Poštnina plačana v gotovini. Gozeafec Posamezna številka 1 fita. Št. 16. Leto XIX. - Kranj, 20. aprila 1936. Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajer/ev trg štev. 1. Telefon št. 73. »Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankir ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za „Gorenjca"\ celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, pos. št. 1 Din List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Odmev vstajenja ..Vrnimo se domov, vrnimo se k svojemu Očetu!" Tako so zvenele tople besede govorniku, ki nam je ob duhovnih vajah skušal pokazati lepoto in bogastvo v Bogu. Veseli smo vsi fantje in možje, zakaj beseda nam je šla do srca. ..Vrnimo se k svojemu Očetu!" Ta misel je prevevala vse duhovne vaje. Uresničil se je ta klic, ki ga je tako gorko ponavljal g. eksercitator Vital Vodušek. na tiho nedeljo, ko smo se združili, ne-razdružno združili z Njim, ki skriva v sebi polnost božjega življenja. Mož za možem, fant za fantom smo se pomikali po cerkvi, tja proti Onemu, ki je nekoč s tako veliko ljubeznijo nasitil v puščavi več tisoč mož in fantov. Prejeli smo Jezusa, prijatelja in hrano naših duš. Seme je padlo v pomladansko zemljo, v naše duše je padlo seme večnega Drstenja. Ob duhovnih vajah smo pre-orali njive svojega starega življenja. V zrahljana tla očiščenih duš je vsejal Sejavec seme, ki klije in raste v močno drevo Kristusovih borcev. Dnevi setve, dnevi tihega tedna, ko smo se v tihi zbranosti vračali kot izgubljeni sinovi nazaj k svojemu Očetu, so za nami. Sedaj smo stopili v življenje, v novo življenje, katerega pot smo si začrtali v tistih dneh, ko smo bili Bogu tako blizu. V tihih urah duhovnih vaj smo si kranjski fantje in možje svojega Prijatelja in Kralja tako zelo vzljubili, du bomo odslej naprej hiteli k Njemu in svojemu nebeškemu Očetu danes, jutri, da. vsak dan in vse življenje se bomo vračali v gorko naročje Večne Ljubezni. V sredo 4. aprila nas je Kristus prvikrat povabil k sebi, na svoj dom. Malo boječi smo stopili v njegov hram, toda kmalu smo ga vzljubili. Moč njegove ljubezni nas je osvojila in nam dajala moči v četrtek, petek, tja do jutra tihe nedelje, ko je sam Bog, kralj naš. kronal s svojim plačilom naše žrtve, ki smo jih velikodušno prenašali tudi zato. ker nas je k temu ljubeznivo vabil g. voditelj duh. vaj. Zares, prizadevanje govornikovo in viden vpliv milosti morala roditi v nas vseh veliko bogatih in trajnih sadov. — Toda ne smemo mislili, (hi so dnevi oranja in setve /. duhovnimi vajami popolnoma končani. Ne. dnevi snovanja, dnevi dela se šele pričenjajo in se bodo nadaljevali v našem vsakdanjem življenju. Kakor potrebuje drevo spomladi skrbne nege vrtnarjeve, da se povzpne preko cvetja tu.di k rodovitnosti jesenskega sadu, tako smo potrebovali tudi mi duhovnih vaj: poslali smo hoteli rodovitna drevesa na vrtu Kristusove Cerkve. Križ. ki ga gledamo v naših cerkvah ogrnjenega z vijoličastim plaščem, ni /a nas več kri/ trpljenju in ponižanja, marveč križ zmagoslavja in ključ do one lepote in do onega bogastva, ki nam ga bo dal naš Oče poleni, ko se bomo popolnoma priviti v njegovo naročje. Veliki petek bo odmeval v cerkvi slavospcv križu: ..(dejte les križu, na katerem je viselo odrešenje sveta!" Dvignimo, fantje in možje, po duhovnih vajah tudi mi Kristusov križ, visoko ga dvignimo in ga po-nesimo kot svoj bojni prapor v naše življenje. Z njim gremo v boj za Kri-slusa in za zmago njegovega kraljestva. Samo Kristus je naš voditelj! On nam je dovolj jasno dokazal svojo ljubezen. Ali nismo v urah duhovnega prerojenja slišali mnogo, mnogo o Njegovi nesebični in vedno odpuščajoči ljubezni? Da, naši vzori, kdo jim ne bi sledil! Peter ni nič več oni bojazljivi učenec, ki je svojega Učenika zatajil. Ni Marija Magdalena nič več ona greš-nica, ki je vzbujala pohujšanje po vsem mestu. Dvignil se je Peter, zapustila je Marija Magdalena pot greha, dvignila sta se s pomočjo Križanega, Zmagovalca nad grehom in smrtjo. Ko sta vstala iz greha, sta hitela za njim, ki vabi tudi nas: „Kdor hodi za menoj, ne hodi v temi." Peter se je ustrašil križa, iz strahu pred trpljenjem je zatajil svojega Kralja. Toda ko je svoi padec popravil, ni nič več bežal prea križem. Križ mu je postal znamenje moči in znamenje apostolskega poklica. Križ, kraljevo znamenje našega Odre-šenika! Fantje! Ni več daleč čas, ko se bo dvignil iz srca naše slovenske domovine križ, ki bo s svojo nevidno močjo pritegnil k sebi na tisoče in tisoče vernih množic. Kristus v presv. Rešnjem Telesu bo slavil v Ljubljani triumf, kakršnega naš slovenski narod še ni nikdar doživel. Samo še dva meseca in vsa naša domovina bo zaživela v znamenju žive vere in dejavne ljubezni do Kristusa, v sv. Rešnjem Telesu med nami živečega Kralja in Prijatelja. Ta dva meseca morata biti za nas, ki smo spoznali Kristusa, nove duhovne vaje. V tem času, ko se pripravljamo na evharistični kongres v Ljubljani, bomo stopili na plan kot apostoli, ki naj pripravijo Kristusu, svojemu evharistične-mu Kralju, kar najbolj mogočno hvalnico. Iz vsega vernega srca naj zapoje ves naš slovenski narod evharistično hvalnico Onemu, od katerega sme in mora pričakovati vstajenja k svobodnemu življenju tudi v teh dneh, ko nam postaja križ ponižanja in trpljenja zopet bolj občuten in grenak. Blagoslov duhovnih vaj in naše dosledno življenje po poti, ki smo si jo začrtali v onih dneh, morajo prinesti blagoslovljenih sadov nad ves naš slovenski narod. Na- daljujmo z delom, ki smo ga pričeli v ereteklih dneh, Boga, ki ga nosimo in aterega moč čutimo v svojih dušah, Ronesimo v življenje! Z Njim in ob ijem bomo osrečevali in vodili po poti križa k vstajenju sebe in svojega bliž- njega K.-J. Pavel Bobnar: Vstajenje Na polje in razkošne griče, med bisere tako lepe, Comladno jutro vabi, kliče, o rožne kapljice bleste. Po logu tihem se razlega spet drobnih, lahkokrilih ptic. Na srca vonj čaroben lega vijolic — dražestnih cvetic. Življenja radost oznanjuje zvonov nebroj slovesni glas. Kadilo k nebu se dviguje, rešenja je napočil čas ... Pomladni praznik se obhaja, sovrag omahnil je potrt. Iz groba nam Zveličar vstaja, premagana je večna Smrt! Pavel Bobnar: Velika noč Pomlad je tu! Iz zemlje cvetje vstaja, božanski devi se smehlja obraz, prirode kras neštet na dan prihaja, oznanja dobe mili, sladki čas. Skrivnostno glas življenja vabi, kliče nazai spomine davnih, srečnih let. Bandero plapola čez sinje griče, v opravo svet je svatovsko odet. Zapoj, zavriskaj, da prešine skalo, odmevaj slave pesmi don krasan. Nebo nam danes zmago je poslalo — ., h ozn na" naj zaori v hrib in plan! Pomlad je spet! Naj širi se dišava, ledene zime strta je oblast. Vstajenje vonja radostna nižava, svobode zlate dan razliva slast! Naš veliki petek in velika noč nje velikega petka ne da bi omagali, kajti prišel bo dan, dan zmage nad krivico. Takrat bodo tisti, ki jih je zmaj razuzdanosti pahnil v brezno, zastonj klicali na pomoč. Takrat jim narava ne bo več dala tistega, kar oni pričakujejo. Takrat bodo spoznali, kako je treba ostati trd v bojih in ne biti jetnik slabičev. Dan zmage ni daleč od velikega petka — zato vsi. ki še niste odložili bremena vsakdanjega križa — z veseljem naprej! Kakor blisk v temni noči zasveti in pokaže zgubljenemu popotniku, kje je, tako bo tudi v teh temnih dneh zasvetil blisk pravice in pokazal vsem pravo pot do zmage. Cim težji bo boj, tem veselejša bo zmaga... Časi, v katerih živimo, so podobni razburkanemu morju, ki se zaganja z vso svojo silo ob obalo. \ se. kar morje pogoltne, ne izpusti več. Ali ni z nami prav tako? Vsakdanje skrbi in težave se zaganjajo z besno močjo v nas in mi, če ne stojimo trdno na skali, nas potegne s seboj, in kaj potem? Poglejmo našo mladino, bodočnost našo — ali je ni potegnil v svoje žrelo zmaj razuzdanosti. Naši možje, kje stoje, ali niso tudi ti stopili s skale in jih žene veter sem in tja. Koliko je še res prav vernih, ki nosijo breme velikega petka skozi vsakdanje življenje? Dejstvo je, da ob dneh, posvečenih Gospodu, najdeš > cerkvi malo fantov in mož. ki bi zadostili svoji dolžnosti. Naše gore in izleine točke pa so polne življenja. \ se drvi ven v naravo, tam uživa sadove, ki jih je vsejal tisli, ki mu sedaj verno služijo. Ni jim mar ne cerkev ne Bog. Misel na vse. kar je v zvezi s Cerkvijo, otresajo, ker vedo. da s to mislijo ne morejo živeli tako. da bi zadostili svojim grešnim strastem. \ si ti so podobni Judežu, ki je prodal Kristusa: ti pa so storili isto /a ceno grešnega uživanja. Njim je križ velikega petka težak, zato se ga izogibajo in beže pred njim. Zaslepi jeni so in ne vedo, da pride po križu trpljenja dan zmage. Zgodovina nas uči, du narodi, polni vere. niso klonili tudi v najhujših borbah. Gledali so s ponosom naprej v bodočnost, pričakovali so dan zmage, dan veselja. Niso se vurali. Kajti za velikim petkom pride prav gotovo velika nedelja. Tudi mi moramo z veseljem iti skozi trplje- K. \\. II.: Zakaj postavljamo spomenike? Da pričnemo vprašanje, zakaj neki poslavljamo spomenike, hočemo podati mnenje našega preprostega človeka, kako si to on tolmači, in to posebno z ozi-rom na akcijo, ki so jo pričeli naši bojevniki s svojim sklepom, da postavijo spomenik svojemu bivšemu vojnemu kuralu in bojevniškemu tovarišu. Nočemo pa to vprašanje reševati prav na široko, temveč se omejimo le na glavne točke. Kaj so spomeniki? Za kulturen narod predstavljajo spomeniki zgodovinsko vrednost, ker je v spomeniku ovekove-čena ideja tistega, ki ga spomenik pred- stavlja, in je ta ideja narodu kažipot. Tako je spomenik znak pietete kulturnega naroda in kažipot bodočim rodovom. V spomenikih se zrcali ideja naroda in po vrednosti spomenika se oceni tudi višina in vrednost tistih, ki spomenik postaviio. Naša zgodovina nam je spomenik visoke vrednosti, še večje vrednosti je nam Slovencem naša cerkev. V naših cerkvah se zrcali naša duša in vse naše ideje. Ker imamo ravno mi Slovenci kot majhen narod toliko cerkva, da je naša ideja živa in ogromna v veri v Boga. To so naši najlepši in pravi spomeniki, katere hočemo ohraniti in varovati. Komu spomenik? Ne bomo raziskava-li zgodovine spomenikov, to je, da so krščanski narodi postavljali svoje prave spomenike v božjih hišah. Vsaka cerkev nam je simbol, ki nas združuje in vodi. Torej s postavitvijo nekaj novega se hoče prav za prav staro poživiti, povečati, utrditi, razširiti ali okrasiti. Vsaka ideja sloni na nečeni, kar je že bilo. Ideja ni iznajdba, temveč je duh. Kot pravim božjim otrokom nam je edina ideja B o g, v Katerem najdemo resnico. In ko se spomeniki že postavljajo, naj se postavljajo resnični ideji, torej Bogu v čast. Lepo je, ako se postavijo spomeniki tudi za kaj drugega in komu drugemu. V takih spomenikih se zrcali vedno pre- hodna dooa, v kateri je narod živel. Le če je tak spomenik združen tudi z resnično, ne morda navidezno idejo, ostane zgodovini ohranjen. Večina spomenikov pa sčasoma postane, če prej ne razpade, le starinska vrednost. Zakaj spomeniki? Ne bi bilo bolj pametno, da se denar uporabi za kaj drugega, recimo za sirote, slepce, reveže, ia to posebno v teh težkih časih? Ne! Kakor smo že ugotovili, spomeniki poživijo idejo, jo utrdijo. Kdor pa nima smisla za pieteto, usmiljenje, ideje, ta tudi revežev ne bo podpiral. Poleg tega: Ali so sirote, slepci in reveži brez idej? Ali niso vprav hiše božje za vse pravi njih dom! Kje pa najdejo vsi ti edino tolažbo in pravo pomoč, kot v božji hiši in ne samo v par dinarjih. Spomeniki so nam potrebni in prav je, da jih postavimo. Utrdimo naše ideje, poživimo jih. Naš duh mora biti čil! Pridejo dobe, ko je treba narodu dati več idejne energije, ko ga je treba zdramiti, buditi, klicati, poživiti, da ne omahne. V spomenikih narod manifestira, ker si hoče dati duška, v spomenikih narod tudi protestira, zato mu je treba dati poguma. In zato postavljamo spomenike. Ne le Slovenci, vsi narodi žive v dobi, ko so nam potrebni resnično idejni spomeniki v znak miroljubnosti in protesta vsem onim. ki ogrožajo ljubezen in mir med narodi. Odbor za postavitev spo.nenika Francu Bonaču je imel prejšnjo nedeljo na Brezjah svojo prvo sejo. Odbor je eno-dušno sklenil, da bo v počastitev spomina blagopokojnega voj. kurata, ki je tako živo o/.nanjeval mir in ljubezen med Slovenci in vodil pod tem geslom vsako leto bojevnike k Mariji Pomagaj na Brezje, se oddolžil v imenu slovenskih bojevnikov na ta način, da bo v duhu pokojnega duhovnika Bonača skušal Marijino svetišče okrasiti. V ta namen bo zaprosil g. arhitekta Plečnika za načrt. — Odbor bo tudi takoj začel z nabiralno akcijo in upa, da se bodo tej akciji pridružili poleg bojevnikov vsi Slov enci. Vesele velikonočne praznike želi svojim cenjenim citate Ijem. naročnikom, dopisnikom in prijateljem TISKOVNO DRUŠTVO, uredništvo in uprava »GORENJCA*. «•••■•■•••••••••••••••••••••a ■•••••••••••a Stran 2______ : Sestanki v Kranju in okolici Zadnje čase so postali nekateri poslanski kandidati i/, kranjskega sreza kar živahni. Posebno se živahno uveljavljala g. dr. Šemrov kot eden izmed kandidatov na levjičevi listi, in pa g. Kerč kot socialdemokratski kandidat, Z uspehi na dosedanjih shodih in sestankih sta oba zadovoljna. Najbolj je bil zanimiv shod g. dr. Še-mrovn v soboto 13. aprila zvečer na Stari pošti v Kranju. Skoraj vse mize so bile zasedene (okrog 100 ljudi). Na tem shodu je kandidat z. vso velyemenco razkrinkal celotno delo prejšnjih JNS-arjev, obsodil pa je še prav posebno volivno nasilje ob priliki zadnjih občinskih volitev. Pri tem je zlasti naslikal delovanje dr. Kramarjeve skupine prejšnje JNS in deloma tudi predstavnikov drgih skupin. Poudarjal je. da je za sporazuinsko politiko od nekdaj. Obsojal je absiinenčno gibanje JNS-arjev (Kramarjevih demokratov), zagotavljal je pomoč vsem stanovom, zlasti v tem. da naj se izvaja za vse enako zakon. Poudarjal je tudi, da se morajo popraviti krivice, storjene pod strahovlado prejšnje JNS, in zagotavljal, da bo v zvezi s tem zastavil vse sile. Pri tem so bile mišljene ne samo volitve, ampak tudi vsa protizakonita preganjanja po- GORBNJEC« sainezuih oseb. zlasti še uradništ vu. za katerega je kandidat zagotavljali da mora postati le izvrševalec zakona, ne pa slepo orodje takih strank, kot je bila JNS. \ zvezi s tem se je zavzemal za stali.ust uradništva. Prav podobno je obljubljal zakonitost tudi drugim stanovom brez kakega protekcionizma jbo-samez.nih stanov. Vendar pa je zanj demokracija in zakonitost vrhovno na-Čelo, in če bi se poskušal uveljaviti kak drug režim, je obljubil, da bo nastopil proti njemu in da bi odšel i/, take skupine. Kandidat je zagotovil tudi popolno volivno svobodo. — Isti kandidat je te svoje obljube ponovil (udi v ponedeljek zbranim kmetom. Ljotičev shod bi se imel vršiti v ponedeljek v Kranju v hotelu .Jelen". Sicer so prihajali počasi posamezniki na shod. ki so hoteli poznati g. I jotiea. a so tudi odhajali, ker so se razširile govorite, da shoda ne bo. Po deželi pa sta zadnjo nedeljo hodila g. Kerč in g. dr. Šemrov. G. Kerč je po povratku iz Poljan izjavil, da je z. uspehom zadovoljen. I udi na te sestanke po vaseh pride nekaj ljudi. Na splošno v kranjskem okraju in po ostali Gorenjski ni opažati prevelikega gibanja za nobeno listo in (razen nekaterih kandidatov) ni opažati nikjer kakih običajnih agitatorjev. Kaj pa bodo prinesli prihodnji dnevi po veliki noči, pa bomo skušali poročati. edenske novic KRANJ Državni uslužbenci in občinsko gospodarstvo. (Članek smo prejeli iz urutlniških krogov in ga radi priobčil jemo. - Ur.) Velik ugled uživamo državni uslužbenci v Kranju, odkar imamo tako močno zastopstvo na občini — je povoda! nu nekem sestanku po JNS predčasno upokojeni gimn. direktor g. Košnik. Mi pa vemo, da so korektni, trezni, znueajni, objektivni in za ljudske potrebe uvidevni uradniki vedno uživali dober ugled, zato ni bilo prav nič potrebe, da so se pri zadnjih občinskih volitvah postavili drž. uslužbenci proti veliki večini meščanstva, kljub številieno zelo močnemu zastopstvu pa so koristi drž. iislu/benstv a zelo slabo zastopane. Prav nobena tajnost ni. kdo je bil inspirator za trošarino, kdo napoveduje ie trošarino na elektriko in drva in kdo je proti sporazumu. Državnim uslužbencem je v resnici za čestitati na velikih uspehih njihovih g. zastopnikov. Na delo sedanjega občinskega zastopstva, osobito pa na delo drž. uslužbencev gledajo vsi volivci z velikim začudenjem. Občinski možje prav nič ne upoštevajo težkega stanja ljudstva, ne vedo, kako težko se danes zasluži dinar in kako previdno je treba z njim gospodariti, ampak se vsak dan sliši o novih eksperimentih, kateri bodo zahtevali denarju in zopet denarja. Meščan, uradnik iu delavec, vi pa plačajte! Zares, ugled teh zastopnikov raste od eksperimenta do eksperimenta. Drž. uslužbenci naj bi v svojo korist pozvali svoje prevnete gospodaistvenike v občini, da naj pre-puste vodstvo gospodarske politike v občini v resnici zmožnim in bolj veščim rokam, sami pa naj gredo v zares zasluženi pokoj, ki jim ga vsak iz srca privošči. Ko pa pridejo spet občinske volitve, naj državni uslužbenci dobro premislijo, koga bodo poslali v občinski odbor zastopat njihove koristi. Ni vsak zmožen, kdor se čuti poklicanega. Narodna čitalnica je imela do nedavnega za predsednika g. dr Sajovica. V tem času si je zagotovila v mestnem proračunu posebno pozicijo v znesku 12.000 Din za knjižničarja in najbrž, še posebno podporo. Razumljivo bo, da pri takem stanju ta „javna" biblioteka, ki je proglašena kot nadomestek občinske javne biblioteke, tako dobro prosperira. Upajmo, da odstop dosedanjega predsednika vendarle ne bo imel razdiralnih posledic v kvar knjižnice in čitalnice. Jugoslovansko-čehoslovaška liga je te dni tudi izgubila zaslužnega predsednika g. Sirca. I o mesto je prevzel g. Simon Dolar. Za vzrok te spremembe sicer še ne vemo. čeprav se je o njem že pred letom marsikaj Sušljalo. Kaj naj to pomeni! Novi predsednik je, kot znano, prezaposlen v številnih narodnih društvih in je sedaj prevzel še to breme. Močno dvomimo, če bo na tem mestu še V stanju pregledati vsak parte v tujem jeziku, ki bi ga še kdaj stavili v bližnji tiskarni Nejugosloveni in Nečehoslova-ki. kot je bil tO slučaj pod prejšnjim predsednikom. Nova' slaščičarna. V Kranju se je otvorila v hiši g. Kocbeka (Mestni trg 18) nova, vsem hi-gijenskim potrebam odgovarjajoča slaščičarna, ki nam postreže z vsemi mogočimi bomboni in slaščičarni lastnega izdelka. Naj nam dovoli g. Kocbek, da si ga dovolimo opozoriti, da bi nam stoječim gostom, ki ne zahajamo v kavarne in gostilne, tudi lahko postregel s kako kavo, ma-linovcem ali kuj sličnega, kar je v neposredni zvezi z bonboni in sladčicami. Mnenja smo, da ne bi bili preveliki stroški, omisliti si kak „Ex-press" za kavo in čaj, na drugi strani pa bi bilo glede na tujski promet zopet nekaj novega za mesto Kranj, ki je večkrat nazvano kot gorenjska metropola. Želimo domačemu podjetju kai najboljšega uspehu ter ga vsakemu priporočamo, da se prepriča o res dobrin bonbonih in sladčicah. Nekatere gospodinje se pritožujejo, češ, da se tkanine ne izdelujejo več tako trpežno, kakor pred vojno. Toda te pritožbe so zmotne. Prezgodnjemu razpadanju tkanin so kriva največ pralna sredstva, ki se jih v zadnjih letih gospodinje poslužujejo pri pranju. Tista gospodinja pa, ki pere perilo s priznano dobrini milom Zlatorog, se gotovo ne bo pritoževala, da se ji perilo predčasno trga. Kajti Zlntorog-ovo milo perila nikdar ne trga, temveč ga še celo krepi s tem. da ga očisti vsake nesnage. Zla-torog-ovo milo je res dobro, izdatno in — domače. Priporočamo ga! Dar za Bonačev spomenik. Na nedeljskem bojevniškem delegatskem zboru v Ljubljani so delegati kot prvi prispevek za ta spomenik darovali Din 662 in se izjavili, da bodo skupine pričele z. nabiralno akcijo ter prispevale po možnosti čim več. Lepa slovesnost. V nedeljo 14. aprila je Vin-' cencijeva družba v Kranju obhajala tridesetletnico svojega karitativnega delovanja v naši župniji. Popoldne <>b -t se je k akademiji zbralo polno odličnega občinstva, ki je napolnilo dvorano Ljudskega doma v Kranju. Najprej je moški zbor pod vodstvom g. kateheta Žužka lepo in precizno zapel tri primerne pesmi, nato je pa v globoko zasnovanem govoru razložil g. dr. Alfonz Levičnik, profesor v p. in predsednik karitativne zveze \ I jubljani, pomen slav-nosti. Lepo je pouchcrjal potrebo krščanske do- brodelnosti posebno \ sedanji dobi. \ kratkih potezah je orisa: tridesetletno zgodovino Vin-ooncijeve družbe v Kranju in končno navujul zasluge sedunje predsednice gdč. Mirni Roosso-ve kot učiteljice, vzgojiteljiee in marljive dolgoletne delavke na karitutivnem polju. Lepo je poudurjul velik pomen krščanske učiteljice za narodi') vzgojo in kako katoliška Cerkev visoko ceni njeno tlelo. Radi tega je cerkvena oblast delo gdč. Mirni Roossove kol vzgojiteljice in karitativne delavke odlikovala s križcem ,.1'ro Ecclesia et Poittilice" iu je - tem pokazala, kako visoko ceni delo krščanske vzgojiteljice in delavke na ke rita t i vnem polju. Končno je gospodični Roossovi čestital k odlikovanju in ji žele!, da bi Še mnogo let nosila zaslužni križec v zdravja ¡¡1 moči, du bi mogla še mnogo dobrega storiti v korist sirotam in ubogim. I'o govoru g. prof. dr, l.cvičnika je podpredsednica \ in renči jev e dru/be ga. Ruti-lova pripela odlikovanki papežev križe in moški pevski zimi je zapel papeževo himno, ki so je. vsi navzoči stoje poslušali. Nato pa je zavod Vinc encijevo družbe Marijunišče pri-ic Id akademijo, pri Kalen so nastopile sirotc-gojenke, C:, s. prednica Jelena je s to akademijo pokazala veliko umetniško in vzgojno zmožnost. Nastop deklic je naravnost očaral vso dvorano. Na uspehu se je videlo, koliko truda je pač morala s. prednica porabiti, da je mogla deklice, izmed kuterih nekatere niti v šolo ne hodijo, vse to naučiti. \ se točke akademije so gojenke krasno izvajale, najbolj pa je ugajal nastop dveh deklic. 5 (> letnih, ki sta tako ljubko izvajali na odru ritmična gibanja oz. neke vrste otroški l>alet,*da je lila vs:i dvorana navdušena! Ko bi deklice ne bile od dolgega nastopa že utrujene, bi bile gotovo morale svoj balet ponavljati. Zelja vseh navzočih je biia. da bi še kdaj kaj takega videli. Sploh občinstvo najrajši gleda otroke, ki so ljubki tudi takrat, če ga kaj ..polomijo". Nastop gojeuk Murijanišča pa je bil tako lepo na št 11 -cliran in so ga vse gojenke tako ločno izvajale, da bi lahko ta akademija služila kot vzor. kako je treba pripraviti otroške nastope. Mladinska zveza JSZ ima sestanek v torek 23. aprila ob H zvečer v knjižnici ljudskega doma. (lani naj pripeljejo s seboj tudi druge delavec in delavke, ki imajo veselje do kulturnega udejstvo-vanja. Za člane udeležba obvezna! Občinski proračun 13 :ll Čeprav smo temu za kranjsko občino važnemu dogodku posvetili že dokaj pažnje, je vendar treba, da se še enkrat pečamo z njim. ker govore za to sledeče okoliščine več kot vsi dosedanji komentarji. \ zadnji številki smo že poročali, da je srezko načelstvo proračun zavrnilo, ker je bilu seja. na kateri so ga prvič sprejeli, neveljavna, in to radi tega. ker je župan neupravičeno povabil na sejo na svoji listi izvoljenega krojača g. Novaka mesto na nasprotni listi izvoljenega trgovca g. Savnika. Namestnik umrlega g. Kumra bi moral biti namreč praviloma pozvan iz iste liste, kateri je pokojni Kuiner pripadal. Radi te oči vid ne nepravilnosti je bilo povsem naravno, da je tako sklicana seja in z njo vsi na njej storjeni sklepi neveljavna. Zato se je morala sklicati nova seja, ki naj bi ponovno obravnavala mestni proračun in to na podlagi svoj čas vloženih pomislekov, o katerih smo že poročali. Seja je bila sklicana kakor običajno v petek ob (> popoldne. Udeležba na tej seji pa je bila tako pičla, da se je mogla otvoriti šele tri četrt ure pozneje, potem ko se je počasi in /. intervencijo gg. policajev nabralo celih 1^ občinskih odbornikov od JNS večine, ki jih sicer stoje 20. med tem ko je število vseh občinskih odbornikov skupno z opozicijo 24. Sličnega se menda še ni pripetilo za tako važno sejo. kakor je proračunska, odkar stoji kranjski roiovž. \ se to seveda ni bilo brez vzroka. V temi dejstvu je videti splošno nerazpo-loženje proti letošnjemu proračunu, posebej še proti načinu sedanjega občinskega gospodarstva, ki ga vodijo, kakor pripovedujejo po gostilnah razbo-riti ljudje, taki. ki do zadnjih občinskih volitev še sploh niso gospodarili. „==z=z----------------- Št v. 16 Proti temu in takemu gospodarstvu je fdaj očividci! odpor ne samo od stra&i občinskega odbora, temveč tudi od meščanstva. Dvomimo sicer, da bi ta memento prišel pri sedanjem občinskem predsedstvu ""> odst. Uprava s tem predlogom ni uspela, ker sta celo dva člana večine v znak protesta zapustila sejo. Del večine je obenem z opozicijo izglasoval proračun v višini 234.762 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov ter preprečil 5 odstotno povišanje s tem, du je znižal podpore ..luksuznim društvom". V zvezi z občinskimi dohodki je bilo ugotovljeno, da ena sama gostilna v Bitnjah stoči toliko piva, kot vse skupaj po občini. Ta proračunska postavka je izzvala izjavo g. župana, po kateri da se vestno plačujejo trošarine na alkoholne pijače, in je tudi pozval vse navzoče, naj prijavijo vse pijače v občini rudi trošarine, da ne bi bila občiiiii oškodovana. Kaj tiči za celim vprašanjem, se bo že še izkazalo. Nekateri so nadalje hoteli varovati tudi gospodarske in higienske interese občanov. Kot znano, se v občino uvaža tudi mleko od drugod, zaradi česar trpe domačini v gospodarskem oziru. V ta namen nuj bi se našlo primeren ukrep, du bi radi uvoza imela kaj koristi tudi skupnost. (Ker je ta ukrep mišljen po kranjskem vzorcu, rajši o njem molčimo, sicer Stražiščani ne bodo več prišli v Kranj.) V higienskem oziru pa naj se uveljavi načelo, da bo za zbiranje mleka imel uvoznik tudi na razpolago primeren lokal. — Podpore korporacijam. V zvezi z izdatki iz javnih sredstev je bil izražen tudi predlog, naj se podpirajo pred vsem organizacije gospodarskega značaja, ne pa luksuzna društva. — Zanimivo je tudi vprašanje občinske pisarne. Večina Članov občinskega odbora je namreč prepre-čiiti zvišanje najemnine. — Ubož.ni sklad znaša 47.900 Din. Občina prispeva zanj 43.000 Din. Zanimiv je bil predlog, po katerem bi ubožci smeli kupovati v vseh trgovinah v občini, ne pa samo v eni sami. Utemeljeno je bilo to s tem. da so vsi trgovci davkoplačevalci in da jih ima velika večina manjši promet ter so zato bolj potrebni. — V zvezi z vprašanjem proračuna dohodkov in izdatkov bo zanimivo vedeti tudi našo prakso. Blagajuik namreč nik-, dur na seji ne poroča o izdatkih in ravnanju z občinskim denarjem, kot bi to po zakonu mola I. To najbrž ve tudi g. župan. Tako je tudi glede, novega proračuna, ki ni bil v postavkah prav nič obrazložen in niti pri razgrnitvi proračuna nismo videli nobenih utemeljitev niti dohodkov niti izdatkov, Glede tega in sploh o načinu poslovanja občine je bilo kritiziranje zaradi skrivanja aktov, radi česar lahko trpi tudi gospodarstvo posameznikov, ker bi utegnil tak način poslovanja protežirati posameznike na škodo splošnosti. Iz omenjenih in še drugih razlogov obstoja pri nas dvom, da bi bil naš proračun potrjen. Beljenje sadnega drevja zbuja pri nas splošno pozornost med nesndjarji. ki zmajujejo z. glavami, češ, včasih smo (vsaj za veliko noč) belili samo hiše. sedaj pa še drevje. Tudi obo-ževalci lune se jeze, ker so se včasih skrili lahko za drevo. Sedaj se ob najlepših trenot-kih ne bodo mogli. Duhovne vaje z.a može in fante je imel g. p. gvardijan iz. Škofje Loke, za žene iti dekleta pu g. prof. Jerše iz. Ljubljane. Obema smo zelo hvaležni, ker sta pobelila naše duše. Nova spovednica v naši cerkvi je zelo moderno delo mizarskega mojstra Napasta iz Vi-žmarij. Zanjo smo g. župniku zelo hvaležni, zlasti pa bo ugajala naglušnim, ker se zelo praktično zapira. Glede volitev smo pri nas še na mrtvi točki. Noben kandidat nam še ni nič pojasnil. Naša javna pota vzbujajo vedno večjo pozornost. Znano je namreč, da se grade in popravljajo pota tam, kjer jih le malo uporabljamo. Nasprotno pa V središču kar ne dobimo poti od Mata j ca do Benedika. Znano nam je, da je za ta namen denar na razpolago in se zto toliko bolj čudimo temu mrtvilu. Ali se celo osebnim pristašem ne ugodi? Obenem bi bilo treba popraviti tudi pot, ki je obenem graben, z.a Bajželjnom. Gorenjec sporoča Stražiščanom in okolici, da bo V bodoče večkrat poročal o krajevnih vesteh in podpiral naš napredek. Zato pridno segajte po njem! V kolportaži ga prodajajo Berčič Jakob iz Stražišea, Petrovčič Štefan iz Orehka, Sedej Vinko s Sv. Jošta. „Boj" sporoča svojim članom iu prijateljem, da je v bodoče njihovo glasilo „Bojevnik", Še volitve. Naš g. župan je izjavil, da bi sicer kandidiral, da pa bi radi tega preveč trpela občina in iz tega vzroka ne kandidira. Dve plinski maski po 500 Din je kupila naša občina. G. župan pa je v Bitnju izjavil, da bo tamkajšnjo gramozno jamo izpremenil v plinsko zatočišče za celo občino. Ze iz tega vzroka se Stražiščani in okoličani vprašujemo, z.a koga naj bosta plinski maski. Ker pa misel rodi misel, bi sedaj Stražiščani radi videli, da se tudi njihova gramozna jama spremeni v proti-plinsko zavetišče, ker so nam Bitnje zaradi morebitne naglice le preveč od rok. Potem tudi obeh mask ne bomo potrebovali. PR1MSKOVO Možje, fantje! V teh dneh duhovnih vaj ste pokazali, da v vaših srcih še živi ljubezen do Cerkve. Dediščino svojih očetov še čuvate. Zdrava veja ste na ielesu Kristusovem. Nikdar človek ne bi mogel verjeti, du bodo naši možje in fantje v tako obiii\eni številu prihajali v teh duhovnih vajah k obhajillii mizi. Črpali ste iz studenca žive vode in to vas bo krepčalo v teh težkih dneh življenja. Vsi ste bili, združeni v Bogu, eno, Dnevi duhovnih vaj naj vam bodo vsak dan živo pred očmi. Bodite zvesti prijatelji Cerkve, Naj vam bo ta javna zahvala v čast. da ve vsa okolica, da so naši možje in fantje še vedno tisti gbjiokoverni Slovenci, katere pozna širni svet. Celodnevno češčenje smo imeli v torek pri nas. Bil je praznik za celo sosesko. V obilnem Številu so se udeleževali ur molitve. Ob 5 popoldne pa je g. dr. Simončič imel govor o Evharistiji. Sledile so slovesne litanije z zahvalno pesmijo. Naši vaščani vedo, da bodo le s Kristusom v srcu šli nasproti boljšim časom. ŠKOFJA LOKA Igra „Maryša" se v prizori na odru Društvenega domu na velikonočni ponedeljek ob 8 zv. Po napačnih informacijah je bilo v zadnji številki objavljeno z.a preteklo nedeljo. Zato poplavljamo in priporočani') vsem obisk in nakup vstopnic v predprodaji v trgovini Planina. Prošnja za podporo za novo šolo. Kako bi naj govorili: Alzo, hudič, da me razumete, ta štiri-milijonski dolg tare naše tri občine, da me razumete, torej Skofjo Loko, Staro Loko in Zmi-nec. Alzo, hudič, sedaj so se zavzeli nekateri možje, da me razumete, da bodi), kolikor ne bi krilu tega dolga banovina, pritiskali na državni zbor, da me razumete, saj imajo dosti, alzo hudič, saj plačujemo davke, naj pomagajo plačati ta doig in razbremenijo naš okraj. Alzo hudič, če ni drugače, pa gremo v deputaciji vsi skupaj, da me razumete, tja doli in nam gotovo pomagajo. Alzo hudič, šola je prav moderna, da me razumete, otroci imajo za preo-buti capate. alzo hudič, da parketov ne stol-čejo, če jih pa nimajo, so pa kur bosi. Alzo hudič, ko to poplačamo, potem pa začnemo, da ine razumete, graditi vodovod za vso okolico od Kranja do Loke. Vodo moramo najprej ljudem preskrbeti, alzo, hudič, da me razumete! (Najbrž pa ne bo tako!) Javno stranišče v Škof j • Loki je sedaj urejeno in sicer na Grabnu y starem gasilske stolpu. O zaslugah molčimo/ Ohitao-nndaljevalaa šola zaključi svoje šolsko leto nu nedeljo 12. maja in ob tej priliki priredi javno razstavo svojih pismenih in risarskih del, združenje pa obenem razstavi dela vajeniških preizkušenj. Ti izdelki so napravljeni v velikosti 1:10 in jih hrani vodstvo obrt-iio-nadaljevalne šole ter jih rabi kot učne predmete. Razstava bo odprta ves dan. I. delavsko konzumno društvo je najsolldnejši, najcenejši nabavni vir za vsakega konzumental Ali sfi član te zadruge ? — Ali kupuješ vse pri zadrugi ? Lavtižar Josip: junaška doba Slovencev Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi ae na Gorenjskem t času turških vpadov. Nadaljevanje Vse je presenetil ta predlog. Mesto škofa pa kmeta! Morebiti niso prav razumeli. Kmetskega ljudstva vendar ni nihče upošteval v tistih časih. Pač pri tlaki in pri davkih, drugod ne. Saj sta odločevala samo dva stanova: plemstvo in duhovščina. nVidim, da se čudite moji izjavi", je nadaljeval Žiga Lamberg. »Ponavljam zato še enkrat, tla bi izbrali tudi iz kmetskega stanu moža, ki bi se pridružil poslanstvu v Rini. Gospodje! Mene pripelje škofovska služba večkrat na deželo med kmetsko ljudstvo. Tukaj spoznavam ljudi in reči moram, da je veliko zelo razumnih med njimi. Niso obiskovali šol, imajo pa od Boga modrost, ki jo rabijo po njegovi volji." Zopet tišina med zborovale i. „Morebiti bi Presvetli sami imenovali zmožnega za ta posel", se je končno oglasil opat Os-val iz eistereijamskega samostana v Stični. ,.Tudi jaz imam dosti opraviti s kmeti na deželi in sem popolnoma teh nazorov kakor vaša Presvetlosf. kmetje delajo, trpijo in molijo. Pa imajo tudi precej soli v glavi." ..Dobro, ga bom imenoval. Semint ja obiščem svojega brata Jurija na Gutenbergu. Tam sem spoznal kriškega župana, ki se piše Jane/. Gru-šič. Pripoznam, da mi je zelo ugajal. Njegovi rojaki so mi pripovedovuli, da vselej kličejo (Prašiča k razsodbi, kadar je treba kaj važnega spregovoriti. Kar on reče, obvelja. Zato so ga volili vaščani že trikrat za župana. Kaj pravite, gospodje, k temu?" Oglasil se je grof Jurij Lamberg, graščak z Gutenberga. ..Janez Grašič je moj podložnik. Velikokrat so bili že hudi prepiri med graščino in občino, on pa je vse na lep način poranval in zadovoljivo za obe stranki." „Če je tako razumen, sem tudi jaz za njega", je pritrdil opat iz Bistre. „Da pospešim konee razgovora, dam predlog milostljivega gospoda škofa na glasovanje", je rekel deželni glavar Žiga plem. Sebriach. „Kdor je izmed častitih zborovalcev za tot. da gre kriški župan Janez Grašič z deputacijo k papežu v Rim. naj blagovoli dvigniti roko." Vsi so dvignili roke, čeprav je bilo med njimi nekaj nezadovoljnih. To so bili tisti, ki so imeli kmeta za človeka nižje vrste. „Lepa hvala, gospodje, da smo edini. Izjavljam, da je kriški župan Janez Grašič enoglasno izvoljen za odposlanea v Rim. Zdaj imam pa še vdano prošnjo", je nadaljeval deželni glavar. „da bi blagovolil naš presvetli gospod škof Žiga Lamberg sestaviti adreso kranjskih deželnih stanov Njegovi svetosti papežu Sikstu." „Prav rad to storim", je rekel Žiga Lamberg. Tedaj je zaključil deželni glavar posvetovanje z naznanilom, da se nadaljuje seja drugi dan ob 10 dopoldne. Drugi dan so bili oh določeni uri na ljubljanskem gradu zbrani spet vsi svetovalei. Škof l.ainberg je izročil deželnemu glavarju adreso, ki jo poneso izvoljeni odposlanci v Rim. ..Pripomnim", je dejal glavar, .,da je čiianje adrese »dina točka današnjega zborovanja." Ob splošnem zanimanju jo je začel citati zapisnikar s krepkim glasom: »Sveti oče! Zapuščene ovčiee pribežimo polni zaupanja k Vam, kakor so pribežali vsi tisti, ki so jih stiskali sovražniki Kristusovega imena. Turki so že velikokrat pridrli v našo deželo, požigali in morili, da smo vsega usmiljenja vredni. Kaj nas čaka, če zopet pridejo? Nič drugega, kakor da bomo morali mi Kranjei in prebivalci sosednih pokrajin, ki z nami enako silo trpe, zapustiti svojo domovino. Ako se to zgodi, kje bo ta pregnana množiea našla zavetja iu živeža? In kaj se bo zgodilo, če bo Turek zasedel naše dežele ter stegoval svoje grabežljive roke tudi po drugih krščanskih pokrajinah? Vse bo uničil. Kdor ni sam izkusil turških grozovitosti. mu jih ni mogoče povedati ne s pismom ne z zgovornimi besedami. Kdor pa je sam slišal bridko vpitje ugrabljenih kristjanov in videl njih veliko trpljenje, ta je bil ganjen do solz. Kdo je bolj zapuščen, kdo revnejši kakor mi? Štiri leta že trajajo turški napadi in še jih ne bo konee. ako nam ne prihiti Bog sam z mogočno roko na pomoč. Malo čutimo, da bi se kdo zmenil za naše dežele, za porušene cerkve in hiše. Sami se moramo braniti, da ne pridemo ljutemu Turku v roke. Zdaj imamo trojno izbiro. Prvo, da zaženemo sovraga iz dežele. Drugo, da zapustimo svoj rojstni kraj. Tretjo, da nas zasužnji Turek. Prvo je skoraj nemogoče, ker se ne moremo braniti njegovi sili. Drugo je še hujše, ker bi morali živeti na tujem v pregnanstvu. Tretje bi nam bilo pa posebno hudo, ker bi bili mi, ki nosimo ime Kristusovo, podložni zaničevalcu tega svetega imena. — Halo! Najfinejši in najcenejši mizarski izdelki pri Stale Ludvik, Tržič - Bistrica Halo! Romanje na Trsa t, izlet po morju in ogled Zagreba priredi ob velikem šmarnu isto vodstvo iz Škofje Loke kot lani. Vsem, ki so se lani ob povratku nam priporočali za sporočilo, kako in kdaj priredimo izlet prihodnjič, naj jim bo to v vednost. Vodstvo bo doseglo vse ugodnosti, tako na železnici kot na morju in tudi v Zagrebu. Priporočamo, da pazite na nadaljnja navodila v časopisih, za vse morebitne vaše želje pa se obrnite na župni urad v Šk. Loki. Na občinski seji pretekli teden, ki jo je vodil zaradi odsotnosti predsednika Sinka njegov namestnik Savnik,' se je v tajni seji sklepalo o odpustu stražnika Gabra in se je sklenilo: da se mu izroči odpoved z dne t5. maja. Če bo ta čas brez pogreške vršil svojo službo, ostane še nadalje v službi in sicer do ,prve pogreške in je v tem slučaju takoj odpuščen. Za vse dosedanje prestopke pa se je kaznoval z globo 200 Din. Nam je ta sklep nejasen, ker ne navede prestopkov. Po novem zakonu je treba občinskega uslužbenca po disciplinskem sodišču uko riti ali kaznovati. V tem slučaju pa ne vemo ne zjj prestopek in se ni po občinskem dosci-plinskem sodišču uvedel postopek. Slutimo, da je to zadeva le nekaternikov. CERKLJE Brezmejna skrb. V šolskem letu 1934-35 smo bili tudi Založani povišani za eno kulturno stopnjo. Doživeli smo, da je bila naša dvoraz-redna šola povišana v trirazredno. Na šoli sta doslej poučevali dve učiteljici. Spričo dejstva, da smo dobili trorazrednico, bi pa človek mislil, da bomo vsaj v nekaj mesecih dobili novo učno moč, a zastonj čakamo že skoro celo leto. Zadnje tedne sem se pa nekaj šuš|ja, da bomo proti koncu šolskega leta vendarle dobili po zaslugi g. Lapajneta novega učitelja. A njega ni. Na belo nedeljo popoldne ob 3 prirede bojevniki v cerkljanskem domu igro »A njega ni". Pridite pogledat! Vstopnina bo nizka. Zanimiva cerkljanska zadeva pred sodiščem. Cerkfjani oproščeni! Nekaj cerkljanskih davkoplačevalcev se je hotelo letos poslužiti zakonite pravice, ki jim jo daje zakon o občinah, ter hotelo prisostvovati proračunski občinski seji, ki mora biti javna. Ta predrznost, kot so to smatrali nekateri Cerkljani, pa je vzbudila pri nekaterih možeh v Cerkljah opravičeno ogorčenje. Kaj si sedaj že upajo ti prekucuhi! Treba jih bo naučiti pokorščine: naj se le upajo priti na sejo. Sicer pa zakaj se ne bi napravila tudi kakšna cerkljanska afera! Tako so modrovali po Cerkljah možje, ki so vzeli v zakup ves patriotizem, nacionalizem, državotvornost in tako dalje, ter bili mnenja, da žive še v časih, ko je imela JNS vso svojo oblast v svojih rokah, pa tudi ves narod za seboj. — Proračunsku seja se je imela vršiti dne 6. febr. 1935 in je bila sklicana v občinsko pisarno, v katero se poslušavcem ni dovolil vstop, pač pa se je odredilo, da lahko vstopijo v prostor poleg pisarne, ki je imel v smislu ugotovitve v sodnem spisu, prostora celih 6 kvadr. metrov. Na tem prostoru bi lahko davkoplačevalci od daloč in za vratmi poiluiali proračunsko sejo. K tej proračunski seji je res prišlo precej cerkljanskih občanov, ki bi radi slišali, kako in kaj bodo cerkljanski občinski možje o proračunu sklepali, pa seveda niso dobili prostora. Navzoči občinski odborniki so situacijo takoj spoznali in so nekateri izmed njih odločno zahtevali, naj se seja vrši v šolski sobi, da bodo lahko številni občani seji prisostvovali, drugi občinski odborniki pa so temu oporekali in nekateri ceh) zahtevali, naj bo seja tajna. Začelo se je med odborniki otro prerekanje, v tem' pa je župan Josip Robas sejo otvoril in jo zopet zaključil. Takoj nato je občina Cerklje vložila ovadbo na sresko načelstvo in na sodišče, v kateri zahteva, da se proti 16 občanom, ki so hoteli seji kot poslušavci prisostvovati, uvede kazensko postopanje, češ, da so javno pozivali na odpor in neposlušnost proti samoupravnemu oblast vu, ter končuje svojo obtožbo z apelom, naj se vendar ščiti avtoriteta občinskega predsednika in delovodje. O tej ovadbi je sodišče uvedlo kazensko postopanje ter v dveh razpravah, od katerih je ena trajala skoraj celi dan, druga pa eno popoldne, zelo temeljito proučilo dejanski stan in zaslišalo mnogo prič, med njimi tudi župana Robasa, odbornika Lapajneta Josipa in občinskega delovodjo Julijana Lapajneta. Po teh temeljitih razpravah pa je prišlo sodišče do prepričanju, da noben botoženec ni ničesar kaznivega zagrešil, da so se poslužili samo svoje zakonite pravice, da pa je incident, ki je nastal ob tej priliki, povzročil delovodja Julijan Lapajne in pa odborniki, ki so se med seboj prerekali. Pri raz- pravi se je ugotovilo, da je julij Lapajne žalil nekatere poslušavce, med njimi občutno Josipa Tučarja. Ko mu je pa slednji zagrozil s tožbo in se pri tem skliceval na številne priče, ki bodo žalitev potrdile, ga je zavrnil Julij Lapajne z besedami, „da priča pomeni pri sodišču toliko, kakor pravi Srbin", pri čemur je napravil ono značilno in nedostojno gesto z roko... PREDDVOR Evharističnega križa pri nas ne bomo postavili, pač pa smo sklenili, da bomo popravili vsa stara znamenja. Soseska Bela bo popravila rdeče znamenje ob razpotju na Gorenjo in Srednjo Belo. Baje bo dal popraviti tudi lastnik vrta nasproti cerkvenih vrat farne cerkve znamenje ob vrtu, kjer se nahaja znamenita La-yerjeva slika, katere bi bilo res škoda, da popolnoma razpade. Vstajenjska procesija se bo vršila letos ob 6 popoldne. ZG. PIRNICE Evharistični križ že stoji pred farno cerkvijo v Smledniku. Postavile so ga pridne rok'" naših fantov, ki imajo dovolj razumevanja v takih slučajih. Križ je blagoslovil zadnjo nedeljo popoldne g. župnik Platiša ob obilni udeležbi faranov, ki jih je privedla ljubezen in neomajna zvestoba evharističnemu Kralju. Zaključili smo z rednimi sestanki Katoliške akcije, pa ne za vedno, ampak samo za poletni čas. V jeseni se spet začnemo zbirati. POLJANE Volitve. Po izjavi g. župana nekemu firbč-nemu agitatorju bo volilo iz občine nad 50 volivcev. Ta uspeh je pripisovati obljubam. TRŽIČ Popravek. V 14. številki lista „Gorenjec" je bil na četrti strani v drugem stolpcu objavljen dopis iz Tržiča pod naslovom „Požar". Dopis vsebuje nekaj neresničnih trditev, ki mečejo slabo luč na tržiške gasilce in radi tega smatra ..Prostovoljna gasilska četa v Tržiču" za svojo dolžnost, da zahteva objavo sledečih popravkov: i. Ni res, da se je ob priliki alarma potom sirene prepiralo pred gasilnim domom, kdo naj ima komando, res pa je, da je prevzel vodstvo brez kakega prepira tov. poveljnik Jeglič. — 2. Ni res. da so jo končno odrinili proti Sv. Ani, res pa je, da je odhitela četa z avtomobilom že 6 minut po pričetku alarma. — 3. Ni res, da je že enkrat klicala sirena, na gašenje žeje pri Primožiču, res pa je, da je tedaj klicala sirena z.a alarmirano vajo po načrtu. — Tržič 9. 4. 35. Prostovoljna gasilska četa v Tržiču (slede podpisi). Iz proračunske seje. Prinašamo kratek izvleček iz poročila zadnje občinske seje, ki se je vršila 2. aprila. Bila je to pravzaprav proračunska seja, kateri sta pa bili priključeni še dve točki: čitanje zapisnika zadnje seje iu poročilo župana. Pri zapisniku se je zahtevah popravek, ker je bilo v njem naglašeno, da se tolikokrat obljubljena tožba ni vložila zaradi amnestije, kar ne odgovarja resnici, ker je rok za vložitev tožbe že davno potekel, a tožbe ni bilo nikjer. Zanimivo je bilo poročilo župana, v tem poročilu je pa bila spet najbolj zanimiva točka revizijsko poročilo, ki se je vršilo od 6. do 17. januarja t. 1. V skupnem je šlo navzkriž za nekaj tisočakov pri občinski blagajni, ..kar pri takem ogromnem gospodarstvu ni nobeno čudo". Tako je končno naglusil g. predsednik. Največ neredu je bilo v tem, ker se od mesarjev ni pravilno pobiral poslovni davek, pri čemer je nastal primanjkljaj Din 46.000. Sedaj predsednik sam pobira prispevke, s katerimi polagoma krije nastali primanjkljaj. Pripominjamo, da se je vršila občinska revizija pred 13. leti na zahtevo takratne liberalno socialistične večine občinskega odbora proti pok. g. Ahačiču, bivšemu županu, češ, kakšne nered-nosti je zapustil, koliko občinske imovine si je prisvojil in še podobne stvari se je podtikalo. Na zadnje je pa revizija pokazala celih 12 kron primanjkljaju za celo poslovno dobo pok. Aha-čiča. Danes pa ista večina pravi, da se pomote, ki gredo v tisočake, prav lahko primerijo. Kje je doslednost? — V proračunu so predvideni osebni izdatki na Din 192.745; tu sem so všteti: predsednik, člani uprave, tajnik, sluga, pomožne uradniške moči, cestar, nočni čuvaji, oskrbnik klavnice, živinozdravnik, živinooglednik, gozdar itd. Upravni stroški Din 83.050, osebna in imovinska varnost 38.880, prosvetu 151.286, odplačilo dolgov in obresti 108.750, gradbena stroka 61.874, kmetijstvo 3200, narodno zdravje 17.198, socialno skrbstvo 112.400, trgovina, industrija, obrt, turizem 9.500, občinsko gospodarstvo 30.800, podpore raznim društvom 1500, nepredvideni izdatki 40.(XX); skupaj izdatkov Din 851.183, kar se pokrije s 50 odst. doklado Din 232.470, občinske trošarine na alkoholne pijače. na klavno živino in uvoženo blago 201.300, razne takse, tržnina, tehtarina itd. 45.115, kuluk 2000, vodarina 48.000, najemnine poslopij in dohodki iz gozdov 65.840 Din, klavnica 28.000, razni nepričakovani dohodki 227.597 Din. Skupna vsota dohodkov 850.322 Din, primanjkljaj 861 Din. — Debata o proračunu je nekam mirno potekala, le pri postavki za gasilce je bilo nekoliko bolj glasno. Opozicija dveh je končno izjavila, da ne more glasovati za proračun, vendar se je predsednik zahvalil opoziciji za stvarno sodelovanje v proračunski debati. ŠENČUR Aretiran tat in vlomilec. Tukajšnjim orož-kom se je posrečilo izslediti predrznega ptička, ki je precej časa razburjal prebivalstvo z večjimi kriminalnimi dogodki in s tem so prišle na dan skoraj vse nejasnosti in podrobnosti njegovega ..podjetnega" posla. Imena zaenkrat ne objavimo, ker je obtoženec podvržen še vedno zasliševanju in še ni bila nad njim izrečena obsodba. Svojo zločinsko karijero je začel v prav zgodnji mladosti. Izvršil je mnogo de-liktov, za katere bi gotovo ne zvedeli tako naglo, da ga ni izdalo kolo, ki ga je dne 31. marca izmaknil delavcu Francu Slemcu iz Dvorij 51. Z njim se je pripeljal do Šenčurja in ga takoj radi večje varnosti spravil v zunaj vasi stoječe še nedograjeno poslopje. Tam ga je našel Fr. Golob in ga takoj odpeljal na žandarmerijo. Na podlagi najdbe so potem orožniki prijeli osumljenca, o katerem se je takoj izkazalo, da je zlikovec večjega formata. Dognalo se je, da je vlomil 28. marca v zaklenjeno hišo Jožefa Vrečka iz llovke, du je prišel skozi nezaprti skedenj na podstrešje in od tam skozi podstrešna vrata v notranjost hiše. V hiši je premetal skrinje in omare, nato še posteljo, kjer je dobil samokres in ga odnesel. Iz neke obleke v omari je sunil 100 Din. poleg tega še 18 svinjskih klobas in pobegnil po isti poti. Nadalje je priznal tatvino, ki jo je izvršil 15. januarja pri Mariji Dacar, ki ji je odnesel 2500 Din. Raznovrstne tatvine je poskuša! tudi drugod. Ni izključeno, da je lopov sodeloval tudi pri vlomu V trgovino V. Zupanu, kjer je bilo v noči 3. novembru 1933 izropanega raznega galanterijskega blaga, kovanega denarja in cigret v -kupni vrednosti 6000 Din. S prisvojenim denarjem je veselo živel v družbi blodnih deklet po kavarnah in hotelih, v katerih se je obnašal prav elegantno, kakor se spodobi pristnemu kavalir-ju. Iz teh pustolovskih senzacij je sedaj prebrisanega nepridiprava izvlekla roka pravice ter ga odvedla v zapore ljubljanskega okrožnega sodišča, da se mu ohladi nemirna tatinska kri. NAKLO Duhovne vaje smo imeli. Pretekli teden so se vršile pri nas duhovne vaje. Farani so se z veliko vnemo udeleževali vseh govorov ter prejeli po veliki večini sv. zakramente. Toliko mož že zlepa ni bilo v nuši cerkvi pri sv. obhajilu, kot jih je bilo na cvetno nedeljo. Pokazali so, da so razumeli globoko zasnovane govore g. patra, ki je vodil duhovne vaje. Tako vsa fara, prenovljena na znotraj, pričakuje vesele velikonočne praznike. Blagoslov prapora Mar. vrtca. Naš g. kaplan si je nadel iielubko nalogo, da na vsak način preskrbi Marijinemu vrtcu prapor, fn res, njegova trdna volja je zmagala. Na cvetno nedeljo je bil že blagoslovljen. Prapor je krasno delo tvrdke „Naša sloga" v Ljubljani. Na eni strani ima uvezeno podobo Matere božje, na drugi pa Marijino ime. S ponosom so gledali naši otroci na ta svoj prapor, ki jih bo spremljal tudi na evharistični kongres v Ljubljano. Blagoslovitev evharističnega križa. Kljub temu, da je bilo v nedeljo zvečer tako slabo vreme, se je izvršila blagoslovitev evharističnega križa na „Štuceljnu". Blagoslovitvi je prisostvovalo izredno veliko faranov s prižganimi svečami. Napeto so sledili izvajanjem g. kaplana, ki je pred blagoslovom poudarjal pomen evh. križu baš za našo faro. Po blagoslovitvi je sledilo ljudsko petje ..Kraljevo znam-nje križ stoji" in še več drugih lepih pesmic. Po kratkem vmesnem govoru domačega fanta so zapeli še zahvalno pesem, nakar se je slovesnost zaključila. Na programu so bile tudi pete litanije Srca Jezusovega, pa je morala ta točka zaradi precejšnjega deževja odpasti. Križ je bil potem razsvetljen skozi vso noč. — Le pridite pogledat, da boste videli, na kako vidno mesto smo ga postavili. Skoraj dve fari ga vidita, tako mogočno se dviga nad strmim skalovjem. Nad vse veličasten pa je pogled nanj. kadar je razsvetljen in se ga opazuje z državne ceste nad Bistrico. Sleherni dan nas bo vabil na evharistični kongres, kamor se pripravlja velika večina naših faranov. KOKRA Stare in nove zgodbe iz Kokre. V Kokri se radi pruvdamo ter se zlepa ne vdamo. Zlasti radi pobijamo verodostojnost prič. Sodišču smo že dobro znani, toda žal ne vedno z dobre strani. V tožbo se je moral podati celo naš g. župnik Martin Dimnik. S tem skrajnim sredstvom je dolgo odlašal, končno pa je uvidel, da vse prizanašanje le škoduje ter da je dolžan varovati svoj ugled kot župnik celo s pravdo. Pred nekaj leti je dal napraviti deske v cerkvi, da ne bi ljudje pozimi zmrzovali. Ko je dne t, decembra 1934 šel zadaj za gostilno Povšnar Julije, sedaj poročene Sosič, da bi nadziral polaganje desk v cerkvi, je prišel za njim iz gostilne Krč Florijan ml., posestnik iz Spodnje Kokre, ter mu sledii preko mostu, tam pa začel kričati nad njim, češ, da bo že on uredil, kdaj bo »poden" v cerkvi postavljen, da ne bodo otroci zmrzovali, kakšne pridige da bodo itd. Krč Florijan ml., ki je že prej nekoč nastopil proti g. župniku na zelo nedostojen način, se je po zmerjanju vrnil spet v gostilno Sosič Julije. Njegovo kričnnje je sličulo več ljudi ter se je kmalu zvedelo po fari. kako hoče Krč Florijan našega g. župnika komandirati in ga poniževati. Kljub temu pa je g. župnik hotel stvar urediti na mireo način ter je po svojem zastopniku pozval Krča, da obžaluje to nedostojno obnašanje in podpiše tudi častno izjavo. Krč pa ni hotel ničesar podpisati ter je bil g. župnik po dnljšem pri/unašanju prisiljen sredi februurja IZREDNA PRILIKA DA POCENI OPREMITE SVOJE STANOVANJE STANOVANJSKI STOLI VRTNI STOLI SKLOPNI STOLI LEŽALNI STOLI ANGLEŠKI STOLI VRTNE MIZE VRTNI SKLOPNI FOTELJI OBEŠALNIKI VRTILJAKI GOSTILNIŠKI STOLI PISARNIŠKA OP R KM A OTROŠKO POHIŠTVO TOVARNA REMEC co DUPLICA PRI KAMNIKU PRODAJA SVOJE IZDELKE PO ZNIŽANIH TOVARNIŠKIH CENAH. NA SPLOŠNO ZELJO SE TOVARNIŠKA PRODAJA PO ZNIŽANIH CENAH PODALJŠA DO l.MAJA T. L. PRODAJALNA V LJUBLJANI. KERSNIKOVA 7 (POLEG SLAM1CA) Esm PV* Josip Koliaš in sinova parna barvarna in kemična čistilnica se priporoča za barvanje in čiščenje oblek Štev. 16 »GORENJEC« Stran 5 1935 vložiti tožbo proti Krču. Kljub temu, da sta Zapečnik Jožef in Rezman Jožef potrdila Krčevo nespodobno kričanje nad g. župnikom, se je Krč poslužil vseh mogočih prič, ki naj bi omajale verodostojnost zlasti Rezmanu Jožefa in naknadno zaslišane Krč Antonije. Kot pričo je predlagal tudi g šolskega upravitelja Sosiča, ki je izpovedal, da je takrat, ko je Krč Florijan šel za g. župnikom, tudi prišel iz gostilne svoje soproge Sosič Julije in ostal za trenutek na kegljišču, da pa ni ničesar slišal. Na posebno vprašanje je še izjavil, da Krča Florjana nihče ni v gostilni nahujskal zoper g. župnika Dimnika ter da tudi ne ve, kaj je on imel takrat opraviti na kegljišču, da pa je že kuj imel opraviti. Kot priča je morala nastopiti tudi ga. Sosič Julija sama, ki pa je verodostojnost Rezmana Jožefa morda nehote celo utrdila. Korčeva soproga je potrdila, da njeni otroci niso nikdar zmrzovali v cerkvi. Ostali Krčev i sorodniki so skušali sicer prikazovati izjaT. e priče Rezmanu Jožefa v taki luči, ki bi mogle omajati pričevanje Rezmana Jožefa odnosno Krč Antonije, toda vsi ti poizkusi so bili jalovi. Sodišče je po treh razpravah in po zaslišanju številnih prič dne 4. aprila 1935 obsodilo Krča Florjana na denarno kazen. — Razpravljajoči g. sodnik dr. Benedik je ob razglasitvi sodbe še posebej grajal način, kako se v Kokri vodijo pravde in kako se priče pridobivajo in kako se izpodbija verodostojnost prič, kakor je to le malokje v Sloveniji še običaj. Kljub temu pa je Krč proti razsoditi priglasil priziv ter je baje ga. Sosič Julija sama sporočila njegovemu branilcu to naročilo. Med pravdo pa je dne 9. marca 1935 v 9. številki „Pohoda" zagledal beli dan članek o „sim-patičnem župniku" iz kokriške doline, ki naj ima le to napako, da je silno hud nasprotnik vsega, kar je nacionalno, da je čutil potrebo prepovedati šolskim otrokom po molitvi pozdravljati z besedo ..Čuvajmo Jugoslavijo", da dela učiteljem različne preglavice, da se je g. župnik razburjal, ko je interveniral šol. upravitelj ob smrti blagopokojnega kralja, da naj bi se v cerkvi zvonilo, češ, zakaj so zvonili, ter da je označil lepo molitev za blagopokoj-nim kraljem, ki jo je deklamiral šolski otrok, kot profanacijo molitve, da so v njegovih očeh vsi učitelji brezverci, da je ..Sokolu" nenaklonjen, da se je norčeval iz nekega Sokola, ki je kupil kroj, češ, da je našemljen, toliko časa, da je ta Sokol odstopil, da je razpečeval bro- šuro škofa Srebrniča, ki so jo državne oblasti zaplenile, in da n:ij se vpraša farune o njegovem moralnem življenju. Komur ni poznano resnično ozadje tega članka, bi mogel sklepati, da je naš g. župnik sovražnik svojega naroda, kralja in države. — Ogromna večina župljanov pa vemo in menda tudi g. dopisnik sam, da je naš g. župnik vzoren domoljub, ki delu za svoj narod in sočuv-stvuje z njim ter je pripravljen gotovo več žrtvovati za krulja in državo, kakor pa bi hotel žrtvovati g. dopisnik in njegova okolica, če bi bila kralj in držuva v nevarnosti. Da pa ni dopustil molitve iz „Jutra" posnetega očenaša, je ravnal popolnoma pravilno in v smislu odredb cerkvenih predstojnikov. Tega se ni dopuščalo v nobeni šoli, le pri nas v Kokri naj bi bilo po mnenju ..Pohoda" to dopustno. „Pohod" ponavlja tudi neresnico, da bi bil g. župnik povzročil z norčevanjem, da je neki Sokol odstopil. Neresničnost te klevete so itak že oblasti ugotovile. , Pohod" tudi pozablja, da škof dr. Srebrnič s pisanjem brošure ni zagrešil nobenega kaznivega dejanja ter ga tudi naš g. župnik ni mogel zagrešiti, če bi bil njegovo brošuro razpečaval. Je pa tudi to neresnično. Ker nas ..Pohod" sprašuje o moralnem življenju našega g. župnika, mu lahko mirne vesti povemo, da spoštujemo našega g. župnika kot vzornega duhovnika in da bi g. dopisniku slaba predla, če bi hoteli primerjati njegovo moralno življenje z življenjem našega g. župnika, pa naj je ta dopisnik kdorkoli. Farani. PODBREZJE Naša žalost. Kot smo že poročali, je pretrgala neizprosna smrt nit življenja Černetovi mami iz. Srednje vasi. Bila je prešibkega zdravja, da bi za mogla prenesti tako hud napad pljučnice. — Kaj je bila ta zavedna krščanska žena. je pokazal njen veličasten pogreb. Nobeno oko ni ostalo suho, ko so spustili rakev zavedne slovenske matere v grob k zadnjemu večnemu počitku. Bila je ena izmed tistih redkih slovenskih mater, ki otroku že v nežni dobi vcepi v srce biser globoke vere in narodne zavesti. Imela je srce in roke za vsakogar, kot je dejal o njej inteligentni možakar. Pridna kot mravlja je delala in živela za svojo družino. Pri tej družini prihaja pregovor: Srca zanje, kdor ljubezen seje, do polne veljave. Kako vesela je bila takrat, kadar je bila vsa družina, štirje sinovi in hči, ki je učiteljica, polnoštevilrto zbrana v domači hiši. Z odprtim srcem jih je sprejemala ter jih z lepimi nauki spremljala preko praga, ko so odhajali zopet po svojih potih. Zato ni čudno, ako so se tako vzljubili, se tako navezali drug na drugega, da imamo malo primerov takih družiti sirom slovenske zemlje. Tn kar naenkrat se je ta vez pretrgala. V družini je padla centralna vez — mati. Globoko je to odjeknilo v srcih vseh domačih in tudi sosedov ter vseh, ki so jo poznali. Kur verjeti nismo mogli, da je to mogoče. In vendar je res. Ni je več, odšla je za vedno po zasluženo plačilo k večnemu Plačniku. — Težko prizadetemu možu ter od žalosti potrtim sinovom in hčeri naše najgloblje so-žalje. Ohranite jo v častnem spominu. Kot zvezda vodnica naj vas spremlja na vaši življenjski poti! Sladko spavaj, slovenska mati — mučenical SELCA Priprave na kongres. Lepo sta v nedeljo popoldne uspeli predavanji o evh. kongresih. Ob 1 se je vršilo predavanje za otroke, ob 3 pa za odrasle. Napolnili so dvorano Krekovega doma do zadnjega kotička. Prišii so tudi možje in fantje v častnem številu. Zlato tele. Dramatski odsek ..Narodne pro-svete" v Selcih nas bo na velikonočni ponedeljek presenetil z. v prizoritvi jo nove Vomber-garjeve satirične veseloigre ..Zlato tele". Igre našega novega dramatika so doživele na našem odru velik uspeh, zato tudi za to vlada veliko zanimanje. Pričetek ob 3 popoldne. Pridite točno! Pogreb. Prejšnji teden smo pokopali Janeza Demšarja, Lušlovegn očeta iz Studenega. Naj mu sveti večna luč! MOŠNJE Evharistični križ. Ker je na cvetno nedeljo deževalo, bomo evharistični križ blagoslovili na veliko noč. Če bo dež nagajal, pa naslednji dan. Začetek v Mošnjah ob 7 zvečer. Povabljene so tudi vse sosedne župnije. Svečke se bodo dobile pri cerkvi. KRIŽE Shod socialistov. V soboto 13. aprila zvečer so imeli marksisti v Pristavi shod. Neki govornik je zabavljal proti katoliški duhovščini; pa kaj hočeš, ko drugega ne vedo povedati, zato nam je razumljivo, da ravnajo na svojih shodih po geslu: ..Mlutimo prazno ajdovico!" Poseben kotiček Kdor kleplje srp, naj pazi, za koga ga klcp-Ije! (Narodni pregovor.) Če kleplješ srp, ne misli, da boš tutli sam žel! (Nurodni pregovor.) Srp je srp, ki vse požanje, naj bo v maju ali jeseni. (Narodni pregovor.) Če ne veste, kakšnega pomena so za veliko noč zajčki, poglejte nemške razglednice: zajčki vale — piske. V Kačji ridi pa so zajčki strokovnjaki za Magvrus-lestve in Citroen-avtomo-bile. Te dni se zajčki leve. Iz vsakega zajčka bo nastala huda koklja. Najkrajši volivni govor: „Na, hudič, zdaj pa mama, na, alzo, pa smo se podpisali, na, zdaj je pa fertik!" Nova stojnina. Kranjski JNS gospodarstveniki so sklenili predlagati za vsakega kandida ta, ki bi pred Staro pošto opravljal na semanji dan svoje posle, posebno štantarino. Doslej še niso naleteli na odpor. Zanimiv oglas. Te dni je „Posebni kotiček" prejel sledeči mali oglas: „Kot navdušen član JNS, stalno nezaposlen, JNS nič več ne plača in imam le prihranke, prosim za sprejem na katerokoli kandidatno listo, ki mi garantira, da bom izvoljen. Kavcija ni potrebna. Znam dobro ribniško in loško narečje jugoslovanskega jezika, sem pismen tudi v cirilici in znam peti tudi opero Seviljski brivec: .,rigaro-li, Figaro-la." Ponudbe so potrebne še v sušcu, ker aprila ponudbam ne bom verjel. škofjeločani in seveda tudi na Suhi in daljni okolici ne bodo vpeljali poleg sitarstva še re-šetarstva in retarske obrti, ker privoščijo zaslužka tudi drugim krajem. Preklic. Podpisana s tem preklicujem, da so vesti, katere sem raznašala o g. Bašar Janezu iz Stražišča, neresnične, in se mu zahvaljujem za odstop kazenskega preganjanja. — Kranj, dne 16. 4. 1935. Milka Potočnik. Drama. Na cvetno nedeljo popoldne je Mladinska zveza JSZ v Križali imela zadnjo predstavo v tej sezoni. Igrali so lepo dramo „Za čast in kri", ki je aktualna v vseh časih. Igrav-ei in igravke so vloge izvrstno podali. Dvorana je bila bolj srednje zasedena, pa upamo, da bo zato boljše v prihodnji sezoni. Damskl plašči, frenético at i, moške obleke, hlače i.t.d. prodajalna: Kranj Tavčarjeva ul. 6. Pavel Bobnar: Novo življenje Na peronu je govoril in ponavljal besede ijubavi. ovijal njeno razburjeno kri z mehko kopreno glasu, ki je šepetal tolažilne možnosti povratka. „ Vrnil se bom! Čakaj me!" Oster, brutalen zvok lokomotive prekine zadnji poljub. Njene kalne oči, polne solza, zajamejo v bolnem pogledu njega, katerega ji usoda vodi v široki svet. V tem času je instinktivno občutila vso opojnost kipeče minulosti in mu zaklicala z bolestjo: ,,Ne pozabi, da sem te ljubila..." ..Elvira! Vrnil se bom, ne boj se! Ne misli o tem. ne ubijaj poslednje nade!" Vlak je odpeljal drdraje. Ona mu ni mogla tiolgo slediti. Ustavi se in z belo roko pozdravlja Leandra, ki je v okviru okna polagoma izginjal v daljavo... Bopotanje vagonov, ki so drveli v brez-krajni svet, so ponavljali besede: „Ča-kaj me! Vrnil se bom..." Elvira začuti solze, ki so ji obli le obraz, in glasno zaihti... V njenem srcu je nastala noč, črna noč, v kateri kakor da je ugasnila najmanjša zvezdica nade... Čas je potekel. Leander se ni vrnil. Dolga, težka leta, izpolnjena s pričakovanjem onegn. ki je že morda davno pozabil, da živi v daljnem selu žena. izmučena od praznega pričakovanja, ali 8 srcem, polnim neke čudežne nade in verovanja v njegovo ljubezen. Živela je v nadi, molila zanj in pri tem vedno slonela pri velikem oknu, ki je gledalo na postajo. Misli so ji bile stalno pri onem, ki jo je zapustil z bolnim srcem ... Molila je, jokala in čakala. Ali Leandra ni bilo. Leto je izginjalo za letom, bilo jih je že t oliko, odkar je odšel... Ko so ji umrli roditelji, je ostala sama v samotni koči na deželi. Še vedno je sedela pri oknu in strmela v daljino. Ni ga hotela zapustiti. Ko bi to storila, bi ji bilo. kakor da se je odrekla vsakemu upanju, kakor da se je odrekla svoji sreči. Pa to ni hotela, ni smela, saj je on rekel, da se bo vrnil, on se mora vrniti... O svoji prošlosti je malo govorila. Takrat, ko je ona, Elvira, bila operetna diva na newyorskem Broadwayu in s svojim prekrasnim glasom osvajala ves svet, pela je tam vlogo princese Laye v ..Havajskem cvetu". On je pel vlogo Lila-Taro. In kako je pel Lila-Taro, tako ga nihče ni pel ne pred njim ne za njim. Pozneje je postala v Epsonu na Angleškem njegova žena. Preživela sta nekaj let kratke, preblažene sreče, a potem je še nekaj časa ostala kot primadona gledališča- v Longchampsu na Francoskem, dokler ni iztekla njena pogodba. Za tem se je umaknila v Idilično Slovenijo. Leander je prišel za njo. Bil ji je najbližji, ko mu je ona bila žena z dražestnim nasmehom na licih, ki ga je napojil, kakor vonj cvetice srebrnokrilega metulja, kadar lebdi na zeleni ravnini. Zdaj jo je zapustil. Tuga in solze so izsušile njegovo tako krasno telo. Le nad bledim obličjem so še vedno gorele črne oči z istim ljubeznivim sijajem. Začutila je, kako izginja zadnje upanje nekam v neznano brezkončnost. Ni zaplakala — iztočila je vse svoje solze v teh dolgih letih pričakovanja. Nad tiho dolino visi sončni mir. Mir velike sobote... Elvira se dvigne in gre, da vdihne zunaj nekaj pomladnega zraka. Prvič v življenju spozna v zrcalu, da so ji osiveli lasje — oni lepi zlati lasje, ki so ji tako bujno ovijali čelo. Čutila je, kakor da bi padlo po njej ivje. Ali je v resnici ona ta stari-kavi, črni lik s tem bledim licem! Odkar jo je Leander zapustil, je nosila vedno črno obleko. A danes jo prijema neka želja za belim oblačilom — danes v petdesetem letu ... To* želijo izvablja velikonočno razpoloženje. Počasi obleče belo narodno oblačilo in se napoti proti sinjemu griču. V možganih ji je neprestano kijuvala misel: Zakaj vendar se že toliko let nič ne čuje o njem? Tam na levem bregu stoji med široko platano znamenje Rešenika. Elvira ga okiti s prvim pomladnim cvetjem. Rešitelju nad glavo pa je položila venec, ki je poveličal celi križ. Nekoliko dalje je klop. Elvira sede na njo. Sama na vzvišeni višini zapoje Bodanyjevo arijo iz operete „Boccac-ico", s katero je nekdaj v cvetočem kanadskem mestu Montrealu kot Fimeta žela velikanske triumfe. Naenkrat vstane izmed nje in Križa-nega vitki gospod v temni obleki. Izgleda prileten in nekoliko izmučen. Bojazljivo pristopi bliže. ..Elvira!" izusti s tihim poudarkom. Ona zadrhti kakor cvet topole na vetru. Polagoma se dvigne z iztegnjeno levico. „Leander!" On sname z glave široki klobuk. „Da, jaz sem, Elvira. Tvoja pesem mi je pokazala pot. Prišel sem ravno do tebe ..." Ona gleda nanj še vedno z začudenjem. Ni mogla govoriti, solze so ji zalile oči. In ne vidi nič. Le ostro oblikovane črte lica, ki jih je tako neizmerno ljubila. Počasi klone razširjenih rok njemu na prsi. In spet zadrhti Leandrov glas s čudežnim zvokom: „Vrnil sem se, draga Elvira! Nisem mislil, da te bom še kdaj videl na tem svetu. Ko smo se pred 20 leti vozili proti New Orleansu v državi Louisiani, je divjalo morje dan in noč. Signali so krvarili po razpenjenih valovih, oblaki so žareli od nabitih strel, burja je je-čala okrog parnika, a v temeljih je bu- talo morje kot silni topovski grom. Nekaj se nas je presedlo na veliko francosko ladjo. Ni minulo niti deset minut, in že se je začula strahovita detonacija. Naš parobrod je letel v zrak kakor lahka peresa. Kar ni uničila eksplozija, je uničil požar. V zvezi s tem sem bil obsojen od angleških oblasti na dosmrtno ječo, češ, da sem sodeloval pri zarotnikih. Dvajset let sem koprnel v mračnih zidovih, da so me končno izpustili kot nedolžnega. Elvira, ne pričakuj krvave scene. Moja povest bo tiha kakor somrak v dolini in kot večni sen onih, ki spavajo v krilu pečin pod kipom Marije Bogorodice." Ona se dvigne in zaječi. V tem se iz doline oglase zvonovi. Leander izpusti roki na vitko ženino levico: ..In prej, nego bo ugasnila luč mojega življenja, sem hotel še enkrat videti tebe, ki si ljubezen mojega življenja, moja edina, prava sreča ... Bleda žena vztrepeče od navala občutja: on je nesrečen. Velo lice ji oblije nežen sijaj, da je izgledala pomlajeno in nekako dekliško. „Pojdi!" reče in ga poljubi. „Kam?" vpraša nesigurno Leander. Ona pokaže doli v dolino na tiho kočo, obrazlo z zelenjem. Iz cerkve so še vedno doneli zvonovi za veliko noč: Vstal je! Aleluja! Vstal je! Aleluja! Velike svetle Leandrove oči zasiiejo naenkrat, kot so sijale v starih časih. »Elvira! Ti me še ljubiš?" „Nikdar te, Leander, nisem prenehala ljubiti!" Ves blažen objame Lea ider visoko postavno ženo — in oba odideta naprej v tesnem objemu. A velikonočno sonce na zapidu lije poslednje žarke na tiho kočo v dolini, kot tihi pozdrav sreči, katera se v njo spet vrača. Stran 6 ........ Ustreljen. V noči na ponedeljek na cvetno nedeljo je bil na cesti med Krizami in Senič-nem ustreljen Jane/ Perko iz Seničnepa, ki ga je ustrelil Jožef Močnik iz Sebenj. Prej so pili v /.upunovi gostilni, kjer sta se »porekla. Ker je bil v največji meri kriv alkohol, bi se fantje že lahko spametovali, saj sedaj niso časi za prekomerno uživanje alkohola, ko manjka denarja za najpotrebnejše. Pokojni je bil zadet naravnost m je bil takoj mrtev. \ ponedeljek popoldne je bil prenesen v mrtvašnico v Križe, kjer je bil potem ob 2 popoldne obdiicirun in v torek ob 10 dopoldne pokopan na domačem pokopališču. V tej nesreči soču v stv ujemo z obemu družinama. Velikonočna procesija. Kot običajno vsako leto, se tudi letos vrši na velikonočno nedeljo zjutraj procesija iz župue cerkve po isti poti kakor druga leta. Molitve se začno v cerkvi ob 4 zjutraj in se potem razvije procesija, pri kateri bo sodelovala tudi cerkvena godba iz Tržiča. RETEČE Seja. \ nedeljo je bila -<<\j;i pripravljalnega odbora za evharistični kongres v Ljubljani. — Obravnavale so se vse važnejše določbe iu pru-vila kongresa. Odbor bo še ta mesec zbral podpise enih, ki se mislijo kongresa udeležiti. Tudi s poučevanjem ljudskega petja za slavnostne dneve smo že pričeli. Dober začetek. Na cvetno nedeljo je bil prvi oklic ženinu v letošnjem letu. Torej dober začetek zu po veliki noči. rtirma. Sv. birmo bomo imeli letos precej pozno. Vršila se bo v ponedeljek 27. maja. Bir-maneev bo okrog sto, kar je zelo veliko za našo župnijo. Se delajo. Od vseh krajev se še poroča o živahnem delovanju naših odrov. Pri nas smo pa že s predpustno nedeljo zaključili. Smo šli precej zgodaj spat. zato bomo pu v jeseni bolj zgodaj vstali in pokazali, če Bog da srečo in zdravje, spel kaj novega. Pomlad. Pozni aprilski sneg je hitro skop-nel, zdaj pa se z. urnimi koraki bliža pomlad. Velika noč bo vzbrstela že v prvem zelenju in cvetju. Dal Bog, da bi bilo tako tudi v dušah vseh vernih Zemljanov. ►GORENJEC« Sr.ev. 16 Gospodarstvo Avtarkija na zaščititi in podpreti tudi interese slovenskega kmeta in kmečkega prebivalstva, ki so zopet silno različni, bi se morala spopolniti z našimi kvalificiranimi strokovnjaki, pravimi zastopniki interesov kmetijstva. Makedonski opij in tobak ni isto kot slovensko sadje ali les. Ker pa dvig kmetijstva zahteva tudi dobrih strokovnjakov, bo treba take tudi namestiti. — Kakor pa je znano, jih je v Sloveniji precejšnje število, ki so bili ped JNS režimom postavljeni na cesto iu niti razsodbe državnega sveta niso bile prav nič respektirane. Če ni pravih ljudi, ni niti upanja, da bi bilo mogoče realizirati še tako lepe načrte. Zato se naj že radi sestave in kasnejše izvedbe — če že ne radi poprave sodno dokazanih krivic — to vprašanje v interesu države reši. Nadalje povemo, da je Slovenija od nekdaj zadružno organizirana. Zadnje čase pa neka skupina sistematično gotov krog zadružništva ruši in mesto njega uvaja navadna društva. To početje mora prenehati in se spet povrniti k zdravi podlagi, kot to vlada poudarja o zadružništvu. Da je pri tem misliti le na pravo, ljudsko zadružništvo .je menda samo po sebi umevno, sicer DO nastal spet tak odpor, kot smo ga vajeni radi samoobrambe. To so bile glavne stvari, ki jih že danes iznašamo. V bodoče pa se bomo še /. zadevo v interesu države bavili. Žito. Kupčije so zelo živahne. Cena koruzi se je zadnje dni znatno dvignila. „S A S A" tovarna kanditov in čokolade čokoladni bonboni kanditi vseh vrst vafelni deserti raznov rstno pecivo keksi lect itd. Cenjenim trgovcem se priporoča domača tvrdka ..Kmet je steber države in preko zadružništva si bo opomogel." V tem smislu govore aktivni ministri volivcem, ki obljubljajo dvigniti zadružništvo (seveda centralizirano) na tako stopnjo, da bo kmet lažje gospodarsko zadihal. V ta namen je pri kmetijskem ministrstvu sestavljena posebna komisija, ki naj prouči vse ukrepe, predloge, ki naj jih nato ministrstvo izvede. Ta komisija že posluje in ima nalogo, da omogoči dvig cen. Ta vest je kar razveseljiva in bi bilo kar prav. če bi se kaj naredilo. Da ta pozitivna stremljenja tudi mi (ne glede ua stanje trenotne politike) podpremo, je potrebno, da vsaj nekaj opozoril že danes iznesemo v javnost z željo, da se jim ugodi. Kot znano, je imenovana komisija, čeprav najboljših strokovnjakov, še ftremajhno jamstvo, da bi sama zmog-a sestaviti tak načrt in celo zakonske osnutke, ki naj bi zagrabili problem gospodarstva za celo državo. Mi, ki 'precej dobro poznamo način kmetijstva v celi državi, nimamo žal izkušnje, da so take komisije pod JNS režimom zaščitile in okreniln le posamezne vplivnejše agrarne kroge in tudi kraje in da so se le premalo ozirale na potrebe še bolj potrebnih krajev. Če v tem vidimo protekcionizem za nazaj, ga je treba preprečiti za v bodoče. Mi Slovenci (>ri takih barantanjih navadno kaj sla->o od režem o. Največji vzrok je pač v tem, ker v takih komisijah navadim nimamo svojih ljudi, ali če jih imamo, so zopet toki zastopniki, ki se ali ne marajo nikomur zameriti ali niso pravi zastopniki agrarnega gospodarstva ali pa celo niso niti pravi strokovnjaki. Da bi tedaj komisija sploh bila sposob- Najlepša darila za velikonočne praznike Vam nudi znana slaščičarna Franc Šink Kranf V zalogi vedno sveže prvovrstno pecivo. Dostavljam tudi na dom. - Cenjenim odjemalcem želim vesele praznikel „Saša", Kranj IHHLI OfiLHSI Za vsako besedo v rnaim oglasih se plača 050 D. Naimanjš< znesek je 6 D. Otomane. divane, modroce in vsa v tO stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F. Ažmana. Prodam psa voljčjaka, star 18 mes., dober čuvaj. Istotam se proda skoro nova TEHTNICA za 150 kg. Naslov v upravi Gorenjca. 15.000 Din gotovine iščem. Vknjižba na prvo mesto. Ali pa prodam posestvo na Gorenjskem. Naslov v upravi. Prodam 1000—1500 kg dobrega sena. -Smlednik 32 (pri cerkvi). Knjižico kranjske Mestne hranilnice v znesku H00.— Din proti gotovini iščem. Naslov v upravi Gorenjca. V najem se odda skladišče ">0 kv. metrov sredi mesta. Naslov pove uprava Gorenjca. r VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE - ŽELI VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN CENJ. ODJEMALCEM 1 i V AN L, T T i KRANJ Vse elektrotehnične potrebščine lestence svetilke žarnice radio — in foto aparate kupite najboljše in najcenejše pri Drago Sctiilling* Kranj Vsem cenjenim odjemalcem želi vesele velikonočne praznike ter se priporoča najcenejša manufakturna trgov. Logar & Kalan naslednik Srečko Vidmar, Kranj. Mestni trg VESELO ALELUJO ZELI SVOJIM ODJEMALCEM Novo zidano dvostanovanjsko hišo. dve m _ m- ■ a _ sobi. z elektriko in vodovodom. 400 L C F R 1 J K kv. metrov vrta na Primskovem — ugodno prodam. Naslov v uprav i (rorenjca. Hndrej Llpar Večstanovanjska hiša z. vodovodom in elektriko, lep vrt. poleg Kranja, je ugodno naprodaj. Potrebno nekaj gotovine, ostalo hranilne knjižice Kranjske mestne hranilnice. Informacije daje Janez Kenda. Kokriški breg ">. Kranj. Takoj sprejmem v službo nekaj dobrih šteparic. Ivan Prešern, tovarna čevljev. Kranj. Enosolmo stanovanje s kuhinjo iščem v mestu ali v bližini mesta. Naslov v upravi lista. Prodnm kompletno kleparsko orodje. - Več se poizve pri Ivanu Bitencu, trgovina koles. Kranj. Vidovdanska cesta 11. Trgovina koles in posnniUKnih delov. Istotam dobite tudi nova moška koleiria od K00 Din dalje in dam-ska kolesa od l>00 Din dalje, plašče od ^ Din dalje. Ako boste zidali, dobite ves potrebni les in se Vam dostavi na stavbo po zelo nizkih cenah pri Fr. Gorjanc v Kranju VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE 2ELI SVOJIM ODJEMALCEM Janko Pogačnik trgovec — Cerklje Umetna gnojila vseh vrst, črno deteljo, lucerno, travna semena, cement in razno špecerijsko blago dobijo člani — kmetovalci pri Hmetllikl okrainl zadrngl o Kranjn Štev 16 GOBENJEC Strun 7 a veliko noč B90- 490- 90- 170.- 390.- 110.- 290- 290- Priroda se obnavlja — obnovite se tudi Vi! B L E K E za vse prilike kupite le pri domači tvrdki Prvo¥ stne čevlje ran Naša trgovina v Kranju na Mestnem trgu Vas bo najboljše postregla s prvovrstno kvaliteto in najnižjimi cenami. - Kupujte čevlje JADRAN! Vsem eenj. odjemalcem želimo veselo Alelujo. eglic udolf KAMNOSEŠTVO IN KIPARSTVO KRANJ Kamnoseštvo za marmor in granit s strojnim obratom, stavbno kamnoseštvo in kiparstvo. Spomeniki, grobnice. Plošče za oprave iz raznih vrst marmorja. Plošče za električne instalacije. Umetni kamen, cementni izdelki, stopnice, cevi, graniti, plošče iz raznih vrst granita. Načrti, proračuni. NAGROBNI SPOMENIKI po najnižjih cenah. Kupujte tudi Vi v znani trgovini JANKO ^ANTtpri Füppo) KRAT7J Po konkurenčnih cenah boste dobili res dobro blago. Kdor enkrat kupi v naši trgovini, ostane naš stalni odjemalec. Pridite tudi Vi in prepričali se boste. pri ,j-ranceljnu" Xranj Industrija perila in splošne konfekcije. Vsakovrstna manufaktura. Ostanki vsakovrstnega blaga že od Din 5 -dalje. — Za Veliko noč velika izbira moškega perila. Srajce že od Din 15.- dalje Istotako zaloga izgotovtjenih hlač raznih kakovosti že od Din 32'- dalje. Najpopolnejši kroj. Izdelovanje po meri. Jubilejno 50 leto obstoja Vem janiči dobro blago, solidnost in konkurenčne cene. pridružite se pclnoštevilnim zadovoljnim odjemalcem! - Oglejte si izložbe in $alogo. ŽIMA ZA ŽIMNICE VSEH VRST PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH VEDNO NA ZALOGI SAMO PRI TVRDKI J. KNIFIC Vzorci se pošiljajo na zahtevo franko in gratis tovarna za žimo Stražišče pri Kranju Teiefon interurban 2 k (Ljudski dom) r. z. z n. z Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. saga—ian^SteSa« Stras 8 GORENJEC« čevlji Zdi Veliko noč in pomladi Vaša radost bo popolna! Damiki salonski čevlji, črni aH navi . . Din I2S'— ista oblika v drugi kombinaciji usn|a. DOBER ČEVELJ w« 125'- 135"- Din 95.' Trpežni čevlji za gospodi' iz črnrjja ali rjavega boWsa in z u s nji; runu podpla