, 111. % 6.00 7, SNPJ, Claridge, Pa. 2.00 9, SNPJ, Yale, Kan«. 6.00 29, SNPJ, Thomas, W. Va. 3.00 36, SNPJ, Willock, Pa. 3.00 39, SNPJ, Chicago, III , 9.00 59, SNPJ, De Pue, 111. 3.00 65, SNPJ, Breety Hill. Kans. 3.00 81, SNPJ, Red Lodge, Mont. 3.00 89, SNPJ, Midway. Pa. ' 6.00 119, S 3.00 Fed. SNPJ, Colo.-New Mex. 9.00 48, 3SPZ, Arma, Kans. 3.00 19, JPZS, Milwaukee, Wis. 12.06 KLUBI J. S. Z. 3, Oglesby, 111. 1.50 DRUGE ORGANIZACIJE Dram. druAtvo "Soča", Stra- bane, Pa. 6.0<> Skupaj $114.50 Tajništvo P. M. nista v času konvencije SNPJ Ra predloga. Enega je prispe-ProJetarca prav nič pozabila. | va| samt din^ega Žonta iz Indianapolisa, Ind., in dva pa Ignac Travnik in Albert Na-prudnik iz Detroita. Tone pravi, da sta se prav dobro imela vse povsod, koder sta bila. Zahvaljujeta se vsem, posebno pa 5e delegaciji v Pittsburghu za gostoljuben sprejem. Posebno ne na zabfcvah. Ko sta bila na veselici v Oheswicku, Pa., sta nabrala v tiskovni fond Proletarca $37.10. France me je sicer sem in tja malo "v roke vzel", kakor se reče po domače, in grozil, da ne bo ničesar več storil za Proletarca, niti ne obnovil naročnine. Vse to je storil predno se je odpeljal nazaj proti domu. Sicer se pa njegovih groženj ne bojim, ker vem, da je dobra duša in rad pomaga dobri stvari. Isto velja o Edwandu. Da bi le bilo več takih med nami! Iz zapadne Penne je poslšl Tone Zomik še 18 naročnin, med katerimi je bilo več novih, in še 4 oglase za koledar. Iz daljne Califomije se je spet oglasil Anton Blasich (Fontana). Poslal je dve naročnini. V Milwaukeeju je bil te te Na FJyju, Minn., sta na delu za list in oglase v Koledar naš stari znanec John Teran in Jškob Kunstelj, ki tudi ni novinec med nami. Pravita, da se bosta potrudila kar največ mogoče, da pomagata koledarju z oglasi in z naročili zanj. Teran je že predal prvo naročilo in še tri oglase, Kunstelj «pa 4 naročnine na list, 50c v tiskovni fond in en oglas. Ostale pošlje v kratkem. Bilo bi dobro, ako bi ta dva agitatorja začel kdo posnemati tudi po drugih naselbinah SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU „ 2301 S. Lawndale Ave, Chicago 4n« zelo priden Loui* B«rbo-| Minnwote. na priirwr v-Chto- Prelet«rec, October IB, 1941. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • • KOMENTARJI Pater B. Bernard Ambroiič apelira v Am. Slovencu za «vete maše v pomoč duhovnikom v starem kraju. Pokazal je, da se gesla, "svoji za svoje" dobro drži. V oklicu na verne Slovence v Ameriki pravi med drugim: Kdor j« torej voljan na ta način jeomaffati, naj petij« »eoj dar — dolar s« eno sveto ma»o — na spodnji na*lo«. Podpisani bo mlism« odgovoril, kdor bo poslal po posti, in bo potrdil projom. Kakor hitro is bo nabralo, bo odposlano v Ljubljano pra-ko Rim«, kjer j« tudi nekaj slovenskih duhovnikov in bodo posr«dov«li med nami in Lj«bljan«. Naj s« nihče ne boji, da bi ne prišlo v prave roke. lstotako naj se obrne na podpisane-ga vsak. ki teti kakih pojasnil ali informacij. Podpisani je prepričan, da ne bodo redki, ki se bodo temu vabilu od «vali. Trdno upam, da bodo nekateri, da, mnogi, poslali tudi večje vsote. S tem bo dela in posla pr«c«j. Zato si j« veri "počitnice" in s« nastanil M časno pri sv. Vidu v Cleveland« in to na prijasno povabilo clev«Undskih duhovnikov, kj«r mu j« dal Monsi-gnor Ponikvar na raspolagaaje stanovanje in pisarno. Povabilo j« bilo kaj dobrodošlo, zakaj s samimi govori in "jeremijadami" ■• borno nikamor prišli . . . Torej, ljudje bošji, «glasile se! (Kdor je pri posebno dobri volji, naj priloži kak g roe tudi sa stroške pisarne in pošte . . .) Kdor bo prvi, tistemu prav poseben Bog plačaj ie naprej! Rev. Z a krajše k torej s svojo misijo uspeva. Kdor hoče kaj doseči, mora delati. Pater Am-b rožič ima slučajno časa dovolj, pa se je dal uposliti samo tej nalogi. Po seji slovenske sekcije J PO pa bomo glede re-lifa za stari kraj izvedeli ¿e o drugih predlogih in načrtih slovenskih duhovnikov. Ameriška Domovina piše, da se je udeležilo primarnih volitev za županske kandidate v Clevelandu samo 67 odstotkov slovenskih volilcev. Jamra, da je to premalo. A v primeri z volilci v splošnem, ki so se poslu žili svoje pravice, je to jako visok odstotek. Dalje pravi: "Na 4. novembra bosta samo dva kandidata in vse nasprotne sile se bodo združile, da porazijo Lauscheta. A ko bost® zla «ti VSI Slovenci storili svo-jo dolžnost, bo Luasche zmagal, drugače ne." To po mojem mnenju ni prav dobra agitacija zanj. Kaj pa demokratska stranka — ali je Am. Domovina izgubila vero vanjo? Ali je LatHcheta le proglasili za svojega kandidata in natd zadremala? Hrvatski Svijet v New Yor-ku se spotika ob komunistični Narodni Glasnik v Pittsburgbu, ker je priobčil oglas, v katerem ponuja za 25c upisnine 300 svetih mas na leto. Oglas v Narodnem Glasniku, kakor ANGLEŠKE LADJE POPRAVLJANE V AMERIKI ga je ponatisnil Hrvatski Svijet, se glasi: 306 MISA GCDISNJE Za iiVe 1 preminule Članove Unij« Masa Upumitiu 25 Centi. (Nikad se ne obnavlja) Brastvo Rijeci Sv. Petra ' Za Afridke Misije Department F .1624 W. Pine Blvd., St. Louis, Mo. Kdo bi mislil, da se bodo naši drugovi hrvatski komunisti v par desetletjih tako prelevili, da «postanejo iz "gradjanov či-tavog svijeta" patrioti in iz ekstremnih ateistov oglaševalci svetih maš! Obregovanje pri polni mizi je naslov Trunkovega editoria-la v Am. Slovencu. Pravi med drugim: Izgleda, da so vsi, ki molijo, duševne reve, kavli pa so pri Proletarcu, ker tam ne dajo prav nič na molitev . . . V dolgoveznih frazah trdi, da je Bog. dasi v Članku v Proletarcu, kateremu odgovarja, ni bilo vprašanje o tem. S takim prerekanjem se ne ukvarjamo, pač pa o molitvah, ki morajo svetemu Petru in njegovemu kabinetu vendarle povzročati precej glavobola. Kajti katerim vernikom naj se u-streže: ali onim, ki molijo za kako stvar, ali tistim, ki prav tako goreče molijo proti tisti stvari? Predno se pri tem še malo pomudimo, naj bo Truliku tole rečeno: " Kadar piše o obloženih mtzah, naj si obudi •opomin in znanje — saj pravi, da ga je imel, in vedel bo, da so jih poznali — namreč obložene mize, dinastije, aristokracija, bogataši in pa hierarhija, katere član je tudi on! Ako je imel kdo v kmečki vasi na Slovenskem obloženo mizo, je bil to v prvi vrfrti "gospod Župnik". Ali pa v kempi. ali v far-marski koloniji v tej deželi. Mar niso bile preobložene mize hierarhije v Španiji eden temeljnih vzrokov padca Alf:>n-sove monarhij^? In mar ni hierarhija v Španiji ba* zaradi odvzetja obložene mize vrgla ljudstvo v civilno vojno, da si pribori nazaj polne sklede? čemu je nastal klerofašizem v Avstriji? Mar ne zato, da si hierarhija ohrani oblast In šč naprej poseda pri 'obloženih mizah", dočim je proletariat stradal? Res je, da ne živi vsa duhovščina v izobilju, toda vendarle laglje in boljše kot katerikoli drugi sloj, ki se mora vzdrževati z delom. A višja hierarhija je tudi tu obdana z razkošjem, kakor je bila do te vojne v Evropi in je marsikje Ae. Trunk torej nima nikakršnega vzroka filozofirati o "ob- Bo Ig ari jo in da nevtralizira kratična federacija edina re-Turčijo. Moč, ki jo poseduje fi- j šitev. rer tretjega rajha v namenu * zdrobiti Sovjetsko Unijo je to-! "Odprite se vi, živi grobovi! rej ogromna, a izkazalo se je,! Na* narod vodite k svobodi! ' da tudi slednja ni hiša iz kart. Nekaj d raznih stvareh Zed. dršave so n« papirju i« nevtralne, a v praksi s« v vojni a Nem-cijo, dasi ne ie s streljanjem. paČ pa s meterijalnim, diplomaticnib in mor-naričnim podpiranjem Anglije. En« v«lika prednost sa Anglijo j«, d« njene poškodovan« ladje s.n«jo priti v ameriške armnale, d« jih popravijo ameriški delavci. In rsésn plača am«riik« vlada. Na vrhnji sliki j« angleška pod-mornica Pandora, ki j« bil« v spopadih a nemškimi ladjami poškodovana in s« j« prišla "«dr«viti** v ladjedelnico v Portsmouthu. N. H., ki j« last svesne vlade. loženih mizah" drugih Jj udi, ko vendar ve, koliko je moralo gij izvrševati bogoslužje po svojih, oziroma po pravoslav- ljudstvo na svetu že garati in , nih obredih, m tudi celibat jim žrtvovati, da se je hierarhija ni zapovedan. Ta sveti mož, ki gostila ob njih. pripada isti cerkvi kakor naš kritik v L?advillu, je v pastir-V Ottawi v Kanadi so imeli skem pismu na ukrajinski na- Tako je čutil za potrebno de kfamirati v Proletarcu in v drugih ameriških slovenskih listih Anton (Crapenc. Verz bi odgo-Chicago, lil. — Ko se je vr- varjal namenu, ako ne bi bil s:l v Chicagu dan SNPJ, nam- Tone napisal svojo stvar tako reč letna proslava ie jednote, šovinistično. Poziva voditelja je neki govornik rekel med na odgovor »n pravi, da so vo-drutfim: "časi so zelo resni, dili narod doslej po napačnih Zato vas danes tukaj svarim, potih. Poziva: "Voditelji, sta- vam j te se zapeljrvcev, ki so •pomefšani med vami! Slepe vas z dvomljivo propagando, seje-jo razdor in vas spel ju je jo na kriva pota." — Ako bi jih bil tudi omenil imenoma in jih po- kazal, pa bi bilo vse v redu. * Včasi so bili socialisti v političnih kampanjah proti indor-siranjem "dobrih mož". Dali so več na program kot pa na osebo. V volilni kampanji v Clevelandu pa opazimo, da je načelo v prid "dobrega moža" tudi med nami obveljalo. In to še celo v SNPJ, oziroma v njenem glasilu. Argument, da nimamo izhoda, ker ni delavske politične stranke, Posnemovalce ne le so bile omenjene v tej koloni, i I» Italiji, nego tudi po Slovaki so pokvarile večerjo Rev, na HrvaUkem, v Galici- Tiunku, ne pa, če je Bog. ali i j*in * V"*?'.1K!meT ze-ga ni, kajti o tem se ne prere- ... m-m , | V | , 1 . - - - -kamo. Nam je le za tisto, kar frh,J° d™va.h- ln brž", imeli pofcUm zato v prej- se po svetu dogaja, ne pa, kaj kone tudl v ^ubljaaf. išnji svetovni vojni, imejmo ga je "nad zvezdami". Norčevanje a Bogom je, akp tudi sedaj, ko je še bolj potre- ga katoličan v Italiji prosi, naj mu pomaga ubiti katoličana v sovražni" deželi. Tako je bilo kateri deluje F. Zaitz, nabralo v pomoč ljudem v starem kraju ie precejšnjo vsoto. Priporočam, da ne nasedati Rogljeve-mu strankarskemu . "nestran-karstvu". Bodimo odločni in povejmo tudi, kakšno Jugoslavijo sa iellmo ln hočemo. Ako Monsignor Szeptycki je nadškof grškokatoliSke cerkve v Lvovu v Galiciji. Menda jih na v prejšnji vojni, tako je sedaj. Slovenskem imenujejo unijate, pa če se Trunk še tako skuša ker so podložni papežu v Ri- izmikati tej resnici z insinuaci- mu, imajo pa .poseben ¡Tivile- jami o "obloženi mizi". Nemčija uporablja v vojni z Rusijo svoje zaveznice v polni meri Ko je Hitler udaril s svojo; državo, če ne odnehajo. Ta skrbno pripravljetno armado v Rusijo, je domneval, da bo do konca septembra z njo že v Moskvi ln narekoval Stalinu mir . Pa je uvidel, da se je ukanil. Prodiranje mu ni šlo po načrtu, proti Rusiji nudi Italija. Mus- pretnja je pomenila, da jih Anglija V slučaju zmage nad Nemčijo ne bo Ščitila pred Rusijo, ki si Finsko želi znova podvreči. Jako tragično sliko v vojni bnó, da smo odločni. pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI I i nar0čite si dnevnik PItOSVETA ss « S J Naročnin« a« Zdruirne driave (laven Chicaga) in Kanado fS.00 W JI na l«l«| $3.00 ta pol leta« $1.50 sa ¿«trt leta; aa Chicago In Cícera k % $7.50 ma celo l«to| $3.75 sa pol l«l«i a« inosemstvo $5.00. i ' S jj 2057 K Chieago, Illinois Naslov zo list in tajništvo je: Avenue nego z velikimi zamudami in — iflyubami. In do Moskve je pot po sedanjem tempu nemške armade še dolga. Vsled tega je firer tretjega rajha pritisnil tudi na Italijo, pred tem pa na Fince in Ru-munce, da naj «vržejo vso svojo bojno silo proti Sovjetom. Rumunska armada, ki baje šteje milijon mož, se je neka j tednov ponašala z uspehi, kajti skupno z Nemčijo je vzela nazaj Besarabijo. Slabo Kanjo pa je nastalo, ko je prodrla v U-krajino in ji je nemški generalni štab ukazal vzeti važno sovjetsko pristanišče Odeso. Po virih iz Moskve je rumunska armada izgubila z n a*k«k o vanj em Odese okro^ tri sto tisoč mož. 2 večjo srečo se ponaša finska armada. Tudi ona je s pomočjo nemških čet vzel« Rusiji nazaj vse kar je izgubila v prejšnji vojni in nato še del Karelije in prišla v bližino Leningrada. Tedaj so se med Finci pojavile zahteve, da je njihova dežela dosegla kar je hotela in nima več vzroka vztrajati v vojni. A po vsi Finski so nemške teroristične čete in Hitler je finski vladi ukazal, da mora z vojno proti Sovjetski Uniji nadaljevati. Finci so ubogali, četudi jim je Anglija zapretila, da Jih bo smatrala za sovražno solini je mislil, da bo zadostovalo, če ji vojnof napove le na papirju. A ker se sovjetska armada ni sesula, kot je pričakoval, je v "moralmo okrepitev nemški armadi" poslal tja par divizij italijanskih vojakov. Hitlerju to ni zadostovalo. Du-če je moral poslati na ruska boijŠča nadaljne divizije in jih še pošilja. t)osedaj nemška vojaška porodita italijansko armado v Rusiji hvalijo za drzno, pogumno in spretno, ki pobija Ruse da kaj, drugi pa jI padejo v ujetništvo. A doma v Italiji nemški hvali ne verjamejo doKti in se boje, da se bo t ruskih bojišč vrnilo le malo italijanskih vojakov. Rusija ima torej proti sebi celotno oboroženo silo Nemčije. Rumuntie iti Italije. Vrh tega taora držati v pripravljenosti ogromno armado na daljnem vzhodu, , da ac aavaruje pred japonsko nevarnostjo. Nekoliko pomoči nudi Nemčiji v vojni proti Rusiji tudi Španija, francoska vlada v Vi-chyju, in poijarmljene dežele pa toliko kot so prisiljene. Rusija ima mlic temu opraviti z ogromno aktivno silo štirih držav — namreč pole« V koloni Komentarji v Proletarcu sem čital: "Nekaterim našim ljudem hudo roj! Združena Evropa po glavi. Nekaterim le akademično, drugim že kar po glavi." In »pravi: "Obiji so bedaki pri tem." In dalje: "Kdor hoče govoriti o združeni Evropi stvarno in prepričevalno, se mora najprej poglobili v dušo in ekonomske razmere vseh tistih narodov, ki naj postanejo člani (združene Evrope)." In prfatavi: "fo pa nisb mačje solze." Seveda, seveda, s. Komentator! Prav je ne misliti samo na Hrvate, Srbe in Slovence, ki so že pokazali da drug druge-gš ne razumejo ali nočejo razumeti in so v driavništvu zaostali duševno in gospodarsko. Irav zato pa bi bila potro-evropska federacija, seveda na socialističnem,' demokratičnem temelju, ker le v taki bi bU zagotovljen svoboden razvoj malim kot velikim narodom. pa bi se Komentator ognil privemu vzroku ta oviri za j združeno Evropo, je navedel nekak načrt, ka>k*na bi J[ugo-s lavi j a morala t>Hi. TW» koristi načrt, ko pa da a4 jugoslovanski narodi med sabo še vedno ne poziiajo in se ne razumejo! Kakd naj bi bili pbtemtakem fcmofcni kaj dobrega ustvariti in goditi takšno Jugoslavijo, kakršno si on zamišlja? Dalje ibi moral vedeti, dii so v ospredju gibanja za ob-nbvitev Jugoslavije taki elementi, ki ne verujejo v naša načela in ne v naš ljudski program. Potikajo se v Londonu in v Zed. driavah na stroške jugoslovanskega ljudstva. Tisti ljudje, ki se predstavljajo za jugoslovansko vlado, bodo z vsemi štirimi proti taki Jugoslaviji, kakršna bi bila jugoslovanskemu ljudstvu in vsemu sV^tu v korist. Zato j^ sleher-nega socialista dolžnost, da de- Puebelski dim Pueblo, Coio. — Naš g. župnik je dobil pomočnika. Business is good. Ustno poročilo govori, da je njemu ljubša nacij-ska morilska banda. kot kosmati boljševiki. Napravil je a-pel na vse koštrune in ovčice, da se podpišejo m protestirajo na predsednika Z. D. proti pošiljanju bojnega materijala v Rusijo. Gospod . Zakrajšek je imel tukaj shod v dvorani sv. Jožefa. Urgiral je vse božje sinove in hčere, da posežejo globo4co V žepe, da se zloii ¿im največ mogoče denarja, ki bo poslan na samega sv. očeta v Rimu, in on bo vse po stari krščanski ljubezni razdelil med ljube Slovence v stari domovini. Pozabil pa je om3niti, ali bo delil v kruhu, denarju ali s svincem v hrbet. Naši delegatje so srečno prišli nazaj in kakor poročajo, je Pfttsburjrh zelo zakajeno mesto. Menda pa le ni tako hudb, ker sicer bi se ne hvalili, kako izvrstne priredbe, predstavljene po mladini in elevelandskih igralcih, so videli. Takoj mi je padlo v glavo, da našo tako dimasti kot pri nas. Pa naj bo kakor že hoče biti. -Župnik je napravil kolekto za papeža, pa je dobil celih 65c. Župnik je rekel, da je sramota za tolikšno naselbino kot je naša. Mogoče se »bodo pa vseeno dimi ra-aprSilti in ljubko sonce posijalo v naše zakajene mož-irane. X. Presojanje dogodkov doma in po svetu ' jf 4t, PROLETAREC SE TISKA PRI NAS il»»MIMMMI»MM* * S Prva slovenska pralnica se priporoča fojakom v Chk-agu, * Ciceru in Berwynu. a Nnnrije še * vso oboroženo močjo Rumunlje, Finske, in se- la fea združeno fcvrof>o. Môrda daj še S ItaAijfahi »,»/* Hitler deluje, da pridobi v aktivno vojno proti Rusiji tudi nt bomo še uspeli. Ampak za jligoslovansk* kot druge n«ro-dVv Evropi bi bila taka demo- ! Parkview Laimclrr FRANK GRHX in JOSEPH KOZDR1N, lattnika Fin a p> »»treibs — Gene stneme — Mo jmm6eno • -»'i, >»«»•» -tv* « . r? v« T«l*foni: CANAt 717t—7178 1717-1731 W. 21 at 5trf|et CHICAGO, ILL i 0 ■ i ■ i ■ ProUUrac, October IB, 1941. ZVON KO A. NOVAK: ČEZDRNINSTRN "kristjane"« ker boU^i óá tijfiH. A grozite, neanosne raz nie m ni bil nič In amerita zapečkarUa jim je ¿Veto verjela. Tej au së ^začele - . u. DIES IN VERSKA SVOBODA V RUSIJI fadu carskega gospodstva nH Ruskem in docela naravno je to, da se je cerkev »z vsemi Šti-ati, ko spcina, da je le braUtvo I rimi aprla novi revoluciji, nami j boUJa* ^odlaira srečnemu čuvala v*e svoje kristjane človeški mu živi napcïled Vendarle oilpirati oči, re To "ña»jve¿ prispevale k rëk-1 onihi i*e ne bodo nikdar. lh za Po napisnih, a li edaj «pl3-t\m priznanih in veljavnih nazorih, ki Jih Je tape^tvo, ko Je bilo na vrhuncu svoje posvetne in duhovne meči, ¿al vbilo i mečem in ognjem svetu v glavo, je človek kristjan le tedaj, če je član te ali one cerkvene trganizactje, sfe hodi ob nedeljah gizdavo oblečen postavljat in mamit v cerkev/ da potem čez teden spet lahko prt pu!Ča vstm muham svoje zle *!e, se ponižno in fkesano pa zraven kajpak hinavsko spoved u je, prejema sv. obhajilo v tej ali eni obliki, se porsM t>o cerkvenih obredih ter plača n? bcgve kako pičlo pristojbino za to, pošilja nato svoj« Otroke v ceikvene šale, veruje v Bega kot sivolasega starca, sedečega na zlatem prestolu v neuenh. kjer mu strežejo sami mladi in sila lepi angelčki obojega bpo-la, ima strah pred smrtnim peklom, koder brez kcnca in kraja trpinčijo strašni hudiči zakrknjene grešnike in greznice, vse drugoverce in pogane pa brezbožce, kakor so mre varili papeški inkviziterji žrtve p a peške zlobe in nasilnosti, in predvsem pa vestno plačuje v nenasitno cerkveno malho, da «e tako bolje godi cerkveni gospodi že na tem svetu. če mi je soditi po dosedanjem (postopanju in govorjenji! kongresnika Diesa, je ta moral imeti v mislih take kristjane, ko je v čikaški Tribuni pretakal solze za tistimi, ki so jih baje pobili sovjeti v ruski revoluciji, kakor 9em to omenil žel zaetnji teden v tej koloni. In z
  • spet preseljene'v pač neumna, če je pričakovala, narwJhe domove. V Gol-da jo bodo obla Hi nove vlade , Unwooiju je bi|ft jeaenaka sezo- božale in podpirale. Doletelo m otvoyjena s p^ainOm. ki jo je. kar je v potoli meri zaalu- , l £redv*ajaf ztlani u. žila. Bila je gnila skozi in sko- meth k jn komik A Rpich Km_ Zi, pokvarjena da joj in bogata pa nič koliko. Ali za družabno prod njej ter se postavila na stran tistih tujih ml, ki so hotele ugonobiti mlado republiko. Žastran to*a je bila cerkev TENJE TIRSTVA MVHRlo v nji (Nadaljevanje s 1. strani.) I je bila povabljena za govorni->»i ^ ^ co- Apelirala je, da naj unije U«U«Mb «akladdv delavce ! objavljajo svoje račune frrav hekdij opozarjali. Boril se je uko naUn*no> kat jih morajo proti graftarjem v njih poteh- na imer d 0rtfMilMClje no polojm Debi ui poslednja ,n kwioricUif in pa da „aj pa-leta Norrtiaii Thcmas. Tet» co- < y na varovanje demokracije čialtetl ne dosežejo ma>e. Do- segel pa jd Jë kélonar West-brook Peglerí^ ket je njegova kolona priobčevana v časopisih v njih. V AFL so lokali, ki imajo po tisoče članov, toda nikdar nobene seje. Gangsterji na vrhu gospodarijo, kolektajo in „i*" zapravljajo ti očake ne da bi se čutili odgovorne komurkoli. pravico, svobodo in izobrazbo ljudskih mnolic pa za blaginjo narodi sploh s« je toliko zmenila kakor za lanski sneg. Vse, za kar bi se morala brigati, ji je. bilo deveta briga »n vrh tega pa je Ae prav po ,4kr$čanakoM preganjala ttete, ki so se potegovali za resnična krščanska načela. Nobena oborožena revolucija ni nekrvava. Borba za svobodo v tej deželi, na Angleškem in v Franciji ima krvavo zgodovino za sabo. Tako so se dogodile gmzne reči tudi v ru-?ki revoluciji na obeh «tranah — čeprav so bila poročila o tistih ;,iia pretirana — in ktr.^rc^nik Dies bi morda ravnal v smislu svojih *krist- V tem oziru je ek^ekutiva AFL relb in mu je v znak hvale!* Ione čitateljev. 8 pomočjo svo-nc,ti za njegovo delo ha kul- jega ttaba je razgaHl sedaj te- turnem 'ju dala .prizhanjfe z ga, nadednfi dan drugega ra- omno ^ila in to svojo hi- lepo udeležbo. • ketirja in pri tem tolkel tudi ^ je opravičevala, da ima- Tone je podal .amoetojno tri po unijah kot takih m dokazo- jo 03amezni iokali in zvez* lepe kupice, nekaj flas^eriln val, da pomenijo le breme m unij av[oncmij3> pa V8ied te- I I L..... __ < • , • J..JI | _ , aeiavce. ek8eautiva ne more umeša- zbera Glasbene matice m tudi PoVsem upravičeno je prije- vati v njihove zadeve, naša mladina je sodelovala S mal eksekutivo ker ni si-1 Kadar .poneveri posamezen predvajanjem svojega delai ma nikoli hotela prijeti metle, j g|aVar unije to petdeset tiiioč pa so si to halogo kofično vzeli dolarjev, po sto tisoč in več, in kapitalistični listi in njim v po- ter razsiplje kakor so nemoč'sodnik!, držami pravdniki koi ¿fveli in rfe-siTpali po Mon-in šerifi. |t« Karlu, v Niči itd. carjevi artetokrati, bi moral biti v AFL rison dne 2. oktobra označil v parlamentu kom. stranko za 44nerve-to Angliji". Mt da slej ko prej, v vsakem ožim, služi v prvi vtsti tujim interesom in se v vsakem slučaju ravna po navodilih od zunaj. V New Yorku so komuni ti aranžirali ehcd v prid kampanje aa osvoboditev njfhcve. a voditelja Earla Browderja iz Ječe. Madison Square Garden je bil natrpan poslušalcev. Vsi govorniki so apelirali na Rc > sevelta, da naj Browderja o. prosti. A Roosevelt ve, da ie Browder pa mesecu avgustu L 1939 storil vse v svoji moči, :la bi diskreditiral in nagajal vnsinji politiki ameriške vlade, ker je bila za pomaganje Ami»li|l. Browder bo bržkone kmalu o-proicien, a za ameriško in k> munistifrno javnost je že dii-kredHiran* rpereda v angleščini. Uspeh je txil izboren moralno kot finančno. 8 tem je naselbina dala Tonetu saj delno priznanje za njegovo udejstvo-vanje ih za sodelovanje ha naših prireditvah vsa ta dolga leta. Dne 5. oktobra so naa presenetile naAe Progresivne Slovetl-ke, ko so se podale v takozvani diskuzijjfki program vzgoje- Pri Francés Perkins sa polten je ▼ unijah vendarle kdo, ki se bi pravočasno zganil, pa ne bi bilo tro- te? topoglaVo ustrezaii vsem muham ruskih Raaputinov, ki se valja.il v blatu najgrSih Človečkih razvad ter že za-stran tega držali ubogo ljudstvo v popolni nevednosti in nepopisni bedi. $uaki narod je bdi v rokah najkrutejših ^P tičnih in cerkvenih lopovov, ki»^^^ robu' jih jč ¡mel sv^et kljub temu za Te žrtve nam janskih" nazorov, če bi ob- .... enem potočil vc;aj nekaj solza valnega smisla. Pri precej po-tudi za tistimi 41 k$4janl'\ ki, voljni udeležbi ipopoldne, ko le so jih pqbili borci za ijud ko bila vstopnina prosta, jih je bi-svobodo v Ameriki, Ar.gllji :\n ! »o zanimivo in vredno poshiH- ti. Razpravljale o vzrgojeval-nih metodah in medtem podale p;, j'cd svojega dosedanjega dela med našim .tukajšnjim *en«tvom. Referat 0 tem jfe imela bivia prva tajnica Progresivnih Slovenk Mi p. Zelo zan miva je bila med njimi razipiava, prva te vrste, ki se jo v angle-čini označuje za ,4round Uble dL«čU^ioil**. To je bilo nekaj noVéga tnèd nami. Te naloge se je lotila deloma tukajAnja mladina. Razprave so se udeleftile Mary Iva-nush, Vatro Grill, Miss Candon, Mre. Zakrajiek in A^ieh. Predmet obmtznega diskuziranja je bil 4lnaàà mlajša .jeneraci-ja". Najbolj prepričevalna v svojih razlagah së mi je zdela Mi^s Ca ndon. Mogoče zato, ker sem jo najbolj razločno razumel v razpravljanju. na Francoskem. 21LAVEJA1 ODPOR Iz Jugoslavije prihajajo vesti o strašnih grozodejstvih, ki jih počenjajo Hitlerjevi hlapci tamkaj nad nesrečnimi Slovenci, Hrvati in Srbi. Nad 180,000 žrtev ima Že na svoji kosmati vesti sedanji režim v Sloveniji, •^neodvfcmr kraljevim Hrvatski, ki pa še ni v njej o kralju ne duha ne sluha, in v Srbiji, kjer se je Nedic prodal Hitlerju in njegovim pa mi ur jem za nkledo leče v oMIki nizkotne hlapčevske službe. Te žrtve povedo več kakor vsa zgovornost berlinskih go- Na ta dejstva je opozorila ba Peglerjev in šerifov, da bi delegacijo V Seattltt tudi delav- j volili nalogo, ki tpada vodstvu ska tajnica Frances Perkins, ki AFL in članstvu. dovali za nad 85 članov, torej Upiranje obvezni vojaški 2SJ? diSvo'noV pov pre-1s,uibi - p^^'"»!« . Dejanja torej govore, da je Rudy Potochnik v Detroitu napredek 6e vedno mogoč, a ko je bil pozven v armado. I» j a vil je članstvo pri volji delovati zanj. Ke samo to. Naie društvo i i vedno stalo ob stratti delavstva je meiodajni oblasti, da je na čelno proti vsaki vojni, tcrej "objeetor", ker mu prepričanje ne dopušča, da se bi vežbal majno zaupali v voljo božjo b*f*}> k¿fti t*™}'*0 . i. vedati s\-etu, da se Hitlerjevim "blagrom" upirajo le komunisti in Žkfcje. Te Žrtve jasno dokazujejo to, da je sedaj v Jugoslaviji ži-hvejši odpof, kakor pa je bil tedaj, ko se je Hitlerju postavila milijonska jugoslovanska povsem (tobre lini ' spodobne BOJ PROTI RAKU Rak je drutgi na vrsti izmed v/rrkov smrti v Zedinjenih državah, ali dostikrat je ozdravljiv, ako se pravočasno odkrije in se zdravi v prvih početkih. Kadi tega strokovnjaki trdijo, da prva linija borbe proti raku ie p-odučevanje občinstva o vrednosti periodičnega pregledovanja s strani zdravnika. Kar se tiče raka v prsih, ki je ena najbolj običajnih oblik raka, je takojšnja zdravnikova oskrba ozdravila približno 4,-000 žepek v zadnjih J2 mesecih. V isti dobi pa je več kot 14,000 žensk umrlo vsled raka na prsih in skoraj 9000 izmed teh bi Še danes lahko živelo, ako bi bilo zdravljenje začelo pravočasno, kakor trdijo zdravniške avtoritete. Eden izmed razlogov, zakaj fas i^ra tako usodno vlogo, je ta, da rak v svojih začetkih je dostikrat brez bolečin in «i mnc?ri Mudje ne morejo pred-ctavljati, da je kaj narobe ž njimi, ako jih nič ne boli. Ro-lozen pa utegne med tem razvijati se tako, da postane nedz-'Iravljlva. Na primer, eden izmed prvih predznak o* raka na prsih, je dostikrat Je majhno, trdo zrno. Morda ne kaže nizkega vnetja, le s prstom se '1a občutiti. Ali že to •zadostuje. da treba taikoj iti k veščemu zdravniku na posvetovanje. Morda ni nikak rak. ali prene-varno je prezirati (tak znak. Vjaka druga nenavadn« prikazen na pnifh je svarilo, da tre-*>a iti k zdravniku. Zdravniki* ki se specializirajo v borbi prnti raku, trdijo, d* se zdi, da se število raka na prsih pomnožuje. Na vsakih 8 ženik, ki so imele raka na prsih v letu 1920, jih je bilo 11, ki so lani postaie žrtve. To je povišek od 35 odsto v 20 letih. Vzlic temu se Je znanje bolezni nadaljevalo in pravočasno odkrivanje ima za posledico čfmdalje večji odstotek ozdravljenj. Rak se danes zdravi potom operacij, X-*arkov ali radioma ali pa obojih načinov. Statistične tabele za do)igo vrsto let pokazujejo, da ženske, ki so najbolj dovzetne za prsni rak, so one v starosti čez in podpiralo vsa stremljenja in za moritve in rušenja, ¿kcije zanj. Njegov ugovor je oblast pri- fcdto ttldi ob 35-letnki dru- znala za iskren dokaz pre- štvu pričakujemo prijateljske- pričanja, a cb enem je odredi- ga odziva tse^ta članstva ftNPJ l-a, da mora Rudy za enäko do- v tem mestu In okolici. Sodelo- ho na d£'o v fcczdove v Mami- vala bodo na tem davju tudi s^e. Mich, drufttva, ki so nastala iz dru- Mladi Rudy je tudi zaročen, štva "V boj", posebno društvi! toda vojaški službi se ni uprl "Strugglei*" in pa "Svoboda", radi tega. Tcrej 9.' novembra ob 3:30 -=- na ^idenje na sUvju društva Mf$ Rooscve|t fo govorilo V boj ! —- -- - - -K teiM slavju bo izdana tu- 1' II IIIK K M? KOV «V* s. NOVEMBER CLEVELAND, O.—Koncert "Zar-J*" na Zahvalni dan t ¿«trtek 20. no-nmbn v SND m* St. Clftir Av*. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 30. novembra koncert Sare e dvorani SNPJ. DECEMBER CHICAGO, ILL.—V «redo 31. do-eetoikt-a note letna rabara kluba it. 1 JS2. MAREC t»42. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 15. marca 1942 prirecfiteV v korist Prole-tarca v dvorani SNPJ. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 26. aprila koncert Site e «Jvorani SNPJ. Kadar vam kak spis v Pro-letsrcu ne ugaja, pomnite, da je to list aa misleče čitatelje. Se sa cenzorje! M di programma knjtttca, ki «o j > rmogočfM tukaj>nji trgovci in drutfa podjetja. v Chicagu 28. oktobra Chica gIII. — V torek 28. oktobra bo predavala v Or-chestia Hali Mr§. F. D. Roose-vr't. Žena predsednika Zedinjenih držav. Vstopnice so od de nekaj valnega st mi Y.di potreno omeniti. Namreč to, da 53c jfc $1.10. Ciovorila bo o ci- Sploh m¡ j¡ uTvar u»ajala ^ ^L^T^ ! *iMh svol>odWinah-i- L Z slavje 25-Ietnifce, od kar goji -—- BBSS I i« 1K v^seb slu Nedavno števtfo tk tib le nzasu*njeni" narodi Sovjetske Rusije kažejo baš *e-daj ©tiinstvo, ki se mu čudi ves iti k zdravniku od čas do ča«a, | V J« v nekaterih da pregleda telo. Na ta>k načfn,lll*,h v katerih se pisei se prisotnost raka odkrije pravočasno. Na tak način borba proti raku utegne zn i feat i Me vilo smrti jvsled prsnih rakov in desečf ozdravitev treh četrtin bolnikov. —Common Council FUS. vsi -zavzeti vprašujejo, kako to, da se ruski "sužnji" s tako hra brostjo borijo za svojo "zasužnjeno«*". Neizprosni in strupeni sovražniki ruskih »OVj^tov so v*Hi tiate zlobne bajke o sovjetski tiraniji izpod pazduhe vseskozi, ker je fcila. kot sem že omenil,. .nekak nov pojav med nami. Po dlskuz(ji so pripravile večerjo, potom pa jc bila prosta zabava in plfed. Na tej priredbi je bila zaštopana tUdI postojanka št. 6 P. S. i« Corie-maugha, Pa., po Mrs. Mele, ki je tajnica tamkajšnjega krožka. Zaželjivo je, da bi se ta organizacija hitrejše in boljše razvijata. V katerikoli naselbini je kaj naprednih žensk, naj bi se organizirale v krožek P. S. John Zigman je obljubp, da ga bo s pomočjo naprednih žensk sku&al ustanoviti v Stra-banu, Pa. Upam, da se bo ravnal po pregovoru, da obljuba dolg dela in bo svojo nalogo izvršil, če je med tem, ko to pišem, že ni. • Društvo V boj št. 63 SNPJ se pripravlja proslaviti svojo 35-ietnico. 2e iz dosedanjih priprav je razvidno, da bo podalo lep raznovrsten spored. Najeti sta za to prireditev obe dvorani Slovenskega delavskega doma, ki se bo vršila dne 9. novembra. Spored se prične db 3:30 popoldne. Govornik v imenu SNPJ bo Fred A. Vider, in pa naš Math Petrovič, ki nastopi kot predsednik tukajšnje federacije 5NPJ. to drtfštvo, namreč društvo "V boj" Št. 53 SNPJ, je vedno bilo nekaka gonilna moč v Col linvvoodn. Iz vrst tega društva bazira domalega vsa naša "na-predho^t"! tfha velike zasluge tudi za Slovenski delavski dom. Saj je člahstvd tfcfa društva seglo tako globoko v žepe, da je samo prispevalo za omenjeni dom vsoto nad $14,000. Zanjo so dobili delnice. To dru Štvo je največji delničar pri SDD, Društvo j« pod sedanjim vodstvom znatno napredovalo tudi v članstvu in še cfc lo finančno smo si nekoliko o- Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuriag a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Erery Saturday, Ho 2 P.M. STATION WHIP 1520 kPocTrle* (Ton of the Dial) Na ta ptaznik obdržnje Zarj* itguber' svoj koncert vsako leto. Na ru kih bojiščih )e nem-1 j Pevci in peVke lega zbora se ška arTnada izgl,bila stotisoče |« požrtvovalno trudijo, da nam mcž Ko|ijt0i 0 tcm ,e *ovjet- bodo podali čimboljši spored. Naša doižnoet je, da jim na-poMrtmo* dvorano S.ND na St. fka in nèm?ka porcüla šs m vjemajo. Točni pndatki ^e livedo 6bi*ajrio Šele ko je vojne Clairju do zadnjega sedeža in | kohec Na primert zamejna jim s tem izkažemo hvaležnost i vlf ia je 0 nemških iz- za njihno sodelovanje, kaj« bi- grubah p0,da|a ^e številke li so nam vedrtb na uslU^ f\k Me ¿5 to leto. Na- vlaki prireditvi. Naj torej zbor Zarja še deluje za boljào in svetlejšo bodočnost nas vseh. BAftÈTlNCIC & SON ! POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. »♦»♦H I i i ♦ I ? - Anton Tomšič zopet doma S pota proti d<>tnu nam je po?lal ''Big" tony Tomsich dopisnico, v kateri pravi, da mu je nazaj grede zelo nagajalo vreme. Na potovanju z njim je bila njegova soproga. Deževne in snežne nevihte so ju spremljale. Prevozila sta vsega skupaj na tem potovanju okrog 7,000 milj. vaja, da je »bilo v enomesečni vojni s Poljsko, ki je bila uvod v sedanji svetovni konflikt, 90,-000 nemških vojakov ubitih in 200,000 ranjenih. Dalje so poljske čete uničile 400 nemških tankov in 500 nemških aeroplanov. "sreče" Naročajte Addmičeve knjfje od Proletbrca , Te dni je lašla knjiga "Two-Waf Passage", ki jo je napisal Louis Adamič. Kritiki se o nji želo laskavo izražajo. Nekaj njihovih mnenj 6 tej knjigi je priobčenih na angleški strani v tej številki, ocena v slovenščini pa bo v prihodnji. Knjiga stane $2.50. Naročite jo od Proletarčeve knjigarne. Posledice napadov dngleSklh tetol Angleški letalci so glasom nemškega uradnega vira pobili od prlčetka vojne pa do konca septembra v napadih na nemška mesta nad 4t000 oseb izmed civilnega prebivalstva. Komunisti nimajo Komunistična stranka v Kane dTi je še vedmo prepovedana vzlic temu, da ni več proti "imperialistični" vojni, kot je bila do 22. junija. In v Angliji je delavski voditelj Herbert Mor- PRISTOPAJTE K ; ; SLOVENSKI NARODNI " PODPORNI JEDNfc+f ! * * * ! NAROČITE 81 DNEVNIK i -PttOSVKTil" i > * •• » Slana aa calo leto $6.00, pol lata $3.00 IMsnavljnjte nova druHvs. < » DMtt članov (le) jc treba zs I novo druitvo. Naslov za list in , ts ujnlitvo ji: 2657 S. Lswndale Ave CHICAGO, ILL. Ranjenih je bilo v napadih fz pomogli. V številu članstva smo 1 traka v isti dobi nad 10,000 skozi zadnja Miri lets nàpre-1 ljudi/ Df. John J. Zavertnik1 PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOUR8: t 4:00; 7:0t>—8r*0 Dally At 3724 W. 26th Street Tal. Crawford 2212 ' At 1858 W. Cermak Rd 4^*0—6:00 p. m. Dally Tal. Canal 1100 WeUm<«iiay and Sunday by • oDolntmenta only Ratidonca Tal.i Crawford S440 If no answer — Call Anatln 5700 an ox art original "Minoto faanad acalptnr poslušajte vsoko nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9 do ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycle*. Vodi jo George Marchan A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PRQLITAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1779. Publish««! W.akly «I 2301 So. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., October 15, 1941. VOL. XXXVI. NOW IS THE TIME TO GET TOGETHER! By RUTH TAYLOR The editorial page» of every newspaper, the commentatois whose voUvs ring out over the radio dial, all proclaim the same thin*—management and labor must get together. Prejudice or bias for one side or another often colors this clamor,' but it still ris«« from both skies—and, far more important to both, from fie great middle ground of the public, who are tired of the strife and are keenly conscious of their own danger if an agreement is not reached. In this outcry for better understanding lies the golden opportunity for tho*e who ure honestly and sincerely trying to bring about better industrial relations. With the attention of all the people focused on this subject, there is opportunity for the forceful and accurate presentation of all the facts. No attempt of selfish interests to accomplish their own ends can succeed under steady public scrunity. Therefore, at a time when the most important need of the country as a whole is unified action, there is a real chance for a fair and equable settlement of long-range industrial deputes. To arrive at this solution, both management and labor must consider 1 the problems concerned, not only from their own viewpoint but from the viewpoint of each other. The facta must all be put on the table and the arguments for each side given not in heat and anger, but with full know-le-position in the countries conquered by the Nazis. The importance of all these underground movements is twofold: strategic and political. We all repeatedly hear the question: "How can Hitler be defeated?" Sufficient American aid to Great Britain may prevent the Axis powers from conquering Britain and thus destroying the last stronghold of democracy in Europe. But this is not enough. This war cannot end in a way satisfactory for democ- intei national conflict. The realisation of this aspect was the source of the strength of Nasi and Fascist strategy which culminated in #ie technique of the "fifth column." The organized underground movements are the "fifth column" of international democracy. But the main importance of the undergronud movements is political. If this war is not to lead merely to a temporary solution like that of Versailles, it is necessary to establish a rope which removes the sources of international conflicts. Such an order can be only a democratic order, a democracy which is economic and serial, as well as political. Such a total democracy must arise from below, out of the aspirations and de- Ik.. Only out of thin in.im.t, con- ^ ^^ ^ d<) thow ^^ ^ thlU he hilMelf tact with the daily life of the people in Nazi dominated Europe can a creative and constructive program of a new Kurope arise. And only out of the daily struggles of these peoples against Fascist domination, together with the social changes which are taking place at present in Britain, was intent upon preserving the country from those evils. —Milwaukee Post. racy without an putright defeat of can such a new order be successfully Nazi-Germany. A mere prevention of e>tabli>bed. Thus the anti-Nazi un- a British defeat would lead to a "negotiated peace" which would leave the Nazis with all their conquests on the European continent. Such a peace would really be a Nazi victory. But the defeat of the Nazis requires an armed invasion of the continent. How can such an invasion be success- derground movements are political pioneers of the new Europe toward which we all are looking forward. Among these movements the Polish movement Is of great importance not only becau*» of its strength and strategic position, but also because it was the first to come forward with a ful? The answer is supplied by the clear and concrete program and thus existence of the anti-fascist under- the foundation was the first artiou ground movements. The invasion the continent by the British and lied armies must be combined and ordmated with the assistance ut , w these movements. Already now some 1941 Immigration and Naturalization Statistics Immigration and Naturalization Service statistics for the fiacsl year endrffcjr June 30, 1941, not yet officially released, reveal a further drop in immigration. Only 51,77« immigrant aliens were admitted, com pared to 70,766 in 1940. 82,998 in 19^9. In 1941 17,116 aliens previously admited as permanent residents left the United States, leaving a net Little Luther (Answers Badt) Kee-p your temper, Gentle Sir, Writes the Manufacturer. Though your goods are overdue For a month or maybe two. We can't help it, please don't swear. Labor's scarce and metal's rare. Can't get brass, can't get dies. There are facts, we tell no lies. Harry's drafted, so ia Bill. ier- we munition was we first art.cu-, increa9e of onl The net in- All our work i# .now uphill, of late vo.ee of a conquered people f 4y m in 1{MOt RM47 jn | ^ ur onJci% a(rai<,. Al-; speaking from within their conquered ,9a9 Maybe stUl a bit dcUyed. Zf » • ' The largest number of 1941 quota Still you'll get it—dfn't be _ ___- _ .. 1 If. ..v.. tl.U n 1 of these movements prove to be a considerable nuisance to the German armies. They sabotage production and transport, and compel the Nazis On September 1, 19.19, the Polish State covered an area of 149,800 square miles and had more than 36 million inhabitants. 77,300 square miles, inhabited by 13,198,000 per- to keep in the conquered countries; were urwl#r R'ulMlian domination, more military and police power than The remaking 72,300 square miles otherwise would be necessary. Of course, by themselves they cannot be expected to overthrow Nazi domination, and it w«hi1 be childish to rely upon the anti-faacist movements alone to bring about the end of Nazism, without a military defeat Of Germany. But in combination with military action, they may become of decisive importance at a critical moment when the Axis powers will be sufficiently "softened up" by the blockade and aerial war-fare. Cooperation of the British army with and it* 22,113,000 inhabitants live under the German yoke. The Polish territory occupied by Hitler has been divided into two regions. Almost a half—34,300 square miles —- has been simply annexed to the Third Reich (10,260,000 inhabitants). The other 38.000 square miles with its 11,863,000 inhabitants constitutes the a c, German General Government of Poland. immlgranta — 36,220 in all—came from Germany and Austria, 13,051. Next in order came Poland 4,406, (»reat Britain and Northern Ireland 3,332, Fiance 1,823, Czechoslovakia 1,787, Russia t,684, Belgium 1,171, "Netherlands 1,103. A total of 100,008 non-immigrant aliens entered in, the fiscal year 1041, while 71,362 departed, according to the same statistics. In 1940, 138,032 were admitted, while 133,703 de-i parted. Alirrts filing declarations of intention in 1941 totalled 224,12.3, while 277,294 were naturalized. These figures wera 203,636 and 2.260 res-pe tively in 1940. vexed. Maybe this month, maybe next. Keep on hoping, don't say die. We'll fill your order bye and bye. —A manufacturer reported to his impatient customers. HARD TO DO these underground movements im- "Can you keep a straight plies of course a full realization of when you're telling a lie?" the "civil war" aspect of the present; "No—my lips always mova." face or fully relating it in text The fight of the Finns was not told eonspi cuosly, although this ia most Interest* WARNING FROM F. D. R. Testifying before the Senate sub-committee investigating Hollywood, Senator Nye warned in ominous tones that movie in g to Americans and most character- producers are predominantly "foreign bom, mostly Jews." 4-140 of thli phmM of lh* wmf H Next day at his pre«* conference, President Roosevelt rAid this telegram to an "unidentified" Senator: Keep your temper;* Gentle Sir, From the picket line we will not stir. Though your goods are overdue S > are our hills, a month or two. We can't help It, please don't swear. You see, we cannot live on sir. Food's expensive, rent* are high. iHHWWl >Cf\ it ''#» These are facts, we never lie— Our sons are drafted and our brother; We're the sole support of mother. Still we'll come ba k, don't be vexed, __Msybe H»la month, maybe next. It's up to you to lend a hand Thin telegram was sent by William And grant our union ita demand. Randolph Hear»* to editors of his pa- _LittU Lather. pers throughout tht country on July 21: "The wir news this morning was qcaT? very uninterestingly tokj in aome of BALK bLA I . our pspers, the Odessa advance being •«tlasi« yoar wife learned to drive paraded in headlines without clearly a car y9%y "Well, onlv in sn advisory capacity?" CLASS PROBLEM The closed shop is not the ansser-to present day working class problems. Tfcere are men and women outside the job trusts that want to eat, too. They are just as much entitled to find a place for themselves in the "trades" or in industry generally as those other workers who "got there first." Real unionism tfilj find a remedy for their needa. Naturally, workers who through bitter and persistent struggle have improve«! their wage« and job conditions will not invite a relapse into pre-union conditions by making way for the scab-minded. But aomewhere room must be made for all who need to work. Moreover, the atandard of living of all must be raised up to somewhere near the standard of the best paid. There is no genuine job security for anyone as long as there is a large army of unemployed; and tow standard* are a permanent threat to the better conditions that som« enjoy, even if these latter are "protected" by a job trust. Either Che whole working class get« substantially improved conditions, or further progress for even the organised and most favorably situated i« jnlHcely. There are unions which, even today, would rather pay worker* to stay out than to accept their money for initiation fees. They expect to keep their "good" conditions for a limited number—the number the employers in their line can conviniently use. They regard their jobs as private property and they hang up a "no trespassing" sign. This is not real labor unionism. —Industrial Worker. Solec of Defense Saving Bonds Progressing WASHINGTON, D. C.—Sales of Defense Savings Bonds reached $1,-504,411,000 as of September 30, the Treasury Department announced Friday. October 3. This is at the rate of 300,000,000 a month since the Defense SrVing* Program was launched on May 1 list. September sales were $232,327,000. Sale of Series E Bonds—the "people's bonds"—for the period were $571,216,000, more than a third of the total for all three series. The figures by months for Series E Bonds only: May. $100,581,000; June, $102,617,000; July. $146,274,000; August, $117.603,000; September, $106,241,000. Total sale.< of Series F and G Bonds for the period were $933,-193,000. By months: May, $249,23J,-000; June, $212,010,000; July, $196,-857,000; August, $148,003,000; Sep-tembcr $127,086,000. Total cash deposits fki the Treasury for all three series of Bonds by month.*: May. 349,818,000; June, $314,627,000; July, $342,132,000; August, $265,606,000. All figures shown are rounded to (he nearest thousands. Alien Registration Facts The Alien Registration Division hss made a sample study of registration information, based on 200.000 cases. Subject to later revision, the following facts are revealed: Native« from Italy form the largest group of aliens (14%), and next are natives of Canada (9.7W), of Poland (9.3%), of Russia (8.0 of Germany (7.77r). Almost 72% of the alien population came to U. S. before 1924. and 19.3% beforo 1906. Average alien age ia 48.2 (U. 8. Census showed average sgr for native white to be 23.8 In 1930). Approximately 15% (estimated total of 686,-947) aliens were unable to sign tbeir registration form*; average age of thia group in 60 year*, and 92% of the*e came to U. S. before July 1, HOW TO ACT TO BE A ^^^(b^bgabaaabaiihbafmhbw hitlerSagent (FROM THE TOLEDO UNION LEADER) . It's not necessary be on the payroll» to act as a Hitler agent. It's sufficient that one repeats some such stock phrases as are quoted below, often enough to serve Hitler's purpose. Here they are: "The Germans have an unconquerable military machine." "Our army is a collection of wooden-Headed dolts. Did you know that they're still using horses?" "Defense production is hopelessly bogged down." "They (here you mention every group in the country except the one you're talking to) will sell us out in a minute." "Washington is a mad-house of confusion, inefficiency, petty (politics. What we need is one strong man. ..M {All of this must be blended into a doleful chant of "We're lifted before we start, we're licked before we start. . \ One doesn't have to say that he's a»2 wrong, you say the devil is at fault. If you are a western farmer iind prices are too low, Wall Street did it. If you are an employer and your digestion goes bad, the labor agitators are at the bottom of it. If you are an editor and you get the notion that the armament program has bogged down, then—of course—th> strikers caused it. You probably never were in a factory in your life. You have no idea how production can be stepped up. All that you have is a fixed idea. A button is (pushed to your consciousness and you automatically fulminate against your bugbear. At least three factors do more to hold up production than strikes in armament industries. These are: (1) absences from work because of accidents or illness; (2) Lack of adequate training or of proper distribution of labor; (3). Failure to utilize countless ««mall plants. Every one of these factors cuts down production much more than the half of one per cent loss caused by strikes. Etr as subjects for editorials they suffer by comparison with strikers. You can't fulmrtiate against them. If you write about them, you must look up figures and try to discover causes. The causes might lead you back to eitrors on the part of great industrialists or prominent government officiate. Every American with the least interest in laibor's welfare wants the tanks and planes and munitions to roll out ahead of the schedule. But when he sees writers turning puiblic attention to cne of the minor causes of reduced or unsatisfactory production and diverting attention from all of the major ones—he gets hot under the collar. What are these men driving at? Are they fighting Hitler or American labor? —The New Leader. Pre-Publication Reactions to Louis Adamic's "Two-Way Passage": Barrjr Bingham, publisher of the Louiivillr Courier-Journal: Your book rang a bell for me. We have all grown di*treaingly accut«to«i-cm to being on the defensive in this world revolution that surround* u*— on the defensive in the military sense and still more so in the moral and ideological sense. You have struck th«$ first rt»al spark of a spiritual offensive against totalitarianism. Of course it would be easy to conjure up difficulties and point out «langers in the path of the course you advocate. I know you se the difficulties and dangers yourself with ON A BUDGET At best the truth must be handled economically in war. — The London k>24. Of the almost 6,000,000 regis-Spertator. tered aliens, an estimated 608,086 — ■ I» ■ - ; had declared their intention to be- Charity is twice earned—It hardens ^P B® him who gives and soften« him who Have just been reading a book called th« Holy Bible, takes. It does more harm to the »oof When the Chinaman was asked for tome ekisens and had valid first pa-Haa large circulation in thia country. Written entirely by for- eaploitatien. for K make* them another contribution, to the ehurcfc pers on registration date; an estim- , .il»» willing to be exploited. — Bmirke fund he asked in amatement: MWa*sa »ted 1*6.136 others hsd allowed their eign bom, mostly Jewa. »White. 1 mally Jesus—allas bloks?" I papers to lapse. LOUIS ADAM1C great clarity. But we must all know by now that nothing of any significance can be done to Improve ttoe horrible state of our world wKhout great haiards and great sacrifice*. The important thing is that you hsve suggested a plan that may have enough dynamic power to counter-set the evil spell of Hitlerism In the mind« of men. 1 hope many people will see in It a possibility of con-structive building of the future. We oan never win this war In any sense by seeking only to defend our past or our present. We must strike out to create a future much better worth defending. Your plan setms to me an important first step In that direction. Van Wyek Brook«, foremost American critic: The suggeation offered in Two-Way Passage has within it such grand posibilities that it ought to be explored to the limit. While it might come to nothing, it might, on the other hand, lesd to wonderful results in the unimaginable fViture that confronts us. Georga Britt, chief editorial writer. New York Poati 1 approve of the book and congratulate you for it and want to cheer for its success, I think your basic idea is a contrition of first rate importance to the solution of the main thing that has to be settled I expect to see it take Its recognixnl place in history as the original rtatc-mcnt of something that is to have a I art in shaping fuUire events. ■■^ew Samuel Grafton, columnht, New York Posit % » 1 have read the book and 1 am with vou, with you all the way. Your idea is one of the very f*w that burst the bonds of iwm or less disgui«»cH imitation of the Naal techniques; it is not a copy of a Naii method, edit ed for democracy, bat sheerly and completely democratic. If we arr ever going to develop morale, whicJi depends, first of sU, cm a sense oi direction, it will be through aprnsoh es such as yours . . . Let* 11 a movement. The Firsl Lap A diner at a restaurant saw at aa-other table a man he thoufht he hart mst before. He wsnt up to the other. "Excuse me, hut are you Dunn he asked. . j The other put dowHM** We and fork and ga*ed In amaaement "Doner he said. "No I ain't. 1m only started."