Zastavica v podobah. Priobčil G. S. j Rešitev in imena nešilcev pniobčimo v prihodnjl številki. ----------•---------- Umetnik in modrijan. menel. Zakaj zazdelo se mu je, da ima opraviti z zakletim človekom. V največjem Nekdo trdi, da umetnik svet vdihava strahu je vze! klobuk z glave in rekel ves in ga zopet izdiha, modrijanu pa je svet trepetajoč: ,,Nikar mi ne zamerite, gospod, izdihan in on ga mora zopet vdihati. ponižno vas prosim! Mislil sem samo, da ste — ptič!" — Seveda vam ne moremo povedati, ali je papiga tudi na to kaj od-Pomote. - •- • govorila. Papiga, ki je znala dobro govoriti, zlastipa izgovarjati besede ,,Kaj paželite?" Smodkin pepel — zdpavilo. je odletela skozi odprto okno in sedla na vejo bližnjega drevesa. Slučajno pride mimo Ako koga piči osa, čebela, škorpijon kmetič, ki zapazi nenavadnega ptiča >n ga i. t. d., je dobro, če pičeno mesto posiplje strme ogleduje. Tudi papigi se zazdi čudno, s pepelom smodke ali tobaka sploh. Na zakaj jo kmetič tako verno opazuje, zato. pepe! je treba kaniti kapljico vode ali zakliče: ,,Kaj pa želite?" Kmetič se je ob kake druge tekočine. Rana zaraditega niti tem toliko zavzel, da bi bil kmalu oka- ne boli niti ne oteče. -»< 215 «¦ Iz angleških šol. so veljale ene nad 6000 kron. Zadnjih 10 let je igral malone noč in dan na gosli. O vtiskih in razumu v angleških šolah Mnogokrat ga niso videli po dva dneva; pripoveduječasopis nWestminster Gazette": med tem časom ni zaužil niti najmanjše ,,Ali moramo vsi umreti?" vpraša nekoč hrane. Potem je odšel v kako ceno gostil- deček učitelja. Ko mu ta pritrdi, vpraša nico, kjer je použil hrane za celih 20 vin. deček: nA kdo bo pokopal zadnjega člo- Sploh ni zase mesečno izdal mnogo nad veka?" — Deklica je napisala nekega dne 12 kron. Svoje velikansko imetje je osta- na listek: nProsim Vas, gospod hudobec, vil svojemu bratu in drugim sorodnikom. pridite in poberite mojo sitno teto". — Ko bi bil ta bogati posebnež Slovenec in Nekoč vpraša učitelj neke dekliške šole v ko bi se spomnil ob svoji zadnji uri — Manchestru svojih trideset učenk, kaj se nas ubogih Slovencevl jirn zdi najlepšega na svetu. Pet deklic je imenovalo mesec in zvezde, dve sta ime- ., _ . „. .. . . . novali solnce, ena pa zahajajoče solnce. VožnJa Da žlVlJenje in smrt Dva Otroka Sta imenovala cvetice, dva Strašna ip hila vo?nia ki io ip nanra pokrajine in dva ptice. Niti ena deklica pa .. nred kJratk m neki AmeHčanka P da m - angleška narodna zastava! otrokom ob jezeru Saint Regia. Nekega dne se je igrala hčerka bogate matere sama, Največja hitrost vetrov. kar začne vpiti. Pestunja prineie deklico k materi, ki ni mogla vedeti, kaj se je V Point-Reyesu, imenttni vremenski otroku pripetilo. Mati in pestunja sta pa postaji na kalifornijskem obrežju, so dne kmalu zapazili, da ni na dekletovem traku 18. velikega travna lanskega leta dognali, igle, s katerim je bil spet. Seveda sta si da je dosegel veter v onem kraju hitrost takoj mislili, da je otrok iglp pogoltnil in 102 milji, ki se je pa zvišala v nekaj mi- da mu sedaj tiči v vratu. Četrt ure si je nutah na 120 milj v eni uri. V 72 nasled- prizadevala mati sama, da spravi iglo iz njih urah je napravil veter 4700 milj dolgo vratu, a izprevidela je, da je njeno priza- pot, torej skoro petino poti okolo zemlje. devanje zaman in celo nevarno. Otroka je Iz letošnjih poročil omenjene poslaje raz- vzela v naročje in je tekla v spremstvu vidimo, da je znašala nekatere dni meseca pestunje k jezeru, kjer je odpela ladjo, velikega travna hitrost vetrov 60, povprečno pognala stroj in se peljala šest milj daleč pa 52 milj v eni uri. To je največja hitrost v mesto Paul Smiths, ki stoji na drugem vetrov, ki so jo mogli doslej dognati. jezerskem bregu. V pol uri je dospela tja; otrok je že komaj hropel. Oospa je naglo „ ... . . , . , „ . . bežala z njim k nekemu zdravniku. Ta ie Koliko je stala vojska V Bosni in dejaij da je zdrsniia igla v grlo, obrnjena Hercegovini ? z ostro konico navzgor. Ta pa je ostala v Preteklega mesca so praznovali v Ljub- ^™™< ^ Jl^L^Z^Lt ljani jako slovesno petindvajsetletnico °^]f ,in ^"Jatu zSrJ vani Zdravn^k je stalo to zasedanje našo državo. Takratni {? ?f ?e soravrtTbrž otroka h kakemu rninister Andrassy je zahteva.. najprej %^u \TTJj\lln? 5 N^m 120 mihjonov kron, za leto 1878. e zahte- , . s nravjm orodiem odstrani lahko val nadaljnih 834 milijonov in potem še fer0 v eni miZi' Do NoveSi lorka oa 67-13 milijonov kron, vsega skupaj torej f1^ ^' ZfL\ vlak kivozi na dan se dandanes nista pravzaprav nasa last. čelniku, da je zavisno življenje njene hčerke od hitrosti vlaka. V četrt uri je bil vlak Bogatinec — posebnež. pripravljen, in gospa se je odpeljala z otrokom in zdravnikom proti Novemu Bogati Američani so dostikrati čudni Jorku, kamor so že prej brzojavili veščemu ljudje. Ni dolgo temu, kar je umrl v Ame- zdravniku. Zdravnik je vzel več zdravil s riki bogataš v 83. letu, ki je imel kaj po- seboj, ki so manjšala bolečine otrokove. sebne navade. Kupil si je veliko hišo s Vožnja je bila za mater strašna. Niti za 75 sobami, kjer pa je stanoval čisto sam. trenutek ni obrnila oči od ličerkinega ob- Dasi je stanoval samo v eni sobi, je dal ličja. Vsak je storil ob železniškem tiru, vendar vse sobe krasno opraviti. Pod po- kolikor je mogel, da je drvil vlak v naj- steljo je imel osem gosli, izmed katerih večji hitrosti naprej. Strojevodja, kurjač, ~>* 216 ^6- postajni in brzojavni uradniki — vsi so Za kratek čas. ^^J vedeli, da se pelje vlak zato, da reši živ- ^H ljenje dekletu, in zato so storili vsi, kar Učitelj: ,,Katera žival je najkoristnejša ^H največ mogoče, da so do skrajnosti po- domača žival?" ^H spešili hitrost vožnje. Otrok pa je prihajal Ivanka: ,,Krava". ^M trudnejši in trudnejši. Nevarnost je bila Nato vzdigne Moric, sin mestnega žida, ^H vedno večja, da deklica popolnoma ne roko, češ, da ve boljši odgovor. j^t omaga. V upu in strahu so končno dospeli v Učitelj ga vpraša: „Ali poznaš še ko- ^H Novi Jork. Otroka so prenesli v bolnico, kjer ristnejšo domačo žival?" ^M je bilo že vse pripravljeno za zdravljenje. Moric: nDa, vola!" ^H Spretni zdravnik je rabil le pet minut — Učitelj: ,,Kako to?" ^M in dekličino življenje je bilo rešeno! Moric: nKer si za enega vola lahko ^M kupim dve kravi". ^M * ^l Nekoliko račcina. ^M Mati vprašajo sinka, ki se je vedno ^| Papež Leon XIII. je živel 93 let, 4 me- jokal, kadar se je bilo treba umivati: ,,Kai ¦ sece in 18 dni, to je okroglo 818.600 ur pa t,j bil rad, kadar boš velik?" ¦ ali 2947 milijonov sekund. Povprečna starost Sinko: ,,Dimnikar". ¦ vesoljnega človeštva je 31 do 32 let. V Mati: nKako to?" ¦ državah z ugodnejšim podnebjem je ta Sinko: ,,Ker bi se umival samo ob ¦ starost nekoliko večja, pri narodih, ki nedeljah". ¦ imajo neugodnejše podnebje, n. pr. v Aziji, ^ ¦ zlasti v Indiji, na Kitajskem i. t. d., mnogo fl manjša. lmenovana povprečna starost je Učitelj: ,,Poyej mi, kakšno svojstvo ¦ približno ena tretjina starosti pokojnega ima gorkota, Mihič!" papeža. Vse človeštvo je torej v dobi pa- Mihič: ,,Gorkota telesa razteza". peževega življenja trikrat izumrlo in se z Učitelj: ,,Dobro! A povej mi sedaj, rojstvi nekoliko več kot trikrat obnovilo. kakšno lastnost ima mraz". Vse človeštvo računajo deloma po ljud- Mihič: ,,Mraz pa telesa krči". skem štetju, deloma po strokovnjaški ce- Učitelj: ,,Dokaži to na primeru!" i nitvi na 1400 dq 1500 milijonov Ijudi. Mihič: ,,Poleti so dnevi dolgi, pozimi Torej je v dobi življenja Leona XIII. umrlo pa kratki". najmanj trikrat 1400 milijonov, t.j.42.000 mi- # lijonov Ijudi. Ako bi bili vsi ti mrliči po- kopani v zemlii in grobovi razvrščeni po Korporal vpraša novinca: nKaj moraš dolžini drug poleg drugega, bi dalo to stonti, ako vidis, da je tvoj tovaris ukradel 6300 milijonov metrov skupne dolžine, če klobaso?" računamo za vsak grob povprečno l1'., m Novinec odgovon: nAko mi ne da dolžine. Brzovlak, ki prevozi v eni"uri precej polov^ce, ga pnjavtm stotniku." 63 kilometrov, bi moral voziti brez pre- ^ stanka noč in dan 100.000 ur, kar je pri- lično 11'/, leta, da bi prevozii to daljavo, V šolo je prišel gospod nadzornik in zakaj ta je tolika, da bi jo lahko 157krat je večkrat vprašal istega učenca, ki mu pa ovili okolo zemeljskega obla. Vsako uro ni znal nobenkrat odgovora. Hipoma iz- umrje tudi sedaj po smrti Leona XIII. vleče paglavec žemljo na pol iz žepa in okolo 5000 Ijudi in ravno toliko ali pa še modro reče nadzorniku: ,,Ako me pustiš več se jih rodi. na miru, ti dam svojo žemljo!"