Št. 108. V Gorici, v četrtek due 21. septembra 1911. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto oh 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Oorici na doni pošiljana: vse leto . . 15 K /3 >•- • » » >» Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Soča>u v vseh tobakarnah. •SOČA" ima" naslednje 12tedne, -priloge: Ob novem 4etu-i»Kaši90t po Goriškem in GradiMajukem" in dvakrat v ietu,.„?ozni tsil železnic, fantkov ta postnih zvez8. Ka naročila kres doposlane naročnine se po oziramo. Tečaj XLI »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dt. K. Lavrič, Uredništvo t nahaja y Gosposki ulici st. 7 Gorici v I. nadstr. na deiSBO, Lpravništvo se. nahaja, v Gosposki-Ulici št. 7 v I. nadstr. na leve v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano J-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta..— Za obliko in vsebino oglasov {odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik. «j izdajatelj Ivan Kavfcič v Gorici. Tffitttt** *l. t>3. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska m mI. Maj m i sftan goril fieželni zbor? !. Kmalu bo leto dnij, kar je* bil zaključen goriški deželni zbor. Sedaj zborujejo nekateri deželni zbori. Deželni odbor se Je sicer obrnil iv vlado, naj skliče deželni zbor, ali vlada ga ni Šklt&ila. Klerikalci ves ta čas tarnajo in tožijo, izmišljujejo si »glasove iz ljudstva« ter kažejo, kako potrebno je zborovanje deželnega zbora. Vsklikniii so, daTiaj .se skli-čejo »ljudski zastopniki«, naj se vlada nič ne obotavlja in nič ne premišljuje, ker ljudstvo zahteva deželni zbor. Ali deželni zbor vendar ni bil sklican. Ker ni bil sklican, je treba dobiti krivce za to. Klerikalni resnicoljub', so jih hitri: dobili. Kar pokazali so s prsti na slovenski strani na Andreja Gabrščeka, na laški stran« pa u;» dr. Bugatta in dr. Fai-duttiju. Kto, ti so krivi, da ni deželnega zbora. Nato pa se je zdelo razsvetljenim možem le malce predebelo, dolžiti -naš te gospode nesklicanja deželnega zbora, zato so začeli govoriti po »Gorici« o..... »tajnih močeh«. Pišejo po svoji »Gorici«, katera je tako velika prijateljica resnice, da so prihajala z Dunaja poročila, iz katerih se je dalo za gotovo misliti, da se stride tudi goriški deželni zbor. Poizvedel! so tudi na pristojnem mestu, da je nameraval deželii odbor predlagali različne resolucije ter staviti predlege v ta namen, da bi .se po-lajšalo obupno stanje, ki čaka naše ljudstvo. Toda glejte___sedaj nastopijo tajne moči. ~- »Tajne moči, ki delujejo vedno, ko se gre za "dobrobit ljudstva, so bile tudi sedaj na delu in so zahranile sklicanje deželnega zbora, dasi je to zelo potrebno.« Tajne moči torej! Čudne tajne moči, proti katerim so klerikalci onemogli. dasi gorijo v taki meri za dobrobit ljudstva in za sklicanje deželnega zbora! A. S. PUŠKIN. Pikova dama. (Dalje.) In Tomski je zapustil toiletno sobo. Lizaveta Ivanovna je ostala sama; odložila je delo in začela gledati skozi okno. Kmalu se je pojavil na drugi strani ulice izza ogla mlad častnik. Rdečica je oblila njena lica: prijela je zopet za delo in sklonila glavo popolnoma nad zname-nico. Tedaj je vstopila grofica popolnoma oblečena. »Veli pripraviti kočijo, Lizanjka, da se popeljemo na izprehod.« Lizanjka je vstala izza okvira za vezenje in začela spravljati svoje delo. »Kaj delaš, draga moja; si-li gluha ali kaj ti je?« kriknila je grofica. »Veli kolikor mogoče hitro pripraviti kočijo!« »Takoj!« pravi tiho gospica in steče v predsobo. Sluga je vstopil in izročil knjige Pav-h Aleksartdroviea. »Prav, zahvali se,« reče grofica. »Lizanjka, Lizanjka, kam pa tečeš?« »Oblačit se.« Dovolj imaš še časa. Sedi semkaj! Kaj treba storiti proti .»tajnim mo-čt-niu? Muzjc pri »Gorici« pravijo: .'Pričakujemo, Ja se upro naši deželni poslanci /. vso silo proti takim spic.kam ter da zahtevajo od vlade, da ne zapostavlja splošnih koristi] osebnim ambicijam in zahrbtnemu ruvanju. Cas je, da se razkrinkajo elementi, ki nezaslišan > blatijo vse, kar ne trobi v njihov rog te< mečejo pod noge polena možem, ki naporno delujejo za blagor ljudstva in v prilog dežele«___ Ali ste jih slišali? Klerikalci so zopet enkrat uneti za blagor ljudstva in dežele, tako naporno delujejo možje, ali tu so elementi, ki jim mečejo polena pod noge. Poslanci krščanski se morajo upreti takim spletkam in sicer z vso silo. Kako grdo farbajo ljudstvo! Izmislili so si bajko o »tajnih močeh«, skrivnostno govorijo sveti možje, da bi toliko lažje oslepili ljudstvo, da bi ne videlo pravili krivcev, zakaj ni bil sklican naš deželni zbor in >,akaj sploh ne more delovati. Tu vmes ni nikakih tajnih moči, marveč one moči, ki onemagočujejo delovanje deželnega zbora, so prav vidne. Ob-strukciouisti iz zadnjih let, ljudje, sposobni za vsako politično lopovščino, ti so pravi krivci, da goriški zbor ni bil sklican, ker niso dani še potrebni pogoji za redno delovanje deželnega zbora. Zavezniki tičijo še vedno skupaj, ostali so, kakor so b* li, pripravljeni igrati se z manjšino, kakor se jim poljubi. Se vedno so skupaj, pripravljeni piska t i na parlamentarne običaje ter si urediti deželni zbor po svoje. Se vedno niso odstranjene zapreke rednemu delu v naši zbornici zato umevno se vlada ni mo-g"a odločiti za sklicanje deželnega zbora, ker nima zagrtuvila. da »delovna večina, zveza Pajcr-Gregorčič. ne uprizori zopet kakega Škandala, nad katerim bi se zgražala vsa javnost. DOPISI. Iz komenskega okraja. h Velikega Dola. — (Konec.) Sedaj j:a primimo N. C« za njegova umazana Odpri prvi zvezek ter čitaj glasno---- Gospica je vzela knjigo in prečitala nekoliko vrstic. "Glasneje!"- de grofica, »kaj ti je, dra- t/a moja? Ali si prišla ob glas ali kaj ...? Pričaka j ... primakni mi podnožnrk; bliže, TIU!*' Lizaveta Ivanovna je prečitala Še dve strani. Grofica je zazehala. »Vrzi proč to knjigo!* pravi. * Kakšna ttdastoča! Vrni jih knezu Pavla in ukazi zahvaliti se ... A kaj je s kočijo?« Lizaveta Ivanovna pogleda skozi okno in reče: »Kočija je pripravljena.« »Kako, da še nisi oblečena?« vpraša grefica. »vselej moramo nate čakati. To'je neznosno, draga moja!« ' Liza je stekla v svojo sobico. Ni ffli-rulo še par minut, in grofica je začela zvo-irti na vso moč. Tri služabnice so prihitele skozi ena vrata, a komorni sluga skozi draga. »Kako je to, da vas ne morem prikli-klicati!« jim reče grofica. Sporočite Liza-veti Ivanovni, da jo čakam.« Lizaveta Ivanovna je prišla v suknji in klobuku. »Vendar, draga mi«, pravi grofica: ^Kakšna oprava ...! Zakaj to ... Koga hočeš očarati? ... Kako je z vremenom? Zdi ,tfe mi, da je veterno.« ušesa. Povedano bodi, da tukajšnji učitelj m pisal v »Sočo* nobenega v zadnjem času priobčenega dopisa, J^opisnik »N. C« it* tedaj giui m nesramni lazirik, ker trdi, da je učitelj dopisnik »Soče«. Kaj misli, da se ne dobi tu nobenega naprednjaka, ki bi znal sestaviti jednak dopis? Trditev, da je tukajšnje »zavedno« velikodolsko ljudstvo spoštovalo učitelje, dokler ni prišel nekdo-širit liberalizma, me odgovarja resnic5. Ko se še ni vedelo (pred 21 leti) za sedanje stranke, se je v tukajšnji občini nekega •učitelja tako sovražilo, radi česar so ti-stikrat nekateri jedli ječmenček od 8 cio 10 mesecev. To so vam bili »čukoni«. Ta od njih nespoštovani in obsovraženi učitelj vživa drugod (kjer ni backov) spoštovanje v polni meri, kakor ga bode "užival, če Bog da (ne pa »zavedni« Velikodolci) tudi sedanji učitelj. Sapralot, kdo bi ne spoštoval g. Mihota, ki si je stekel že mnogo zaslug (uči »čuke« zveranja in pa kašo piha) in ker je jurist (na Vel. Dolu je on prvi); morda ga naše »preslavno« starešinstvo izvod — častnim Občanom. Slano spričevalo so si dali »zavedni« Velikodolci, ker ne spoštujejo svojega učitelja (od klerikalca ni moči drugega zahtevati kot ncolikanost). Dokazano je, da odkar je prišel Zavadiavov Miho pihat tu sem kašo, je pričel prepir. Pa še tak golobradec. Kako so postopali zapeljani ljudje letos na Vnebohod proti socialistom, je precej dolga štorija in hočemo isto popisati javnosti enkrat pozneje. O Čipkarski šoli potrpite še. Oprostite, »zavedni« Velikodolci, posebno pa g. vikar in g. Miho, da smo imenovali one fantine z rudečo kapo na vrhu »čuke«, ker gotovo bi bilo bolj pravilno: gg. »Čuki«, prečastiti g. »čuk* in velecenje ni g. »oberčuk«. No, sedaj bodo morda zadovoljni s temi naslovi. Vaši »čuki« bodo vršili svoje dolžnosti s hujskanjem po vasi, v procesiji in cerkvi. Kako Miho »čuke« flika, bodi razvidno iz naslednjega: Neki »čuk«, stanujoč blizu pravkar hvaljenega »čuka« je. že izvršil svojo krščansko dolžnost s tem, da je pomazal s kravjekom perilni kamen pri kalu, kjer se pere (na Rešilkah). Ce želijo »zavedni« Velikodolci, jim srčno radi po- »Nikakor ne, vaša milost; zelo mirno«, odvrne komorni sluga. Vi vselej govorite brez pomisleka. Odprite okno! Res je: veter piha in celo mrzel. Razprežite! Lizanjka, kaj se ti je bilo treba oblačiti, saj še ne popeljemo.« »Tako-1e se mi godi«, si je mislila Lizaveta Ivanovna. In res, Lizaveta Ivanovna je •bila zelo nesrečno bitje. Grenek je tuj kruh, pravi Dante, in težka je hoja po tujih stopnjicah; a kdo ne občuti bolj oridkosti odvisnosti, če ne bedna gojenka odlične starke. Grofica sicer nI bila hudobnega srca, vendar je imela svoje muhe kakor pač ženska, ki jo je bil pokvaril svet; bila je skopa in sebična kakor vsi stari ljudje, ki so ljubili svoj čas in se ne zavedajo sedanjosti. Udeleževala se je" vseh zabav višjih krogov; hodila je na bale, kjer je sedela v kotu, nabarvana z lepotili in odeta po stari modi kot spačen ali neobhodno potreben okrasek plesne dvorane. K njej so se hodili klanjat došli gostje po starem običaju, a potem se ni živa duša več zmenila za njo. Sprejemala je pri sebi vse mesto, strogo gledala na etiketo, a poznala ni nikogar cšebno. Mnogoštevilno njeno oso-bje, ki je ddebelelo in sedevalo v njenih sobah, je delalo, kar je. hotelo, in.-shepre-stanb kradlo umirajoči starki. Lizaveta strežemo z imenom tega »čuka«. Kdo od nas more vendar gledati v cerkvi »čuke«, pa še tolikokrat. 'Mi,' ki smo. „» liberalci«, ne moremo iti v cerkev gledat »čukov«, ker tam bi mesto pobožno molili^ sala-mensko kleli. Klerikalec obsodi vse, kar ni njemu po godu, in tako je obsodil tudi dopisnika »Soče«. K sklepu kličemo vam: Živeli »čuki«, prečastiti »čuk«, velecenjeni »Oberčuk«, vsi »zavedni« Velikodolci in vsa »narodna kompairija«! Fej! le »čuka j te« naprej! Iz Škrbine. — (Pogovor. dveh klerikalnih žen na »placu pod kostanjem« o zaplenjenem čukovskem kroju.) Johana: Dolbro jutro, Zofa, kam pa hitiš tako naglo? Zofa: Kani? V farovž h gospodu nun-cu moram, ali ne veste, kaj se je danes pripetilo? • Johana: Ne! Zofa: Počakajte nekoliko, Vam hočem povedati, samo Vas prosim, da molčite. Johana: Pa spet veš kako od liberalcev, prav gotovo? Zofa: .' pa kakšno. Kakor Vam je znano, s ... "lemani liberalci lansko leto tožili w m že in mladeniče, kateri so izstop' - ! itva »Narodni dom« za zaostalo udi ter naloženo kazen; je še le sedaj prišla vsa stvar na površje. Johana: Kako to; saj so takrat govorili naši, posebno pa Jožek Oceričov, da so »zlomili« društvene »paragrafe« in da mora društvo »Narodni dom« plačati našim odškodnino? Zofa: A ja, kaj pa? To so naši le tako govorili, ker jih je bilo sram. Vsak od naših je moral plačati 60 K. Le sedanji naš orlovski načelnik ni takrat plačal in par drugih. Johana: Ja no, kaj mu hočejo načelniku, saj tako nima nič. On gotovo bo tir-jal ali tožil društvo »Narodni dom«, kar ima popolnoma prav, ker to društvo je liberalno. Zofa: Ravno to Vam hočem povedati, ali prosim Vas. molčite, dokler ne povem vsaj gospodu nuncu. Ivanovna je bila domača mučenica. Nalivala je čaj in cula mnogo ukorov zaradi prevelike porabe slaldkorja. Glasno; je či-tala romane — in bila kriva vs'eGrantarji so sedaj napravili tak vodovod, da ga malo katera vas ima takega, vsi se veselijo* ko imajo ta^ komodno. Ali pridimo k stvari o načrtu. Ko so neki napredni možje napravili prošnjo na glavarstvo, da bi se napeljalo vodo iz Granta, je naš podžupan v svoji zagrizenosti šel tako daleč, da je ukazal, kopati in iskati vrelec v sulhem hribu za vasjo. Glavarstvo je en čas branilo to brezuspešno delo nadaljevati, ali končno se je vendar vklonilo zahtevi podžupana. In kaj imamo sedaj od tega kopanja? Sa- [ me stroške, katerin je približno 1000 K in \ drugega nič. Spomladi, ko se je sneg ta- j jal, je res priteklo iz one jame, kjer so ko- ; pali, nekaj vode, sedaj pa nič več. Tisti- j krat je »Primorski Lisit« pisal, da se bo lehko mlelo na njej, meljite sedaj, ko ni več snega. Ko je prišla voda iz jame, je rekel podžupanu: »-Sedaj smo preskrbljeni z vodo, aii mi bodemo sami delali, ne bodemo dali podjetniku kakor Grantarji«! Ti ubogi Alojz* Ali se spominjaš, kaj so pred kratkim domači napravili pri nekem delu? Gospod podžupan, ali ni Vaša krivda, da smo brez vode? Ko bi v svoji zagrizenosti ne bil oviral načrta iz Grama, bi mi sedaj imeli vodo, kakor jo imajo Grantarji. Ali ni to v nebovpijoča krivica, da morajo ljudje že dva meseca voziti vodo iz Granta? Kaj pa pravi živina? Vsa je mršava postala, ker nima dovolj vode. Nekemu kmetu je poginila krava, ker je pila ono vodo, kjer so kopali. Ker je bila žejna, je pogoltnila vse, kar ji je prišlo v usta in vsled tega je poginila. Ko so to kravo razme-sarili, je rekel neki klerikalec, da sc» liberalci krivi, da je pogrnila. O ti vbogi siromak na duhu. Zato ker so zavedni možje delali na to, da bi bila vas preskrbljena z vodo, so krivi, da je sedaj ni. Ali je pa sedaj voda pri starem studencu, ne, .je ni čeravno je en.dan deževalo, in ker je ni, od kje bi jo vzeli, da bi jo napeljali v-reservoar. Seve Hanzpv Jaka jo ima dovolj, ko ubogemu revežu, kateri je voljan.plačati kolikor bi stalo, vrže škaf od cevi ko pride točit. Jaka, ali je samo Vaša voda? To je krščanska ljubezen. Ko bi. kateri naprednjakov tako napravil, bi imeUNovi Čas* takoj poln list le zmerja^ nja. Klerikalcem pa je vse dovoljeno. Ne zvračajte krivde na nas, da ni vode. Tu : smo navedli dokaze, kdo je kriv. Poživljamo slavno županstvo in glavarstvo, da samo vzame to stvar v roke in nam preskrbi vodo* VečPbčinarjev/ Družba .sv. -Cirilam Otvoritev Jutri bode seja deželnega šolskega sveta, kjer se končno reši to šolsko vprašanje. ; Eilagoslovljenje šolskih prostorov, se ibcde vršilo v nedeljo 24. t. m. predpoldne; šolska maša bode v ponedeljek dopoldne; redni poduk prične isti dan popoldne. Natančneji vspored priobčimo v sobotni številki. Naročajte, ponudite,...... zahtevajte in pijte samo - - - - Tolstovrško slatino, ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja p?ača podjetje v narodne namene i'0 vin., kamor naročnik določi. — Naslov: TolstovrSIfii slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim! Svoji k svojim! Zastopstvo in zaloga za Goriško * PETER GRUDEN - Stolni trg št. 9. Domače vesti. S prihodnjo številko uvedemo v list stalno rubriko politične glose, na kar opo-zaramo svoje p. n. gg. naročnike in čita-telje. . Sestanek trgovskih sotrudnikov. — Danes zvečer ob 8V2 bo sestanek trgovskih sotrudnikov v dvorani hotela pri »zlatem jelenu«. Vabljeni so vsi tovariši. Osebne vesti. — Na vseučilišču v Či-kagi je promoviral doktorjem vsega zdravilstva Marij Krmpotič. »Slovenec« je poročal, da je g. dr. M. Krmpotič Hrvat, aH resnica je ta, da se čuti Slovenca. Hodil je v ljudsko šolo v Gorici, v Trstu je ab-solviral gimnazijo kot Slovenec. Naš rojak g. Rudolf Ples, nadporočnik v 61. pešpolku v Temešvaru, je imenovan poveljnikom avstroogrske posadke na turškem otoku Ada-Kaleh. Dijakov na gimnaziji v Gorici je letos — 1037. Prenapolnjena slovenska prva razreda na tukajšnji gimnaziji. — Razreda sta prenapolnjena. V enem je 82 učencev, v drugem menda 70. Na vsak način treba otvoriti še en razred za slovenske učence. Če jih je 82 v razredu, kakšne uspehe naj dosežejo profesorji! Pa je zopet križ, ker manjka šolskih prostorov. \ Pač zadnji čas je, ' da se odpomare pomanjkanju šolskih prostorov. Vlada mora prav resno vzeti v pretres vprašanje šolskih poslopji v Gorici ter ukreniti, kar treba, da v doslednem času dobimo potrebna šolska poslopja. Vsi poklicani faktorji, na delo v to svrno! Potreba slovenskih paralelk na realki v Gorici. — Realka v Gorici je še.| vedno samo nemški zavod. Število Slovencev na tem zavodu je bilo pred časom sicer majhno, »potem pa je narastlo, toda primerno bi bilo, ako bi se otvorile na realki slovenske paralelke. Sedaj gre vse v gimnazijo, ker se odpirajo slovenski razredi. Gimnazija pa bi se razbremenila, ako bi dobili na realki slovenske paralelke. Pa tudi potrebno je, da bi se več Slovencev posvetilo študijam, katerim je podlaga realka. Koliko je tu še kruha, katerega jedo sedaj tujci! — Dolžnost poslancev in vseh drugih v to poklicanih Činiteljev je ta: delati neumorno na te.da pridemo drugo leto do slovenske paralelke na realki v Gorici! Argentinsko meso Iz Trsta v Benetke. — Med včerajšnjimi brzojavnimi vestmi se nahaja tudi ta-le: *Ker ni bilo-mogoče dobiti dovol&enja za uvoz argentinskega mesa, se je parnrk »Francesco«, ki je dne 9. t. m. priplul s 300 tonami argentinskega meša, dne 15. t. m. odpeljal v Benetke. Meso je prodano v Švico. Deloma se odpravi meso od ladje naravnost v Švico, deloma se ohrani v beneških hladilnicah. Iz Argentinije so naznanjene še na-daljne pešiljatve. Do konca leia se ima pripeljati še okrog 24.000 metrskih stotov argentinskega mesa v Trst«. Torej v Švico! V Avstrijo ne sme. Avstrijsko revne ljudstvo sme imeti samo skomine, ko jedo drugod meso! Razpis štipendija. — Razpisuje se štipendij v znesku 600 kron ustanove Nj. ek-seelence deželnega glavarja grofa Franceta Coronini-Cronberg, ustanovljene v spomin na štiridesetletnico vladanja Nj. V. presvitlega cesarja Franca Jožefa 1. Za ta štipendij se morejo potegovati ubožni dijaki, obiskujoči visoko šolo (vseučilišče, tehniko, visoko kmetijsko šolo), ki so pristojni v pokneženo grofovino Goriško-in Gradiško, brez razlike veroizpovedanja in narodnosti. S potrebnimi spričevali opremljene prošnje naj se predložijo deželnemu odboru do 31. oktobra 1911. Vlada in draginja. — Neki so t rudnik graške »Tagespoštc« je irnei pogovor z visokim aktivnim državnikom in ga je iz-praševal, kaj misli vlada ukreniti puti draginji. Ta državnik je pripovedoval, da hoče uvesti čimprej sporazumno z mesti obširno aprovteacijsko akcijo, da se kolikor mogoče omeji prekupovanje. Na Dunaju se n. pr. cena zelenjadi od 2. po noči do podrobne prodaje ob 6. zjutraj podraži za več kakor 100 odstotkov. Storiti se imajo koraki, da se nabavijo velike množine krompirja po ceni. Tudi nakup žita se mora urediti, pa tudi nadzorovati. Poročevalec je vprašal državnika tudi zaradi mesa in se je razvil sledeči dvogovor: Državnik je dejal: »Pogajanje z Ogrska bo bližnje dni končano. Nikakor ne izdam preveč, če povem, da se bo pod naslovom sile skrbelo za uvoz zmrzlega mesa.« --»Tudi argentinskega?« '— ^Gotovo, tudi argentinskega.« -- »A v kakšnih množinah?« — »To se še ne more določiti s številkami. Ali vlada se bo ozirala na tiste množine, ki jih bodo mesta naznanila kot potrebne.« — »Do kdaj je pričakovati te korake?« — »Najdalje do 5. oktobra, ko se snide parlament.« Debela laž iz Gorice v »Jutra«. — Iz »Trgovsko-dbrmega društva« v Gorici je bil poslan dopis v ljubljansko »Jutro« ter je zagledal beli dan danes 21. sept. Nerazumljivo nam je, da se ta dopis obre-ga tudi ob »Sočo«, rekoč: ¦— »Čitajte letošnjo »Sočo« št. 67., glasilo slovenskih goriških naprednjakov, ki vabi slovenske odjemalce k Lahom in judom« ... To trditev, izšlo iz omenjenega društva, imenujemo navadno laž, ker je laž in nič drugega. O tej reči še spregovorimo. -~ Osebna žaljenja v dopisu nas ne dosegajo! To naj vzamejo prizadeti na znanje. Razpis štipendijev. — Razpisujeta se dva deželna štipendija po 600 kron, ustanovljena od deželnega zbora s sklepom z dne 10. septembra lb38. v spomin 40, letnega vladarstva Nj. V. presv. Cesarja Franca Jožefa I. Deležiti se morejo te ustanove dijaki, sinovi očeta rojenega, sia-nujočega in pristojnega v tej groiiji, slušatelji na avstrijskem vseučilišču, na tehniki ali na višem poljedelskem zavodu, skozi vsa leta visokošolskih študij, držeč se obstoječih postavnih predpisov. Prosilci naj podajo svoje vloge podpisane- * 'deželnemu odboru do .31. oktobra 1911. .ni naj jim priložijo dokazila o rodu, pristojnosti, o premoženjskih razmerah dotičnih družin, o tem, da so vpisani na kakem izmed navedenih učilišč in dosedanjem napredovanju. Deželni odbor. Lepo slovenščino znajo pri tukajšnji okrajni bolniški blagajni, — Neki obrtnik v Gorici je dobil od okrajne bolniške blagajne tako-le pismo: »Z ozirom na Vaše cen}, z dne: 13/9 t. i., skaterim naznanjate izbris iz okr. bolniške blagajne (sledi irne), se Vam sporoča da, delajoč 011 ne na svoj račun, on tej podvrženosti so izklučni isti, na račun katerih ena obrt.je vstahovljcna, zatega-telj v raznih slučajih eden laftko ima obrtniško koncesijo, in v tem nič manj biti podvržen zavarovanju iproti bolezni, iz okrajne bolniške blagajne Oorica, 19. septembra 1911 Voditelj: G. Tun-tar« Pred kratkim je trdilo vodstvo okr. bolniške blagajne v nekem »popravku« v »Soči«, da ima ljudi, ki znajo imenitno slovensko, imenitnost znanja slovenščine pri omenjeni blagajni se zrcali iz ponatis-nenega pisma z dne 19. t. nt! »Zveza jugoslovanskih železniških uradnikov« je imela v Ljubljani v torek zborovanje, \l je bilo jako dobro obiskano. Navzoč je bil tudi ljubljanski državno-zborski poslanec dr. Ravnihar. Sprejeta je bila taka-le resolucija: Na shodu, sklicanem po D. I. Z. U. v Ljubljani, hotel Ilirija, dne 19. septembra 1911 zbrano urad-liištvo državne in južne železnice izjavlja, da mu-je vsled neprenehoma rastoče draginje pri vseh'najpotrebnejših življcnskih potrebab vrejeno gospodarsko življenje popolnoma nemogoče; zahteva zato soglasno z vsem organizovanim žclezničar-stvom Avstrije, da uprava železnic nemudoma ukrene vse potrebno, da se gmotni položaj železniškega uradnika zdatno in trajno poboljša; izraža vodstvu D. 1. U. v Trstu svoje popolno zaupanje, rnu naroča da sporazumne z vsemi v uacijonalni koaliciji združenimi žel. organizacijami deluje na končno ugoditev vseh potom spomenice železniški upravi predloženih zahtev, in svečano izjavlja, svojo neomajna solidarnost z vsem avstrijskim že'cz-niČarstvsm. Za potnike na Turško. — Vsled odloka c. kr. mfnisterstva notranjih del z dne 17. avgusta 1911 št. 26453 daje politična oblast na znanje sledečo informacijo: »Ker nastanejo potnikom na Turško, ako se ne morejo izkazati s potnim listom vl-diraniin od turške oblasti^ izdatni stroški, —- naj si vsak potnik na Turško omisli preje od turškega konzulata v tuzemstvu potrebno potrditev na potnem listu.« Zajcev letos ni tako mnogo, kakor druga leta. Po njivah se cesto naleti na zajoka, ki je poginil vsled su§e in vročine, ker ni imel primerne hrane. Izpuščena iz zaporov. — V Krminu s > tr'li aretirali dva gospeda, 00 imenu Pe-schiera in Benussi, ker so ju sumili, da sta okradla tamkajšnji poštni urad. Sedaj sta puščena oba na svobedo. Tatove iščejo pa jih m najti nikjer. Ples v Gabrijah. ¦- Fantje v Gahrijah priredijo v nedeljo 24. t. m. javni ples. Pričakujejo obilne udeležbe. Ples bo na dvorišču g. Nusdorfer. Občni zbor tel. društva »Sokol« v Prvačlni se ne bode vrši!, kakor prvottu naznanjeno, dne 24. t. m. ampak dne 25. t. m. ob 7. uri zvečer v Sokobkem domu. lvE*a nafiidnih društev. hr.i. kmet. društvo »Lijak« na V*>-gerskem priredi svojo veselico v nedelji) dne 24. t. m.-s sledečim vsporedom: 1. P. Hugolin Sattner: »Na planine«, poje domači rnožki zbor; 2. »Rožici«, poje domač: mešan zbor; & J. Aljaž: »Triglav«, poj-.' domači moški zbor; 4. Nastop Sokolov i/ Prvačine in Volčjedrage: a) nastop naraščaja z zastavicami, b) proste vaje. članov, c) skupine naraščala. 5. Ples. Med posameznimi točkami in pri plesu svira Sokol-ska godba iz Prvačine. Veselica se vrši na vrtu g. Jos, Rubbia. Vstopnina k veselic; 20 v.,' sedeži V vrste 40., II. vrste 20 v. Začetek ob 4. uri popoldne. rroovsko-obrtna In gospodarske vesti. Znižanje železniških tariiov. — Železniško ministerstvo 'je odredilo 50% /nižanje tariiov za prevoz krompirja« zelenjave in sočivja; potem tudi za sirk in otrobe. Bojkot pivovarnam. — Gostilničarji v Inomostu so sklenili bojkotirati one pivovarne, ki hočejo podražiti pivo. Trgovsko-obrtno društvo za Goriško. - Okrožnica: Trgovci, obrtniki! Podpisano Trgovsko-obrtno društvo se obrača do Vas v sledeči nujni zadevi: Predpogoj vsemu napredku goriških Slovencev je •tmra biti vpisan pri bolniški blagajni, ker f ustvaritev močnega m zdravega trgov skega.in cbrtnega stanu. To mora biti naš prvi.lit glavni cilj,:ki ga je mogoče doseči z združenimi rnočtnfv skupnem delu. Sedaj ko je slovenski živelj v Gorici dokazal, kako moč ima v rokalh — izid zadnjih dr-žavnozborskih volitev — priča to jasno, da je potrebno, da stojimo v vrsti mož ob možu, rame ob ramenu in da si drug dru~ g^fct^oiii^m-tfc Njjgneaa ke^akft^RftzavJ. marveč pogumno naprej f^r*g1)^1coT6brt-no društvo si je nadelo važno nalogo glasnika trgovcev in obrtnikov v'Goricl. Skrbelo bo za. interese svojih članov,, posredovalo med njimi,inj^ravalp^njihove ko-rišti na sploh. Vsak naj pripomore k večjemu uspehu našega dela in k napredku trgovskega in obrtnega stanu in z v/ n slovenskega življa v Gorici. Da dosežemo to, je pred vsem neobhodno potrebno, da se osebno poznamo. V ta namen se bodo vi šili redni sestanki odboja vsako soboto (izvzemši praznikov) ob 8i/a uri zvečer v društvenih prostorih, ulica sv. Ivami, štev. 7 na dvorišču, h katerim se vsi ,p. n. člani uljudno vabijo, da se isti vsakokrat prav mnogobrojno udeležijo. Tudi taki trgovci, obrtniki, sotrudniki, kateri niso še člani društva, so dobrodošli. Stanovski zdravo! Za Trgovsko-obitno društvo: Jcsip Kerševani, t. č. predsednik. Peter Gruden, t. č. tajnik stopnikom dovolil,- da smejo svooodno porabiti njegovo izjavo. Vsled te izjav« ¦državnega pod+ajnrka je bil preprečen velik padec kurzov. Stolypin. — Padel je. Krojdja, ki ga je izadela, je vzročila smrt. Od leta 1907. dalje je bilo znano ime Stolvpinovo veliki javnosti. Prva duma je bila razpuščena; Ltety*ia- je pasiaL šef nove vlade. Skušal je pridobiti večino med zmernimi strankami, plul.je pa tako v sredi med obema smerema: med konservativno in revolucionarno, uvidevši, da se ne more' nasloniti na nobeno talko, kakor želi. Revolucio-narccm se je zbog tega zameril, videli so v njem reakdonarca, ki jim je nevaren; zato pa je sledil kmalu atentat z bombo v njegovi vili, kjer sta bila dva njegova otroka poškodovana. Nato je izdal Stolvpin razglas, v katerem je obsodil revolucijo v ostrih besdah, zaledno pa je obljubil razne reforme posebno reforme agrarnega značaja. Pcvdarjal je potrebo šoiske obveznosti ter obljuibil, da povzdigne ljudsko šolstvo. Tako je hotel udušiti revolucijo. Plaval je nad strankami, napadan od jednih kot drugih. Padel je končno kot žrtev teroristov. — Na politične razmere v Rusiji Stolvpinova smrt najbrze ne bo vplivala ugodno. Aviatik ponesrečil. -— Iz .Čikaga- poročajo, da je padel blizu .Cikaga ivfeutik ¦Rosertbaum trpfeceisnjč WSfc$ leri&iSb-ležat mrtev. Nesreča na morju. —-Angleški križar Hauke je zadel pred Osborne na velik parnik White Star Line 01ympic. Ta par-nik, na katerem je bilo 3000 oseb, je močno poškodovanca tudi križar je poškodovan. Olvmpic je od/plu-1 počasi nazaj v Souitharnpton. Človeške žrtve k sreči ni nobene. Aviatik padel med občinstvo. — V Sevezelle je aviatik Jookhoive padel s precejšnje višine na zbrano občinstvo. Neko" T$ letno 'dekle je ostalo mrtvo na licu inesta, več oseb je bilo težko ranjenih. ( Aviatik ima samo lahke poškodbe. Politični pregled. Nižeavstrijski deželni zbor je bil ot-vorjen včeraj. Med spisi je došlo več interpelacij o nedeljskih dogodkih na Dunaju. V teh se graja vlado, da ni imela potrebne energije pri teh dogodkih, Steiner zahteva potrebna sredstva za povračilo škode. Namestnik baron Bie-nerth je zavračal trditev, da bi vlada hotela porabiti izgrede v zasledovanje političnih s.^otrov. Vojaštvo in rcdarslvo je storilo kar človeško možno. Izgredov v Otakringu ni bilo mogoče predvideti. Izgredi pa niso sredstva za rešenje vprašanja draginje. Vlada bo postopala najstrožje, ako bi se izgredi ponovili. —- Deželni zbor je po obširni debati sprejet predlog, da se poziva vlada, naj odškeduje vse, ki so trpeli dnč 17. t. m. vsled nasilstev kako škodo na lastnini ali zdravju. Dobro so si privoščili bivšega trg. ministra Weisskirchnerja. Heilinger je rekel, da za ljudstvo ni storil on nič, samo dve dobri penziji si je preskrbeli na magistratu 21.800 K in pa še ministersko penzijo. Novi vojni minister. — Za vojnega ministra je imenovan vitez Auifenberg, rojen leta 1852. v Opavi. Auffenbeg je general pehote ter je bil pred imenovanjem poveljnik 15. zbora v Serajevu. Dopolnilna deželnozborska volitev v Dalmaciji, - Pri dopolnilni volitvi v Splitu za dalmatinski deželni zbor je izvoljen dr. Jos. Smodlaka. Bosanski sabor bo sklican na dan 2. oktebra. Zasedanje bo trajalo baje dolgo časa. Češki deželni zbor je bil otvorjen včeraj. Thun je. opominjal stranke k složnemu delovanju. Prva točka dnevnega reda je bilo draginjsko vprašanje. Poveri se deželnemu odboru nabga šuuliranja, kako odpoinoči gospodarski bedi. Deželnemu odboru je predložen načrt za regulacijo učiteljskih plač. Treba bo v to sv rit o 15 milijonov K. Argentinsko meso. —. Na Dunaju se je vršil ministerski svet, ki se je bavil-z draginjskim vprašanjem. Ogrska vlada najbrže dovoli uvoz argentinskega mesa do konca 1.1. Srbski kralj Peter obišče našega cesarja v Budimpešti baje okoli sreče oktobra t. 1. Maroko. — Sicer zagotavljajo iz Be-rolina, da je upati na mirno rešitev maroškega vprašanja, vendar se utegnejo pogajanja še dolgo vršiti. Glede gospodarskih koncesij bi bili kolikortoliko sporazumlje-ni, ali tu so še politična jamstva, glede katerih treba sporazuma. Med drugimi pre-pornimi točkami, o katerih treba Še razpravljati, je še vprašanje konzularnih so«-, dišč in varstvo inozemcev v Maroku. Listi poročajo, da so včeraj Še pred začetkom borze v Berolinu dobivale banke nujne pozive, mj prodajajo vrednostnice. -~ Vsled tega so šli zastopniki velikih bančnih zavodov na unanji urad, kjer jim je državni podtajnik Zimmermann izjavil, da bo maroško vprašanje v dveh do treh dneh ugodno rešeno in je omenjenim za- Razne vesti. Gornjeavstrijski kmetje za neomejeni uvoz argentinskega mesa! - Med gor- j njeavstrijskimi kmeti je veliko pomanjka- ! nje mesa. Kmetje ne morejo dati svojim I poslom najnujnejše hrane, zavoljo tega zapuščajo posli trumoma kmete. Neki ba- I vurski konsorcij kupi vsako na prodaj po-stavljeno živinče, tako, da niti domači me- ; sarji nimajo klavne živine. V zadnjih dneh ' je bilo več kmetskih shodov, na katerih so kmetje zahtevali neomejeni uvoz argentinskega mesa. Stavka na Španskem. 20. t. m. je vzbrulmila na Španskem generalna stavka. Ves promet je ustavljen. Pi oglasen je pieki sod. V Vaienciji so se pripetili tudi nemiri. Stavkujoči S3 razdjali magistratno poslopje, ubili župana ter razdrli železniško prog«. Iz Madrida naznanjajo najnovejša poroičla, da je revolucionarno gibanje povsem zatrto. Kralj Aleksander in kraljica Natalija. — Kakor znano, iahaijajo v belgrajski tribuni Novakovičeva razkritja o zaroti proti Aleksandru. Novakovič pravi, da nosi bivša kraljica Natalija moralno odgovornost za to, da je prišlo do ženitve med kraljem Aleksandrom in Drago Mašin. j Ona je porahila Drago, da bi uničila političen vpliv Milanov v Srbiji. Res, se jej ' je posrečilo to doseči, ali pri tem je izgubila svojega sina. Demonstracije proti draginji. - Iz Brna poročajo, da je v Cvikovu urišlo ob demonstraciji proti draginji do izgredov. Pekom in mesarjem so demonstrantje razbili okna. Itemonstracije so bile v Kralji-činemdvorcu; v Inomostu, v Opavi so bili -mirni shodi proti draginji. Obsodbe radi nedeljskih izgredov na Dunaju. — Pred okrajno sodnijo je bilo obsojenih doslej radi izgredov 6 oseb v zapor enega do f> tednov, trrje od 4—10 tednov. Iz Benetk v Trst v aeroplanu. — Znani tižaški aviatik Widmer hoče v nedeljo s svojim aeroplanom prispeti iz Benetk v Trst in sicer v eni uri in pol. Vzleti, ce bo ugodno, dopolne do 10. ure'. Brat ranil brata smrtno in na to sante-ga sebe. — V Trstu je 26 letni tapetriik Franc Ažman ranil v prepiru v delavnici svojega brata 30 letnega Karola, in sicer smrtno nevarno, sam je na to pobegnil z Iritvijo v roki ter si prereza! vrat. Bil je takoj mrtev. Trojčke je povila. — V Gibarcu v Sremu je povila kmečka žena Pavla Haij-dukovič trojčke, tri dečke. Vsi so živi in zdravi z materjo vred. Žrtev igre. — V Monte Carlo v dvorani >>'trente-quarante« se je odigral prizor, ki je ganil vse tam navzoče občinstvo. Elegantno oblečen gospod, star kakih 35 let, je izpil pred vsemi navzočimi,, stekleničico strupa ter padel mrtev na tla. V dveh dneih je bil nesrečni mladi .mož zaigral 100.000 frankov, od jutra do večera je igral, nu da Ibi vstal s stola. Pravijo, da je neki Italijan, ki je podedoval velikansko premoženje, ali je vse zaigral. Književnost. Učna knjiga francoskega jezika za srednje in njim sorodne šole. Drugi del. Spisal Friderik Jaivančič, profesor na c. • kr. mornarski akademiji na Reki. Cena mahko vezani knjigi K 2'50; trdo vezani K 3. Založila katoliška Bukvama v Ljubljani. Knjigo je oddbrilo v rokopisu nauctio ministerstvo. Udovica. — Dnevnik »Edinost« v Trstu je izdal in založi! novo knjigo: »Udovica«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Toni tč. Poslovenil Štefan Klavs. — Cena K 1'60, po pošti 20 vin. več. Tomič je priljubljen hrvatski pisatelj; zato dobi prevod »Udoviče« gotovo dosti čitateljev. Dobi se knjiga tudi v knjigarni v Trgovskem domu. * Kolera i Mm. Vsako leto preneso kolero iz Azije na Turško mnogoštevilni romarji, kateri dohajajo s prerokovega groba. Bila je do sedaj omejena na najnižje ljudske sloje Stambula in Galate. Letos pa je dosegla najvišjo stopinjo, kar jih pomni Turčija. Od bednih delov Zlatega Roga je" prodrla kolera do obal Bospora, kjer stoje najkrasnejše palače. Bujurdere, vabljiv in očarujoč kraj je izumrl. Lepe hiše stoje zaprte; zapuščeno pohištvo je razmetano po sobah brez reda. Videti je, kakor da je vojska v deželi. Umolknil je veseli smeh stanovalcev tega kraja; ljudstvo je po večini pobegnilo v mesto. Trgovci in prodajalci imajo ne vede zakaj odprte prodajalne. Samo kakšna žena še plašno kliče s praga svoje dete ali ogovori svojo sosedo. Povsod vlada" strašna žalost in puščoba----- . Dva nosača gresta počasi po ulici. Korakata vpognjena pod težo velikih košev s sočivjem. Hočeta se oddahniti in okrepčati pri vodnjaku, predno nadaljujeta pot skozi vas. Ali v hipu ju zagrabi nevidna roka in prevrne na tla. Zvijata se v krčih in ječita v bolečinah — ali vsa viata se zapirajo in ljudje beže na vse strani. Nosača umreta kakor psa na ulici. Iz hiš pa odmeva ijok in stok — povsod vlada obup hi puščoba, smrt — Na gričih pri Bejkosu se bele nest' vilni šotori. Tu tabore slavni Anatolci, ki so se vrnili iz Albanije in Jemena, ter sedaj bolni m ranjen? iščejo pomoči in rešitve na obalili Bospjra. Vse je vtihnilo v najglobljo tišino. Ali to ni tišina po bitki, nego pred novo, še strašnrjšo borbo. Ko siplje mesec nad Bosporom svoje blede žarke, koraka smrt od šotora do Šotora in grabi svoje žrtve! — Tako je tudi na drugih krajih, tako je po celem Cari-gradu. ; . Ves inteligenten svet se strinja v tem, da so letos vojaške trupe iz Anatolije prenesle kolero. A raznesena je s pohodom Malisorov po Albaniji in Macedoniji. Evropejci in izobraženi Turki mOiejo se še zavarovati proti strašni epidemiji, držeč se objavljenih ihigijeničnih predpisov; ali široka masa ljudstva je obsojena v pogin. Vsak dan se lahko vidi n;.^., Maii oglasi. nojuioiM^ xKrtst#ina stane ftO vU. Ako Je oglM riMbuBJU to ratoma s& vsako besedo 3 vin. HaJprtpravtolSe lnseriranje »a trgovce m obrtnike. Ko\ii9 »e tnenjllh trgovcev in obrtnlVor ˇ Goriol, katorrt, m dd< (in oelo ˇ mentu) nlh«o ne pozne, ke* nikjtr «o t.\«(i^rcJo. Škode nI majhna. Lepa, zračna, meblovaiEa soba XdoS:' v sredini me?la se odda takoj v najem. -Naslov pove nože upravniStvo. OddFIe mebiovana soba dvUfpoL liama in s prosti m vbodom Dobi so lahko tudi hrano v hiši. - Naslov pove naše npTavništvo. IprejinTsTnaSianovJinje in hrano 2 ali 3 dijake iz boljše družine. — Naslov pove naše upravniStvo. Uniift hifa z obsežnim vrtom in velikim HOIfl fltou dvoriščem, s plinovo in elekincno vpeljs«<» — se proda. — Naslov pove nase upravuištv v Ufaldperle napravljena iz izbranih gozdnih sokov kojim je pridjana velika množina sladkorja. S soda vodo, mineralno vodo, ali studenčnico se lahko napravi izborno osvežujočo pijačo. — Postavno zavarovano. — Zdravniško priporočeno. brat alkohola Edini izcitio\auij lllarltz Mm, Brfinn-Hnssoumz. ^#*^******^^^^**^******^*******f^ naznanilo. Županstvo v Vrtojbi odda v najem 2 stanovanji v novem"občinskem domu. — Najemni a po dogovoru. Iščem vzgojiteljico svojima hčerkama. Pogoj je znanje Inšcine. Absolvirane učiteljske kandidalinje zmožno, poučevati klavir im-»jo pridnost! Plača in vse drugo po dogovoru ! Dr. Anton Schiffrer Ribnica — Kranjsko. * Pozor rodoljubi! Zahtevajte povsod naše igralne karte ^Primorka11 Na prodaj so v Gorici: v kiKJijiarni A. Gaforščck, Gosposka ulica št. 7, trgovini Gaspardis na Travniku št. 24, v tobakarai Sar- dagna, Gosposka ulica, v Solkanu: tolmkarna Andrej Ličen, v Kojskem: trgovina Karol Lenardič. * » & * L¦! ^»»'****W**W**W**»Y*HS*®W*********^ lako se obranimo želodčnih bolečin ?! Takim boleznim, na katerih trpi dandanašnjo človeštvo, se pride vspe&aa ter se jim moro energiCno nasprotovati s tem, da se pravočasno uporablja Dr. Engei-nov nektar. močan želodec in dobra prebava tvorijo temelj zdrave ia telesu. Kdor hoče svojo zdravje ohraniti tudi do starosti, naj uporablja po svojih izvrs' i»n vspehih sloviti Dr. Bngel-nov nektar. Ta pijača, ki je izdelana iz izvrstnih zeli^nih sokov in iz vina., vpliva i;sled svojega vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki želodčni liker, oziroma želodčno vino ter nima nikakih škodljivih posledic. Zdravi aH bolni lahko uživajo ta nektar, brez da hi Škodovali svojemu zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbudi ji vo na tvoritev sokov. Zato se priporoča vžitek --------Dr. Bngei-novega nektarja == vsem. k! si hočejo ohraniti zdrav želodec. . Nckiar je dobro sredstvo proti želodčnemu katarja, krču, bolečinam, težki prebavi ali zasliženju. Ravnotako no dopusti ntrkter, da se dobi zaprtje aH stisko ali količno bolečine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober sen in živahen tek, zabranjnje torej nespečnost, duševno motenje, glavobol in nervozno utrujenost. V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost in veselje do Življenja. Nektar so dobiva po A K in 4 K steklenica v lekarnah sledečih krajev: (Jonov, Kormin, Gradišče, Romans, Ajd, Oatnpolongo, Houke. Tržič, Ajdovščina. «'Jor, Idrija. Tolmin, Kanal, Videm, Palma, Oervinjan, Oglej, Vimničol, Grade?.. Sežana. Vipava, Postojna. Milj. Trst itd., kakor tudi v lekarn h v vseh večjih iti manjših, krajih (iortSko-OradUčunskc i« sosednih dežel. Tudi razpošiljajo lekarne v liorici A ali več steklenic nektarja po originalnih aeeah v vse kraje Avatro-Ogrskc. Svari se pred ponarejanjem l Proda se 4 sode po 40 hektov v jako dobrem stanju. Cena kron c;'la na beklo fin raZtlf Celili po kron i za liekto. — Ponudbe na imše uprav ništvn poti črko: M. Sprejme se takoj 2 dacarja. Prednost imajo oni, ki .se .znajo vozili na kolesu. Naslov pove naSe upravniStvo. Radi opustitve vinske trgovine proda se več vinske posode od 1-70 hI po nizki ceni. Ljubljana, Prisojna ulica št. 5. Grajzerjevi nasledniki. Gorica - ulica Moreili št 12 -Gorica. Vsakovrstni sodi skali za pranje, navaditi škafi, b rente za vino, leseni cepi hi nava«liii % a in a n k i, asbesto v i žvepleni kosi, lesene pipe, filtri, asbest masa z t filtriranje H© dobi Zahtevajte izrecno Engel-nov nektar. -==. !tfoj nektar ni nobeno tajno sredstvo, njegove sestavine so: saino3 -200, vino malaga 200, vinski štrkljaj 50, glicerina 100, črno vino l()(>. sok jorebike 100. črežnjev e>k M> brinje 30 in mnogo drugih zeljišč. Te zestavine se pomešajo. 2 Imouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. in ITI. bodi Dam sueta dolžnost! Kupujte pii tvrdki Kupujte Kerševani & Cuk na Stolnem fryn iPfazza Dnolmo) 0 GORICI Sten. 9 Ker le ta Vam nudi najboljše in najcenejše šivalne stroje, dvokolesa, puške, samokrese, gramofone in plošče, vsakovrstna kmetijska orodja, slamoreznice, stiskalnice, drozgal-nice, orala, brane itd. Posebno priporoča :; VintnriS šlva'ne stroje^ kateri so fllfllllia pripravni za umetno vezenje in krpanje, ter imajo lahen tek. Vipfnriiršlvami stroi' ,,;,ai° dva flblUlia pasova za hitri in počasni tek, ter so po rabi 20 let še vedno br.ezšumni. Z Original Victoria ^gŠSfc 3000 ubodov v 1 minuti. Za Original Victoria JJ5LL>*Stt Vvrdka opozarja cenj. kolesarje na svojo zalogo koles Puch, Styria, Durkopp ter domače izdelke. Vsakdo kdor kupi pri tej tvrdki dvokolo je postrežen solidno in si prihrani najmanj K 30— ker tvrdka ne vračuna proviziji zastopnikov. Vsled tega je pri tvrdki Kerševani & Čuk po ceni blago. tudi n mesečne obroke. jki zastonj in poStnine pro sto sidHkovana pekarija i» ^iadCiftarna Rarol Draščik v Gorici sa hm v (lattni Mii) zvrSuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odjlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in llkarj« na drobno ali v originalnih buteikah Priporoča se slavnemu občinstvu za msego-brojna naročila ter obljublja solidno pomre&Lo Vr PO jako zmerniJi cenah. ~+9 Anton Polatzky v Gorici, naslednik Jos. Terpln. N» iredl Baitetja '< i TR60VINA NA DROBNO IN DEBELO. Ntjoenoje kap«v»l*6e ilriltsrikesi '» irtiiaoga blaga ttr tkaiii, prej« !¦ titlj. POTREBŠČINE ?a pUarr?cp, eiillet is popolni«, Najboljfie §ivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE ta krajah in io9(/atf$, ST«tinJ>ce. — gofnt Tei,ei. — «*Sne knjfiteo. iišoa obujala za tsb letae im, Semena za ziNavi, trava in dsfolie. h zalogi vsakovrstnih kletn E. Bregant Gorica - ulica Horelli št. 12 - Gorica . Ivan Kfavos na hm ii.IL &ig*Sft m hm it II sedlarska delavnica U: ?»loga rnz Ufnih konjskih vpre«i» za lahko ftli pn težko vožnjo; dali** ima v zalogi ra/li^ab konjske ]> o t r e b- Ščine, potovalne potrebščine kakor: ko?- čege, torbice, ilenarnice, listnice ...... itd, — Izvršuje in sprejem* v E3^9^ j opravo mli?ne kolos«ljnff In ^Q^^^^ ......'..........-^ k.čije === Popravila se iiurSujejo točno. Cene zmerne. Najbolje cflolljiin reloga za kramarje, kroftnjtrje, rrodfljtilce po »ejmlb in trglb ter pa deželi * ^ 8 Velike zaloge novih dvo-koles, Šivalnih in kmetijskih strojev, orke-strijonov, gramofonov, vsakovrstnih plo^c itd. V zalogah imam veliko vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojev prav po ceni na izbero pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 2-4, Mehanična delavnica, Prodaja tudi na obroke. i Ceniki poštnine prosti. Zaloga in zastopstvo lahkih švicarskih motorjev (Motosacoche) na navadnem kolesu. Kupuje se stara dvokotesa, šiv. stroje, gramofone, orkestrijone itd.