Božji oblak
(Pravljica.)
J~, Iu6co deklica stopi na prag,               Deklica gleda v sinje nebo,
da bi videla božji oblak:                        sladko smehlja se ji modro oko,
Božji oblak, ki pelje v nebo                   Modro oko vidi samo nebo,
dušice naše nad črno zemljo.               kaj mu je zemlja s to črno temol
Deklica gleda in se smehlja,                 Kaj mu je noč, ki krije poljž,
zvezde žarijo sredi neba.                       kaj so gozdovi, ki mirni krog spe!
In nad zeleno plava goro                       Čuj, kaj tam v grmu tiho šumi?
božji oblak črez širno nebo.                 Skrivno se plazi, iskre se oči . . .
,,Božji oblak, oj, radost s teboj!           Plane volk divji izza meje,
Kakšno pač dušico voziš nocoj?         deklico nese črez daljno polje.
Da bi se nagnil k meni ti zdaj              Deklica v roki lučco drži:
in bi popeljal s sabo me v raj! . . ."     ..Mamica, mamica, kje ste vi?"
Čuj, kaj tam v grmu tiho šumi?           Ali kdo čul bi jo sredi noči,
Skrivno se plazi, iskre se oči ...      ko vse spi in le zvezda gori?
Čuje oblak jo božji samd,
pa se k nji nagne na črno zemljd . . .
2.
Mamica bleda stopi na prag                  Tiho molči mrak nočni samo
in povprašuje nočni mrak:                    in ji razgrne črno temo.
,,Nočni mrak, ti veš mi za vse —       V dalji pokaže ji širno ravan, kje je zdaj Minica, moje srce?             lučco pokaže ji sredi poljan.
V duši sem čula proseči njen glas,     Lučca plamti kot zvezde smehljaj, pa sem iskat jo v nočni Sla čas.         kadar ozre v nebeški se raj.
Ali klicala sem jo zaman                        In nad lučco trepeče, drhti,
v črnem tam gozdu, sredi poljan.       božji oblak se nad lučco zlati.
Žalostna vračam zdaj se na prag —     In na oblaku zaprtih oči vsmili se Minice, nočni mrak!"            Minica-angelček tiho leži.
Tiho leži in čaka, kedaj
dvigne oblak se božji z njo v raj.                Cvetko Slavin
...                                                     6