Poštnin* ''iMMamr iv g&fotvlnL Ljubljana, sreda 28, fulija 1920. ,_£eto IL WLM Ljubljana, sreda 28. fulija 1920. Štev. 168. VEČERNI LIST P ■ fclghlllll Mm 1 btkbi posamezna itevilka 60 vin. - NEODVISEN DNEVNIK " Posamezna Številka 60 vin« Cen« po poit Is ZB GSlO IfffB »8 «*- 211 poi Ista . 8«H n žiM Isti. raH al DtBsn. . 8 7N &£]iM]bdo Mučno Tlj Uredništvo is uprne; HDpftBPjBM Btisa it • _ And*. telcfei itn. m osamezna Številka 60 vin, “ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 60 vin« J Dan skupnosti. r. Siedi razrednih bojev dan socialnega ‘h_ H' sredi splošnih groženj in žugajočih c*®11 g'as resničnega bratstva, sredi obit peresnega sovraštva plamen vza- L?ne, ljubezni---------- to je mariborski »lovski tabor. ^ ..pomeril se je Orel s pticami v državi l'h nadkrilil. Sosednja ljudstva in dr-jj Ve. je pozval, da pridejo gledat njegov jj P1 let, njegov solnčni dvig, v katerem 4 P* mladost junaka., sila zmagovite du-"^e moči. /) .Kdo je družina, ki prihaja? Kdo je W se vi)e v ideale neba iz sredine ji ?® krvi, iz globine po vekovih utrjene jjjjjflske duše?, — Ta družina je slovensko tociž- ■ ansko ljudstvo. Ta Orel je najkle-j, l« sin našega rodu, ki se je 'v dolgih i ev& stoletij, ko mu je bilo odrečeno ttiaterijclno, oklenil vzorov izven ma-u *Jei izven tvari. Danes kraljuje nad Prjo. Odrekli so mu gospodarstvo nad slo- sko zemljo------------danes leta z vla- skim letom po državi Jugoslaviji. Od- eu so mu plemiške pravice-------------da* Se ozirajo k njemu državljani širših j-iavnih meja kot k najplemenitejšemu iiat ^rekli s0 mu mesto v zboru ve-I Kov lastne domovine — — — danes Jf^ja k njemu več ko veljava sveta, kra-v V i®, papežev poslanec, j. Kdo je to naredil? Kdo te je dvignil rod naš neznani teptani? Dvignil te ti Vz°f tvoj, na prestol te posaja krščan-P* misel, s katero si se zrastel v eno. fdoJ, • i’ razvaline na okoli. Vsa Evropa L Življa strašno uro. Lastni sinovi razbili0, skupno hišo svojih očetov. Starejši rj^lo mlajše in mlajši koljejo starejše — v potoki krvi----------------zublji social- C fr sovraštva--------- pepel uničenega ^*P°darstva — — — ti pa zbiraš sta-in mlajše, očete in sinove, matere |j . pere, svake in sokrve. Stanovi si po-#0^ foke. Mladeniči različnih poklicev |i Pozdravljajo, pripravljajo na enoten j^Pui nastop, pod enotnim skupnim vodji Kdo si ti čudežna ideja, ki delaš, kar jL,.ni posrečilo oboroženim armadam in jj . ne vsem evropskim diplomatom? Ti i*la naša, ti vila tako iskane, s takim ^.^Penenjem zaželjene družabne harmo-bort 50veš se misel krščanska, zora naše i ročnosti, žarna zvezda osrečujočih 'ftSov, Brez krvi in bodala zbiraš ljudi, du-v enoten krog, ustvarjaš mariborski Ob { .klavec industrijski in kmetijski, flik in kmet, tisti, ki ima, in tisti, ki tisti, ki je v časti in tisti, ki je v ne-^ I*' gledata v tebi skupno človeško je .^.ost, občudujeta v eden drugem, kar le duševnega, božjega, in po tem sPoštujeta, po tej odliki se častita. *em splošnem zborovanju dviga id, ne nazadnjem mestu delavska Njen prapor drži v roki strokovna ltfn«acija krščansko mislečega delav-Jugoslovanska strokovna zveza. Vse tae H i VSe kategorije, vse zapostavljene, *ft)o t!avske ljudi zbira in jih vodi ob malice CIn dnevu takorekoč prvič pred *ki jVe^a' da potem, ko je strnila delav-Uira n v lastni državi v enoten disciplina 2bor, pomnoži s tem zborom med- &0s ° s^° urejenega delavstva. — Po- toVgn.’ 2 veseljem osvetljen je ob tem zbo- ®1U delavski pogled. Kjer krščanstvo «V»n delavec zmaguje. V njegovem del., ^elju je zapisano: čast delu, ugled ^- Plačilo delu. ^ato zboruje Jugoslovanska strokov-Veza v Mariboru v lastni dvorani. Po-nikihSe, Sn.idei° vse njene veje, po zastop-°e*nu > ziutrai ob osmih k otvoritve-deli,_ sbodu, se razdele za tem na tri od-v socialnopolitično, kulturnodelav- *ko Cij0 *** Organizacijsko izpopolnjevalno sek-*°luciE dati nove smernice, ugotoviti re-Ho8tnlle *n j*!1 predložiti popoldne slav-sklepnemu zborovanju. lob0 r^e ni tako zmožen živeti za svet-j , or tisti, ki se je odrekel temi, sposoben bojevati boj za ide-kakoi; tisti, ki ni obložen s tvajv Jo, — Delavec nima Eaj izgubiti izmed tvarnega, zato je najbolj poklicani, da izvojuje zmago družabnih, duševnih in gospodarskih vzorov. Zato je mariborski slavnostni dan odlično delavski dan. Prosta nizkih vezi se krščanstvo in delavstvo ob tako vzvišeni manifestaciji srečujeta v objemu. Porok sta uresničenju hrepenenja, ki vre iz prsi slovanskega ljudstva. Zakaj iz enega studenca izvira družabna sreča in ista misel, ki se zove krščansko-družabna, krščansko gospodarsko načelo, vodi jugoslovansko ljudstvo, vse njegove stanove, k enotnemu jasnemu dnevu, ob katerem se poljubujeta pravica in mir s poljubi golgotske Kristove ljubezni. Dr. G©§ar|eva stanovanjska naredila v narodnem predstavništvi!. Poslanec Fran Smodej je stavil na ministra za socialno politiko vprašanje radi stanovanjske naredbe pokrajinske vlade za Slovenijo ter je na seji 15. t. m. utemeljeval svoje vprašanje sledeče: Kakor po vse večjih mestih, vlada tudi v Ljubljani pomanjkanje stanovanj. Dose-daj je ugotovljeno, da je v Ljubljani 500 družin brez strehe; če računamo še, da se priseli v ljubljanski stanovanjski okoliš še okoli 300 družin, bo okoli 800 družin brez strehe. Centralna vlada je večkrat, tudi v parlamentu dobila pobudo, da naj skuša odpomoči tej stanovanjski bedi. Toda do zadnjega časa centralna vlada žal tega ni storila. Šele minister pravde nam je zadnjič povedal v skupščini, da je predložil neko naredbo, toda ta naredba ni prišla pred parlament, da bi mogli glede nje zavzeti stališče. Gospod minister je hvalevredno izjavil, da hoče meseca avgusta skiicaii en-keto, ki naj se posvetuje o stanovanjskem vprašanju. Toda to vprašanje je tako nujno, da ne trpi uikakega odlašanja. Sklepi, ki jih bo storila ta enketa, se bodo mogli izvršiti šele prihodnje leif morebiti niti v prihodnjem letu ne. Zato je pokrajinska vlada v Ljubljani, kakor se je o tem že govorilo v tej zbornici, izdala stanovanjsko naredbo, s katero hoče odpomoči stanovanjski bedi. Kakor sem ižvedel, je imela ta naredba tudi velik praktičen vspeh, tako da je že sedaj zagotovljenih 150 stanovanj; če bo centralna vlada podpirala to naredbo, bo že letošnje leto zagotovljenih 200—250 novih stanovanj. Ker pa skušajo razni kapitalistični elementi, kakor se meni zdi, potom svojih zastopnikov vplivati na ministra za socialno politiko, da bi se stanovanjska naredba ljubljanske pokrajinske vlade onemogočila, zato sem stavil vprašanje na gospoda ministra za socialno politiko ne glede na to, da se je o stvari tu že govorilo. To storim radi tega: Najprej je po mojem prepričanju naredba, ki jo je izdala pokrajinska vlada za Slovenijo, legalna, ker se opira na pooblastilni zakon iz leta 1917, ki v Sloveniji še ni razveljavljen. Toda zame ni toliko merodajno, ali smatra centralna vlada to naredbo pokrajinske vlade za zakonito ali ne; zame je merodajna socialna potreba. Ako ni centralna vlada v tem oziru pravočasno storila svoje dolžnosti, smatram, da je pokrajinska vlada upravičena, da stori glede tega vprašanja nekaj v svojem delokrogu. Saj vendar ne gre, da bi še tretjo zimo prezebali ljudje, v prvi vrsti delavci, v barakah in železniških vagonih, kakor je bilo to lansko in letošnjo zimo. Zato si dovoljujem vprašati gospoda ministra za socialno politiko: Ali hoče gospod minister stanovanjsko akcijo pokrajinske vlade za Slovenijo pospešiti s tem, da stanovanjsko naredbo poverjeništva za socialno skrbstvo v Ljubljani z vsemi centralni vladi razpoložljivimi sredstvi podpre in omogoči njen vspeh žc v bližnjih mesecih. Odgovor ministra dr. Veko:! ,\va !vu kovca: Gospodu poslancu moram odg- varili I na njegovo vprašanje nastopno: Kar sa tiče formalne strani naredbe. I pokrajinske vlade v Ljubljani z dne 6, aprila t. 1„ ne bi hotel tega vprašanja rešiti jaz sam, ker se gre tu, kakor je omenil tudi gospod poslanec, za vprašanje kompetence pokrajinske vlade proti centralni vladi. Torej bi ne bilo primerno, če bi tako kompetenčno vprašanje reševal en sam minister. Zato je ministrski svet principielno sklenil, da je treba naredbo pokrajinske vlade v Ljubljani predložiti pristojnemu komiteju v ministrstvu, to je socialno-poli-tičnemu komiteju, da on sklepa o tem, ali je bila ta naredba v okviru obstoječih zakonov ali ne. Dalje je sklenil ministrski svet, da se prizna pristojnost v tem vprašanju gospodu ministru pravde, ki ima čuvati nad tem, da so naredbe pokrajinskih vlad v okviru obstoječih zakonov. S tega stališča moram reči gospodu poslancu, da se vprašanje veljavnosti stanovanjske naredbe v Ljubljani ne tiče mene samega, amapk da sem tu solidaren z ministrskim svetom in da bo v tem oziru že storil gospod minister vse potrebno. Kar se pa tiče praktične strani te naredbe, mi more potrditi gospod poverjenik za socijalno skrbstvo v Ljubljani, da sem se jaz razgovarjal o tej stvari v prvih dneh, ko sem nastopil svoje mesto, da smo se dogovorili, kako se bo v tem pogledu postopalo in da sem skušal v zadnjem času iti na roko gospodu poverjeniku za socialno skrb v Ljubljani, da bo njegova naredba vspela, kar se tiče stvarnega vspeha. Priznam, da se je gospod poverjenik zelo potrudil in upam, da bo imel tudi nekoliko vspeha. Mislim pa, da to še ne bo vse in da ni mogoče vsega pričakovati od te naredbe, Ker je omenil gospod poslanec, da je to prepozno, če se posvetujemo šele v avgustu o tem, kaj se ima storiti za pospeševanje zidanja stanovanj in za boj proti sedanji stanovanjski mizeriji, moram omeniti še to, da se je vršila baš včeraj seja načelnikov vseh ministrstev, ki tu pridejo v poštev, in da se je dosegel sporazum tudi z gospodom finančnim ministrom, da se bodo razširile one polajšave, ki so bile po sklepu ministrskega sveta z naredbo z dne 1, junija t. 1. dovoljene za področje SriSfe in Črnegore, razširile tudi na prečanske pokrajine. Upam, da se bo na ta način dosegel vspeh, da se bo več zidalo, če ne letos, pa vsaj prihodnje leto. Kajti ne smemo se varati, da se more to leto storiti kaj znatnega, ampak rešitev stanovanjskega1 vprašanja bo zahtevala daljšo vrsto let.,1 Zamišljena je tudi, kakor je gospod poslanec omenil, nadaljnja akcija, kjer se bo razpravljalo o nadaljnjih korakih, kalco bi se čimprej odpomoglo stanovanjski bedi. Mislim pa, da bi bilo potrebno, da postopajo v tem pogledu pokrajinske vlade, ki imajo v prvi vrsti skrbeti za prebivalstvo, enako. Ne priznavam gospodu poslancu, da je bilo potrebno, da je izdala ljubljanska pokrajinska vlada stanovanjske naredbe na svojo roko in dp se je tako izpostavila neprilikam. Ona bi naj bila to naredbo predložila ministrskemu svetu in tako bi se bila izognila vsem neprilikam in tresljajem, ki jim je bila tako izpostavljena. Če bodo pokrajinske vlade tako po* stopale, da ne bodo toliko gledale na svojo kompetentnost in kompetentnost pokrajin, mislim, da se bo reševalo stanovanjsko vprašanje vsaj tako hitro kakor sedaj, a uspešneje in enako za celo državo, K odgovoru g, ministra pripomni poslanec Fran Smodej: < K odgovoru g. ministra za socialno politiko pripomnim samo to, da ni bilo za celo državo nobenega zakona in nobene stanovanjske naredbe. Zato ne more biti govora o tem, da ministrski svet raz-, pravlja, ali je bila naredba pokrajinske vlade v soglasju z naredbo centralne vlade! (Poslanec dr, Lukinič: »Mora biti!«) Pa ni bilo take naredbe! Naredba pokrajinske vlade v Ljubljani je bila prva naredba take vrste, ki je pri nas sploh izšla. Jaz sem samo vesel, da je poverjeništvo za socialno skrbstvo v Ljubljani dalo pobudo za to lepo akcijo, V ostalem se zadovoljujem z odgovorom gospoda ministra, ker jamči, da bo podpisal hvalevredno akcijo poverjeništva za soc, skrbstvo v Ljubljani, in da se je centralna vlada vendar enkrat lotila tega nujnega vprašanja. Ugoden potek vladne krize. LDIT Belgred, 27. julija. (Uradno) Danes ob desetih dopoldne so se sestali v predsedstvu ministrskega sveta na eni strani ministri dr. Vesnič in dr. Momčilo Nin-čič ter Drašlcovič in Priljk;;ivič na drugi strani, da bi izmenjali svoj- mišljenja glede sestave nove vlade. Kai r-jvori so trajali do trinajstih- Del težkoč va\ sestavo novega kabineta je premagan. Pregovori se jutri nadaljujejo. LDU Belgrad, 27. julija. Na sestanku predstavnikov obeh parlamentarnih skupin, ki so se ga udeležili ministri dr. Momčilo Ninčič in Milenko Vesnič na eni strani, a Pribieevič in Draškovič na drugi strani, se je doseglo sporazumljenje v členu 15. volilnega zakona in v programu, da se čimpreje vriše volitve v konstituanto. Na sestanku se je razpravljalo tudi o načrtu ustave, ki ga je izdelal Stojan Protič. Načrt se je dal v tisk skupno z načrtom, ki ga je sestavil ustavotvorni odbor. Delegati so se zedinili v tem, da morejo tudi posamezne parlamentarne skupine izraziti svoje misli. Izjave posameznih strank bodo tiskali vzporedno v skupnem načrtu ustave. Na ta način bo omogočeno vsem političnim skupinam, da dajo svojo jasno in odkrito sodbo o najvažnejšem državnem vprašanju- Kar se tiče nameščenja uradnikov, je dosežen sporazum. Tudi so določili red za razgovore. Najprej se bo reševalo vprašanje izvoza, nato agrarna reforma, končno pa vprašanje deželnih vlad. Istotako so odločili, da naroče odbornikom vseh političnih skupin, naj poizkusijo najti skupno pot za reševanje spornih vprašanj. PojaJsojs za premirje med Rusi in Poljaki. Dunaj, (Izv. por.) Na ponudbo poljskega vrhovnega poveljstva za premirje je odgovoril ruski vrhovni poveljnik frontnih čet Tukačevski, da morejo poljski parla-menterji prekoračiti rusko fronto 30, julija, kakor je predlaoal poljski poveljnik, in sicer na cesti Baranoviči—Brcst-Litovsk ob 8. uri zvečer, Parlamenterji se morajo približati pod varstvom bele zastave in *c ukloniti določbam službenega reda rdeče armade o sprejemu in spremstvu parlamen-terjev. Po sprejemu jih bodo spremili v. i Baranoviči, kjer bo sestanek z zastopniki boljševiške armade. Albsncl zavzeli Valono. LDU Eelgrad, 27. julija. Iz Aten jav- i no, in to po ljuti ljajo, da so Albanci 23. t. m. zavzeli Valo- ur. borbi, ki je trajala iaat ITALIJANSKA NASILJA, LDU Reka, 26. julija. V petek je zboroval reški mestni svet v tajni seji. Določeno je, da se umirovijo vsi učitelji in učiteljice, katerih mišljenje se ne zlaga s fanatičnim mišljenjem tiste reške manjšine, ki terorizira v tem trenotku vse mesto. Ob enem so napravili korake proti oniiu mestnim trgovcem, ki nesejo sprejemati italijanskih lir. Župan je izjavil, da pride te dni iz Genove transport reškah otrok* ki se že dalje časa nahajajo tam na letovišču, — Zanimivo je, da n;* Reki že dolgo časa niso izplačali pokojnin. Na vprašanje mestnega svetovalca glede tega je župan izjavil, da ni mogoče izplačevati pokojnin, ker je mestna blagajna prazna. Stran 1? *Ve?ern! JHli, cfiTe 58. julija im Sfev. 168- K»%o začnemo s so-clalizacifo? V zadnjem času je naše delavstvo stopilo v odločen boj za delavske zbornice, Misel, da naj delavstvo samo po svo jih zastopnikih odloča o svojih stanovskih zadevah, je predvsem vsled mogočne agitacije kršč. socialnega gibanja, — globoko prodrla med delavske vrste. Ta boj za delavske zbornice se bo odločil ob volitvah: če bo delavstvo sledilo komunističnim študentom, se bo moralo zadovoljiti z večno tolažbo o revoluciji, — če si bo pa, močno organizirano, priborilo v resnem boju dovolj političnega vpliva, bo moglo začeti z uresničevanejm svojih velikih ciljev. Dozdeva se, da delavstvo v trumah zapušča komunistični tabor in da hoče z resnobnim delom in trdim bojem delati na to ,da se pri nas izvedejo reforme, ki fh zahteva krščansko-social. proletariiat. na izmed prvih ir> glavnih bojnih točk je socializacija. Na zadnjem shodu zaupnikov S. L. S. so delavski in kmetski zaupniki naj dobe pravico, sodelovati pri solucijo ; »Premogovniki, plavži in rudniki in kjer kaže socialna korist, tudi druga podjetja naj se socializirajo. Njih uprava naj se izroči upravnim odborom, sestavljenim iz zastopnikov javnih oblasti ter iz zastopnikov delavcev, uradnikov in konsu-mentov. Zastopniki naj se volijo po proporcu. Če je podjetje primerno za zadrugo, naj se pozadruži.« Slovenska ljudska stranka nimr. navade ,sklepati resolucij zato, da izginejo v miznicah. Delavno krščansko ljudstvo hoče socializacijo industrijskih obratov in jo bo izvedlo. Tudi kmetski zaupniki so z navdušenjem glasovali zanjo in poudarjali, da hočejo onim kmetskim sinovom', ki pojdejo v tvornice, zagotoviti pošteno plačilo za pošteno delo. Tu se je ravno pokazalo, kako ozko so zvezani interesi delavca in kmeta, Pred nas stopi vprašanje, kako bomo začeli s socializacijo. Čez noč ne pojde. Korak za korakom si bo delavstvo moralo pridobiti tal v obratih. In prvi kc-rak naj bi bil ta-le: Od delavstva izvoljrni zaupniki naj dobe praivco, sodelovf 'i nri upravi, imeti vpogleu v vodstvo podjetij; oni naj imajo besedo, ko se določajo mezde. Dajejo naj vodstvu informacije o željah in zahtevah delavstva. Ti zaupniški delavski sveti naj bi se volili po proporcu. Istočasno se pa zakonito določi, da imajo uslužbenci industrijskih obratov (delavci in uradniki) pravico, biti deležni na čistem dobičku. Delež, ki ga dobi delavstvo, določi komisija, sestavljena iz delavskih zaupnikov, zastopnikov javnih oblasti in konsumentov. Kaj bi bila posledica teh prvih korakov do socializacije? Delavstvo bo soudeleženo pri upravi obratov. Imelo bo vpogled v trgovske posle, videlo bo, kako uspeva podjetje, spoznalo bo ves notranji ustroj tovarne. Torej bo moglo z mnogo večjo sigurnostjo staviti mezdne zahteve in bo vedelo, kako daleč sme iti, ne da bi ogrozilo obstoj industrije. Kapitalistom bi delavci izvili iz rok nevarno orožje, s katerim se danes bore proti delavskim zahtevam: oni radi poudarjajo, da bodo morali zapreti tovarne, če ugodijo delavskim zahtevam. Delavski zaupniški sveti bi se pa na lastne oči prepričali, ali je obrat v nevarnosti ali pa so te tožbe samo pesek v oči. Zaupniki bi mogli iz Knjig ugotoviti, da podjetje dobro uspeva in da lahko ugodi delavskim zahtevam. Če bi se podjetnik kljub temu branil, ugoditi upravičenim zahtevam delavstva, potem bi moral nastopiti z vsem poudarkom zastopnik oblasti; ta bi opozoril podjetnika na njegovo dolžnost. Če bi se podjetnik kljub temu upiral, bi mu mogli po zakonu odvzeti ves vpliv na vodstvo tovarne. Nadalje bi bili delavci deležni čistega dobička. To je potrebno in pravično. To bo prineslo tudi več veselja do dela, več solnca in zanimanja v tovarne, ko bo vsak delavec vedel, da dela tudi zase in da je tudi zanj koristno, če obrat uspeva. To je prvi korak do socializacije. Kr-žčansko-socialno delavstvo v Jugoslaviji, pojde z vso silo v boj zanjo. Z mogočno organizacijo si bo naš proletarijat pridobil svojo pravico v kapitalističnem svetu. Pravico do kruha in pravico do soodloče-vanja v obratih! KONVENCIJA GLEDE PLOVNIH REK V PARIZU. LDU Belgrad, 27. julija, (Uradno.) Dne 1, avgusta se v Parizu s,estane konferenca, ki bo določila splošne konvencije glede plovnih rek, H konferenci so pozvane vse zaintei esirane države. Za podonavsko konfederacijo bosta konfeernci prisostvovala dva Nemca in po en avstrijski, jugoslovanski, madžarski, češkoslovaški, ru-munski, bolgarski, francoski, italijanski in angleški delegat. Pozvana sta tudi angleška predstavnika Huyes in Troubnd-ge, ki bosta podala svoje referate. NASI UJETNIKI V RDEČI ARMADI. _ Dunaj, 27. julija. (Izvirno.) Iz Rusije vrnivši ujetniki pripovedujejo, da je sovjetska Rusija ustavila nadaljnje vračanje vojnih ujetnikov z Sibirije ter ujetnike mobilizirala v svoji delavski armadi. Ta na-redba, ki nasprotuje pogodbi o izmenjavi ujetnikov, naj b ostala v veljavi do 15, septembr? Ujetniki morajo opravljati dela v urakldh rudnikih, deloma pa tudi pri žetvi opravljati težka dela, RUSI ZAVZELI BRODY, LDU Varšava, 27. julija. (Br szžično.) rrontno poročilo od 26, t, m.: Sovražni oddelki, ki prodirajo ob cesti iz Grodna v Bialistok, so zasedli Sokolko, Južno od železniške proge Volkovisk—Bialistok so zasedli sovražniki Swylocz. V odseku Dereza je 14. pehotna divizija odbila vse sovražne napade n i črto ob Jasioldi, V Po-lesju majhne prrske. Na južni fronti smo morali vsled prehudega sovražnega pritiska izprazniti Brody, Ob Dnjestru, v odseku Ivanje Puste so prekoračili boljševi-ki Zbrucz na odseku fronte, kjer se nahajajo ukrajinske čete ter zasedli Ljubjanko in Czarno Karczmo. Boji se nadaljujejo. LDU Washington, 27. julija. (Brezžično.) »Associated Press« javlja iz Varšave, da so Poljaki prošli teden izpraznili Bialistok, Od 80.000 prebivalcev jih je zbežalo več kot 50.000 pred boljševiki. Vse prodajalne v Bialistoku so zaprte. Pol kg kruha stane v Biahstoku 60 ameriških centov. PGSODBA MED AVSTRIJO IN RUSIJO, LDU Dunaj, 27. julija. (DunKU.) *Po-iitische Korrespondenz« piše: Inozemski in tuzemski časopisi raznih strank različno kombinirajo vesti o sklepu pogodbe med Avstrijo in Rusijo. Vočjgled vsem tem 'vestem, naj pribijemo, da med avstrijsko republiko in rusko sovjetsko vlado ne obstoje drugi dogovori, kakor oni, ki so bi-j Ji ze objavljeni. Potemtakem so vsi zaključ-I ki, posebno oni, ki izvirajo iz prihoda inskega delegata na Dunaj, izmišljeni. Določna pogodbe glede vojnih ujetnikov je odobrila celokupna državna vlada, V sporazumu z zastopniki vseh parlamentarnih strank. Pogodba je bila tudi javnosti predložena. Demokratična republika Avstrija noče z nikomur in na noben način imeti tajnih diplomatičnih stikov. Naprodaj. (Iz vrst delavstva.) Marsikaj tako človek stakne tu in tam po svetu. Pred par dnevi sem slučajno naletel na pogovor, ki me je začel zanimati, in se mi je^ zdel precejšnje važnosti. Napel sem tisti čut, ki se mu pravi posluh, da mi kakšna besedica ne uide. Pogovor^ se je sukal okrog delavskih organizacij. Zato me je stvar še bolj zanimala, posebno, ker je bil eden izmed dveh, ki sta se pogovarjala, v e 1 e k a p i-tališ t. Šlo je predvsem za kršč. čoc. strokorao organizacijo in soc. demokra-sko. Prišla sta v pogovoru do one točke, pri kateri se po navadi kapitalistu obraz skremži, namreč: mezdni boji, pogajanja, zanteve, ki jih delavstvo stavi potom svojih organizacij. Pri tem se pa podjetnik izrazi, da je vsakemu podjetniku ljubše, ako so v njegovem obratu delavci organizirani v socialistični organizaciji kot pa v krščansko socialni. Drugemu seveda to ni šip tako hitro v glavo in je vprašal podjet-nika, naj pove vzroke in pomisleke, ki jih ima;o podjetniki napram krščanski socialni de’avcki organizaciii. Sedaj omenjeni podjetnik prične približno tako-le. Jc.z tega ne zanikam, da nisem z vrst kapitalistov. Imam v S*£veiji eno tovarno, ude- A'Že? ^em pri Poci'cti>’n ^ Nemcem, Angleškem ni v Ameriki, prepotoval sem precej držav, se zanimal za odnošaje, kakor doma tako tudi v drugih državah med podjetniki in delavskimi organizacijami, shsal sem različna mnenja, ampak eno je bilo pri vseh enako, in to je odgovor na mojo poprej izrečeno trditev glede organizacij, Veliko podjetnikov mi je dalo to zatrdilo: »Verjemite mi, da bi imel veliko rajši moje delavce, ako bi bili vsi organizirani v socialistični organizaciji kakor pa,, če so v krščansko socialni, ker socialistična organizacija se da podkupiti, do-cim se pri krščansko-socialni organizaciji s takimi stvarmi nič ne da narediti. In na to Vam lahko prisežem, da sem govoril resnico, To trditev, katero sem sedaj nasproti Vam izrekel, nisem slišal samo od enega, temveč kamor sem prišel, kakor sem že poprej omenil,« S tem je bil med njima tudi pogovor glede strokovnih organizacij izčrpan. Drugi pogovori me potem pa niso zanimali; glavno me je zanimalo to, kakšno sodbo bo izrekel, in to sem zvedel. Od naše strani smo se tega vprašanja bolj ogibali, ker ako Človek nima doka-zov, je boljše, da molči, ampak zgoraj navedeno je pa izjava podjetnika, na katerega besede se lahko zanesemo, v kolikor se je b>lo mogoče informirati. Premišljeval sem,- da li je to mogoče. Meni se zdi naravno, ker pristaš materialistične organizacije vidi rešitev svojega socialnega programa že v tem, ako on sam že postane deležen odpadkov s kapitalistične mize, akoprav bi bili to judeže-vi groši, za katere prodaja svoje sodelav- ce. PoUllina novice. -f Komisija za izdelavo tustave, Komisija za izdelavo ustave in osnovnih zakonov v zvezi z ustavo Je zaključila svoje delo glede načrta ustave in zakonov in začela izdelovati zakonski načrt o upravni razdelitvi Jugoslavije. + Odhod francoskih misij. Kakor do-znava belgrajski presbiro, odpotujejo v kratkem iz Jugoslavije vse francoske misije, ki se še tu nahajajo. 4- Izjava rumanskega poslanika v Bel-gradu, »Pravda« poroča: Ze 20 dni se po-natiskujejo po listih v naši državi vesti o mobilizaciji v Rumuniji, o vpadu bcljševi-p° j’V Besarabijo, ° zavzetju Černovic itd. Radi tega smo se obrnili ponovno na tukajšnjega rumunskega poslanika in dobili oci njega pojasnilo, da ni na vsem nobene resnice. V Rumuniji vlada popoln red in mir, na mejah ni nobenega gibanja in ru-munska vlada ne dola nobenih vojrih priprav. V tem smislu je tudi rumunsko poslaništvo prejelo brzojavke od ministrov Avaresca in Joneska. Poslaništvu istotako m znano ničesar o nameri rumunskega kralja, da bi posetil Belgrad. + Bajski Madjari in Nemci za Jugoslavijo, Ko se je minoli teden vozila mednarodno komisija za določitev meja iz Subotice v PeČuh, je množica 5000 Madjarov in Nemcev v Balčamašu ustavila vlak in izročila komisiji spomenico, v kateri za-b*ev.^j°' .na) se bajski trikot pripoji Jugoslaviji, Enako spomenico so v Bikiču izročili komisiji Madžari, ki jih je prišlo na postajo 3000. V Baji sami pa je sprejelo komisijo na kolodvoru nad 10.000 organizira -ninih delavcev, so istotako zahtevali, da ostane Baja pod Jugoslavijo. -j- Židje in kapitalisti vkup. Demo-kratska »Pravda« v Belgradu je Čez vse mere zadovoljna z novosadskim »Deu-tsches Volksblatt-om«, ki je glasilo pan-germanskega Bunda. Temu se ni čuditi, ker se tako okolu enega kakor drugega lista zbira »cvet« žjdovstva in kapitalizma. Tako so se bratci našli preko vseh narodnostnih ovir. + PoiniloBčenja subotiških obsojencev. Regent je pomilostil osmorico subotiških upornikov, ki so bili obsojeni na smrt, kazen se jim izpremeni v daljšo ali krajšo ječo. -f Nemčija in Rusija. Pod tem naslovom se peča »Arbeiter Zeitung« z dvojno možnostjo: da bi hotela ententa prevažati čete in vojno blago na Poljsko preko Nemčije in da bi se hoteli nemški generali z vojno močjo Nemčije vdinjati ententi v vojni proti Rusiji proti temu, da bi dobili plačilo v ozemljih na račun Poljske. List pravi, da se bo taki nameri uprl nemški proletariat z oboroženo roko- »Zločin na bodočnosti nemškega naroda bi bil — nadaljuje list — ako bi se Nemčija za skledo leče prodala ententi in vodila njeno vojno proti Rusiji. Nemčija z Rusijo ne sme priti v sovraštvo. Ne sme se ponižati za najemnega vojaka zapadnega imperializma. Nemški proletariat ne more posnemati ruskih metod razrednega boja, ne more in noče se pa tudi dati zlorabljati kot orodje v boju proti ruskemu proletariatu. In nom-ški proletariat je močan dovolj, da tako nakano prepreči. Moč nemškega proletariata bo svetu prihranila prizor, da bi Lu-dendorff pod Fochovim vrhovnim poveljstvom korakal v boj proti Brusilovu. Ententa nemških tal in nemškega orožja ne bo uporabljala proti Rusiji. -f Dvomljiv mažarski dementi. Ogrski tel. koresponcienčni urad je demetiral poročila nekaterih listov o delni in splošni mobilizacij na Ogrskem kot popolnoma neresnične. Kdor pa je nekoliko poučen o pisavi mažarskega časopisja, na ta dementi ne bo mnogo dal. Vse skupine, ki so vzele legitimacije za Maribor in še denarja niso poslale, naj store to nemudoma. Denar se naj poš-lje po poštni nakaznici na Jugoslov. Strokovno Zveo, in ne po položnici, + Na kakšna pota je zašlo čeSko delavstvo. Brnski »Den« piše: Boljševiško gibanje je najbolj zakrivilo razpor v naši republiki. češko delavstvo služi morda nevede židovsko-kapitalističnim interesom. Kako vse^ drugačnih nazorov so bili delavci ob početku svojega gibanja, o tem priča tale: dogodek: dr, Chleborad je sklical na 17. meseca grudna 1867. I. shod praškega delavstva na Streliški otok, na katerem se je razpravljalo o ustanovitvi delavskega društva »Oula«. Udeležencev ni bilo dosti, sešlo se je le nekaj nad 60 delavcev, ki so sprejeli Chleboradov predlog. Na 1, dan marca se je vršil zopet shod, na katerem je bil dr. Chleborad izvoljen za predsednika. — Deputacija je prosila kardinala Schvvarzenberga, da bi poslovanje »Oula« blagoslovil s slovesno sv. mašo na Tinu. Društvena zastava je bila blagoslovljena nb slovesni službi božji. Dr. Chleborad je pn* Čel svoj govor povodom pokladanja teme 1 nega kamna za Narodno gledališče n* ®*’ nifestacijskem delavskem shodu z bese*13” -- - - “IraP mi: »V imenu troedinega Boga, v svetnikov naših čeških patronov oh**)8? prvi shod čeških delavcev,« Na shodu j Kila cL flllEC ^ ' bila sprejeta resolucija, koje i.uu»» -- ; glasil: »V kar Bog pomozi!« — 1873 je imelo njih glasilo napis: Listy, časopis socialno demokratov Pač lep začetek a konec? ^ bnrine novice- — Lump-rijfi s sladkorjem. V času so cene r^adkorju nekoliko pa« ‘ vendar še dolgo ne tako, da bi si * ska družina mogla kupiti potrebno koli • no sladkoria. Pretekli *eden je sladi«* po 50—52 K za 1 kg. V petek pa naenkrat zmanjkalo v vseh ljubljanskm govinah sladkorja in ga ni bilo dobiti prav nobeno ceno. Vsak trgovec slaj*11 ja je dobil namreč v petek dopoldne ji* cd nekega trgovskega kartela, da. oai P*, neha s prodajo sladkorja do nadaljnjež®' * se določijo enotne sladkorne ce^c' ji korja je bilo v petek v ljubljanskih skia ščih in pri trgovcih, kakor to trdijo P0/1^ valci razmer, najmanj 60 vagonov, ki JUD mu pa je izginil iz prometa. Obenein P se je iz gotovih ljubljanskih trgovskih * gov razširila po Ljubljani zlobna in ner. ničn avest, da se je potopila ameriška drnica, ki vozi za sladkorno cenHfv^-Ljubljani 16 vagonov ameriškega sladko*!®* To pa je zlobna laž, ker je Pr0^°^^jl došla jadrnica srečno v Sicilijo in je , v petek iz Trsta parnik, ki ji bo P?1*13*-.1 da hitreje pride v Trst. To je resnica, drugo je hudobija in zopetni naskok na uboge konsumente, Pt'e“', -jj delavstvo. Kakor čujemao, bodo P f ,j. ceno za sladkor na 66 K za kilogram, “ ^ ravno so nam pred kratkim obljubljali' ^ bo kilogram sladkorja veljal okroglo ali pa še manj. Opominjamo trgovce in VJ ki imajo manipulacijo sladkorja, naj prenehajo z odiranjem. Oderuštvo je 1“ ^ izdajstvo nad domovino in dolžnost d rt* bi bila, da oderuštvo po zakonih o izdaji kaznuje. Delavstvo itak letos iu valo sladkorja in najbolje bi bilo, , j, združijo vsi konsumenti in bojkotirajo 9 ^ kor toliko časa, da bo ta po prime011 tudi delavstvu dosegljivi ceni, « -j, — Štrajk v predilnici v Dugfr«**. Hrvatskem traja že sedem tednov. Ve’ stvo bi šlo rado zopet na delo, toda to ^ niško ravnateljstvo se noče niti P°£ in računa na to, da se bo delavstvo ^e< no brezpogojno udalo in šlo delat za danjo plačo 70 K tedensko. Sedai teljstvo celo grozi, da bo vrglo -Mo iz stanovanj. Poverjeništvo za s0f1rjlo skrb doslej za delavstvo ni ničesar sto Pač pa je parkrat poslalo v Dugareso ^ zasiopnike, a ti so paktiraii s tovarno«., so jih pogostili in jim dali svoje je. To je nedopustno. Ali mora delav®?^ vselej najprej iti na ulico, da se_ P^uue' činitelji zdramijo in zavedo svojih do ^ sli? In ali kapitalisti res mislijo, daj, ko se je delavstvo samo odp°' ^ komunizmu, pokopana delavska stva* ma? Motijo se! . — Razdelitev zemlje v novosa«* f, okraju. Doslej se je razdelilo od v stev v novo sadskem okraju 3723 oral jj, lje. Razdelitve je bilo deležnih T27 ^ ^ eseb in prostovoljcev. Prostovoljci^ j$\\ številu — so dobili po 5 do 9 oral, jjjj po 3 do 4 orale. Za zemljo prosi * proriovoljcev. , — Izvoz subife češpelj, Stroko^^' računajo na pcdlagi dobljenih Pj^ljC' na to, da bodo mogli letos iz naše sll, vine izvoziti do 12.000 železniških v hih češpelj. p«. — Zamanjava denarja na Reki- Jj ki se zadnjič zamenjavajo krone za j8 sicer se dobi za i K 90 rešit ega ^ ugoslovanskega dJP in za 9 K 10 1 liro. — Haj&ačtvo v Slavoniji. 0'-jcŠk^"8Vi’ Obrana« poroča, da so se začeli po ^ ji tiski županiji organizirati zeleni k* pobeglih zločincev, bivših »Čas« pfS cij d« dobnih živ!jev. Doslej deluje 'i 1 čet, ki so dobro oborožene — Stavka na češkem. na podlagi zanesljivih iiJoi Aia-*^ sti o splošni stavki v okraju /‘era< gre samo za delno stavko, ki sc 0jjr6l samo na četrtino delavstva v tem Dosedaj so pozaprli do 20 oseb. jfoed — KrSčaaska šola na zmagala. Te dni je bil v holam-* ci sprejet zakon, s katerim sc J:aS?r2aVlnI,ll ske šole popolnoma izenačijo z r,zitivIj,c šolami. Tako so katoličani in P ^ei'1 verni protestanti na Holandskem za kar so se borili 40 let. ,j(rraJs*<1 — Valute. Dne 20. julija na b0 j ofl' borzi: 20 dinarjev v zlatu gleški funt 68 din.; 100 francoski« 145 din.; 1 dolar 16 GO din.; 100 i a ^ jej« lir 110 din.; 100 levov 40-50 di»v . joO 51 din.; 100 nemških mark 46 dJ .^,-ijsKJ škosiovaških kron 38 din.; 100 a J|fevl63. v.Večerni Ust«, 'dne 28. julija' 1920. 11 din- — Dne 27. julija na zagrebški *■ 1 dolar 70 K; 100 avstrijskih kron *; 100 carskih rubljev 125 K; 1 napole-aflor 325 K; 100 nemških mark 175 K; 100 to , K; 100 italijanskih lir 410 K; 100 270 ^ kron 144 K; 1 anSleški funt Sr i 17. Označba meseecev v Zagrebu, Zapojta ma^*strat )e izdal naredbo vsem TO uradom da morajo poslej navajati sr z kdernacionalno označbo: janu-ir’ ‘ebruar itd. X i®e se ni zanesti. Zagrebške iein u 6 ^ov’ine« dan za dnevom priobču-Kurffl0 K-Vene °dl°fee, s katerimi razni j. 1 ® Hermsteini izpreminjajo svode t ^na Vlv^-aciičeviče, Hraniloviče in dru- L' Strast 3 ice. ^oralne le gmotne Posledice niške re- vohiclfe. stran ?.jf°^asnl sodbi in izpovedbi nepri-«iii n iv.^^ i« Prinesel boljševizem Ru-1 *n SosP°darsko smrt. Da je lieniu 6 • *rar^ iud vsemu kulturnemu živ-liti ’ ^rez VEeža drugega lahko mis-lOČila n!11?.6’0 nam Pa *° mec* drugim po-Rusi"’ g- Pravkar o svojih izkušnjah v Se J1, iavljaio italijanski socialisti, ki so ‘ nedavno vrnili od ondi. Wtu mora‘-a biti temelj vsaki 5e ri' Toda vere boljševiški slovar sploh izTyvfZni0’ a š°i° s° noleg tega, da so ji PoDo/11 vcrska tla Judi drugače po-J!°ma podili in razmetali in hoteli na Poseh Pre)šnjega zgraditi nekaj čisto iastnnega' svoieša: stavbo boljševiške fcjj ,a' vse doslej obstoječe nadkriljujoča lgj.ajj® kulture. Stavba naj bi bila veli-jšlovil namera sc ie žalostno iz- ajjj /!.a: pod rokami boljševiških kultur-. kir j 'arjev je nastala revna, pohabljena ^ ka, žalostna vrstnica ljudskih kuhinj ^jfpodarskem polju. Vsa statistika o bolj- *m VSe »vzorne« šole, ki jih imajo r4(jLeVjH Pri rokah, da z njimi strežejo ^Vednim tujcem, so zgolj Potemkinove Pot« Ludano Magrini, ki se je L u in si te vasi od blizu ogledal, pi-»Secolua. p^^evjetska vlada je šolstvu vsekakor mnogo skrbi. Odprla je nešteto silni ^°1 in jih poverila vsakovrstnim za-ujc 01 ti^iteljem. Povsodi je otvorila čital-ja]j 'kndžnice in muzeje. Boj proti analih je tako razširila, da je vsak de-jsjj c< ki ne zna čitati in pisali, dolžan ob-4n.,yati dvajnesečni večerni tečaj za %in e‘ Velik program, veliki načrti, tnla i^atistike o šolstvu, a dejansko je uj v Rusiji neurejena in vsa narobe, nje-?Pehi sploh zelo peaanjkljivi. v ruski šoli, kakoršna je danes, se uj a uči in še manj nauči. Ako se je jav-nlej0uk razširil in se je abeceda zasejala tftel.,.neuke množice, je pa zelo padla te-kuit °st. Pouka samega. Na področju više ■visok ’e nastopilo pravo opustošenje; , zavodi umirajo, vseučilišča so osa-m propadajo, W m boljševiške šole je: enotnost. °do *azdelitev po namenu in strokah je ^°la b- a‘ ^ Rusiji j® danes samo ena Otj * .Se v en‘ sami ravni črti stopnjuje. šol;ravljene so celo tehnične in trgovske šolski sveti so sestavljeni iz če-cev % u®tte!jev, četrtine starejših učen-tjjj ’ krtine delavskih delegatov in četr-j, . 2astopnikov centralnega komisariata ,ayni pouk. si v bil program, ki se je pa v prak- Us-Jl drugače izvedel, večinoma s slabim grim- m> Učitelji so se pritoževali Ma-kom • vemo, kaj pravzaprav žele brez nistk« V tem pa deca životari v šoli Se z Pfavega pouka in discipline, pečajoč Prev yD^ntm delom, ki se pa navadno iz-rze v igranje. 400 ^ Vladni statistiki je v Petrogradu drurt-f* . Tuda mnogo teh šol je zaprtih, v *Tuji >-1 Pa število otrok smešno r.izlco. Parm. ^ežatom razkazujejo boljševiki 50{ P,i‘ašč za to namenjenih »vzornih« isk', afinni se je potrudil in zasebno ob-aju : tudi druge šole. Neka upraviteljica «il0'®. Priznala, da izmed vseh 400 šol za životari komaj polovica. »vzornih« šolah je videl veliko kiHM* yscpovsod, samo v fizkalnem ka-te >e debel prah pokrival vse pre 'meče dnfniarr?en e’ se ze dolgo m nih-Sq tcj.' P° spalnicah je videl, kaKO *like U ln kde nal®pljcne svetniške od otr, Nadalje se jim je nekoliko pojasnilo glede čipkarske zadruge, njen pomen, ustroj m koristi, ki jih imajo čipkarice od zadruge, iTako se je začelo gibanje tudi po hribih, prišlo je spoznanje, da tako ne more iti pri čipkarstvu dalje, kot je šlo pred vojno, ko so bile čipkarice pod težo kapitalizma jprave sužnje. , Pirniče pri Medvodah# Čipkarice tz Pirnič in okolice so si v nedeljo, dne 25, l m. 0b 4. uri popoldne ustanovile svojo skupino. Govoril jim je referent iz Ljubljane, Lepo število navzočih je pritrjeva-je sledilo* predavanju o važnosti in pomenu organizacije in stanovskem zadružništvu. Izvolil se je odbor iz petih članic s tov. Ivano Kristanc kot načelnico. Navdušenje za poživljenje čipkarske ženske domače obrti je splošno. Vse hoče delati in služiti kruh, kar je umevno, ker vlada ravno v tem okolišu prav znatna brezposelnost med ženskim stanom. Tu bo treba skorajšnje odpomoči, kakor hitro se oivori Centrala. Od slednje se vse pričakuje. Da se to zgodi, poskrbi Jugoslov, strok, zveza! < Toiiaesto delavstvo. Doklade v tobačnih tovarnah Jugoslavije. Iz Belgrada poročajo Zvezi tobačnega delavstva, da se sedaj končno vendarle bližajo zahteve tobačnega delavstva svoji rešitvi. Uprava monopola je na zahteve delavstva že izdelala in predložila svoje predloge ministrstvu financ v odobren j e in izplačilo. Naš zastopnik v Belgradu je dobil kia razpolago vse podatke, ki so zelo zanimivi. Zahtevala je / ljubljanska tovarna po naši krščanskosocialni organizaciji 120 % poviška, ljubljanski socialisti in komunisti pa so zahtevali 72 %. Uprava monopola je predložila finančnemu ministrstvu predlog za 30 35 Jo, 10 % povišanja. Sarajevski komunisti so zahtevali 50%, ib %, 40 Jo, uprava monopola pa je predlagala 30%. Za dalmatinsko tobačno delavstvo so zahtevali komunisti le 20 %, čeprav je dalmatinsko delavstvo najslabše plačano. Naša organizacija je zahtevala za Sin j nad 3.00 %• Uprava monopola je uvidela, da so komunistične zahteve le pljunek v vodo in je predlagala mnogo več kot so zahtevali komunisti; predlagala je namreč 40 %, 50 %, 66 Jo. \ , Rudar. Zagorje. Skupina Jugoslovanske Stroškovne Zveze — Zveze rudarjev — je poslala .deželni vladi za Slovenijo (Poverjeništvo . za socialno skrbstvo) v Ljubljani »ledečo vlogo: Trboveljska premogokopna družba je v soboto, dne 17. julija 1920 dala razglasiti po svojih organih, da je ona pripravljena izplačati nabavni prispevek, ki je bil sklenjen in priznan v pogodbi, sklenjeni dne 17. junija 1920 med unijo rudarjev, in družbo, tudi tistim delavcem, ki so morali pred izplačilom nabavnega prispevka, to je dne 26. junija odriniti na poziv k .vojakom pod sledečimi pogoji, ki so: 1. Da vse delavstvo premogokopne družbe dela pet (5) nedelj, pričenši dne 18. julija in nadalje vsako drugo nedeljo do 12. septembra 1920. 2- Da te nedelje, ki so določene Ba delo doseže produkcija tri četrtine navadne produkcije, ako katera izmed teh nedelj ne doseže te produkcije, se ne upo-gteva. 3. Ta nabavni prispevek se pa izplača samo tistim odišlim delavcem, ki so ppročeni in ki so vzdržavali stariše, stanujoče v rudniškem revirju. Proti tem sMepom protestiramo v imenu skupine Jugoslovanske Strokovne Zveze v Zagorju ob Savi najodločneje in sicer: 1. V pogodbi sklenjeni dne 17- junija 1920 stoji, da mora 'delavec, ki hoče dobiti nabavni prispevek delati najmanj tri mesece pri rudniku, da doseže popoln nabavni prispevek, ti delavci so delali pri rudniku večinoma po več let, torej so popolnoma upravičeni, da se B9 jim izplača. 2. Družba je itak v pogodbi pristala na ta nabavni znesek, da ga izplača pod tem pogojem, da ji vlada dovoli povišati ceno premoga, torej ji je že tukaj zagotovljeno kritje izplačila tudi tistim delavcem, ki so morali iti par dni pred izplačilom k vojakom, ker četudi družba mesto teh nove delavce vzame v delo, se istim ta nabavni znesek ne bo izplačal, ampak bodo istega deležni šele po pogodbi, ki bo sklenjena od 1. oktobra nadalje. Ako družba ne tirja od delavcev, ki so po izplačilu nabavnega prispevka zapustili delo in odšli drugam prostovoljno, je ona s tem priznala, da so ga upravičeni dobiti, ker se je itak zahtevalo od vsakega delavca, da je moral biti vsaj tri mesece v delu pri tem rudniku, da je bil upravičen ga zahtevati, flore j so ga tudi ti delavci, ki niso odšli prostovoljno od dela, ampak jih je pozvala država na vojaško službovanje, popolnoma .upravičeni, da se jim izplača. Če pa je družba napram delavstvu, ki je moralo zapustiti delo na poziv države tako ozkosrčna, naj jim odtegne procentuelno za tistih pet dni, ki so pred izplačilom nabavnega pri- spevka rituali z 'delom, drugače pa zahtevamo, da poverjeništvo družbo prisili, da izplača nabavni prispevek vsem, ki so vsaj tri mesece delali pri rudniku brez razlike kakor je sklenjeno v pogodbi. Ker je družbi že zagotovljeno kritje tega izplačila, s tem, da se ji je dovolilo zvišati cene premogu, 4. S tem, da družba zahteva od delavstva, da dela ob nedeljah izvršuje atentat na delavsko pravo, katero mora delavstvu priznavati nedeljski počitek. Vodstvo skupine Jugoslovanske Strok. Zveze prosi torej poverjeništvo za soc. skrb, da o tem pri družbi posreduje, ker je družbi že s povišanjem cen premogu kritje zagotovljeno brez ozira na to, da ima itak ogromne dobičke. — Zagorje, dne 21. julija 1920. — Alojzi] Vertovšek, predsednik, 1. r. —< Leopold Dolinar, tajnik, 1. r. Delavsko zadružništvo. Skupščine I. ljubljanskega delavskega konzumnega društva se bodo vršile dne 8. avgusta t. L in sicer v Prevaljah v proda-jalniških prostorih ob 8. uri dopoldne; v Mežici, v prodajalniških prostorih ob' pol 11. uri dopoldne, in v černi pri Matevžu tudi ob pol 11. uri dopoldne. Člani se vabijo, da se udeleže skupščine v obilnem številu. Skupina Prevalje ima voliti 3, skupini Mežica in Cerna pa vsaka po 2 pooblaščenca in ravno toliko namestnikov. Doslej so se vršile sledeče skupščine I. ljubljanskega delavskega konzumnega društva: 17. julija: v Trbovljah, ter so bili izvoljeni za pooblaščence sledeči člani: Josip Žmavc, Avgust Jordan, Ivan Zupan star., Martin Gričar in Domenik Kolenc. V Sv- Križu pri Kostanjevici pa se je vršila skupščina dne 18. t. m., ter so bili izvoljeni: Janko Komljanec, Franc Marolt, Franc Grubič, Martin Komljanc, Ana Hribar. Dne 25- t. m. so se pa vršile skupščine v Tržiču in Križah pri Tržiču in so bili izvoljeni v Tržiču: Karl Pirc, Martin Slapar, Ivan Majeršič in Jožefa Pogačar. V Križah pa: Rudolf Kapš, Josip Sitar in Josip Naglič. Posebno dobro so bile obiskane skupščine sv. Križa in Tržič, člani so pokazali, da se zanimajo za naše zadružništvo. Stavblnskl idelavec. Kamnik. V tovarni na Perovem so delavci organizirani pri komunistični organizaciji in so naša dva delavca takorekoč vrgli iz tovarne. Jugoslovanska strokovna zveza je vložila vsled tega pritožbo na obrtno nadzorništvo s pristavkom, naj ono posreduje in se da zadoščenje dotičnima, ki sta bila terorizirana s tem, da se jih sprejme nazaj v delo in krivce kaznuje. Obrtno nadzorništvo je zadevo uredilo in nam poslalo prepis zapisnika, sestavljenega pri obravnavi dne 22. t. m. na licu mesta, Zapisnik obravnave: Zapisnik sestavljen dne 22. julija 1920 v tovarni za bravarsko in železno robo d. d. na Perovem pri Kamniku. Navzoči: za dež. vlado: ing. Anton Stebi, višji obrtni nadzornik; za delodajalca: ing. Stevo Furtinger, kot vodja podjetja; A. Peyer, stavbeno podjetje v Zagrebu. — Za delojemalce: gosp. Iv. Hlepš, zastopnik strokovne komisije; gg.: Pogačar Ivan (je že odstopil), Gedilnik Franc, Pavlič Franc, Zupan Miha, Osolin Franc, delavski zaupniki izvoljeni na občnem zboru delavstva dne 18. julija 1920, Predmet razprave. Je pritožba Jugoslovanske strokovne zveze št. 2667 od 19. julija 1920 vsebine, da so komunistični delavci odstranili od dela dva člana Jug. strok, zveze in sicer delavca Belcijan Alojzij in Benda Franc. Zaslišita se najpreje omenjena delavca, katera sledeče izpovesta: Midva sva se organizirala dne 16, junija pri Jugoslovanski strokovni zvezi in od tedaj naprej se je zahtevalo od nas in sicer prvič 9. t. m,, da se organizirava pri osrednjem društvu stavbinskih delavcev, drugače si morava poiskati drugje delo, Zaupniki izpričajo, da sta se izrazila imenovana, da se raje pri duhovnih organizirajo kakor pri barabah.. Dne 15. t, m. sta prišla k nama del. zaupnika Pogačar in Cedilnik v spremstvu okoli 20 delavcev, ter sta direktno zahtevala, da morava vzeti v soboto knjižico oziroma da pristopiva k imenovani organizaciji. Odgovorila sva: »Bomo že videli kaj bo.« Nato so nas zmerjali s farskimi podrepniki, da agitirava za vojsko in da nas bodo v vodo pomočili. Potem sva ostala na delu do sobote in vsa prišla tudi v ponedeljek zopet na delo. Ko nas delavci zatfledaio. nride za- upnik Pavlič k nama, ter pove da moreva dopoldne delati, a popoldne se bode nama natančneje povedalo. Midva sva odgovorila, da se ne pustiva od sodelavcev delati nobenih predpisov in greva raje sama. Na to sva šla k gospodu Furtingarju in sva zahtevala potrdilo, da ne greva svojevoljno od dela, nego na pritisk delavstva, Gosp. ing. Furtinger naju ni odpustil od dela, ker ni pripuščal nobenega terorja, nego nama izdal le potrdilo, da odhajava od dela, dokler se ne uredi ta zadeva oblastnim potom. Ponedeljek popoldne, torek in sredo nisva prišla na delo in v sredo je bila na okrajnem glavarstvu tozadevna preiskava, kjer se je napravil sledeči sklep: v četrtek zjutraj se morava vrniti na delo in delavski zaupniki imajo pozvati delavstvo, da je bilo to nasilje krivično, da sc mora bodočnosti vsako enako nasilstvo ukiniti in da ostaneva nemoteno dalje v delu. V splošnem potrdijo delavski zaupniki te dogodke in izjavljajo, da bodo vse kar je v njih moči storili, da ne bode prišlo do enakih nasiljev in da bodo člani Jugoslovanske strokovne organizacije nemoteno delali na svojem službenem mestu. Da bodo tudi člani te organizacije zastopani v delavskem zaupništvu, izvolijo delavci organizirani v Jugoslovanski strokovni zvezi enega delavca kot delavskega zaupnika, katerega priznajo tudi ostali delavski zaupniki. Po prečitanju tega zapisnika, se potrjuje pravilnost in brezugovorno podpiše. Perovo, dne 22. julija 1920. Ing, Stevo M. Furtinger s. r., Belcijan Alojzij s. r., Benda Franc s. r., Pavlič Franc š. r., Cedilnik Franc s, r. Delavska zaupnika Zupan in Osolin ne podpišeta in odstopita od delavskega zaupništva. Ing. Stebi s. r., Ivan Hlepš s. r. Gospod ing. Furtinger, kot vodja podjetja izjavlja še, da ne bo odpustil imenovanih delavcev, tudi ako bi osrednje društvo stavbinskih delavcev pretilo z najstrožjim orožjem t. j. s stavko. Pogodbo, s katero bi zahtevalo delavstvo izključitev imenovanih, ne bo nikdar podpisal. Pač pa izjavlja, da bode sam prigovarjal imenovanim, da izstopijo iz službe, ker je prepričan, da drugače ne bo miru med delavstvom. Ing. Stevo M. Furtinger s. r. Tako se je ta zadeva sedaj poravnala. Pri vsem tem imamo pripomniti še to: Dolžnost obrtnega nadzorništva bi bila, da bi sc pozvalo k razpravi tudi zastopnika Jugoslovanske strokovne zveze, kar se pa ni storilo. Zato bi želeli, da v prihodnjič obrtno nadzorništvo, ako bo še kakšen enak slučaj, odpravi tudi ia nedo-statek. IT. Na progi Zagreb—Maribor volijo l.'slov«nski ©rl©vski fafe©F v Mariboru. Tabor »Svete vojske« se vrši v ponedeljek, dne 2. avgusta 1920, v Narodnem domu«. Pričetek ob 8. uri zjutraj. Govorili bodo: Dr. Matej Justin: Alkoholizem in ljudsko zdravje. Dr. Andrej Gosar: Socializem in akoholizem. Dr. Franc Kovačič: Delo za treznost na Štajerskem. Pavao Jesih: Sveta vojska na Hrvatskem. Marija Stupca: Boj zoper nenravnost. Antonija Šlupca: Boj zoper surovost. Naprošen bo tudi eden izmed zastopnikov ameriške de-putacije, da poroča o prepovedi alkohola v Ameriki, — Vse, ki boste na taboru, prosimo in pozivljemo, da počakate in se udeležite tudi našega tabora! Posebno pa še vabimo Štajerce, ki imajo najbližje, da pridejo in pokažejo zanimanje za to našo stvar. Kajti baš na Štajerskem Sv, vojska ni najmanj potrebna. — Popoldne ob drugi uri bo na istem mestu zborovanje »Dobrodelnosti«, Poročajo: Župnik Ant. Mrkun: Potreba dobrodelnosti. Župnik M, Štrakl: Dobrodelnost na Štajerskem. Nadzornik Fran Lavtižar: Zveza jugoslovanskih dobrodelnih društev. — Udeležite se tudi tega! — Takoj nato sestanek duhc čine, razgovor o stanovski organizaciji. Gg. katehetje, ki so se priglasili za mariborsko zborovanje (v petek, 30. julija, ob desetih dopoldne v dvorani društva katol. rokod. pomočnikov), naj bi se odpeljali iz Ljubljane z rednim vlakom že v četrtek ob 10. 41, min. dopoldne, da bi imeli med vožnjo po možnosti informacijski posvet. Do zborovanja bo pa možno priti tudi z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane v petek zjutraj ob 4. uri 15. min. VOZNI RED deči vlaki: A. V sredo, 28. julija t. L-odbo'oji* .g ^ ob 13. uri 10 min., prihod v Maribor . taJt 41 min. Na Zidanem mostu so .P.n vlaku skupina voz z 650 dijaki j j vlak,li katere pripelje na Zidani most rean odhaja iz Ljubljane ob 14. uri 15 ® «.«(*» B. V petek, 30. julija t. 1. odhod u * » ob 9. uri 30 min., prihod v Maribor 40 miD- „ Voii ste- ni. Na progi Gr abštan j —Maribor deči vlak: ,, « Grab; V nedeljo. 1. avgusta t. 1. oaM j Ijane ob 10. uri. Izvzeti so samo Or“ ^cgj meškega, belokranjskega in trebaDJ okrožja, ki vstopijo v petek v Zidanem <# v redni vlak, ki odpelje iz Zidanega mo 12. uri 28 min. . pr Orlice iz Gorenjske, Notranjske m lenjske se odpeljejo v petek 30. julija . ufj nirn vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 41 min. jtf' Druge Orlice se odpeljejo v soboto, lija. s posebnim vlakom, ki odhaja tz Ijane ob 4. uri’43 min. . ,,:ta t Učiteljstvo odhaja v petek, 30. Ju ot> rednim vlakom, ki odpelje iz LjubU® j tet 4. uri 15 min. in prekine vožnjo v P0,.^ O® jo nadaljuje z naslednjim rednim vlako 13. uri 41 min. „redo> Dijaštvo iz Hrvatske odhaja v p. 28. julija s posebnim vlakom, ki odpclJe ,u s e greba ob 13. uri 10 min. V Zidanem h*.°k; Ib dijak’ 15 m*0' i priklopi temu vlaku skupina voz z 6ijak|’ ri 1 *, e ’ Pevska zveza »Ljubljana« odpotm se odpeljejo iz Ljubljane ob 14. uri rednim vlakom v soboto, 31. julija ob 15 min. iz Ljubljane. ,a ^ Člani Jugoslovanske strokovne *vo* j0. odpeljejo s posebnim vlakom v soboto, J lija, ki odhaja iz Ljubljane ob 4. uri •m po-Vsi drugi udeleženci se odpeljejo sebnirn vlakom, v soboto 31. julija, ki iz Ljubljane ob 13. uri. k ^ v Korošci se vozijo s posebnim vla'“- ta0j» nedeljo, 1. avgusta. Vlak odhaja iz GraD ob 1. uri in prihaja v Maribor ob 4. uri ri** Posamezne organizacije se vračajo P° deSom voznem redu: ^jic Korošci se vračajo 1. avgusta 9P°ffe o® vlakom, ki odhaja iz Maribora—