Edini slovenski dnevnik •: v Zedinjenih državah. :- Velja za vse leto... $3.00 -: Ima 10.000 naročnikov:- IE0 GLAS ODA TKLKFON PIBAJLKS: 4C87 CORTLANDT. List slovenskih delavcev v Ameriki. j The only Slovenian daily in the United States m mm Issued every day except [JJ Sundays and Holidays Entered as Second. Clan Matter, September H, lfOS, at the Post Office at New York, If. T., under the Act of Congress of March 3,187». TELETOM PISuAJLOT: MS7 CORTLAND* NO. 195. — ŠTEV. 195. NEW 70RK, THURSDAY, AUGUST 20, 1914. — ČETRTEK, 20. AVGUSTA, 1914. VOLUME TTTT _ LETNI* XZD Bruselj je baje v nemških rokah. Angleška križarka zadela ob mino« Pri Limburgu se bije vroča bitka. NEMŠKA KAVALERIJA DOSPELA ČISTO V BLIŽINO ANTWERPENA. — ZOPETNO OBSTRELJEVANJE DIESTA. NEMCI PRAVIJO, DA SO DOSED A J IZGUBILI SAMO 1500 MOŽ. *' AMERIŠKI MILJONAR O RAZMERAH V GLAVNEM MESTU BELGIJE. Japonski ultimalum Nemčiji. POLOŽAJ V PARIZU. BELGIJCI SO USTRELILI TRI VOJNE ŠPIONE. NEMŠKO BRODOV-JE PRI HELGOLANDU. POROČILA O ZMAGAH SRBOV IN ČRNOGORCEV. SRBI SO ZAPODILI V BEG AVSTRIJSKO ARMADO, KI JE ŠTELA 80,0 00 MOŽ. Nemčija in Belgija. Pariz, Francija, lil. avgusta. .M iti i je dobil iz Bruselja poročila, p
  • <>0 mož, 7000 jih je bilo pa ranjenih. One nemške bojne ladije, ki ne blokirajo ruskih pristanišč, se nahajajo pred vojno luko Kiel in pred lfelgolandoin. Dosedaj se nahaja pod orožjem dva miljona vojakov, dočim se mobilizacija še vedno nadaljuje. Železnice v zapadnjem delu Nemčije transport irajo izključno le vojaštvo, municijo in proviant. Isti časopis naznanja, da se nahajajo Avstrijci na poti v Francijo. Rusi. London, Anglija, 19. avgusta. Pri Gumbinnen v vzhodno-prus-k« mu ozemlju je baje pognala divizija prvega nemškega gardne-ga zbora ruske čete v beg. Zadnji so pustili na bojišču kakih tritisoč ranjencev. Nemci so zaplenili šest strojnih pušk in več poljskih topov. Petrograd noče nič vedeti, da so Nemci že blizu Varšave, čeravno je to resnica. Rusko vojno ministrstvo pravi, da so ruske čete vrgle v nedeljo Avstrijce nazaj in da so prodrle že precej daleč v Galicijo. Moskva, Rusija. 19. avgusta. --V K remiju, nekdanji carski pre-stoliei, je sprejel car ruske ministre, zastopnike plemstva, nekaj uglednih trgovcev in zastopnikov vseh drugih stanov. Po avdienci jim je rekel: — V tej težki uri prosim vse rusko ljudstvo, da naj mi stoji na strani. Ko sem izdal povelje, da naj stopi vse pod orožje, so se mi pokorili vsi moji narodi, niti eden se ni ustavljal. Ker ste edini, vem, da bomo zmagali. Iz tega mesta, ki je takorekoe sree cele Rusije, pozdravljam svoje junaške čete in zaveznike, ki se bojujejo z njimi za sveto stvar. Nato so se vsi skupaj podali v katedralo, kjer se je vršila slav-n ost na sveta maša. Srbi in Črnogorci London, Anglija, 19. avgusta. Iz Rima in Niša poročajo, da je srbska armada vrgla pri Kabacu. ki je oddaljen 24 angleških milj od Bel grada. 80,000 Avstrijcev nazaj. l*rva poročila so naznanjala, da je padlo 15,000 mož, sedanja pa pravijo, da znaša število padlih Avstrijcev najmanj 30,000. Črnogorci so zasedli Metalko in Kajnieo,*ia bosenski meji in prodirajo proti Dubrovniku v Dalmaciji. Poveljnik posadke v Dubrovniku je rekel, da bo postre-lil takoj rse črnogorske jetnike, če se Črnogorci približajo mestu. Med jetniki se nahaja več uglednih plemenitašev in baje tudi neki bližnji soroduik črnogorskega kralja Nikole. "Amphion." London, Anglija. 19. avgusta. Ofieielna tiskovna pisarna je izdala sledeče poročilo o katastrofi angleške križarke "Amphion". Vlada je poslala križarko v Severno morje, da bi rekogniscira-la, kje se nahaja nemško brodov-je. Neki ribiški parnik je obvestil kapitana, da mečejo raz neko tujo bojno ladijo sumljive predmete v morje. Kmalo nato so zapazili nemško ladijo "Koe-nigin Lui.se'\ Za njo so se takoj zapodili štirje angleški torpetlni čolni in jo po pretekli pol ure potopili. Ko se je vračal 'Amphion' nazaj v pristanišče, je zadel v podmorsko mino. Iz sredine krova je Sinil v zrak ognjen steber, kapitan je omedlel iu padel preko mostička na krov. Ko se je zopet zavedel, je dal znamenje, da naj vstavijo vse stroje, ker je vozila križarka s hitrostjo 20 milj na uro. Kmalo potem je bila cela ladija v ognju. Ko so se približali torpedni čolni, je bil že skrajni čas za rešitev. 20 minut potem, ko se je zadela križarka na mino, se pe potopila. Kapitan in del moštva se je rešilo. Odesa gori? London, Anglija, 19. avgusta. Iz Petrograda poročajo, da je zadela v Črnem morju neka ruska križarka v mino in se potopila. Ista brzojavka tudi pravi, da mesto Odesa gori. Poročili nista potrjeni in sta zelo malo vrjetni. Ruski begunci. Stockholm, Švedsko, 19. avg. Odkar je izbruhnila vojna, je dospelo iz Nemčije sem najmanj 15,000 ruskih beguncev, ki stanujejo v šolah in drugih javnih zavodih. Oni, ki so dospeli zadnje dni sem, so pripovedovali, da že tri dni niso imeli ničesar gor-kega v ustih. Med begunci je tudi veliko jetnikov, kateri so izjavili. da so jih direktno izgnali iz Nemčije. — Sedaj vem, kaj je revščina, — je rekel neki ruski miljonar. — Polne žepe rabljev sem imel, pa nisem mogel dobiti niti za kopejko kruha, dokler nisem prišel na Švedsko. V Nemčiji ne sprejemajo nobenega ruskega denarja. Ogleduhi. Loewen, Belgija, 19. avgusta. Danes so bili tukaj obsojeni na smrt trije vojni špioni. Par minut po smrtni obsodbi so jih ustrelili. V Bruselju so baje aretirali štiri ženske, ki so obdolžene špio? naže. London, Anglija, 19. avgusta. Ono angleško brodovje, ki se nahaja v Severnem morju je koncentrirano v bližini Helgolanda. ' Garibaldi za Francijo. Pariz, Francija, 18. avgusta.— Francoski vojni minister se je danes pismeno zahvalil Ricciottn Garihaldi-ju za njegovo ponudbo, da da na razpolago 20,000 italijanskih prostovoljcev, ki bi se borili za Francijo. Minister je izjavil, da za sedaj ne more sprejeti njegove ponudbe. Papež Pij X. umrl v Rimu. Bolezen je trajala štiri dni. ODKAR JE IZBRUHNILA SPLOŠNA EVROF3KA VOJNA JE BIL PAPEŽ ZELO POTRT IN TO JE NAJBRŽ TUDI POSPEŠILO KATASTROFO. — SMRT JE NASTOPILA DVAJSET MINUT PO PRVI URI DANES ZJUTRAJ. --O--- Zadnja prošnja za mir. PREDNO JE UMRL JE DIKTIRAL PAPEŽ ŠE ZADNJO PROŠNJO IN OPOMIN NA NARODE. — ZADNJI DAN1 SO GA ZDRAVNIKI LE ŠE UMETNIM POTOM OBDRŽALI PRI ŽIVLJENJU. — POMEN NJEGOVEGA PONTIFIKATA. Rim, Italija, 20. avgusta. — Njegova Svetost, papež Pij X. je umrl dvajset minut po prvi uri danes zjutraj, potem ko se je celi dan boril s smrtjo. Bil je v osemdesetem letu ler je ravnokar pričel dvanajsto leto svojega pontifikata. Odkar je izbruhnila sedanja evropska vojna, je bil papež vedno zelo potrt. Izjavil je, da si ni mislil, da bi bila v sedanjih dneh mogoča tako razsežna katastrofa. Njegova okolica je prepričana, da je ta žalost pospešila njegovo bolezen ter do vedi :i do katastrofe, ki je nastopila danes. Po bolezni, ki je trajala štiri dni, so postali sipmtomi naenkrat resnejši, ker se je razširilo imetje sapnika ter je nastopila huda mrzlica. Zdravnika Marchiafava in Anici šta se včeraj celi dan trudila, da ohranita bolnika pri življenju. O resnem stanju papeža se je obvestilo kardinale in nekateri teli, ki so Kili v bolniški so-bi, popisujejo srce pretresu joče prizore, ki so se odigrali, posebno ko se je dvignil papež ter rekel: "V starih časih bi papež lahko s eno besedo ustavil klanje, se daj pa je brez moči." Italija se je v zadnjih dneh bolj zanimala za bolezen papeža kot pa za v ki so zapleteni v hoj, bodo prišli v Rim s posebnimi vlaki, ki bodo nosili belo zastavo. Včeraj popoldne, ko se je za-'.nalo v Rimu o nevarnem položaju papeža, so pričele v ret i velikanske množice ljudstva na trg sv. Petra. Kmalu po prvi uri sije objavilo, da je sprejel sveti Oče zadnje sakramente in slovesni obred je spremljalo zvonenje iz vseh zvonikov. Pozneje popoldne so mislili zdravniki, da se bo visoki bolnik zadušil. Kriza je •ninila, vendar pa so izdali zdravniki ob tretji uri huletin. v katerem so izjavili, da ni nobenega upanja več. Vedno bolj in bolj so pričele pešati moči in zdravniki so dovajali telesu kisik, da preprečijo neposredno katastrofo. Ko je izvedel italijanski dvor -o slabem zdravstvenem stanju mpeža je zavladala splošna potrtost. Kralj Viktor Emanuel je osebno obvestil kraljico Jeleno i n novico se je sporočilo tudi ma-« teri-udovi. V poslednje olje je dal papeža Mgr. Zampini. Meil obredom, so se dogajali pretresljivi prizori. Sestre papeža in njegova nečakinja so nudile prizor neizmernega* jada. Ob postelji je klečal kardinal Merry del Val. Ob ne-l!tem času. ko se je zavedel, je re-■kel papež: "Sedaj, ko se približuje konee. pričenjam misliti, da me hoče Vsemogočni v svoji neizmerni dobroti obvarovati pred grozotami, katerim je izpostavljena sedaj Evropa. Giuseppe Melchiore Sarto, poznejši papež Pij X. je bil rojen dne 2. junija 18:{3. v vasici Rie-se. v bližini Treviso, provinci Beneška. Bil je prvi olrok Giovanni Battista Sarto, poštarja in njegove žene Margherite. Razven poznejšega papeža je imel zakonski par sedem otrok, enega sina in šest ličera. Oče je umrl leta 1852, mati pa je živela, da je videla sina dvignjenega do kardi-nalske časti. V mašil i ka je bil posvečen leta 18.18. ter je deloval devet let kot kaplan v Tombolo. Leta 1867. je bil imenovan župnikom v Salza-no, kjer je kaj uspešno deloval, a obenem tudi skrbel za svojo družino. Leta 1875. je postal ka-aoiiik katedrale v Treviso, na katerem mestu je ostal do leta 1884, je bil imenovan škofom v Man-lovi. Papež Leo XIII. ga je v 'vonsistoriju dne 2. junija 1803. imenoval kardinalom ter je bil pozneje imenovan beneškim patriarhom. Kot kardinal in patriarh je živel še vedno staro, priprosto življenje ter ni imel niti kuharja, ker mu je pripravljala jedila njegova sestra. Kot kardinal je bil v ozkem stiku s kraljevo družino italijansko. Bil je spovednik kraljice Margherite in par mesecev pred smrtjo Leona XIII. je posvetil kamen novega Campanile v Benetkah. Ko se je po smrti Leona XIII. volilo novega papeža, je bil izbran dne 4. avgusta 1903. kardinal Giuseppe Sarto s 55 glasovi med fiO novim papežem. Bil je kandidat, katerega si je bil izbral Leon XIII., vendar pa je tako malo mislil, da bo izvoljen, da je kupil returni listek za Benetke. ko je odpotoval k konklavu v Rim. Italija ostane nevtralna. Sim, Italija, 20. avgusta. — Danes se je tukaj naznanilo, da se nahajajo nemški diplomatični zastopniki na poti semkaj, da se posvetujejo z zunanjim uradom glede splošnega položaja. Domneva se, da se bo skušalo Italijo napotiti, da se vdeleži vojne in sicer na podlagi vojne napovedi Japonske. Nemci v Kiaučau. Ojačene utrdbe. Kakor hitro se je zaznalo za vojno med Nemčijo in Anglijo, se je napravilo nove utrdbe. x OGORČENJE V BERLINU. Nemčija bo prekrižala načrte Japonske ter izročila Kiaučau zopet v roke Kitajske, Pelrin, Kitajska, 19. avgusta. -Governer Kiaučaua je izdal pro-kla macijo, v kateri naznanja, da je vsaki čas pričakovati sovražnega napada. Večina nevojakov, Kitajcev, je že zapustila ozemlje. Posadka v koloniji znaša manj kot r><)00 mož, vendar pa se je ojačilo utrdbe, odkar je napovedala Anglija Nemčiji vojno. Veliko število kitajskih kulijev je napravilo nasipe ter postavilo o-iii rež je iz bodeče žice. V pristanišču so položene mine ter kaže vse, da je kolonija pripravljena na krepak odpor. Vest, da bo najbrž prišlo do bitke pred Kiaučau, je napravila globok utis na kolonijo tujcev v Pekinu, kjer so živeli nemški in angleški častniki v intimnem prijateljskem razmerju. Rotterdam, Nizozemsko, 19. avgusta. — Glasom sem došlih poročil iz avtoritativnih virov bo prekrižala Nemčija načrte Japonske s tem, da bo izročila kolonijo naravnost v roke Kitajske. Poročila pravijo, da se že vrše tozadevna pogajanja s kitajsko vlado. Iz Berlina se poroča, da je povzročil ultimatum Japonske v vseh krogih največje ogorčenjtT—- Washington, D. C., 19. avgusta. Da se Kitajska v polni meri zanima za razvoj stvari na daljnem Iztoku, je razvidno iz tega, da sta kitajski poslanik in njegov tajnik danes obiskala državnega tajnika. Pozneje se je objavilo, da je imela konferenca neoficijelen značaj in da se ni stavilo od nobene strani nikakih predlogov. Državni tajnik je najbrže pojasnil obiskovalcem vsebino angleške poslanice, v kateri se izjavlja, da se bodo vojne operacije Japonske omejevale na Kiaučau v slučaju, da pride do vojne med Nemčijo in Japonsko. Nemčija bo odgovorila na ultimatum Japonske šele v zadnjem trenutku, ako bo sploh odgovorila. Tukajšnje japonsko poslaništvo ni dobilo nobenih nadaljnih poročil ter pričakuje nastopa Nemčije. Nemški nadomestujoči poslanik pa nima nikake zveze z Nemčijo ter ni prav nič poducen o tem, kaj namerava Nemčija storiti. Pekin, Kitajska, 19. avgusta. -Danes se je tukaj zaznalo, da je stavil nemški poslanik predsedniku Juan-Ši-Kaju predlog, naj prevzame kitajska vlada utrjeno pristanišče Tsing Tau. Oficijelno se te vesti še ni potrdilo. Shanghai, Kitajska, 19. avg. — Tukajšnja trgovina skoraj popolnoma počiva ter je zelo trpela vsled vojne. V Far Eastern Bureau se je danes naznanilo, da so se vsi konzuli v Shanghai zedinili glede proklamacije, katero se bo izdalo in v kateri se bo ugotovilo strogo nevtralnost vseh narodnosti, ki so zastopane pri tukajšnji trgovini. POZOR POŠILJATELJEM DENARJA! By* One, ki žele poslati domov VT denar, obveščamo s tem, IT DA POD NOBENIM PO->WW GO JEM ne odpošiljamo DO PREKLICA denarja v IT staro domovino. Nobena iy banka v New Yorkn ne de-If" la kupčij in raditega smo IT* TUDI MI USTAVILI PO-IT SLOVAN JE. KAKOR HI-9T TRO SE RAZMERE IZ-9T BOLJŠAJO, BOMO OB-VESTILI ROJAKE PO-W TOM ČASOPISJA. Tvrdkm Frank Satskser. ROJAKI NAROČAJTE SE NA SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. "GLAS NARODA", NAJVEČJI DRŽAV/" GLAS NARODA., 20. AVGUSTA, 1914 GLAS NARODA" Dally.) * published by tba ttottnic PublUhing Co. I* corporation.) t F&AKK 8AKSER, President. * JaMKO PLEHKO, Secretary. LOUIS BF.NED1K, Treasurer. c-orporetk ■ddruttee of above officers : M Oertiendt Strrrt, Borough of > hfcttto. New York City, N. Y. £a oelo If to velja tiat za Ameriko in Caoitdo........................13.00 •• po) leta....................... 1.50 " Ifcto i.* mesto New York........ 4.00 ** pot leta meato New York ... 2.00 ** FTopt XII. glavno zborovanje K« S. K« J« Izvirno porodilo. v(»c leto ... " poi let« ..., četrt leta... 2.56 1.70 I ''GLAS NARODA" izhaja vsak dan ttrumii nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" C Voice of the People") iMtad every day except Sundays and Holiday*. Subscription yearly $3.jtHioa in pošiljat vam naredite ta naslov: "GLAS NARODA** ® •I^Cortfaodt St., New York City Xaiefoo 4687 CortlaadC Kazen zadene nedolžne. kiji C isti riio bi n lii » pol* .ki j no m naši JM VIII] joral i dvoma ni. da niso iir«e take kot bi mo-• so vee ali manj po-Rt'formatorji iinajo iko sempatam opozo-na to dejstvo. Delati et*lo iM'pristrano. da vršilo vsaj najpotrebnejše ive. Ako pa išeejo polja, slal doaedaj skoro popol-neobdelan, dasiravno je I iko važen kot izboljšanje _ -tiiišiMf, potem naj se pobrigajo m one, ki so ostali *'na prostih nogah", dočim sedi prehran je val «i.\ oče, soprog, brat ali urngi v ježi. Skoro tretina mož. ki polnijo naše jetnišniee in poboljševalni-ee, zapi|š«'a družino, ki je odvisna od njega. Ne le, da zapadejo ti> družine, ki so čestokrat po-vsem neprizadete pri hudodelstvu prehranjevale«, sramoti in ponižanju, niti en človek se tudi ne briga, ko se bo preživila družina, ki je naenkrat oropana prehranjevala. Država sili kaznjence k delu. a družine slednjih ne dobijo niti e«'iita od zaslužka. Država sicer hrani, oblači in daje stanovanje kaznjencem, a za ne-»reene preostale se ne briga niti najmanj. Značilen je slučaj, ko se je neki kaznjenec branil naprositi za skrajšanje prwojene niu kazni. Pustil se je rajše prehranjevati na stroške države kot pa da bi zopet satn prevzel preskrbo sebe in svoje družine. Nahaja se v neki jHnišniei v gorenjem delu države Now York in lahko delo na vrtu, kjer je eeli dan na prostem zraku, mu očividno kaj dobro prija. Kot prost človek je živel v temnem, brezzračnem tenement-, poslopju ter je moral deset ur na dan trdo delati. Sedaj pa je kot jetnik "na počitnieah", dočim žive njegova žena in otroci, katerih ne zadene nobena krivda, Se vedno v temnem tenement-po-slopju ter morajo deset nr na dan trdo delati. Ta sistem, ki bolj zadene nedolžne kot pa krive, potrebuje lcorer.ite izpremembe. Prepričanja smo, da bi morale biti naše kaznilnice, kolikor pač mogoče, ne le kaznilnice, ampak v prvi vrsti poboljševalnioe. Nikakor pa ni prav, da se kaznuje grehe •krivcev nad nedolžnimi. Valed tega bi morala prevzeti država ekrb za otroke in ženo kaznjenca. Čudna primera. Sodnik: "Vidite, zatoženec, te ukraden* hlače bodo vedno pez-dir v vašem očesu!" Težava. — Kako sta si vendar sestri dvojčt«4 podobni. — iSaj res. V eno sem af rast no V katero pal Milwaukee, Wis., 17. avg. Na tisoče in tisoče ameriških Slovencev zre danes v duhu proti prijazni in napredni severozapad-ni slovenski metropoli. — Milwaukee. Wis., — kjer se je zbralo danes 126 delegatov in glavnih uradnikov, prve in največje naše domače podporne organizacije na 4.60 IX1I. konvenciji in se zaeno pro-I slavlja XX. letnico K. S. K. J. Kakor je brati iz obrazov vsakega posameznega delegata, so vsi j delegatje navdušeni in svesti svojega vel epom embnega posla, da bi ukrenili kolikor mogoče dosti dobrega za procvit »Jednote ter v blagor vseh podrejenih društev. Zunaj v Evropi ter v naši pomilovanja vredni stari domovini se sedaj narodi koljejo, — brat proti sobratu; — tu v naši novi domovini se pa zbirajo odposlanci slovenskega naroda, kako da bi bolje pomagali svojim bratom ali rojakom. Pri nas vlada sedaj sobratstvo, usmiljenje ter bratska ljuba v, — zunaj se pa vrši krvavo klanje! Oj, kolika razlika! — Omilovanja vredni so dandanes narodi onstran oceana, — a blagor je pa ljudstvu naše mogočne republike. ki ne pozna več prolivanja krvi ali medsebojnega klanja.-- V nedeljo, dne 16. avgusta dopoldne se je zbralo v Chieagu. 111., približno 00 delegatov iz raznih držav nase nove domovine, odkoder so se odpeljali proti cilju. Milwaukee. Delegate je pričakovalo na Al-lis postaji v Milwaukee mnogo slovenskih rojakov, domača slovenska društva ter nova slovenska godba, odkoder se je odkorakalo v dolgem sprevodu v South Side Tumhall dvorano. Tu je pozdravil došle delegate v imenu milwauske slovenske naselbine br. Franeič. želeč vsem dobrodošli. Predsednik Jednote Pavel Sehrvetler se je za sprejem lepo zahvalil v imenu glavnega odbora ter vseh delegatov. Zarilo je pozdravil navzoče delegate, želeč jim mnogo uspeha na tem zborovanju. Ker je bila ta dan nedelja, so se delegatje razšli na odkazana stanovanja gostoljubnih miUvauških rojakov. Naj omenim ob kratkem, da šteje K. S. K. J. danes 128 društev v 20 raznih državah, koja tvorijo 12,'fcM članov in članic. .Tcdnotino premoženje je znašalo dne 30. junija letos $:100;184.83. Od začetka do danes, to je tekom 20 let, je izplačala K. S. K. J. že $!»70,979.!>4 podpore, to je približno en milijon dolarjev ali pet milijonov kron. Se nikdar v zgodovini Jednote ali glavnih zborovanj se ni pripetil sličen slučaj, kakor letos v Milwaukee. Ravno na dan prihoda delegatov je umrl namreč v Milwaukee Jednotin član, oziroma član društva sv. Janeza Ev. št. 6i) brat Janez Bevec. Bil je 47 let star, oženjen, rodom iz vasi Bistrica blizu Kozjega na Spodnjem Štajerskem. Tu je bival 7 let. V Ameriki zapušča ženo ter 181etno hčerko. Takoj, ko se je zvedelo za to žalostno novico, so sklenili delegatje, da se udeleže in corpore pogreba svojega umrlega sobrata. Delegatje so položili na pokojnikovo krsto krasen križ iz svežih rož s primernim napisom. Drugo jutro aH danes dopoldne se je vršil pogreb brata Bev-c» iz slovenske cerkve v "West Allis, Wis. Sv. mašo zadušnico je bral duhovni vodja Rev. Tomšič ob asistenci dveh domačih duhov-nikov-delegatov. Zadnjo čast mu je izkazalo tudi podrejeno društvo ter društvo sv. Jožefa štev. 103 K. S. K. J. Ginljivo je bilo slišati lepo ža-losttnko v cerkvi, katero je pokojnika zapel ad hoc Siestavljen pevski odsek delegatov pod vodstvom prof. R. Zupanca, delegata. Predno so krsto dvignili na voz, se mu je še pred cerkvijo zapelo znano žalostinko "Nad zvezdami". Popoldne so se delegatje zbrali v dvorani, nakar se je ofieijelno otvorilo XII. konvencijo z običajnimi točkami. • Delegatje trpijo neznosno vsled velike vročine in sopare v zborovalni dvorani, radi tega bi bilo vnaprej bolj umestno prirejati slična zborovanja kasneje, ali v jeseni. O sklepu prve seje poročam kmalu, ko d^imp tiskan zapisnik Slovensko Zavetišče. Iz urada blagajnika S. Zavetišča. Ely, Minn., 15. avg. 1914. Slovenskemu občinstvu in prijateljem Zavetišča! da se napravi začetek, pa naj bode kjer hoče. Za vsakega člana, ki je pri več kakor enem društvu, bi se lahko naredila pobotnica, s katero bi se izkazal, pri katerem društvu plačuje svoje prispevke. To vse bi se napravilo z malim trudom. Prosim torej še enkrat sloven-Nedavno je izdal tajnik Zave-'sko javnost in prijatelje te ideje. tLšča g. Frank Krže poziv, da bi da javno izrazijo svoje mnenje, se rojaki začeli malo bolj zani- predno se zopet snidejo uradniki mati za Slovensko Zavetišče. U- Le na ta način bi lahko vedeli, pati je, da se bode pokazalo rav- kaj želite in kaj bi bilo najbolje no tako navdušenje kot ob začet-'storiti, da pridemo do svojega ku ustanovitve. Zavetišče je tako cilja. lepa ideja, da je nikakor ne bi smeli opustiti, če imamo kaj narodnega ponosa v sebi. Odkar se je pojavila ta ideja pa do danes so bili žalibog tako slabi časi, da se ni moglo več storiti kakor se je: podlaga je narejena in sedaj je vse odvisno od nadaljnega zanimanja in prispevanja. Tradniki Zavetišča bi zopet ra- Geo. L. Brozieh, blag. S. Z. Pismo iz domovine. Sodražica. Dolenjsko, 7. avgusta 1914. Dragi J. in L. in vsi naši! Dne 25. julija ob enajstih podi zborovali v mesecu septembru,' noči je dospel brzojav, da morajo toda zborovanje uradnikov ne vsi možki do 42. leta tekom 24 ur prinese nič brez navodil sloven- cdriniti k vojakom." 26. julija skega občinstva. Prosimo torej zvečer so se odpeljali prvi vozovi, vse one, ki so se v začetku tako Bil je strašen jok. Prizorov, ki so lepo zanimali, da bi še enkrat o- se dogajali 27. julija, ne more po-pozorili javnost na to prelepo ide- pisati moje pero. Žene so obje-jo. da bodo imeli uradniki vsaj male svoje može, otroci so poda-nekaj pojma, kaj želi narod. Če jali očetom ročice v zadnje slovo, nikakor ni mogoče uresničiti ide- Toliko dela je na poljih in trav-je Zavetišča, je potreba določiti,' nikih, pa ne vemo. kdo ga bo o-za kaj naj se porabi nabrani de-1 pravil, ker je šlo več kot polovica nar, ki je bil darovan z najbolj- vasi. Samo iz Loškega potoka se šim namenom. Po mojem mnenju jih je odpeljalo dvanajst polnih pa ni še prišel čas. da bi obupali popolnoma. (V pogledamo v zgodovino dobrodelnih zavodov pri vozov. Sel je Opaldarjev Janez. Matijašičev Janez, Županov Janez, Kaprolova dva, Čveka r, P:k- dnigih narodih, bodemo zapazili, čev, Fa j tli go v. Prajearjev (ki se je da so tudi med njimi imele naj-j ravno poročil, pa je moral takoj bolje ideje največ nasprotnikov odpotovati), Lukov France. Šte-in največje težkoče, predno so se .benkarjev Karol, Ročnekov Fran-uresničile. Iz malega raste veli- ce in še dosti, dosti drugih. Če bi ko. Ravno tako je tudi z našim Zavetiščem, Če nikoli nič ne začnemo, ne bomo tudi nikoli ničesar dosegli. Če bi bili pred desetimi leti sprožili to idejo in se je [»oprijeli s pravim navdušenjem, bi danes lahko že nekaj imeli, tako moramo pa žalibog »e dandanes le pričenjati, kar je pa seveda bolje kakor nič. Veliko je rojakov, ki dvomijo nad uresničenjem te ideje. V sedanji mlačno-sti bi bili dvomi skoraj opravičeni, če ne bi na drugi strani spoznali. da je tak zavod absolutno potreben med našim narodom. Potreba je že danes tu, postajala bo pa vedno večja. Resnica je. da bi to idejo najložje rešile naše podporne organizacije, če bi imele na čelu dalekovidne voditelje, toda organizacije so še vse primeroma mlade in nekateri posamezniki ne morejo zapopasti. kako hitro s** približuje Čas, ko bodo naši rojaki nujno potrebovali tak zavod. Prišel bo čas, ko bodo tudi vsi voditelji podpornih organizacij to morali pripoznati, in tista organizacija, katera bode že sedaj naredila korake v to svrho, bo imela vedno prednost, narod ji bo pa hvaležen. Nespametno je čakati časa, ko bodemo primorani misliti na to. Ali ni veliko bolje, če se začnemo že sedaj pripravljati na to? Če se organizacije same zavzamejo za to idejo, je tudi sveta dolžnost posameznikov, storiti nekaj za narod. Da je bilo veliko posameznikov, ki so bili in so še pri volji pomagati takemu podjetju, se je pokazalo takoj, ko se je sprožila ta ideja. Kot je razvidno iz seznama do-sedaj prijavljenih darov, je bilo največje zanimanje za to blago idejo med podpornimi društvi skoraj vseli Jednot. Po mojem mnenju je za sedaj skoraj edina in najboljša pot. da se zopet obrnemo na krajevna društva raznih Jednot. Moj nasvet bi bil, da bi dali napraviti tozadevne knjige in jih razposlali na vse tajnike krajevnih društev vseh Jednot, katera se zanimajo za to idejo. Vsak tajnik naj bi skušal v to svrho nabirati po 5 centov od vsakega člana na mesec, kar ni sicer veliko, a če se jih veliko prijavi, precej izda. Ta nabrani denar bi se tudi lahko hranil v lokalni blagajni v posebnem skladu. Vse tako nabrane zneske naj bi se mesečno Sporočilo tajniku hotel vse popisati, bi mi zmanjkalo prostora. Pri nas, kakor tu di po drugih krajih, so nastopili strašni časi. Škoda, da se je morah) ravno sedaj to pripetiti, ker je toliko dela. Jaz sein še vedno bolan. Ni ne smrti, ne zdravja. Ravnokar sem zvedel, da je umrl pri Fajdigi gospod adjuzikt Pogorele. H koncu vas vse skupaj lepo pozdravljava in ostajava vedno vaša Ivana in Anton N. Pripis. Zakaj vendar nič ne y.~ šetePri nas se strašno hudo .;!)■•-ta. Draginja bo tako velika, da ne vem. kako boino živeli. Vas pozdravlja mati. Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. (Nadaljevanje.) Tak vihar strasti je vihral v kraljevih grudi h, da niti njegov zaupnik ni mogel najti miru v svoji sobici v pritličju ravno pod kraljevo sobo. Da, Domeš niti zaspal še ni vsled samega razburjenja. Ko se je nahajal v samoti, je šele premišljal, v kako zadrego je nagnal samega sebe, ko je svojemu strogemu poveljniku priznal, da pozna gospo Kristino. Rajše bi bil molčal, poslušal ukaz in po dveh dneh bi bil prinesel kralju poročilo, da krasotice iz cerkve na Slovanih v vsej Pragi ni mogel izslediti. Kralj bi bil morda divjal, zmerjal, zapodil se vanj. toda najvišja njegova nemilost bi ne bila ubogemu komorniku prizadejala toliko trpkih misli, kolikor si jih je sam v glavo vcepil ; sama prevelika uslužnest, neprevidno vedenje je vzbudilo sedaj v njegovih prsih gada, ki ga je bil pred leti le s težavo potlačil... Petnajst let je temu, kar je zadnjikrat videl Kristino, kar je z globoko, smrtno rano v srcu zapustil Prago, da bi ne bi' prisiljen na dalje gledati svojo izdajalsko ljubico! Da, bila je krasna, neizrečeno zapeljiva v cvetju svoje mladosti; pa je krasna, očarujoča tudi sedaj kakor vdova. — Tedaj je za devetnajstleino deklico, za najkrasnejši cvet, ki je dičil vso Prago, za edino hčerko Zavetišča, da bi vedtl, koliko jejorožarja in staromestnega tronŠe-meseenih prispevkov in lahko po-'!a Šebira Rusikvasa, vzplamtelo ročal javnosti, kako narašča bla-jmnogo vitežkih src v vroči po-gajna Zavetišča, Če bi enkrat do-(šteni ljubezni. Tudi Domšovo sr-segli recimo $25,000, bi se lahko ce je bilo med njimi. Podedoval obrnili do kakih večjih filantro-|je po očetu vas Drahelčice, ob pov, pri katerih gotovo ne bi bila potoku Lodjenickem in znotraj naša prošnja zastonj. Na ta naein gozdov v dolini Lodjenicki Nena-bi ne bil nobeden oškodovan, če čovice z dvema maniima vasema se le ne bi mogla uresničiti naša Holonski in Hnjelrazi. Domeš se ideja v doglednem času, bi lahko je tedaj za stalno naselil v Pragi; vsako društvo obdržalo nabrane veselo je živel od dohodkov oče-svote za svoje lastne potrebe, ka- tovske dedeeine, vitežko se jc po* tere ima gotovo vsako. Ni ravno našal v bližini kraljevskega dvo-potreba, da bi se denar zbiral v ra, odlikoval se je v ročnosti in eno hlagajno, dasiravno bi to drznosti v dvobojih in na Ijirae- zeval iu jezdaril, samo da bi obrnil nase pozornost device Kristine. samo da bi dosegel ljubezen, goreče ljubljene meščanske de-vojke. Laskal se jej je. priznaval ji ljubezen z mnogimi sladkimi besedami, ni žalil denarja za dragocena darila iz zlata, biserov, čipk in svile; toda ni dosege! večje pozornosti in nagnjenja pri devici Kristini, nego vsi ostali mlajši in starejši vitezi in plemiči, ki so vzplamteli ljubezni do nje in so snubili njeno srce in roko. Deviea Kristina je ž nasmehom vsprejemala od njega in od ostalih sladke besede, goreče obljube, strastne prisege in dragocena darila, ponosno je stopala v spremstvu svoje tete, ki je pri njej zastopala zgodaj umrlo mater, po praških ulicah, dobro vedoč. da jo zasleduje eela vrsta javnih in tajnih plemenitih čestilcev in o-boževateljev; s prijaznim prigi-banjem, slavo vspodbujajoeim pogledom čarokrasnih oči je osrečila danes tega. jutri onega; včasih ni imela nič proti temu. če ji je kateri izmed njih tudi blaženo stisnil, da, celo poljubil dražest-no ročico. Toda drugače se jr vedla do vseh enako odvračajoče in zapeljivo, znala je vse vzdrževati v negotovosti in v nadi, tako da so mogli biti vsi enako prepričani kakor o njeni ljubezni, tako tudi o njeni neprijaznosti. Domeš je upal najdalje izmed vseh v konečno srečni preobrat njene volje, povzročal je vedno večje in večje stroške za svoje življenje v Pragi, vzdržal je v Ijubavni službi dalje nego vsi njegovi tekmeci — in je bil ravno pri kraju z vso očetovo dedščino. ko je devica Kristina vsled nagovarjanja svojega očeta, previdnega in lakomnega konšela SeMra Rusikvasa, podala, če ne sv ^ega ova zgodaj zajtrka vala iu se odpeljala s prvim zju-11 .tj j»* rekel Holmes. "Naša navzočnost je tam nujno potrebna. Ah ! Tukaj je pričakovana brzojavka. En trenutek, Mrs. Hudionova, morda bo treba odgovoriti. Ne, prav tako je, kakor •cm pričakoval. Vsled te brzojavke je še bolj potrebno, da ne iz-gubiva niti ure ter ne m uogled je bil videti na llolmesovem obrazu. "Zakaj pa mislite kaj takega?" "Ker je pravkar prišel nadzornik Martin iz Norvvicha. Morebiti pa sta zdravnika. Ona ni mrtva — vsaj po poslednjih poročilih. Morda prideta še o pravem času, da jo rešita — akoravno za vislice." Ifolmesovo čelo se je omračilo vsb*d skrbi iu bojazni. "Midva sva namenjena v Rid-j ling Thorpe Manor ', je rekel, "vendar še nisva ničesar čula. kaj da se je tam pripetilo." "To je nekaj strašnega", je dejal postajni načelnik. "Oha-dva sta ustreljena, Mr. Hilton fuhitt iu njegova žena. Ona je ustrelila njega iu nato še samo sebe. — vsaj tako pripovedujej— služabniki. On je mrtev, nad njenim okrevanjem pa dvomijo. Moj liti;*, moj Bog, ena najstarejših družin v Norfolku in ena najbolj čislanih!" Br«*z vsakega odgovora je Holmes odhitel k vozu in tekom vsega, sedem milj dolgega pota ni niti enkrat izpregovoril. Med vso vožnjo iz mesta je bil zelo nemiren iu opazil sem, da je pozorno pregledoval jutranje časopise; sedaj pa. ko so se uresničile njegove najhujše bojazni, je bil ves pobit. Naslonjen nazaj, je sedel globoko zamišljen. In vendar je bilo okoli nas toliko, ker nas je moglo zanimati; vozili smo se namreč skozi eno najbolj zanimivih angleških pokrajin; semintju je bilo videti nekoliko raztresenih vasi, povsodi pa velike cerkve s štirioglntimi zvoniki, ki so se svetile sredi ravne, zelene pokrajine ter pričale o slav^iu bogastvu stare Vzhodne Anglije. Naposled se je nad zelenim robom norfolškega obrežja prikazal vijoličasti rob Nemškega morja, voznik pa je pokazal s svojim bičem na dv»* hiši iz oj»»-ke in lesa, ki sta se videli iznad majhnega gozda. "Tamkaj je Kidling Thor pe Manor", je rekel. Ko smo dospeli do sprednjih vrat, sem opazil pred njimi trato za tenis, črno shrambo za orodje in solnčno uro, ki nama je bila že znana iz besed Cuhittovih-Zivahen majhen človek z zavihanimi brki je pravkar izstopil iz visokega voza. IVedstavil se ju kot nadzornik Martin od norfol-ške policije, ki se je nemalo za-indil, ko je slišal ime mojega tovariša. "Mr. Holmes, zločin se je izvršil šele ob tretji uri zjutraj. Kako ste mogli izvedeti o njem v Londonu in priti semkaj na lice mesta prav tako hitro kakor jaz?" 'Jaz sem se nadejal kaj takega in sem prišel semkaj v nadi. da ga preprečim." - "Potem so vam znani dokazi, za katere mi ne vemo, kajti onadva sta se zelo rada imela, kakor ■e pripoveduje" ".laz imam samo dokaze o plešočih možičkih", je rekel Holmes. "Pozneje vam razložim vso stvar. Ker pa je prepozno, da bi ili to žaloigro, mi je ve-tem, da uporabim vse o-icga, v ta na-da se zgodi magam pri vaši preiskavi, ali pal Knjižnica je bila majhna, v'more podati ta soba. Ako ste ta-imate morda raje, da delam ue- kateri so se lia treh straueli na-j ko prijazui ter greste z meuoj o- hajale knjige, pri oknu, skozi ka-;koli hiše, bomo videli, kakšne odvisno?" "Zelo ponosen bom, ako bora vedel, da delava skupaj, Mr. Holmes ", je dejal nadzornik resno. "V tem slučaju me bo veselilo, ako bi zvedel vse, kar se je zgodilo, tako da se moremo brez nepotrebnega odlašanja lotiti preiskave." Nadzornik Martin je bil toliko razumen, da je pripustil, da je moj prijatelj delal po svoji volji, ter ga zadovoljil s tem, da je skrbno napisal vse, kar se je pri-godilo. Krajevni zdravnik, star, sivolas možak, je pravkar prišel iz sobe Mrs. Hilton Cubittove in je sporočil, da so njene rane resne, vendar š«- ne smrtne. Krogla ji j«- šla skozi prednji tlel glavi-in najbrže bo trajalo nekoliko časa, preden pride zopet k zavesti. Na vprašanje, ali je bila u-streljena ali se je sama ustrelila, se ni upal podati nobenega določnega odgovora. Gotovo pa je bilo, da je bila krogla izstreljena iz velike bližine. V sobi so našli samo en samokres, iz katerega sta bila izstreljena dva naboja. Mr. llilton Cllbitt je bil ustreljen v srce. Ker je revolver ležal na tleh sredi med obema, je bilo 1110-goče domnevati, da je on ustrelil njo in potem še sebe ali pa da je ona to storila. "Ali ste njega kaj premaknili ?*' je vprašal Holmes. "Mi nismo premaknili ničesar razen ženske. Nismo jo mogli pu-: stiti ranjene na tleh." "Kako dolgo ste Že tukaj, doktor?" "Od štirih." "In še kdo drugi?" "lia, stražnik ta kaj." "Ali se niste ničesar dotaknili!" " Ničesar." "Z veliko preudarnostjo ste ravnali. Kdo je poslal po vas?" "Hišna Saunders." "Ali je ona začela klicati ljudi?" "Ona in kuharica Mrs. King." "Kje sta sedaj?" "V kuhinji, mislim." "Potem mislim, da je najbolje, ako takoj slišimo, kaj nam povesta." Stara s hrastovim lesom oblo-žena soba z visečimi okni je bila izpremenjena v preiskovalno sodišče. Holmes je sedel na velikem, staromodnem sti>lu; njegove neizprosne oči so žarele izza njegovega upadlega obraza. V njih sem zamogel videti trden sklep posvetiti svoje življenje tej nalogi, dokler ne bi vsaj maščeval klijenta, ki se mu ga ni posrečilo rešiti. Nadzornik Martin, stari, sivolasi zdravnik, jaz in preprost vaški stražnik smo bili ostali del te čudne družbe. Ženski sta precej jasno povedali svojo zgodbo. Vzbudil jih je iz spanja strel, kateremu je minuto pozneje sledil še drugi. Njuni sobi se nahajata druga poleg druge in Mrs. King je prihitela k Saunders. Nato sta se podali skupno po stopnicah navzdol. \ rata knjižnice so bila odprta, 11:1 mizi pa je gorela sveča. Njihov gospodar je ležal sredi sobe na obraau. J511 je popolnoma mrtev. lilizu«okna je čepela njegova žena. ki je imela glavo naslonjeno ob zid. Bila je strašno ranjena in njen obraz je bil ves zalit s krvjo. Težko je dihala, vendar ni mogla ničesar reči. V veži in sobi je bilo polno dima in vonja po smodniku. Okno je bilo gotovo zaprto iu znotraj pritrjeno. Obed ve ženski dobro vesta zato. Nemudoma sta poslali po zdravnika in policijo. Nato sta peljali s pomočjo hlapca in hlevskega dečka ranjeno gospo"-dinjo v njeno sobo. Ohadva. ona in njen mož, sta že rabila svoji postelji. Ona je bila opravljena v svojo navadno obleko, on pa v nočni plašč nad svojo nočno o-pravo. V knjižnici ni bilo nič premaknjenega. Kolikor je njima znano, ni bilo nikoli nobenega prepira med možem in ženo. — Splošna sodba o njiju je bila, da sta se zelo rada imela. To so bile glavne točke izpovedi obeh služabnic. Na vprašanje nadzornika Martina sta izjavili, da sta popolnoma sigurni, da so bila vsa vrata odznotraj zaklenjena in da nihče ni mogel uteči iz hiše. Na Holinesovo vprašanje sta povedali, da se obedve spominjati, da sta zavohali smodnik v onehi trenutku, ko sta prihiteli iz svojih sob v vrhnjem nadstropju. "To dejstvo priporočam prav posebno vaši pozornosti", je dejal Holmes svojemu) tero se je videlo na vrt, pa pisalna miza. Najprej smo obrnili dokaze nam more podati vrt." Gredica cvetlic je segala prav svojo pozornost truplu nesreč-'do knjižničnega okna, in ko smo nega posestnika, kojega orjaška prišli bliže, smo vsi glasno vzklik-postava je ležala na tleh. Njego- j nili. Cvetlice so bile pohojene, na va v neredu se nahajajoča oble-'mehki zemlji pa je bilo vse polno- menita strokovna študija. Pred papirje, na katerih so se nahajale slike plešočih možic kov. "Kar se tebe tiče, prijatelj Watson, te moram prav lepo prositi odpuščanja, ker je ostala tvoja naravna radovednost toliko časa neza-doščena. Vara, nadzornik, naj služi ves dogodek kot zelo zna- ka je pričala, da je bil iz span ja j odtisov nog. Te noge so bile ve-zbujen. Krogla je bila izstrelje- j like, moške .s .posebno dolgimi na odspredaj, je prodrla njegovo! špičastimi prsti. Holmes je iskal srce in ostala v telesu. Smrt je gotovo nastopila takog in brez muk. Niti na njegovi obleki niti na rokah ni bilo nobenih sledov smodnika. Po izjavi zdravnika jih je bilo pri ženski videti pač na čelu, 11a rokah pa ne. med travo in listjem kakor lovski pes za ranjeno ptico. Kmalu je zadovoljno vzkliknil, se sklonil ter pobral majhno, medeno cev. "Mislil sem si tako", je dejal. "Re vol ver je imel ejektor in tu- "Pomanjkanje teh ne pomeni kaj je tretji naboj. V resnici s« ničesar, obratno pa bi sledovi na rokah pomenili vse", je rekel Hol ines. "Ako smodnik slabega naboja slučajno ne puhne nazaj, se more streljati, ne da bi streli pustili kake znake za seboj. Na-svetoval bi, da bi sedaj truplo Mr. Cubitta odnesli ;proe. Mislim, da še niste dobili krogle, ki je ranila žensko?" "Preden bo mogoče to storiti, bo treba resne operacije. Vendar se nahajajo v revolverju .še štirje naboji. Dva sta bila izstreljena in dve rani zadani, tako da se more razlagati, da je vsaka krogla zadela." "Tako je videti", je rekel Holmes. "Kako pa si morete tolmačiti 0110 kroglo, ki je tako vidno zadela ob rob okna?" Naenkrat se je obrnil in kazal s svojim dolgim, drobnim prstom na luknjo, ki jo je naredila krogla v spodnjem delu okenskega okvirja. "Pri bogu!" je vzkliknil nadzornik. "Kako vendar ste to našli?" "Ker sem jo iskal." "Čudovito!" je dejal zdravnik. "Vi imate gotovo prav, gospod. Iz tega se razvidi, da se je trikrat streljalo in da je morala neka tretja oseba biti navzoča. Toda kdo je mogel to biti in kako je mogel priti odtod?" "To je problem, ki ga hočemo sedaj rešiti", je dejal Sherlock* Holmes. "(Jotovo se spominjate, nadzornik Martin, da sta služabnici dejali, da sta takoj zavohali smodnik, kakor hitro sta prišli iz sobe. in sem jaz tedaj opomnil, da je to nekaj nad vse važnega?" "Da. gospod, vendar moram priznati, da vam ne morem popolnoma slediti." "Opomnil sem, da je bilo za časa streljanja okno. odprto iu tudi vrata. Sicer se smodnikov dim ne bi mogel tako hitro razširjati po hiši. Zato je bilo treba J prepiha v sobi. Vendar je bilo oboje samo malo časa odprto." "Kako dokažete to?" "Ker ni sveča kapala." "Izvrstno!" je vzkliknil nadzornik. "Izvrstno!" "Ker sera bil propričan, da je bilo kno v trenutku žaloigre odprto. sera domneval, da je bila pri tej zadevi tretja oseba udeležena, ki je stala pred oknom in streljala skozi njega. Vsak streljaj, namerjen proti tej osebi, je lahko zadel v okenski okvir. Pogledal sem tja in zares tamkaj je bila luknja od krogle." "Kako pa je to, tla je bilo okno potem zaprto iu pritrjeno?" "Prvo, kar je prišlo ženski na misel, je bilo, da zapre in ipritr-di okno. Toda, halo, kaj pa je to?" Bila je ženskina ročna torbica. ki je stala na mizi — majhna, lična ročna torbica iz krokodilove kože in srebra. Holmes jo je odprl in stresel vsebino na mizo. V njej je bilo dvajset funtov šterlingov, ki so bili zvezani z vrvico iz gumija — nič drugega, "To se mora ohraniti, kajti važen dokaz bo pri sodni obravnavi", je dejal Holmes, ko je izročil torbico in njeno vsebino nadzorniku. "Sedaj pa je treba, da poizkusimo pojasniti to tretjo kroglo, ki je bila očividno izstre- ranenja, nadzornik Martin, da je naš slučaj skoro dovršen." Na nadzornikovem obrazu je bilo videti veliko začudenje radi hitrega in mojstrskega napredovanja. Izpočetka je hotel nekoliko uveljaviti svojo stanovsko stopinjo; sedaj ga je pa občudovanje popolnoma prevladalo, tako da je brez vprašanja povsodi sledil Holmesu. "Koga vi sumite?" je vprašal. "O tem pozneje. Pri tem problemu je nekaj točk, ki vam jih doslej še nisem mogel raztolma-čiti. Ker sera dospel sedaj tako daleč, je najbolje, ako nadaljujem preiskavo popolnoma po svo jem načrtu, zatem pa pojasnim vso zadevo enkrat za vselej." "Prav kakor vam je ljubo, Mr. Holmes, samo da dobimo zločinca v roke." "Jaz nimam namena delati in imeti skrivnosti, toda sedaj, v trenutku dejanja, je nemogoče podajati dolge in zamotane razlage. Jaz nimam niti te zadeve vse v svojih rokah. Tudi ako se ta ženska nikoli več ne zave, moremo rekonstruirati dogodke poslednje noči in zagotoviti, da se zgodi pravica. Pred vsem bi pa rad vedel, ali je v bližini kaka krčma, ki je znana pod imenom 'ElrigeT' Izpraševali so služabništvo, vendar ni nihče slišal o tej krčmi. Samo hlevski deček je nekoliko razjasnil to zadevo, ker se je spomnil, da je podobno ime nekemu farmarju, ki živi več milj daleč v smeri proti East Rustonu. "Ali je farma samotna?" "Zelo samotna, gospod." "Morda tam še niso čuli o tem kar se je zgodilo ponoči tukaj." "Morila ne, gospod." Holmes je nekoliko časa mislil, nato pa se je čuden smehljaj prikazal 11a njegovem obrazu. "Osedlaj konja, fante", je de-, jal. "Rad bi, ako poneseš na El-rigovo farmo pismo." Vzel j«' iz svojega žepa razne papirje s plešočimi možički. Raz-položil jih je po mizi in nekoliko časa nekaj pisal. Naposled je izročil pismo dečku ter mu naročil. da ga da v roke osebi, na katero je naslovljeno, pred vsem pa. da ne odgovarja na nobena vprašanja, ki bi se 11111 morda stavila. Na pisemskem ovitku je bil naslov napisan z raztresenimi, nepravilnimi črkami, ki so bile zelo nepodobne razločni Holmesovi pisavi. Naslovljeno je bilo 11a ime: Mr. A«be Slaney, Elrigova farma, East Ruston, Norfolk. "Jaz mislim, nadzornik", je dejal Holmes, "da bi dobro storili, ako bi brzojavili po stražo, ker se zna zgoditi, da boste morali peljati nenavadno nevarnega ujetnika v ječo, ako se izkažejo moje kalkulacije kot prave. Deček, ki vzame s seboj to pismo, odda brez dvoma lahko tudi vašo brzojavko. Ako gre popoldne kak vlak proti Londonu, Watson, potem bi po mojih mislih dobro storila, ako hi se ga poslužila. kajti jaz moram še končati precej zanimivo kemično analizo, ta preiskava pa se naglo bliža koncu." Ko je odšel mladenič s pismom, je dal Sherlock Holmes svoja naročila služabništvu. Ako bi se o- . . . . glasil kak obiskovalec ter vpra-ljena v sodi znotraj, kakor se g^J V\ A "R T L._ LI riin M __T_ ___• pozna iz iverja. Rad ibi še enkrat videl kuharico Mrs. King... Vi ste dejali, Mrs. King, da vas je vzbudila glasna razstrelba. Ali ste hoteli s tem reči, da se vam je zdela glasnejša kakor ,druga J1' "Veste, gospod, vzbudila me je iz spanja in raditega je težko presoditi. Vendar se mi je zdela zelo glasna." "Ali ne mislite, da bi bila izstreljena dva strela skoro v enem in istem tremitku?" po Mrs. Hilton Cubittovi, se mu ne sme ničesar povedati o njenem stanju, marveč naj se ga takoj odpelje v vzprejemno sobo. To naročilo jim je zabičeval z največjo resnostjo. Nato smo odšli v vzprejemno sobo, kajti on je dejal, da vsa zadeva za sedaj miruje in da nam ne preostaja drugega, kakor da porabimo čas, kakor pač vemo in znamo, dokler se ne zgodi kaj drugega. Zdrav- nik je odšel k svojim bolnikom, I in tako sva ostala samo še nad-Prepričana 'sem, da tega ne zornik in jaz. "Mislim, da lahko naredim, da prebijemo uro časa na zelo zanimiv in koristen način", je dejal morem reči, gospod." "Po mojih mislih se je brez tovarišu po poklicu. "Sedaj pa /dvoma tako zgodilo. Sedaj pa se mislim, da moremo začeti z na-j mi skoro vidi, nadzornik Martin, | Holmes, potegnil svoj stol k mizi >reiskavo >da,smo presedali vseu kar nam ter razprostrl pred seboj različne vsem pa vain moram povedati zanimive okolnosti, ki se v zwzi s prejšnjimi obiski, ki jih je imel Mr. Hilton Cubitt pri meni v Baker Streetu." Nato je na kratko ponovil dejstva, ki smo jih mi že omenili "Tukaj pred seboj imam te čudne postave, ki se jim bi člo vek smejal, ako se ne bi pokazalo. da so bili predhodniki te strahovite žaloigre. Meni so vse oblike skrivnih pisanj precej znane in jaz sam sem pisatelj malenkostne razprave o tej stvari, v kateri sem analiziral stoinšestde-set različnih skrivnih pisanj. Vendar moram priznati, da mi je to popolnoma novo. Namen onega, ki je iznašel ta sestav, je bil očividno, da bi prikril, da te postave nekaj pomenijo in da bi vzbudil, da so' samo otročje risbe. "Ko sem pa prišel do spoznanja, da ta znamenja nadomeščajo črke in ko sem uporabil pravila, ki nas vodijo pri vseh oblikah skrivnih pisav, je bila razrešitev precej lahka. Prvo sporočilo, ki mi je bilo predloženo, je bilo tako kratko, da mi je bilo nemogoče storiti drugega kakor s precejšnjo verjetnostjo reči, da je imelo tole znamenje pomen črke e. Kakor vam je znano, je črka e najbolj navadna v angleški abecedi in da prevladuje v toliki meri, da se sme pričakovati, da se najde celo v kratkem stavku večkrat. Med petnajstimi znamenji prvega sporočila so bila štiri znamenja ena in ista, in raditega se smejo opravičeno smatrati kot nadomestilo za črko e. Sicer je resnica, da je postava v nekaterih slučajih nosila zastavo, v drugih pa ne, vendar je bilo z ozirom na način, kako so bile te zastave razdeljene, verjetno, da so se rabile v ta namen, da razdele stavek v besede. Jaz sem sprejel to hipotezo ter si zaznamoval, da je črko e predstavljalo tole znamenje. "Toda sedaj so se pojavile prave težkoče preiskovanja. Red angleških črk za c nikakor ni natančno določen in četudi bi se morda ena črka na tiskani poli nahajala povprečno večkrat kakor druga, bi to v enem samem kratkem stavku morda ne bilo veljavno. Da govorim na kratko: črke t, a o, i, 11, s, h, .1*, d in 1 predstavljajo številni red, v katerem se nahajajo črke. Toda črke t, a, o in i so po številu zelo 'blizu ena poleg druge, in brez konca bi trajala naloga, ako bi hotel poizkusiti vsako kombinacijo, dokler ne hi dobil kakega pomena. Raditega sem čakal novega raaterijala. V svojem drugem pogovoru mi je mogel Mr. Hilton Cubitt podati dva druga kratka stavka in eno sporočilo, ki je bilo očividno samo ena beseda, ker ni bilo v njem nobene zastave. Sedaj nahajam v oni sami besedi, obstoječi iz petero črk, že dva e na drugem in četrtem mestu. Lahko se glasi beseda: sever ali lever ali never. Nobenega dvoma ni, da je poslednja beseda kot odgovor na kak poziv dale'ko najbolj verjetna in okoliščine so pokazalej da so odgovor, ki ga je napisala ženska. Ako vzamemo to kot veljavno, potem moremo reči, da stoje tile znaki namesto črk n, v iu r. Še celo sedaj sem bil v precejšnji zadregi, toda srečna misel me je naredila lastnika več drugih črk. Prišlo mi je na misel tole : ako so prihajali ti pozivi, kakor sera pričakoval , od človeka, ki je bil znan z žensko v njenem prejšnjem življenju, potem stoji kombinacija, v kateri se nahajata dva e s tremi drugimi črkami vmes, prav lahko namesto imena 'Elsie'. Na ta način sem dobil črke 1, s in i. Toda kakšen poziv je to mogel biti? Samo štiri črke so se nahajale v besedi, ki je stala pred besedo 'Elsie' in ki se je končevala z e: Gotovo je to morala biti beseda 'come' (pridi). Poizkušal sem vse druge štiri črke z e na koncu, vendar nisem mogel dobiti nobene besede, ki bi ■bila primerna našemu slučaju. Na ta način sem imel sedaj že črke c, o in m in meni je bilo mogoče iznova se lotiti prvega sporočila, s tem da sem ga razdelil v besede ter postavil piko na mesto še neznanih črk. Na ta način sem torej dobil: . m . ere .. e si . ne . (Konec prihodnjič.)! _ — iiMiiiifttfatth 'gCENIK KNJIG, 6y/ katere ima v zalogi fl SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. MOLITVENIH: Dnina paSa Dušna. pa£a v nanj« vezano Gospoa usllSl mojo molitev, gantno vezano Ključ nebeških vrat Marija varhinja v usnje vezano Marija varhinja elegantno vezano Otroška pobožnost Rajski Glasovi Rajski Glasovi v usnje vezano Skrbi za Dušo v usnje vezano Skrbi za Dušo elegantno vezano Skrbi za Dušo elegantno Tesano ■ zapono 1.40 Skrbi za Dufo ▼ slonovo koal ve- zano 1.20 Sv. Ura elegantno vezano 120 Sv. Ura elegantno vezano z zapono l.M Sv. Ura v fiagrin vezano i zapono t 00 Naaeljenid Navihanci j__ — M' Nedollnoet preganjana ln povallčana_.M 1.00 t -NeareCnica •le- Nezgoda na Pela van« ' l/.I__U — M 1.20 Sv. Ura v slonovi kost vezano Vrtec nebeški POUČNE KNJIGI: 1.20 —.25 —.M -.4» 91.00 — 60 —.M —.40 —.40 —.11 Abecednik nt-mSkl Abecednik slovenski ' Ahnov nemško angleški tolaul Angleščina brez učitelja AntL alov. ln alov. uisL slovar :>obra kuharica . Uomafi zdravnik Domači iiviuosdravnlk Drugo berilo Hitri računar Katekizem mali Navodilo za spisovanje raznih pisem —-TS Novi domovinski zakon —.19 Odvetniška tarifa Pesmarica, nagrobnik« 1-— Poljedelstvo —H Popolni nauk o čebelarstva 1-— Pouk zaročencem —.78 Prva nemška vadnlca —-35 Prva računi ca -.10 Ročni . slovensko-nemški slovar —.SO Schimpffov nemško-slovenski slovar 1.20 Schiir..ffoV slovensko-nemški slovar 121 Sadjereja v pogovorih —-25 Slovar slov. uemSkl (.Janešlč - Bar- tel) nova Izdaja I M 81ovpr nemško slovenski (JaneVČ- Bartel) nova Izdaja 1-19 Slovensko-angleška slovnica $1.00 Slovenska slovnica 21.25 Slovenska pesmarica, I. in D. sve- —.1« l.M — I.— — detektiv —.M ».M S.M 1.40 Nikolaj Krlnakl —.60 1 O jetlki — M i O te ženske 1.20 i Pariški zlatar _2S ! 1'asjegiavd —.40 Pavli ha 80 ! P®trosi nI. znani N. T _70 j p<*i turškim jarmom Poroka po pomoti Pot spokornlka Pota ljubezni 110 sveakov Potop Potovanje v UUpul Poslednji Mohikanss PoSlgalec Pred nevihto PrlhajaC ' Pregovori, prilike, reki Prt Vrb Cevem Orogl Princ Evgen SavoJskJ 1'rva ljubezen PunClka RepoŠtev Revolucija na Portugalske« Ribičev al a Rlnsldo RinaJdinl Robinzon Ku.ska Japonska vojna 4 mr. Bad greha Sanjska knjiga velika Sanje v p.xl.-bah Sherlock Holmes detektivske vesti. 1.. 2, 3., 4.. 5. In 6. zvezek. Vsaki zvezek vsehuje C xanimi- —il -M —.M —.60 —.11 — M — M —.1» po- sek, vsaki po Splsovnlk ljubavnlb pisem Spretna kuharica Srednji katekizem Trtna uš ln trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovaies Veliki katekizem Voščilnl listi Zgodbe sv. pisma Zirovnlk, narodne pesmi, vezano, L 1. I. In i zvezek vsaki po —.«0 --40 $1.25' —.10 —.40 —60 -M —.40 —.20 —.60 —.It ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE. Andrej Hofer, Avstrijska ekspedlcija Avstrijski Junaki, brc*. vezano Baron Laudon Baron Troni. Bele noči.... Belgrajskl biser Beneška vedežavalka Berači ca Boj s prlrodo Boj za pravico Bojtek Bošlčn? darovi Burska vojska Car in tesar Cerkvica na skali Cesar Fran Josip Ciganka Clganova osveta Ciganska sirota. 91 zvezkov Cveti na borog*-ajska Cvetko Cas Je zlato Cez trnje do sreče Človek in pol Darinka mala Crnogorka Deseti brat —.20 vih povesti. Vnuki zvezek Sita, mala Hindostanlta Skozi Urno Indijo Skrivnosti urr-a Slovenski šaljlvee S prestola na morlše« Stanley ▼ Afriki Stezosledec Strašna osveta Sv. Klizubeta Sveta Gerioveva Sveta nofi Sveta Notburga Brečolovec Stoletna pratlka po —.8" —.IS — 60 —•K —.40 —.20 —.20 —.M —.20 —M Strah na 8okolsk«m grada, 1M it. K.—« Šopek lepih pravljla —.M Strelec —.20 Šaljivi Jaka —.M Štiri povesti _.20 Tegethof _.20 Turki pred Danajes —.M 'tfaoZ ln jf-dna noč 7.S0 rtun Ling —.M Timotej in Fllemon _ —.2« Tri povesti grofa Tolstoja* —.40 Trije rodovi —.M Oporniki —.M Vohur. _ga Vojna leta 200« —2S V dela rešitev _.20 V gorskem zakotf« _.20 Vrtomlrov prstan —.10 Veliki trgovec _.gf Vojna na Balkanu II svezkov 11.86 V srca globini _.tO Žalost ln veselje —.4C Zadnl grof celjski —16 —-20 [ kruhom " —Zaroka o j ,lnoč! _.H —•»»i Za tuje grehe "Zit Zbirka znamenitih povesti —.20 — Zlate Jagode _2S ~i§ - °knJein In mečem f._ -M —.20 —.11 —.40 —.10 —.16 —.2* —.M —.11 —.20 —.26 —.20 —.40 —.2S —.21 —.60 1,— —20 — 80 Deteljica žvljenje treh kranj. bratov —.21 Devica Orleanska —-10 Don Kliot —.20 Doma ln na tujem —.28 Dobrota ln hvalešnost —.80 Dve čudopolne povesti —.20 Dve povesti — 21 Erazem P red Jamski —.M Evangeliji —.60 Evstahlja, dobra h« —.20 Fablola —.ti Pra Dlavolo —.21 George Stephenson, oče telesni« —.26 Godčevskl katekizem —.M Gorenjska knjižnica: 1. zv. Kukmanova povest —.16 3. zv. Iz[w>korJena romariea —.16 4. zv. Grajski lovec —.15 5. zv. Kukelcev stan —.15 6. zv. Šmartno pri Kranja —.1B Gozdovnlk, 2 zvezka —.M Grof Montekrlsto f-— Grof Rftdecki —.20 Gricelda — II Greh in smeh —.50 Hlldegarda —.M Hlapec Jernef —.t« HIrUnda —.31 Hub« d. pripovedka, L ln H. zvezek PO —-21 Ilustrirani vodnik po Gorenjskem —.20 Isd&javeo Islandski ribič Izlet ▼ Carigrad Izdajalca domovine Ivan Resnicoljub Izanaml. mala Japonk* Izidor, pobožni kmet Jama nad DobruSo Jaromll Jazbec pred sodnljo Jetnik o vi otroci Kaj se Je Marku sanjalo Kako se je pijanec IzpreobmD Kapitan Marl jat Kraljevič ln berač. Kraljica Draga Krištof Kolumb« Krvni osveta Knes črni Juri] Krvavs noč v LjsMJaaf Lalljlvl Kljukec Leban, sto beril Ljubezen ln maščevanj«, MS svea. Makslmlljan — M V— —tO —.20 —.20 —.20 —.20 —.28 — M —.M —.KI —.20 —.60 L-—.11 — 20 —.2« —.M —.20 —.40 —.28 —.28 6.— —.10 —.60 —-M —.M L— —.78 —.28 —.16 —40 —.88 —.20 —.28 —II Zmaj iz Bosne Življenjepis Simona Gregorčiča —.00 Življenje je trnjeva pot _.10 Krasni roman "P rok latami 1. zv. Prokleta, 2. zv. VoKJI ubjalee 2. zv. Na pokopališču v FremieourtU 4. zv. Skrivnosti starega Mardochea I. i.t 6. zv. Ugrabljeni groflč 1. ln S. zv. V kamnoloma. Cena vseh 8 zvezkov, trdnd v platno vezano (J OPILMANOVE POVESTI; 1. sv. Ljubite svoje sovrašnike - 2. zv. Maron krlčanaki deček 2. sv. Marijina otroka — 4. rv. Praški judek I. sv. Ujetnik morskega roparja — I. zv. Arumugan sin indijanskega kneza _ 7. zv. Sultanovi sošnjl - *. zv. Tri indijanske pove«« 9. zv. Kraljičin nečak 10. zv. Zvesti sin — II. zv. Rdeča ln bela 12. zv. Korejska brata 12. zv. Boj ln zmaga 14. zv. Prisega huronskega glavarja —— 16- zv. Angelj sužnjev — 18. zv. Zlatokopi 17. zv Prvič med Indljanel 15. zv. Preganjanje Indijanskih fonarjev 11. sv. Mlada mornarja '1 talija. ZBIRKA GLEDALIŠKIH IGER. Brat sokol —,tf Cigani —.M Dobro doSII —.20 Doktor Hribar —.M Dve taiCi —.M Idealna tašča —.M Medved anubai ~ —.20 Ne kliči vraga —.M NemSki ne znajo —.20 Pot do srca —.M Pri puSCavnlk« —.2« Prvi ples —.M Putifarka —M Raztresenca —.M Revček Andrejfcefc —.40 Rokovnjačl, narodna Igra —.40 Starinarlca —.M V medenih dneh —.20 — - RAZGLEDNICE; 11 NewyorSke, s cvetlicami, humoristu ■ ne, božične, novoletne in velikonočne po komad —.M ducat po —.H Narodna nošnja ln aaearta Ljubljane, ducat po —vS IlumorlstiC-ne razglednice z motivi slovenskih narodnih pesmi; 1 ducat —.M Z slikami mesta New Torka p* —.H Razne svete podobe, po —.0f ducat —M Album mesta New York ' s slikami, mali veliki Ave Marija —.70 zemljevidi: Avstro - Ogrske, mali Avstro-Onrzke, vezan Kranjske dežele, mali — M Marjetica Marija h« polkov« Materina šrtev Mati, socljalen Idr bo* JI Mirko Poštenjak ovM MlečL samotar Mlinarjev Janes Moč ljubezni Mrtvi gostsč Na različnih potih Na valovih Jutnega morja Narodne pri pove« ti. I., IL, m. tal | zvezek, vsaki p« Na divjem s Na bojišču Na Indijskih maJAenček Na Juti nv— —.M Minnesota, Wisconsin, Na prsrljl Virginia, vsak M « k Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poutnih. znamkah. Poštnina je pri vseli 2e vračunana. ■MHMUflNtfi Združenih dršav, veliki Evrope, vezan Gorenjske s novo Sko železnico Celega sveta Balkanskih driav Zemljevidi: New Tork. Kansas, Montana. Ohio. m trn B isgsstordnski B 13 KiM. Jriniti " • B IfltorpoHitPi da« 24. januarja 1901 v državi llinn—ol*. Sedeš t ELY, MINNESOTA* GLAVNI URADNIH: ! ' _ Predsednik: J. A, GERM, 507 Cherry Way or box 97 Brad dock, Pa. Podpredsednik i ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave, Bar- berton, O. » Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Mi™*, Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, Til NADZORNIKI: MIKE ZTJNTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, JOHN VOGRICH, 444—€th St., La Salle, III JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRZlSNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waah. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF MERTEL, od društva itv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, Box 365, od društva štv. 114., Ely, Minn. Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poii jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe >a na predsednika porotnega odbora. Na oaebna ali neuradna pisma od strani Slano v se nebode •sirilo. Društveno glasilo? "GLAS NARODA'-'. Šestmesečni račun Jugoslovanske Katol. Jednote od 31. decembra 1913 do 30. junija 1914. Preostanek v skladih: dne 31. decembra 1913. Sm rt n is ki sklad $ 59.937.00 Puiškodheiii sklad $ 8.514.34 Stroškovni sklad $ 884.84 Rezervni sklad $ 4G.195.52 Skupaj $ 115.531.70 $ 115.531.70 Šestmesečni dohodki: Za smrtnino članov-ic $ 50.479.10 Za poškodbe in bolezni $ 28.430.50 Za redne stroške $ 5.023.90 Za pristopnino članov-ic $ 1.262.00 Za znake in tiskovine $ 550.81 Za obresti Jednotinih ulog $ 1.608.85 Povrnjeno od društva štev. 44 bol. podp. $ 87.00 Slov. 11 rv. Zveza, mim. potrebšč. $ 7.77 $ 87.449.93 Skupna svota $ 202.981.63 Šestmesečni izdatki: t Izplačano za smrtnino članov-ic $ 36.500.00 Izplačano za poškodbe in bolezni $ 30.734.90 $ 67.234.90 $ 87.234.90 Drugi definirani izdatki: Dr. Martin J. Ivec, za pregled spričeval $ 210.08 Christie Lith. & Prtg. Co., knjige $ 774.58 Slovenian Prtg. Co. Duluth, tisko- vine $ 1.045.61 Slov. Publ. Co., New York, tiskovine, oglas Jednote in naročnina za (ilas Naroda $ 456.85 ('levelaniUka Amerika tiskovine $ 184.14 Wm. B. Joyce & Co. poroštva urad- nikom $ 904.03 Ely Miner tiskovine $ 34.80 A .B. Dick Co. mimeograf potrebšč. $ 16.31 Miller - Davis Prtg. Co. tiskovine $ 23.70 Geo L. Brozieh, plača za 6 mesecev $ 1.200.00 John Gouze, plača za 6 mesecev $ 150.00 Mihael Mra\inc, ulaca in expres $ 108.75 Poštnina glav. taj. za 6 mesecev $ 120.00 Poštnina in zamuda časa blagaj. $ 40.00 First State Bank stanarina glav. urada $ 120.00 First State Bank zavarovalnina $ 26.50 ExpreHiiina in 'froht' za 6 mesecev $ 131.34 Razne druge male potreltšeirie $ 16.19 Progiedovalni stroški nadzornikov: I jO u is Costello John A usee John A. Germ Michael Sunich Michael Klobuchar John Vogrieh John Kerzbdinik Peter Spe h ar Leonard Slabodnik, pomoč v uradu Jacob Preshiren, pomoč v uradu Cha*. C. Smith za 'Index Tabs.' Minnesota Insurance Dept. Copies of License Leberman A Calve lat, tiskovine preds. Anthony Motz, stroški v Modish aferi McDonald ft Kerr, advokati pregled poroet. John A. Germ, poštnina in razne Dept. 148.30 82.46 99.90 54.94 58.84 64.76 90.86 97.28 102.50 45.00 12.67 25.00 4.75 4.70 15.00 32.25 GLAS NARODA, 20. AVQflSTA, 191L Colorado Insurance Dept. prošnja za Charter Underwood Typewriter Co. za pisalni stroj Brown, Treacy & Sperry Co. pečati za druat. John Vogrieh, zamuda časa in voz. v Chicago Plaža pomožnega odbora Jednote: John Kovaeh, Ely, Minnesota Louis Champa, Ely, Minnesota Joseph Miertel Skupni razni stroški 63.50 69.25 4.41 20.00 8.00 8.00 7.00 im >' _ i ♦ $ 6.713.25 Skupni dohodki preneseni Skupno izplačano za smrtnino Supno izplačano za boln. podp. Skupno izplačano za stroške Preostanek v blagajni 73.948.15 202.981.63 36.500.00 30.734.90 6.713.25 129.038.48 $ 202.981.63 $ 202.981.63 Jednotin denar je naložen na sledečih bankah: Open Acet. 2% Savings 3 3 First State Bank, Ely, Minn. First State Bank, Ely, Minn. First Natl. Bank. Calumet, Mich. Calumet State Bank, Calumet, Mich. „ 3 Miners State Bank, Chisholm, Mich. ,, 3 Braddock Natl. Bank, Braddock, Pa. „ 4 Minnequa Bank, Pueblo, Colo. „ 3 Cleveland Trust Co., Cleveland, O. „ 3 First Natl. Bank, Rock Springs, Wyo. „ 3 North Side State Bank, Rk. Sprgs., Wyo. „ 3 Rock Springs Natl. Bank, Rk. Sprgs. Wyo. „ 3 First Natl. Bank, Ely, Minn. „ 3 Continental & Commerc. Natl., Chicago „ 3 Skupna svota ulog Narastek blagajne: Preostanek v blagajni dne 30. junija 1914 Preostanek v blagajni dne 31. decembra 1913 Napredek v prvi polovici leta 1914 PREGLED POSAMEZNIH SKLADOV. $ 15.923.62 19.498.24 5.044.58 10.807.63 10.796.33 10.511.49 10.379.52 10.121.11 5.066.65 5.037.50 5.044.66 10.660.56 10.141.59 $129.033.48 $ 129.033.48 $ 115.531.70 $ 13.501.78 Smrtninski sklad: Preostanek dne 31. decembra 1913 Šestmesečni dohodki Šestmesečni izdatki Preostanek dne 30. junija 1914 $ 59.937.00 $ 50.479.10 $ 36.500.00 $ 73.916.10 $ 110.416.10 $ 110.416.10 Poškodbinski sklad: Preostanek dne 31. decembra 1913 Šestmesečni dohodki Povrnjeno od društva štev. 44 Šestmesečni izdatki Preostanek dne 30. junija 1914 $ 8.514.34 $ 28.430.50 $ 87.00 $ 30.734.90 $ 6.296.94 $ 37.031.84 $ 37.031.84 Stroškovni sklad - Preostanek dne 31. decembra 1913 $ 884.84 Šestmesečni dohodki $ 5,023.90 Slov. Hrv. Zveza $ 7.77 Za znake in tiskovine $ 550.81 Za pristopnino $ 1.262.00 Šestmesečni izdatki $ 6.713.25 Preostanek dne 30. junija 1914 $ 1.016.07 ' $ 7.729.32 $ 7.729.32 Rezervni sklad: i Preostanek dne 31. decembra 1913 $ 46.195.52 Obresti vlog $ 1.608.85 Preostanek dne 30. junija 1914 $ 47.804.37 $ 47.904.37 $ 47.804.37 Smrtninski sklad Poškodbinski sklad Stroškovni sklad Rezervni sklad SKUPNI SKLADI. $ 73.916.10 $ 6.296.94 $ 1.016.07 t 47.804.37 $ 129.033.48 PREGLED izplačanih smrtnin za člane in članice, od 31. decsxsbra 1913 do 30. junija 1914. Clan-ica John Lazar Cecilija Marold Jacob Štezie Marija Rehcrovich John Verhovec John Lavrich Frank Hiti Frančiška iMikan John Pivk Frank Pivk Math. Golob Frančiška Cebin Anton Modic Matevž Anzelc Ana Selak Tomaž Mor duš, John Janžekovieh 'John Miklavčie Martin Matkovich John »Vidoš Frank Tavčar Jernej Kamnik ar Matija Ivane Marija Marinčič Marija Jurjavejč Anton Šubik Dr. Mesto in drŽava svota 37 Cleveland, Ohicf $ 1.000.00 25 Eveleth, Minnesota 500.00 16 Johnstown, Penna 1.000.00 9 Calumet, Mieh. 500.00 26 IPittsburg, Pesna. 1.000.00 30 Chwhohn, Minn. 1.000.00 106 Davis, W. Virginia 1.000.00 77 Grab Tree, Penna. 500.00 83 Superior, Wyo- f 500.00 83 Superior, Wyo. 1000.00 28 Sublet, Wyoming 1.000.00 85 Aurora, Minn. 500.00 36 Coneraaugh, Penna. 1.000.00 16 Johnstown, Penna. 1.000.00 18 Bock Springs, Wyo. 500.00 22 So. Chicago, III: 1.000.00 49 Kansas City, Kans. 500.00 41 East Palestine, Ohio 1.000.00 31 Braddock, Penna. 1.006.00 9 Calumet, Mich. 1.000.00 29 Imperial, Penna. 1.600.00 51 Murray, Utah 1.000.00 37 Cleveland, Ohio . 1.600.00 37 se and say: That -they constitue the Board of Trustee's of the South Slavonic Catholic Union of the United States of America, having been elected to said office by the last General Convention of said organization and duly Qualified for the holding thereof. That they have minutely examined the Sami-Annual statement of the said organization, said statement being a report of condition on 30th days of June A. D. 1914 and that the condition as noted thereon is correct and the assest described therein are the absolute property of the South Slavonic Catholic Union, to the best of their knowledge and belief. ) Mike Sunich. r i. John Vogrieh. Tf Ivam Avsec. John Kerzisnik. SUBSCRIBED AND SWORN TO BEFORE ME THIS THE 21st DAY OF JULY, A. D. 1914. JOHN B. SMREKAR, Notary Public, St. Louis County, Minnesota. MY COMMISSION EXPIRES: June 23rd, 1916. (SEAL.) posebno privlačno silo na mušji rod. Grki so si to privlačno silo razlagali na ta način. — Živela je nekoč, — pravi pesnik Lu-cian — krasna, črnokodrasta deklica, kateri je bilo ime "Mya". Ta nežna stvarica je nekega dne vsplamtela v ljubezni do krasnega Endymiona ter je postala vsled tega tekmovalka boginje Selene. Ker se je ta deklica celi dan gibala krog ljubljenca ter ga neprestano motila v spanju, jo je razjarjena Senena nekega dne izpremeuila v ono brenčeče, usi-Ijivo bitje, ki je bilo znano na Grškem pod imenom "Mya" in ki kaže še danes posebno nagne-nje do spečega človeka. In stari Rimljani T Vsakdo bi mislil, da je že iine "Musea do-inestica", katero se rabi v zoolo-giji, dokaz za to, da je bila ta žival domača tudi pri Rimljanih. Temu pa ni tako. Angleški razi- J skovalci so z vso gotovostjo dokazali, da ni klasična "Musea" istovetna s sedanjo. Dočim torej v starem Rimu ni bilo dosti prilike za opazovanje muh, je jo hilo tem več v srednjem veku. Sledove o muhah je najti še sedaj v starih samostanskih knjižnicah. Posedale so po najdragocenejših rokopisih in ovekovečile so svoj obstanek na debelih o-vitkih iz svinjskega usnja. Moderne muhe so pa kosmopoliti-nje ter so povsem mednarodne. Dandanes se bojimo muh, ker so prenašalke najnevarnejših bolez. ni in jih vsled tega preganjamo kolikor je pač mogoče. Danes vemo, da povzročajo muhe veliko umrljivost otrok v poletnem času. Ako je poletje gorko ter gre tudi drugače vse kot si želijo muhe, ima lahko samo ena muha potomstvo 25.000,000 glav. Radite-ga se muham ni treba bati za obstanek. dasiravno uporablja moderni človek vsa sredstva, da jih > zatre. J Glede ozkih zvez z vragom, v katere je spravila ljudska domišljija muho, je nastala cela literatura. Semund (1055 do 1133), ustanovitelj ene najstarejših islandskih šol, kateremu se pripisuje tudi starejšo Edo (staro-germanska junaška pesem) je imel naprimer veliko opravka s hudičem v obliki muhe. Nekega lepega dne je zlezel vrag v podobi muhe pod smetano mleka, katero je hotel piti učeni Islandec. Ako bi ga Semund pogoltnil, bi ga vrag lahko ubil. Učeni Semund pa ni bil neumen. Zavil je smetano z muho vred y kožo novorojenega teleta. Zavitega Bel-zebuba je vzel s seboj v cerkev, ga položil na altar in za kazen je moral vrag poslušati, kako je bral njegov premagalec mašo. Za vraga so bile to baje strašni trenutki. > 0 vražjih muhah vedo tudi po- / vedati v pomoranskem mestecu Guckov pri Greifswald. Leta 1118 je prišel tjakaj babenberški škof Otto, da spreobrne slovanske prebivalce. Povsod so stali kipi slovanskih bogov v takem številu, da je par jarmov volov komaj zadostovalo, da se jih je spravilo iz mesteca, kjer naj bi kipe sežgali na prostem polju. Strašno je bilo videti, kako so pričeli prihajati iz notranjosti kipov roji muh. Kot črn, gost oblak so pokrili mestece ter se niso hoteli u-makniti. Šele duhovnikom se je posrečilo prepoditi jih s posvečeno vodo. Pred križem in imenom božjim pa so zli duhovi pobegnili na otok Ruegen. v Ascono, kjer je imel Svantevit, najvišji slovanski hog, svoj tempelj. Tudi v narodnem zakladu pregovorov ima muha svoje mesto. Vzemimo naprimer "Siten kakor ^ muha". T Tudi za primere se porabi to živalico. Ako hoče kak Svab pohvaliti legoto svoje deklice, ji reče: "Tvoj obraz je tako gladek, da bi se na njem spodrsnilo celo muhi." Poglavje o mahi. Mnogim stvarem se lahko izogne človek, muham pa ne. Dokler bo najti muhe celo ob morju in visoko v gorovju, bodo pripadale celo te okrepčujoče pokrajine k nepopolnostim sveta. "Tri kraljstva imam; ali ne moreš dobiti nikjer drugod primernega prostora?" ja zaklical nekoč angleški kralj Jakob L neki sitni mnhi, ki je bila sedla na njegov nos. Knezi in muhe! Marsikatero iegavo - anekdoto se dokazati, da je ta poletna golazen skoro vsemogočna. "Za vr^ ga, pogrni vendar za muhe posebno mizo!" je zaklical knez Karol WurtemberSki, ko so ga motile muhe v priprosti vaški t"*" Gost: "Tako majhna klobasa za petnajst centov, pa še smrdi!" Gostilničar: "Ja, če bi bila večja, bi pa se bolj smrdela!" Prva misel. Prijateljica: — Ali ljubiš ti mesec maj? Ne, jaz ljubim gospoda Ma-j GLAS NARODA, 20. AVGUSTA. 1914. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. pili • •»•Sl«'. 8KMT ki jf Kove, KRANJSKO. Umrli sta v Ljubljani: Avgustu Zigouova, soproga dr. Avgusta Zigona. -— Viktorija Ranth, stara 74 let. Nepietetno postopanje državne policije. Ko so blagoslovili v trnovski cerkvi truplo umrlega župnika Skrjanca, je stal poleg krst«* tudi policaj s kapo na glavi. Ne ve se, kaj je iskal v cerkvi. Eno pa je, da je na občinstvo to napravilo to precej čuden obisk, ker d o sedaj še niso videli, da bi polieija tudi v cerkvah delala red. Šestdesetletnico je obhajal Jakob Zalaznik, slaščičar, kavarnar in pekovski mojster na Starem trgu v Ljubljani. Mudi se sicer v Dolenjskih Toplicah, vendar je čil in zdrav. Njegov sin Mirko je j«' prvddelavec v neki newyoriki pekarni. Ustavljeni tisti. Državna oblast je ustavila izdajanje social-dcmo-kraških listov ' Zarja" in "Rudar"*. Ustavljen je tudi srbofilski list ''<«las Juga . Grczcn vihar. Iz Begunj na Gorenjskem, poročajo: Nevihta, kakršne ne pomnijo pri nas stari ljudje, je obiskala našo občino v rt»*k 23. julija opoldne. Izsto-io hudourniki ter poplavili Posebno hudo je narastel prijazni potoček Zlatnica, prestopil v vasi Poljče brest« razlil v kleti ter na njive in travnike, katere je deloma opusi ošil. Odnesel je tudi dva mostova. Škodo si je ogledal še isti večer okr. glavar Župnek iz Radovljiee. Povzročena škoda se j.- cenila na 12,170 K. Med nevihto je strela udarila pri Kureju v licgunjith v zgornje stanovanje. kjer je razbila zrcalo, opraskala zid ter osmodila podobe. Druge škode ni povzročila, pač pa napravila Kurejevi družini mnogo strahu. — Iz Št. Ruperta poročajo: Grozen ciklon je podrl veliko kozolcev, razkril strehe in podiral drevesa. Skoda je velika, posebno, ker so bili kozolci polni žila in mrve. Vsa dolina je bila v eni minuti v strahu kot bi se svet podiral. Ljubljanska električna cestna železnica vozi samo na progi gl. kolodvor—Vodmat. Iz Leš pri Tržiču poročajo: Letos smo prenovili sv. zavetniku Jakobu za god njemu posvečeni oltar. Sv. mašo je daroval naš rojak salezijanec dr. Josip Valja-vee. Nepreviden kolesar. Po državni eesti na Viču je n«-k kolesar tako neprevidno vozil, da je podrl pet-"n tno Kristino Oblakovo, ki se je pri padcu znatno poškodovala. Deklico so stariši prenesli domov, kolesar jo je pa naglo odkuril. Popisovanje novih občanov v Spodnji diski V svrho nujno potrebne in točno evidence novih občauov ljubljanskih — šišenskih prebivalcev — je odredil mestni magistrat ljubljanski, da se izvrši natančni popis vsega prebivalstva v Spodnji Šiški. Za ta popis so se zaradi udobnosti občinstva uvedle sledeče uradne ure: od 8. zjutraj do pol 2. ure popoldne in od 4. do pol 7. ure popoldne. Popis se bo vršil po abecednem redu ulic, zato bo najprej poklicana Celovška cesta, za njo pa pridejo druge ulice in ceste na vrsto. Z državne železnice. Imenovani so: za revidenta adjunkt Edvard Dolžan na Jesenicah, za adjunkta asistenta Pavel Ješe in Fr. Zlat-nar v IJubljani, za asistenta u-rsdniika aspiranta Ivan Medved v Bohinjski Bistrici in Ivan Ja-nežič v Kranju. Sleparski denarni agent. Pred dunajskim porotnim sodiščem se je zagovarjal 371etni Andrej Fr. Passegger zaradi poneverbe. Pas-seggcr, ki je bil dolgo časa tudi v Ljubljani in ki je bil tudi v Ljubljani zaprt, je bil v Gradcu agent za posredovanje posojil. Vedno je bil v denarnih težko-čah. Preteklo leto so ga ovadili, da je sprejemal menice v eskont ter da je valuto le deloma ali je pa sploh ni izplačal. Zakonski par Kožuh je na ta nae;r. oslepa-ril za 2500 kron, grofa Konštan-tina Gatterburga za 4000 K, Jožefa Weinheberja za 1880 K. Ko je bil Passegger zadnjič v Trstu, se je vpisal kot Aita. Več oseb, ki je sodelovalo pri teh sleparskih manipulacijah z menicami, bo moralo hssoeje zagovarjati. Passegger je bil obsojen na tri leta težke ječe, nakar ga bodo izgnali z^ Dunaja. v strugi Ljub- poslenih delavcev le napredujejo. Poglobljenje struge od izliva Cruberjevega kanala v Ljubljanico do deželne brvi čez Ljubljanico med prisilno delavnico in bolnišnico je že malone končano. Peščena tla se še vedno razstre-ljujejo. Tu prično kmalu obzida-vati levi breg Ljubljanice. Obrežni zidovi iz betona v mestu bodo letos dograjeni. Pri šentpeter-.sketn mostu se že stavi zasilni mostiček za pešce, ki bo stal, dokler n«' bodo postavili novega št.-peterskega mostu. Most gradi mesto pri vojaškem preskrbovališču. Nov most čez Ljubljanico pri kar-melitareah na Selu se prične graditi v kratkem času. Dela novega šentjakobskega mostu hitro napredujejo. Govori se, da je nova škarpa v Gruberjevem kanalu že tako podplavljena. da jo bodo mom 1 i podreti in zgraditi novo. ŠTAJERSKO. Slaba letina. Iz Ptuja poročajo: Slaba letina nas čaka v ptujskem okraju. Deževanje zadnjih tednov je napravilo ogromno škodo. Vinogradi, ki so v začetku tako lepo kazali, so pod vedni deževjem hudo trpeli. Zadnje dni pa je deževje v haloških goricah napravilo naravnost ogromno škodo. V mnogih krajih je zemlja /. deli vinogradov, s poslopji, vi-ničarijami, prešami itd. zdrsnila v dolino. Tudi mnogo cest je uničenih. Drava je parkrat hudo narasla in napravila posebno po hajdinski župniji in v Slovenji vasi pri Ptuju ter po ostalem Dravskem polju ogromno škodo. Beda prebivalstva je velika in pomoč nujno potrebna. " Veleizdajalci" na vseh straneh. Nemškutarsko ovaduštvo je v polnem cvetu in iz vseh krajev prihajajo poročila o zapiranju " veleizdajaleev". So to mladi in neuki ljudje, ki so politizirali tako, da je lahko dobil kdo povod za ovadbo. — Na Pragerskem so te dni zaprli okrajnega živino-zdravnika Juna iz Varaždina zaradi — vohunstva. — Iz Trbovelj se poroča, da je bila aretirana tamkaj neka absolventka ljub Ijnnskega dekliškega lieeja radi veleizdaje in izročena celjskemu sodišču. Kolikor se je dosedaj izvedelo, je zaročena z nekim Srhom iz kraljevine. Slovenski dijaki v Osjeku. Hrvatski listi poročajo, da so 22. julija popoldne pripluli s čolnom po Dravi v Osjek štirje slovenski dijaki, ki so se napotili na poučno ekskurzijo po Dravi in Donavi do Oršove. Dovoljenje za to so menda dobili od samega ministrskega predsednika grofa Stiir-gklia. Odšli so iz Radgone 15. julija. a so se morali zadrževati v Vržeju. Muraszerdahelvu, Legra-du, Bhresi in Mikoljcn. največ zaradi tega, ker jim je prve dni zelo nagajalo deževno vreme. V Osjeku jih je sprejel neki tamoš-nji učitelj. Pogumni dijaki so: maturant Vinko Cremošnik, učit. pripravnik Maks Doininkus. maturant Vekoslav Menhard in pravnik Maks Menhard. Na konjski in goveji sejem v Ptnju dne 21. julija se je prignalo 342 konjev in 900 govedi. Na svinjski sejem dne 22. julija pa se je prignalo 644 svinj. PRIMORSKO. Nadškof Dvornik umrl. Z Reke prihaja vest, da je umrl v avstro-ogrski bolnišnici v Peri v Carigradu bivši zadrski nadškof Dvornik. Dvornik je bil vpoko-jen, ker v svoji nadškofiji ni hotel odpraviti sfaroslovanskega bogoslužja, kjer je bilo proti cerkvenim določbam v rabi. Nastanil se je v Rečinah pri Sušaku in nedavno odpotoval v spremstvu trsatskega župnika dr. Račkega v Bulgarijo in Turčijo. Tajnostna aretacija. V dve uri od Pulja oddaljeni vasi Mareana je bil po orožnikih aretovan ta-mošnji župni upravitelj Vinodo-lae. Aretacija se spravlja v sklad z velesrbsko propagando. Vino-dolaca so prepeljali v Rovinj. Koliko je resnice na tem, da j<* imel aretovanec take zveze, se trenotno ne more dognati. Knjigarno A. Gabršček v "Trgovskem domu" v Gorici so zaprli. "MtH&etta" v Trstu zaplenjena. Zaradi naslovne slike, katera predstavlja ruskega carja, srbskega in črnogorskega kralja, kako si umivajo roke v krvi, je policija pobrala po vseh tržaških številko "Mu- Aretiran srbski metropolit. Iz Šibenika poročajo: Tu so bile izvršene .obširne- hišne preiskave. Aretiran je med drugimi tudi tukajšnji srbski metropolit, pri katerem so našli bombo. Aretiranih je vsega skupaj 40 oseb. Spionažna afera. Kakor smo že poročali, so v Šibeniku aretirali več Italijanov, ki so osumljeni vohunstva v korist Italije. O tej zadevi je prejel "Slovenec'* sedaj sledeči podatke: Nek inženir je napravil ovadbo na vojaško poveljstvo, v kateri je navedel slučaje, ki obtežujejo nekatere u-radnike. Tej ovadbi je sledilo več hišnih preiskav, na podlagi katerih so bili aretirani sledeči uradniki: Colombi, ki je tožen veleiz-ua e, žaljeuja cesarja in pa špio-naže v kouist Italije. ker se je sam hvalil, tla je italijanski častnik in da je vohun. Izjavil je nadalje, da je že poslal v Italijo glavne podatke o svoji špionaži. KOROŠKO. Utonil je 301etni mizar Josip Mazora v Hoveah. ko se je hotel prepeljali s čolnom z drogom čez Osojsko jezero. Govori se, da je bil vinjen. Zapušča na smrt bolno ženo in tri majhne otroke. Nemški patriotizem. V Beljaku so šli udeležniki nemškega protestnega shoda, ki se j° vršil te dni. po končanem zborovanju tuleč skozi mesto pred okrajno glavarstvo. kje*- so peli vcleizdujal-sko "Die VVacht am Rhein" in je hujskal dr.- Misehitz proti vladi. Vlada seveda take demonstracije mirno gleda. Nemce meri pač z drugim merilom. Avstriji bo pa zelo malo pomagano, ako bo vlada negovala vsenemško propa gando. Na celovški gimnaziji, ki je imela v preteklem letu 573 učencev, je bilo v šolskem letu 1913— 1914 11 humanističnih razredov in 6 realnih razredov. Izmed u-čencev je bilo 90 Slovencev, ki so vsi obiskovali humanistično gimnazijo. Odlično sposobnih je bilo 105, sposobnih 369, splošno sposobnih 27, nesposobnih 51, po-navljalne izpite ima 19 učencev, brez klasifikacije sta 2. V osmem razredu je bilo 6 Slovencev, ki so vsi napravili maturo z dobrim uspehom: Jožef Kapp, Janko Kranjc, Lojze Kuhar, Janez Miki. Martin Mikosch in Cvetko Su- panc. Podporno društvo na gimnaziji ima 47.328 kron 54 vinarjev premoženja. IZ URADA I. TAJNIKA Jugoslovanske Katoliške Vstanovljena leta 1898. Šestmesečni račun J. S. K. Jednote, od 31. decembra 1913 do 30. junija 1914.. Jednote. Inkorporirana leta 1900 Ely, Minn., 30. junija 1914. Ime d uštva, Številka, mesto in država. Jednota Štela dne S g 31. dec. li rz • § __~ z> «•> Jednota Meje dne 39. inn. 14 ■ 2 a. o o" "§., -c ® os 3 ' S .2 S SU P ^ M »- > — o 7. c j; 2«; a n c 5 »o — "" I o —- — -a o ? m — Š.V si "-Š.5 - o "s <" ~ O ct $ ct $ ct $ ct e H N — a. — S ct rt o — C K * ct ct $ ct $ ct 'ct IŠČEM mesto pevskega in tamburaskega vodjo. Imam mnogo part it ur za eno ali drugo društvo. Kjer po-trvbujejo pevovodjo ali vodjo tamburaškega zbora, naj se obrnejo na: Geo. Mavnarich. 142 New Garden St., Salem, O. BRATA VOGRIČ. SLOVENSKI SALOON IN RESTAURANT, 211 Graham Ave., Cor. Stagg St.. Brooklyn, N. YM se priporočata greaternewyor-škim Slovencem za obilen obisk Fina kuhinja, izvrstna domača in importirana pijača, izborna postrežba. V nedeljo dopoldan brezplačen prigrizek. Ob nedeljah in sobotah zvečer je na razpolago velika dvorana za plea. Moderno opremljeno kegljišče. — Svoji k svojim 1 — Sv. Ciril In Metod. it. 1 Ely, Minn.. Sv. Srce Jezusa it. 2 Ely, Minn. Sv. Barbara it. 3 La Salle, lil. Sv. Barbara it. 4 Federal Pa. Sv. Barbara it. 5 Soudan, Minn. Sv. Marija Pomagaj it. 6 So. Loraln, O. Sv. Ciril In Metod it. 9 Calumet, Mich. Sv. Štefan št. 11 Omaha. Nebr. Sv. Jožef it. 12 Pittsburg, Pa. Sv. Alojzij it. 13 Baggaley, Pa. Sv. Jožef it. 14 Crockett, Cal. Sv. Peter in Pavi št. 15 Pueblo, Colo. Sv. Ciril in Metod it. 16 Johnstown, Pa. Sv. Jožef št. 17 Aldrldge, Mont. Sv. Alojzij št. 18 Rock Springs, Wyo. Sv. Alojzij it. 19 So. Lorain, Ohio. Sv. Jožef št. 20 Gilbert. Minn. Sv. Jožef it. 21 Denver, Colo. Sv. Jurij št. 22 So. Chicago, Iti. Sv. Ime Jezusa Št. 2S Eveleth, Mlnn. Sv. Štefan it. 26 Pittsburg, Pa. Sv. Mihael št. 27 Olamondvllle, Wyo. Sv. Marija Danica it. 28 Sublet, Wyo. Sv. Jožef it. 29 Imperial, Pa. Sv. Jožef št. 30 Chisholm, Mlnn. Sv. Alojzij št. 31 Braddock, Pa. Sv. M'a Zvezda št. 32 Black Dia'd, Wash. Sv. Barbara št. 33 Trestle, Pa. Sv. Peter in Pavi št. 35 Lloydetl, Pa. Sv. Alojzij št. 3«? Conemaugh, Pa. Sv. Janez Krstnik št. 37 Cleveland, Ohio. "Sokol" št. 38 Pueblo, Colo. Sv. Barbara it. 39 Roslyn, Wash. Sv. Mihael it. 40 Claridge, Pa. Sv. Jožef it. 41 East Palestine, Ohio. Sv. Marija Pomagaj št.. 42 Pueblo, Colo. Sv. Alojzij At. 43 East Helena, Mont. Sv. Martin št.. 44 Barberton, Ohio. Sv. Jožef it. 45 Indianapolis, Ind. Sv. Barbara št. 47 A*pen, Colo. Sv. Jurij it. 49 Kansas City, Kana. Sv. Peter št. 50 Brooklyn, N. Y. Sv. Peter in Pavi št. 51 Murray, Utah 3v. Jožef it. 52 Mineral, Kana. Sv. Jožef it. 53 Little Falls, N. Y. Sv. Frančišek št. Hibbino. Minn. Sv. Rok št. 55 Uniontown, Pa. Sv. Alojzij it. 57 Export, Pa. Sv. Štefan it. 58 Bear Creek, Mont. Sv. Barbara št. 60 Chisholm, Mlnn. Sv. Jurij ia. 61 Reading, Pa. Sv. Florljan št. 64 So. Range. Mich. Sv. Peter In Pavi it. 66 Jollet. III. Isus Prijatelj Malenih št. 68 Monessen Pa Sv. Peter St 69 Thomas. W. Va. "Zvon" št. 70 Chicago. III. Sv. Janez Krstnik št. 71 Collnwood, O. Sv. Barbara št. 72 Ravensdale. Wash. Sv. Janez Krstnik št. 75 Cannonsburg, Pa Sv. Jožef it.. 76 Oregon City, Oreg. Sv. Rešnie Telo št. 77 Crab Tree. Pa. Sv. Alojzij št. 78 Salida. Colo. Sv. Barbara št. 79 Heflwood, Pa. Sv. Jernej št. 81 Auroi**. Iti. Sv. Jar.ez Krstnik št. 82. Sheboygan, Wla. Sv. Martin št. 83 Superior, Wyo. Sv. Andrej it. 84 Trinidad. Cole. Sv. Jožef št. 85 Aurora. Minn, -v. ."n?" š*. PR Widvale. Utah. Sv. Alojzij št. 87 St. Louis, Mo. Sv. Mihael št. 88 Roundup, Mtnt Sv. Jožef St. 89 Gowanda, N. Y. "Orel" št. 90 New York, N. Y.. "Vitezi sv. Mihaela" it. 92 Rockdale III. Sv. Rok St. 94 Waukegan. III. Sv. Srce Jezusa št. 98 Ahmeek. Mlch. Sv. Frančišek št. 99 Moon Run. Pa. Sv. M. B. Karmel. št. 100 Middleton W.Va Sv. Feliks št. 101 Walsenburo, Colo. Sv. M. Vnebovzetje št. 103 Colllnwood, O "Juaoslovan" št. 104 Chicago. III. 8v. Martin št. 105 Butte, Mont. Sv. Janez Krstnik it. 106 Davis. W. Va. "Duluthskl Slovani" it. 107 Duluth. Mlnn Sv. Antona št. 103 Youngstown, O. ?.v Marije Trsat št. 109 Keewat'n, Minn. Sv. Frančiška št. 110 McKinley, Mlnn. Sv. Jurija it. 111 Leadville. Colo. Sv. Janeza Krst. št. 112, Kitzville, Mlnn "Slovenlc" št. 114.. Ely. Minn. Sv. Mihaela, št. 115. Crows Xest, Pa Sv. Pavla, št. 116. Dremont, Pa. Sv. Stepan, št. 117, Sartell, Minn. Sv. Jurij, št. 118. Cokedall, Colo. Sv. Ana, Št. 119. Aurora, 111. Posamezni člani: Anton Korenčan, Gormanda, W. Va. Vkupno ..... John A. Germ predsednik 185 93 5 2 17n 6«! 1«» 2 62 M 5 1 59 24 3 4» 15 2 :i42 15 2 itn 110 2 3 r»o IS 1 7 r. 28 54 'U o 1 17 41 6 107 52 2 3 32 18 228 87 3 1 103 42 7 1 7~ 25 5 1 7" i? 3 2 111 50 2 2 151 •J* 80 •JI, 3 1 4'" •i 36 lir 1 1 (>4 4 1 234 4*« 10 1 131 81 1 2 9> 24 2 132 7f> 5 1 71 22 1 1*7 3t> 9 1 1 >31 luo 3 5C 14 4» & 34 1 . 84 54 36 1J 1 1 8 3a 16 1 1 3!) 7 1 r»o 15 1 30 I 3 2 HO 13 6 (>1 28 5 2 2:1 17 2 34 5! 39 13 46 8 3 1 31 18: 2 4l 0 U7 37 1 1 25 3 1 54 15 1 1 23 2 22 4 62 7 27 5 ! 5 o 30 9 r> 1 37 I 2 i 10 1 3C 11; l 21 4 1 44 13 1 2 43 12 i 3 2 19 2 49 3 39 13 1 1 10 1 13 14 8 1 1 6t98 2181 300 31 1 «7 1H 95 <;i 34 4K 105 39 72 5 > 27 K) 53 47 2 0 112 79 <;y 76 1?7 04 65 71 203 107 54 107 o«; 117 2^3 50 78 81 31, 71) 41 42 73 03 r.r, 25 j 49 74 lo.rj 69 37 46 41' 47 19-'iT 102 3fc IS lor, 24 7'* 2U 27 71 17; 80 27 i £2: 73! 32, 311 37 441 4«: 34 lili S." 4S. :t5 2i 92 14 24 2! 1< 3< 4<" 81 X 2it 32 3 r 35 21 R 3:: « 6! 16 60 2»' T f 2'. 5* 13 2- i?: 33» ? i 13j r, 2! 2rJ lil 1H| 2 1 561 21 j 13 .SI lli 10 i1 i j 11 8 32: 61 15 3 13 23 6 i «i 12 8; r. 3 f. 1K 1S4*. sr. 1475 92 4 Si »7 34 "J 62 317 14 182 "<'<<> 421 24 566 21 44$ 03 336 Ki Š tP t8-K33 10 3tM "iS 19"">» 11 1083 14 49C, 'ss 693'87 892 <51 1137 60 532 00 402 SO 240 645 21 916 92 969 61 664 »2 897 70 581 19; 937 S4 262» ■ 38 444 45 734 17 273 31 ».17 91 361 19 4<»7 13 611 24 C75 92 454 71 17-2J90 330 64 641 89 709 00 481 J" 3«28 8n 362 30 372 31 371 31 285i 80 155 116 642 95 941 52 347 92 150 SI 8*2 Ob 245 72 413 05 279 82 235 01 843196 97 92 33 43! 37 12 27 20 311 4S lli 89 12 27 13 13 12 14 12 2 i li 311 3 15 13 1 2 196 75 546,16 210;81 488 55 538 71 251 52 14594 315 10 343 44 23U| 19 227 Or,i 947 17 35jll 355.87 164'60 141 64 421 4<) 144.'.»5 331 89 241 83 96 45 243 44 17i »17 377 61 3U3 4lj 12'i 23 377 93 79 05 74 32 39 60 24J11 5 80; n2K| 997!0O! 837 »Ki 401 75 25< ' 50! 16^ 25«_- lil 77: 25 19h 75 32^ 00 238 "»»» 129 42:i )0 432 iM> 222 00 li K14 25 i;o«.t 35 372 U»I 3-2-i 50 393 0< I 627 00 32*. 25 2?»;'30 13- 75 209 "25 1022 25. 5 50 412 75 549 >11 3or 75 495 "jO 1322 05 27« 00 358 r»<1 37S 75 190 80 369 75 168 00 240 ^'i 335 75 310 50 262 50 102 75 217 75 340 50 457 75 286 75 181 50 205 50 191 5o 215 75 219 00 60 nO 314 25 4 mi; 1.0 204 75 87.00 642 15 107 25 300;50i 134 i 25 147 O0 341-25 75 75 165 75 375 75 120 75 425 5< 1 153 00 100 50 201 00 20775 171 (K) 50f5 25 39 95 243 iki 93 00 86 25 314 50 161 25 104 25 163 50 50 25 187 50 94 50 182 25 210 :«0 10 MU 27 li ■ 7'.' 60' 21 no h'.' OO! ; 10 29 60 50 14 00 134 05 30 Ml 5r« 00 21 00 02 20 10 <*l 77 30 H 00 104 S4< 12 IN t 55 71 12 10 3 r» '.»it h 00 22 hf 4 Oo 5!< 00 lt ■ Ml 106 iN) 10 00 lil 7ti 10 64 :tti S 00' 113 Sil 20 1H t 5:1 10 4 00 83 60 38 OO 21»7 45 1» 1 il 1 41 '.ttt Ito 60 40 -1 S3 40 45 OO' 4 00 OH »to 4 iHt 32 60 18 Ml 51 KO 20 •Ht 65 30 i 4 00 04 ?.(, 41 5i «1 4 1II t. 17 20 12 00 3< 00 F 59 5 4 00 59 :»•> 4 00 19 («» 51 lo 24 «Mt 53 ,\i 1 24 O0 O-j r.o 8 ««t 23 70 Oj . o" 3| »V 14 Od 27 70 8 00 2<; 4«! 8!» 50 6 00 10 05 433,, 6 00 12 40 8 00 13 »t t U 9 t 7 Vi i:. -0 4 90 a .k. s H' : 4«, : 41 : 65i 2 411 : 40 h 15 : 15 3041 >r 2509 O". 1290 O:) 812 si 554 I-621 s4 2775 95 657 69 9.jC41 747 1 >8 494 ><0 136* 38 1370 55 555 03 3500.00 1000 «« • 3000(00 m24 '!»• 60)9 1)0 483jU'» 14'* OO 205 iki h7 do 14S7 00 '25"2 •> !£4 S nO 10B 0«l 174 tiO 774 3" 38 O«' 189 00 8 25 317S 11 5000(1 95«^ li" ]t 20 1872 !i4 0«4 !>•> 3 931 78 lOMiiOO 454 i)l• 5' 05 lioc 22 22:,OO 4 ■Ji 1375 11 25MlVtO 059 OO ■ Hft 1 ?0 5'J»»iOU (.28 7" 90 930 45 lOliO :O0 694 00 'i 90 750 90 j 2»".7 OO 1 in 413 53 lcWi 00 37 on 90 1023 90 li««' |oo 412 OM t Ml 3152 n7 ltuto * 0 129'.»'50 17 50 1H33 3 J 100" 00; 053] :t5 4 O) 1154 37 528*0»» 11 15 1591 05 lito«' ooi 468(10 :» •»0 9-15 54 430 O0 " 10 1502 :M ir»Mt iHt 1 IGO OOi 27 15 4289 03 2500 Ml ]lf>7 '•»* :t0 77:i G5 535 141 r &r> 110S 72 74» 35 2 'Ki 3 S3 >1 1 o. 10 25 4 00 25 11 56 6 40 3 25 37 80 21 50 27 811 2 2 60 7 31» 41 35 14 40 32 70 35 00 10 90 42 OO 6 '.Ki 8 HO 4 '.»O 2 - JO 80 28 00 •24 »-KJ 24 00 8 00 4 00 4 l»0 8 00 16 0« 156 1 K) 4 Oi> 42 00 52 00 50 Ml 32 0*1 5 3 05 3 01 5 05 12 4»' 2 90 4 60 4 15' 3 90 4 20 1 25 11 45 4 15 4 »O 2 40 3 4/1 •2 <15 4 25 •2 40 6 15 4 15 4 65 2 'o 6 00 3 20 4 90 5 '<•■ '2'05 4 HO 3 40 3 65 4 15 3 15 4 I5| 8 45 3 10 4 1»» 3 65 9 -o 3 55 2 40 5 0i» 5 '.«) 2 40' 2 65 9 75 j »H' 4 15 6 15 2 40, 5 70; 3 65 4 90 2 *.H) 3 15 8 05 2 40 17 41 15 00 20 25 1 ::7»; 54 522 70 JU5H <»6 585 04 73-2 13 1019 I* 1035 32 766 86 308 75 5f-0 59 1056 14 1296 I" *'23 40 545 610 7«' < U4 81 626 M 559 35 24* 1"H 'j Tj 1 ->04 37 594 92 255 60 1».49 68 375 07 S7»- 15 444 47 425 80 12C4 <»1 190 57 396 35 9«» 36 359 71 *.»03 :10 91291 r,2 326 74 515 11 599 54 477 19 127 76, 1.7,17 52 85 11 654 07. •2MI 40 243 s4 54 354 7" 552 09 412 OH 156 40 4H1 99 '286 72 Go5 40 658 2. 2H» 78 891 33 141 in 191 2* 148 25 1 ID 911 50 601 11 63 1500 00 lmiOM) 250« 1 <»" 1000 00 I5(K< O«. 1 < OO ' »0 500 'X) ; :'U6 »»o 383 If I 65 00 217 0»» 2S5 OO 59* 1 KI 156 00 741 OO 133 7" 233 00 409 00 131 On i:>3 00 39 4'00 3» »7 oO 351 :i0 i6*»»0 37'»'00 43 00 17« 00 54<| 00 54 00 124 00 413>*t 1*8 00 25'J ( <1 383 1*2 00 217 0O 45 OO 101 00 58 OO 110 00 159 31 00 14 »Hi 221 00 4n 114 OO 76 0«» 10 00 4S HO 95 f»0 106 '»0 47 tNi 154 ik» 45 0<» 30 « »0 I 21 3 0«» 5 4«.» 6 40 3 OO 25 4 25 25 1»» J3 2 00 10 50 15 99 2 20 4 5») 178 76 2 45 1 50 8 12 7 74 4 2d 11 70 5U 25 l* 28 117 »4 1 00 n 53 1 51 1 17 25 1 )1 11 il 02 26 65 10 t ri 6 38 0 00 3 N 75 4 25 4 0C> •25 2 0»» 25 lli 11» 3 07 .50 7 37 2 Vi i 0» 230 1 '»0 23 32 3:1 77 13 05 5893 1819J 50479 10 28430 50 lil i ; Geo L. Brozich T. Tajnik S023 90 126-2 «M»: 55<» 81 S5746 31 36500 0« 3»»734 96 4«> 37 923,77 I I M M ; i II I i i < John Goule blagajnik NAZNANILO. Članom društva sv. Janeza Kr. it. 82 J. S. K. J. v Sheboygan, Wis., se naznanja, da mora vsak «v-lan 07.. članica plačati mesečnino do 25. v mesecu. Z ozirom na to, da Jednota prejema ves asesment, ki ga plačujemo mesečno, ga moramo tndi plačati, drugače nismo zavarovani. Društvena blagajna je sama zase in za društvene stroške se nikakor ne »bode vee za-kladalo zaostalih asesmentov. Kdor bo plačal do 25. v meseeu, bo denar poslan za njegovo zavarovalnino, kdor pa ne, bo suspendiran. To bo naš sistem, dokler bo centralizacija. Obenem naznanjam vsem tistim, ki Se nimajo potnih listov, ki pa stanujejo oddaljeni od našega društva, da naj si jih nemudoma preskrbijo, ali pa naj pristopijo k bližnjim društvom, ker po sedanjih pravilih niso opravičeni v slučaju bolezni do podpore ako nimajo potnih listov. Obenem naznanjam, da bomo imeli piknik, t nedeljo 23. vrg. v Lakeview parku, na istem pro-', štoru kot lansko leto. Vstopnina $1. Pivo prosto. Prebitek je na-1 menjen za druttveno blagajno.! Rada bi izvedela za naslov rojaka ' JOIINA GORINŠEK. Pred tremi meseci je bil pri meni na hrani in stanu. Od tu je šel šel potem v Milwaukee, Wis. Jaz sem mu že pisala tri pisma in vsa so mi bila vrnjena. Če kdo 1 izmed rojakov ve za njegov na- j slov, naj ga mi javi. ali naj se' pa sam oglasi. — Anna Remz, i Box 332, Jioswell, Pa (20-22—8) Iščem svojega očeta ANTONA KUŽNIK. Star je 45 let. Pred dvema letoma je bil v Chicagu. Če kedo izmed rojakov ve za njegovo bivališče, naj mi blagovoli naznaniti, ali naj se pa sam javi. — Anton Kužnik, P. O. liox 5, Forest City, Pa. (19-21—8) VAŽNO NAZNANILO. Vsi potniki, kateri so nameravali potovati v staro domovino ta te Jen ali nameravajo potovati v prihodnje, naj ostanejo na svojih mestih, ker so vse paro-brodne družbe prekinile u nedoločen čas s prometom. Kadar se zopet razmere pre-drtgačijo, bodemo pravočasno poročali na tem mestu. Tvrdka Frank Sakser. OOLAM. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Forest City, Pa., in okolici naznanjamo, da vas bode obiskal naš~potnik Mr. OTTO PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravo vel javna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S gostovanjem Cenjenim rojakom priporočam •voja NARAVNA VINA Is najbolj ieff* grozdja. i Lansko rudeče vino po 404 gaL, Ufaro redečo vino po 454 galona, snsko belo vino po 454 gaL in osjboljit staro belo vino po 60« ?aL 100 proof močan tropinjeve« iMt salone $12, 20 galon pa $2* Vin« pofitiam po M in «t ga! ?i*ara* Ur diatUievUa Um w PnBjit* ni pisma nas Jaekatf. NAJBOLJŠA SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Cena t platno vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe isto t podružnici Fr. Sakser, 1604 St. Clair Ave., N. L ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. EDM SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) v GREATER-NEW YORKU IVAN ZUPAN 82 CORTLAND ST. Nesr York, N. Y. 1245 WILLOUGHBY Ave., Brooklyn, N.Y. IZDELUJE in PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma Izkrcanja ali imena parnika. Izdeluje razne prestave iz tujih jezikov. Obrnite ae zaupno na njega, kjer boste točno in solidno po&treženi. -s n žkLjtf fiL'AS NARODA, 20. AVGUSTA, ! 10IOOZU, II JE OKBHDEL S¥ET. Stcrcan 20. stoletja. E<| --.-- £ jg Spisal Ilolt W. White; za "Glas Naroda" priredil*** 1\ HAZNAHILO. J* SLOVENSKO ZAVETIŠČE. J* « fc a A i a i a---■ — -ni f Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici naznanjamo, da je a »a a a (Nadaljevanje.) Gospod iznajditelj. Strong s«' j«- smejal tako otrorje kot rokoborec, ki ni bil te nikdar prt-magaii, ko stopi na oder k novemu l>oju. Č util je, da je bila f.lmu IjniM /. n ona moč, ki je zavedel v ]>repir z »Jonesoui, in da K-i J*' 1»' uiisri na Diano navdajala z novimi nb jami. Čutil je, da m- more \»-č prili do sporazuma, torej je šel s pogumom in veseljem vojaka novim bojem nasproti. Trenutek >•■ premišlja. Skoči v čoln in od] love na drugi breg. Tja doN| je ameriški Yankee, milijonar in balkaiLski kralj.'" Joe ilaiiglev se j<- nasmehnil. Nikakor ni mogel razumeti, da smatra Strong navedeno dejstvo tako važnim. Edino, kar ga je zanimalo, je bila sosedova lepa hčerka, divotno dete, katero je pogosto opazoval iz daljine in jo po svojem načinu občudoval. Večkrat se je na tihem jezil nanjo, ker je bila ona kriva, da je postal veseli Strong hipno malobeaedeii in pust. I>a. reče Strong, "Mr. Jones je pravcati, živi kralj, če ver-juješ ali ne, danes popoldne «;a je skušal neki prijatelj — morebiti tudi sovražnik — ustreliti. Toda Mr. Jones je bil hitrejši iu ustrelil napadalca. Jaz seiu mu pomagal pokopali truplo poleg kipa hoga IjidK-zui." Stvar je i ričela Han^leva zanimati. Strmel je s tako pozornostjo v Stronga. kot bi mu hotel slednji dokazati kaj nevrjet-nega. — Strong je to opazil in se naglas zasmejal. "Gotovo, moj stari dečko, prav gotovo je, o čemur se boš lahko še sam prepričal. Ko >mo mrtveea j »okopa i i, sem prosil za njene hčere roko in sicer po vseh pravilih starih običajev. Toda Miss Diana Jones je princezi-nja in torej ni namenjena ljudem moje vrste. I'apa Jones je postal surov, jaz pa še bolj. Napovedala sva si boj na življenje iu smrt." Strong stegne svoje ude. liil je videti zelo vesel iu tako razposajen kot šolski paglavec, kterega so tovariši izvolili roparskim glavarjem. llanglev se je presenečen obrnil k njemu rekoč: "S kraljem se vendar ne moreš bojevati!" "Ali, kaj vendar govoriš! Še več lahko storim. Bojeval se ne bom samo z enim kraljem, temveč cela vojska kraljev bodo moji sovražniki. Postal bom najmogočnejša kronana glava vseh vekov. Zgodovinarji poznejših generacij nie bodo sovražili, toda cenili me bodo bolj kot Aleksandra Velikega. Julija Cezarja, da bolj kot Napoleona. Moja usoda je, da postanem najbolj slaven na svetu!" Strong vstane iu objame s svojimi velikimi rokami stebre na verandi. "Jaz postanem največji Napoleon, še večji, kot si sam do mišljam. ' V preveliki navdušenosti pograbi llangleva za rame. Hliuglev pade na tla iu pogleda Stronga kot bi ga lioi-l prositi milosti. "In ti." je nadaljeval Strong "mi boš pomagal. Ti imaš pamet, ki mi bo pomagala izvršili moje velikanske načrte!" "Jaz?!" pravi Joe in široko zazija. "Ti!" odvrne Strong in sune strmečega s prijaznim smehom v rebra. "Ali je tvoj nebeški zrakoplov popoleii? Ali ga nisva že docela preskusila? Ali se ne more spremeniti v najgroznejši vojni stroj, katerega j< človek kdaj izumil v svojo hrambo in uničenje svojih sovražnikov ?'' •»>!" zakliče llanglev s prestrašenim, groznim glasom, "toda svojih načrtov ne moreš izpeljati. Nikdar nisem mislil na vojni slroj. ko sem izumil svoj zrakoplov, katerega še ne vem, kako naj uporabim. Še danes nisem na jasnem, kaj naj začnem z njim. Mislil sem, da j ostane transport tako lahak, da bo lahko vsakdo potoval po vseh deželah sveta, in tla nastane vsled živahnega prometa prijateljstvo in mir med vsemi narodi zemlje." "l)a, gotovo, ti zaspani sanjač. Ti si tako prevzet človekoljuba. da ne vidiš, kako rujejo vsi proti ttebi, mogočni in učeni. Toda jaz sem borilec in priboriti si hočem svojo Diano." "Toda gotovo ne ljubiš Diane, ker bi sicer ne mislil na ttake grozne stvari. Ljubezen mora navajati k moru in ne v boj. umor in nasilno smrt, o čemu si prej govoril. Kaj ti misel na Diano ne vzbuja plemenitih čutov v duši?" Strong se nevoljno obrne. Jonesu je stavil vprašanje, kterega bi niti samemu sebi ne upal staviti. Slednjič se otrese vseh pomislekov rekoč: "Ne, toda čutim, da bo tako in tudi upam." Senca skrbi zgine z njegovega obraza. Po kratkem molku reče s surovim, skoro divjim glasom: "Svet bom ukradel!" Genij in delo. Strong je odšel proti poletni hišici, ki je imela tri dele. Desno od vhoda je bila njegova, na levi llangleye-va spalnica. Največji del hiše je bil skoraj prazen. Na vsaki strani ognjišča opazimo dva zibalna stola . Na strani proti Hangleyevi sobi je bil prostor enak delavnici. Vrteča se klop je bila glavna oprava. Omarica ob steni je bila polna raznih steklenic. Oni del stanovanja, ki je pripadal najbrž Strongu, pa je bil natlačen s predmeti za igro tennis, športnimi čevlji vsake vrste, tereaaii in drugimi stvarmi. Odkar sta oba prijatelja zapustila Oxford, sta živela svoj "simple life" v najbolj priprosti obliki. Hangley je živel priprosto, ker drugače ni bil vajen živeti, in je bil preveč zavzet za svojo iznadbo, da bi se pečal z drugimi pred-P« je ljubil nad vse svojo prostost, ker je imel dovolj GLAVNI ODBOR: Predsednik: Frank Sakaer. 12 Cortland 8t-, New T or k, N T. Podpredsednik: Paul Scbneller, Calumet, Mick. Tajnik: Frank K t rte 2711 S. Ml llard At«., Chlaafo. OL Blagajnik: Oso. L Hroateb. Bj, Minn. DIREKTOR! J: EH rok torij obstoji ls Jednefa sastjpnlka od vseh Slovenskih podpornik organizacij, od vaeb Slovenskih listov in od vsek samostojnih druStev. Za znamke, knjitice in vse druffo s« obrnite na tajnika: Frank Ktrls, 1711 S. Miliard Ave.. Chicago, lil. Tudi vee denarne poUljatve pošiljajte na te Narod ki ne skrbi ca svoje reve, nima poatora med clvUlsovanlnal narodi Človek ki ne podpira narodnih aavodov, ni vreden sin tvojega naroda. Spominjajte mm ob vaeb prilikah Slovenske«* BavetlS£e dohodkov, si je bil sezidal hišo v Albany, toda bil j«1 prepošten, tla bi v tem mestu igral najiežavnejšo vseh ulog ulogo postopača in brezdelneža. Klubi so se mu bili pristudili, plesi še bolj, istotako deklice in matere za zakon zrelih deklet. Trdo zlikanih srajc ni trpel in zaničeval je razburljiva jetlila, misel, kako bi sedel po cele ure pri brivcu in krojaču, mu j«* bila neznosna. Stronga pa ni plašilo samo življenje v družabnih krogih, temveč ogibal se je tudi trgovskih koristi. Da bi šel prebivat v tuje-zeinske naselbine mu ni šlo v glavo. Bil je zelo sebičen. Živel je, da je preživel dan, kar je bilo zelo lahko. Ril je prepričan, da je najsrečnejši človek na svetu v svoji poletni hišici ob bregu Temze, kjer je Hangley delal svoje poskuse. Ko je pred leti kupil hišo od nekega dobrosrčnega agenta, je mislil, da mora v njej živeti toliko časa, dokler se ne posreči njegov veliki načrt. POZOR, SLOVENSKI FARMERdl! Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH NAŠI ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lind, Ark. in okolica: Michael Cirar. San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: John Debevc n A. J. Ter bo ve. Lead vili e, Colo.: Jerry Jam-iik. Pueblo, Colo.: Peter Culig in T. M. Roitz. lalida, Colo, in okolica: Louis Jostello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saf- *ich. Indianopolis. Ind.: Alois Rud- 'iian. Depue, 111,: Dan. Badovinac. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. La Salle, 111.: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurich in John Zaletel. Mineral, Kans.: John Štalc. Waukegan, 111.: Frank Pet-kovšek in Math. Ogrin. So. Chicago, HI.: Frank Cerne. Springfield, 111.: Matija Bar-borič. Frontenac, Kans. in okolico: Frank Kerne. Mulbery, Kans. in okolico: Martin Kos. Calumet, Mich, in okolico: Pavel Shalt z in M. F. Kobe. Manistiqne, Mich, in okolico: t. Kotzian. So. Range, Mich, in okolico: M. O. Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgone. Duluth, Minn.: Joseph Shara-»on. Ely, Minn, in okolico: Ivan iiouže. M. L. Kapseli in Jos. J. 1'esbel. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibing, Minn.: Ivan Pouše. Nashwauk, Minn,: Josip Mot oh. HAMONlftfc bodisi kakoršnekoll vrste Izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker s'tm že nad 16 Set tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V poprtivek vzamem kranjske kiikor vse druge harmonike ter računam po d»-lu kakoršno kdo zahteva brez na daljni h vprašanj. JOHN WENZEL 1017 E. 62nd St., Cleveland, Ohio. E KRANJSKIH KOS® V zalogi j-h imamo dolge po 65, 70 in 75 eni. Kjse so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na štajer- :-: skem. iste se pritrdijo na z linkeami. :-: Cena 1 koso je 1.10. e^r Kdor naroči G kos, jih dobi po $1.00. V zalogi imamo tudi n 0 klepalno orodje iz finega jekla; □ B cena garnituri je $1.00, Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos. Dalje imamo tudi fine jeklene srpe po 5Qc. Naročilu je priložiti denar ali Poslal Money Order. Frank Sakser, S2 Cortlandt Sh, : - : New York, N. Y. s Izšla je ličaa knjiga: "VOJSKA NA BALKAITO'*, Vsled vsestranska želje naroči li imo več iztisov te knjige im j* sedaj cen j. rojakom na razpo lago. Knjiga "Vojska na Balkana' sestoji iz 13 posameznih selitko* obtegajočih skupaj na več jen. formatu 192 strani. Delo je o premljeno z 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med so vražniki. Sešitkom je prideljes tudi večji slovenski lemljerie balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti p-15e, vseh 13 sešitkov skupaj ps stane s poštnino vred $1.86. Na roča se pri: Slovenie Publishing Co., 82 Cortlandt St.. New York OitV Kadar potujete v stari kraj »li kadar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaku v HOTEL, SALON in RESTAVRANT 145 Washington St., NEW YORK, N. T. Cor ser Cedar Si. Tu boste v vsakem časa, podnevi in ponoči, najboljše in najec-nejfie postrežem. Izvrstna demača kuhinja. Čiste in urejene sobe za epa van je. Ofced (tri Jedlls) 13 csstev. Spivuk ZS ccstsv. Z velespoitovsnjem JANKO TUSKAN, lastnik. i i i i i i i Po znižani ceni! Amerika in Amerikami •pisal Rsv. J. M. Trunk je dobiti poštnine prosto za 92.50. Knjiga Je Yf-zana v platno m za sprain j ako prilifat. Založnik je imel^veliko strofikov in se mu nikakor n izplačala, zato je cena|snižanr,|da|8e>saj deloma, pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New Yorlr/N.IY. » I » I » Puapia.l W je iznajditelj r-'^r K> najp«pešnei - InMl* V M šctinKturena LjS ™ * S Sf svetu Alpen- a rf Ji ¥ HB tinkture «a*» a Alpenpi-aadc - Ženskam in možl:im. kateri jo rabijo, zrastejo ▼ ie-Ptih tednih lasje popolnoma. ne Ludo izpadtli in ne bodo osiveli. ______Ravno tako zraste moieml v tea tih tednih brada in brke. ki ne bodo izpadale In ne bodo postale five. O teku 8 dni Dopoincma ozdravim revmttizem. kostibol. trganje po rokah, nogah in hrbtenici. Rane. opekline. bula. ture. kra?te in knrja o^eaa. bradavice, potenje notr. zeb?ine itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana v Waahingionu. znamenje, da so čista in najbolj aapnna. Pilit« takoj po ceniki Pofcljem ga zastonj. JAKOB WAHCI0, 1091 B. 64th St. . Cleveland, O N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha, plačani $buO. i (Francoska parobrodna družba.) Direktnu črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane. Poštni parniki so: 'SIL' TA"i»*OVE:^CE~ i"LA SAVOIE" ^AHORRAWE" aa dva vliaka u dva vijak. E i aaldva vijaka -LA FRANCE*-"mm Itiri vijaka A ': Bxpreaol parnikl ae: "Cbicago", "Li Tooraice", "Rochamkeao' in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK •ornar P*r! It.. Okesebronfh Balldizif. Poštni parnild odpluje j o vedno oh gredah is pristanišča Številka »7 B. ROJAKI, NAROCAJTK SE NA "GLAS NARODA", NAJ- X VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. Amerika in Amerikanci. Spisal J. M. TBUHK. Slovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Tmnka: AMKKTCA IN AMERIKANCi. Ni naa namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariši ali sorodniki za deželo, t kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le marsikdo zapazil ali samega sebe. ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni Čudimo se le da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda raditega, ker se ni uprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto eeno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov ▼ stari domovini Slovenic Publishing Co, 82 Cortlandt St.. Npw York. N.T Denar mečete proč I ako ne podpirste svojega rojaka. Pri msni dobite izvrstno domače vino galon po 75c. in reč. Pri »ljemn več kot 10 galon dajem pe» pust, ter se pos«hno priporočam slavnim slovenskim društvam ob priliki kake veselice, tudi onim za svatbe. V zalogi imam izvrstne domače klobase in vsakovrstno grocerijtko blago, katerega ljubi nal narod. Pomijam denar na vse strani sveta in parobrodne listke za vee proge. Zastopam "tilas Naroda", prodajam in kupujem avstrijski denar. 8 tvrdko Frank Sakser sem v trgovski zvezi. Upravljam vse v notarski posel spadajoče dela, ker sem javni notar. (Notary Public.) FRANK JURJOVEC 1801 W. 22 ad Str act, Ckicaxa, ITL IMWNffm« T PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEGAN, ILL. PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vozne listke^vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJATvse v notarski posel spadajoča dela. ROJAKI NAROČAJTE Sfc NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. DB2AVA& i "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽ. .NAROČITE SE NANJ i