izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia ~ letnik 28, ljubljana, 1984 izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia ~ , letnik 28, str. 63-144, IJubljana, april 1985,udk 528,863 Uredniški odbor: - predsednik - Torno Bizjak - glavna in odgovorna urednica - Božena Lipej - urednik za znanstvene prispevke - Boris Bregant urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Jože Rotar - člana - Peter Svetik, Andraž Šinkovec - tehnična urednica - Albina Pregl Izdajateljski svet: - delegati ljubljanskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobald Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegata mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kalač, Janez Kobilica - delegata celjskega geodetskega društva: Gojrnir Mlakar, Srečko Naraks - delegat dolenjskega geodetskega društva: Alojz Pucelj - delegat primorskega geodetskeaa društva: Frančiška Trstenjak - delegati uredniškega odbora: Tomo Bizjak, Jože Rotar, Peter Svetik Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številko na leto Naročnina: Letna naročnina za delovne kolektive je za prvi izvod 1.600 din, za nadaljnje izvode 800 din. Letna naročnina za nečlane Zveze geodetov Slovenije je 200 din. Naročnina za člane Zveze geodetov je plačana v članarini. Prispevke Tisk: Naklada: Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678- -000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana pošiljajte na naslov glavne oziroma odgovorne urednice: Geodetski zavod SRS, šaranovičeva 12, 61000 Ljubljana telefon 327-861. Prispevki naj bodo zaradi lektoriranja tipkani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Za navedbe in morebitne napake v rokopisu odgovarja avtor sam. Rokopi- sov ne vračamo. Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani 1000 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št.4210-35/75 z dne 24.1.1975 je glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proiz- vodov V S E B I N A UREDNIŠTVO BRALCEM IZ ZNANOSTI IN STROKE Stran 65 - Karta in informiranje (Marjan Podobnikar) 66 - Za vso Slovenijo so izdelani načrti v merilu 1:5 000 oziroma 1:10 000 (Ivan Golorej) 69 - Prenos posestne meje iz katastrskih načrtov v merilu 1:2880 v naravo (Ivan Čuček) 71 - Pomen mejnikov katastrskih občin grafične izmere v merilu 1:2880 (Janez Obreza) 77 Določitev parametrov (e, b) premice z izravnavo po metodi najmanjših kvadratov, s pogojem, da premica poteka skozi točko T (Y, X) (Miroslav Logar) . 79 _, - Najstarejše diplomsko delo iz geodetske astronomije v Slo- veniji (dr. Bogdan Kilar) 84 - Kratko poročilo o kongresu mednarodnega združenja za fo- togrametrijo in daljinsko zaznavanje (dr. Jure Beseničar) 87 - Obiski v Celovcu in Kranju (Žiga Drinovc) 121 - Geodetsko srečanje na Dunaju (Žiga Drinovc) 122 - Karl Marčič je bil doma iz Litije (Vinko Belko) 126 - In memoriam 131 RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI 132 IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLi:.VIJE 136 IZVLEČKI 139 C O N T E N T ~HE EDITORIAL BOARD TOTHE READERS FROM SCIENCE AND PROFESSION 65 - Map and informing (Marjan Podobnikar) 66 - For entire Slovenia there is a map seiies at the scale of 1:5 000 or 1:10 000 ~Ivan Golorej) 69 - Delimitation and demarcation of property boundaries on the basis of cadastral maps at the scale of 1:2880 (Ivan Čuček) 71 - The importance of boundary stones of cadastral communes from the old graphic survey at the scale of 1:2880 (Janez Obreza) 77 - Determination of parameters (a, b) of a s·raight line by least squares adjustement with the const:r .,int that it passes the point T (Y, X) (Miroslav Logar; 79 - The dldest diploma - work of the geodetic astronomy in Sloveia · (dr. Bogdan Kilar) 84 - Short report on the congress of the.international society for photogrammetry and remote sensing (dr. Jure Beseničar) 87 - Visits in Klagenfurt (Celovec) and Kranj (Žiga Drinovc) 121 - Surveyor's meeting in Vienna (Žiga Drinovc) 122 - Karl Marčič was form Litija (Vinko Belko) 126 - In memoriam 131 NEWS AND CURIOSITIES 132 FROM THE WORK OF ASSOCIATION OF SURVEYORS SLOVENIA AND UNION OF GEODETIC ENGINEERS AND SURVEYORS OF YUGOSLAVIA 136 ABSTRACTS 139 UREDNIŠTVO BRALCEM ''Končno", boste rekli, ko boste prejeli zapoznelo številko Geodetskega vestn~ka. Za zamudo se vam iskreno opravičujemo. Do zastoja je prišlo iz objektivnih vzrokov, upamo pa, da borno z novimi močmi kmalu uspeli nadomestiti zamujeno. Najbrž ste že opazili, da se je uredniški odbor nekoliko spremenil. Zau- pali ste nam odgovorno nalogo urejanja osrednjega glasila slovenskih geodetov. Trudili se borno, da bo glasilo v čim večji meri odraz našega skupnega dela, da nas bo vzpodbujalo k razmišljanju o novih oblikah de- javnosti in vodilo k novim dosežkom. Nov uredniški odbor vas, kot vsi njegovi predhodniki, prosi za tvorno sodelovanje, ki ga je žal še vedno premalo. Pričakujemo strokovne pris- pevke z različnih področij dela, prispevke o delu geodetskih društev, geodetskih uprav in drugih delovnih organizacij kjer ste zaposleni. Pri- spevki bodo .morda vzpodbudili tudi kolege, da se bodo oglasili, če ne s svojim prispevkom pa vsaj s pripombami k objavljeni tematiki ali s predlogi za izboljšanje vsebine lista. Morda predlagate, poleg sedanjih, še kakšno novo rubriko? Ali je sedanja zasnova našega lista dobra? Gla- silo je namenjeno vam dragi bralci, zato bi seveda želeli, da bi ga ob- likovali predvsem vi sami, ker bo le tako branje vestnika vsem v zado- voljstvo. Želimo, da bi bil Geodetski vestnik glasilo, ki bo skrbelo za stalno seznanjanje bralcev s tekočo problematiko v geodeziji, posredovalo raz- lične informacije in pospeševalo izmenjavo izkušenj. Tradicionalna stro- kovna srečanja geodetov so le enkrat na leto,pa še t~krat obravnavajo običajno samo eno strokovno temo in tako ne morejo zagotoviti živih sti- kov med nami. · V tej številki objavljamo precej raznovrstnih strokovnih prispevkov, ki jih je uredništvo prejelo že v lanskem letu. Med pisci pogrešamo mlade strokovnjake. Sprašujemo se, kaj je temu vzrok. Morda samo premajhna že- lja po vključevanju v strokovno publicistiko; ali je vzrok drugje? Pris- pevki o delu mladih, o pr~našanju njihovega znanja v prakso., o novih po- gledih na razreševanje problemov v stroki in podobnem bi bili koristni in vzpodbudni za vse bralce. Upamo, da srno vas uspeli pritegniti k sodelovanju. Če bo prispevkov ma- lo vas borno morali večkrat "opomniti". Le glasilo polno raznovrstnih prispevkov bo doseglo svoj namen. Tako glasilo si seveda vsi želimo. Glavna in odgovorna urednica Božena Lipej GV 28(1984)3 65 IZ NOSTI IN STROKC Marjan PODOBNIKAR* KARTA IN INFORMIRANJE Opazni začetki uporabe karte na področju prostorskega in družbenega pla- niranja pri nas segajo v 19~0.leto. Eno prvih kartografskih gradiv s te- ga področja je serija kart v merilu 1:750 000: "Stanje v prostoru in raz- vojne težnje" kot dokumentacijsko gradivo.k Regionalnemu prostorskemu planu za območje SR Slovenije iz leta 1970. Sledi mu še dokumentacijsko gradivo iz 1973.leta za območje Slovenije in še vrsta gradiv, ki so jih za svoje potrebe pripravile občine. V obdobju od takrat do danes se kar- tografski prikazi vse pogosteje uporabljajo in so vse bolj kvalitetni. Novo kvaliteto dobivajo ob pomoči sodobne tehnologije in še posebno z avtomatizirano in računalniško kartografijo. Karta je izredno pomembno orientacijsko, inventarizacijsko, analitično, planersko in informacijsko sredstvo. V svetu je že, pri nas pa šele po- staja, obvezen sestavni del verbalnih Jn numeričnih dokumentov. Na področju družbenega planiranja, predvsem pa pri njegovem prostorskem vidiku, je karta bistven sestavni del planskih informacij. Kartografske- ga 'prikaza ne obravnavamo ločeno, temveč vedno skupno in v zvezi z zbira- njem, obdelavo in posredovanjem informacij. Veliko pozornost velja vloži- ti v vsebino karte. Karta mora biti sredstvo in ne cilj. Zadostiti mora vrsti zahtev: - v fazi inventarizacije mora karta že v topografski osnovi vsebovati stanje in kot podlaga. tudi tematike z informacijami o naravnih dano- stih, o opremljenosti zemljišč oziroma oskrbljenosti prostora itd.; - v fazi analize mora karta prikazovati ugotovljene konflikte. Prikazo- vati mora izkoriščenost danosti oziroma nj~hov potencial ter defi~it in suficit v odvisnosti od normiranih potreb in želja; - v fazi odločanja mora biti karta ponudnik strokovnih rezultatov v več inačicah in nosilec politične odločitve v enoviti obliki in vsebini. Sodobna kartografija, ročna ali avtomatizirana, nam ob uporabi novih ma- terialov in tehnoloških sredstev omogoča pri vseh naštetih zahtevah laž- je delo in učinkovitejše rezultate. Pri inventarizaciji in pri obdelavi kartografskih gradiv se lahko poslužirno množice različnih kombinacij po- datkov ali delnih rezultatov. Veliko kombinacij lahko obdelamo matematič­ no že v računalniku. Nekoliko manj, toda še vedno zavidljivo število kom- binacij nam omogoči avtomatizacija v kartografiji, nikakor pa ne smerno zarnetavati "oleatne" tehnike z interpetacijo delnih tematik na posamez- nih folijah. · Uporaba računalnika na področju k~rtografije mora pomeniti višjo stopnjo uporabe kart in kartografije in se ne sme ustaviti samo na stopnji input- autput, kjer je izhod enak vhodu, kot je to danes največkrat primer. Za- to moramo poleg obstoječih avtomatiziranih podatkov baz upoštevati in upo- rabljati nove kvalitete. Tu imamo v mislih predvsem lokacijo in lociranje podatkov, ki so zbrani in urejeni po območjih teritorialnih enot. Inventarizacija, analiza in .odločitve so v medsebojni dialektični poveza- vi. V tem smislu je treba najprej opredeliti funkcijo in vsebino karte in kartografije. Posebno sistematično je treba pristopiti k določitvi vse- *~1rioo, Ljubljana, YU, Zavod SRS za dru~beno planiranje dipl. kom. ing. Prispelo za objavo 1984-10-23, 66 GV 28(1984)3 bine, ki je izražena z elementi, količino in kakovostjo v času in v pre- seku časa. Pri tem lahko smatramo, da .pred nami ni občutnih tehniških in tehnoloških preprek; njihov odraz je lahko občuten samo pri sredst- vih in času. V okviru Analize razvojnih možnosti SR Slovenije v obdobju 1986-1995/ 2000 (priloga Poročevalca Skupščine SR Slovenije, 16.3.1984) je izšla serija dvaintridesetih tematskih kart (priloga Poročeval/ca Skupščine SR Slovenije, 17.4.1984), ki kartografsko opredeljujejo nekatere prostors- ko pomembne elemente družbenoekonomskega razvoja naše republike. Pros- torsko predstavljene možnosti omogočajo celovit pregled nad pornernbnlej- šimi funkcijami, ki predstavljajo sedanje in dolgoročne možne uredi'tve Slovenije. Tematske karte so razdeljene v štiri tematske sklope, ki ob- ravnavajo geografsko lego in naravne omejitve v prostoru, dobrine sploš- nega pomena, infrastrukturna omrežja in funkcije pomembnejših naselij v Sloveniji. Na ·karti so posebej poudarjene sestavine dolgoročnega plana, ki so obvezno izhodišče dolgoročnega plana SR Slovenije za pripravo sred- njeročnih planov v SR Sloveniji. Osnova za izdelavo tematskih kart v merilu 1:1 000 000, namenjenih pred- vsem za delegatsko informiranje, so sektorske karte v merilih 1:250 000. Osnovni namen kart je bil prikazati razporeditve pomembnejših planskih nalog v prostoru in njihov odnos do dejanskega stanja. Tako prikazane naloge omogočajo posameznim nosilcem tudi boljši medsebojni vpog~ed nad sprejetimi odločitvami v prostoru in imajo pomemben vpliv na nadaljnje delo v procesu neprekinjenega planiranja in izvajanja planov. Kartografske podlage že vrsto let pripravlja Republiška geodetska upra- va v okviru programa geodetskih del in jih tudi redno vzdržuje . . Redakcijske priprave tematskih kart, ki so bile tiskane v dveh do šestih barvah, so trajale dve leti. Pri tehnični izvedbi in v okviru redakcij- skih zamisli so sodelovali poleg Zavoda SR Slovenije za družbeno plani- ranje še Inštitut za konstrukciie. potresno inženirstvo in računalništvo, Republiška geodetska uprava,Geodetski zavod SR Slove~iie in Zavod SR Slo- venije za statistiko. Pri zahtevnejših kartografskih in reprografskih delih je bil pomemben prispevek Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo. Gradivo je založila in izdala Skupščina SR Slovenije. Pri pripravi tematskih kart za Analizo dolgoročnih možnosti je sodelova- lo predvsem dvanajst strokovnih služb različnih samoupravnih interesnih skupnosti na ravni republike, pa tudi druge samostojne strokovne službe in organizacije. Nekateri so posredovali za svoja področja že pripravlje- ne karte, drugi pa le vsebinske podatke, ki smo jih kartografsko obidelali. Veliko podatkov je omogočil tudi popis iz leta 1981, vendar. podatki za- radi tega niso zastareli, ker so za dolgoročno planiranje pomembnejši pri- kazi gibanj, kot pa trenqtna stanja. Dragoceno je bilo tudi sodelovanje Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora. Posamezni sektorji, kot so: železnice, ceste in energetika, ,imajo na svo- jem področju pri zbiranju in obdelavi .podatkov že vrsto let standardizi- ran pristop. Za druge, npr.: kmetijstvo in urbani prostor, pa pravila šele ustvarjajo in uveljavljajo. Zato za nekatera področja sploh nismo dobili zadovoljivih podatkov in srno jih na kartah obdelali le v okviru možnosti. Upamo, da bo situacija v p.rihodnosti boljša, saj smo pred krat- kim sprejeli Zakon o urejanju prostora, Zakon o urejanju naselij in dru- gih posegih v prostor in Zakon o stavbnih zemljiščih, ki predpisujejo iz- delavo in vzdrževanje informacijskih osnov za vodenje prostorske, zemljiš- ke in urbanistične politike. Dograditev in vzdrževanje celovitega infor- macijskega sistema pa je tudi ena ključnih nalog, ki bo omogočila še kva- litetnejše planiranj~. Večina kart v Analizi razvojnih možnosti ugotavlja stanje in probleme ter tudi že nekatere predloge rešitev. V osnutku bodo predlagane že usklajene GV 28(1984)3 67 rešitve družbene reprodukcije v prostoru. Zato bomo še naprej sodelovali z različnimi strokovnimi službami, da bi skupno prišli do realnih pred- logov rešitev, ki bodo kot posledica dolgoročnega plana predložene skup- ščini februarja 1985. Karte, ki so sestavni del Analize razvojnih možnosti SR siovenije v ob- dobju 1986-1995/2000, so tiskane v nakladi 30 000 izvodov; to pomeni skupno skoraj milijon kart, kar je edinstven primer za Slovenijo in Ju- goslavijo na področju planiranja in za potrebe informiranja delegatske baze. Pred Analizo razvojnih možnosti je bilo v Predlogu družbenega pla- na SR Slovenije za obdobje 1981-1985 v enaki nakladi tiskanih 14 kart in v Analizi uresničevanja družbenega plana SR Slovenije v obdobju 1976- 1979 š~iri karte z naklado 15 000 izvodov, torej skupno skoraj poldrugi milijon tiskanih kart. Ob tako velikem številu ka~t velja zabeležiti misel znanega kartografa: KARTA JE OGLEDALO NARODA: In da bi zrcaljenje v njem ugajalo tako objek- tu kot opazovalcu, smo se potrudili, da bi vkljub obsežnosti gradiva in omejenim materialnim možnostim pripravili karte s tako veliko množino informacij čimbolj čitljive in estetsko sprejemljive. Želimo, da je vsak naslednji izdelek boljši. Priloga (stran 89 do 120): 32 tematskih kart, ki so bile priložene ''Analizi razvojnih ·možnosti SR Slovenije v obdobju 1986-1985". GV 28(1984)3 68 Ivan GOLOREJ* ZA VSO SLOVENIJO SO IZDELANI NAČRTI V MERlLU 1:5000 OZIROMA 1:10 000 Splošno Slovenija ima kot prva v Jugoslaviji za območje vse republike izdelane temeljne topografske načrte v merilu 1:5000 oziroma 1:10 000 (TTNS in TTNl0) . Na začetku izdelave so ti načrti imeli naziv osnovna državna karta, po letu 1974 pa smo jih poimenovali temeljni tdpografski načrti v merilu 1:5000 oziroma 1:10 000. Sklep o leta po Razlogi nova za panogam dene. izdelavi TTNS, 10 je sprejela zvezna geodetska uprava že prva osvoboditvi. r za to so bili tile: osnovna državna karta naj bi služila kot os- razna planiranja in projektiranja, obenem pa tudi gospodarskim kot osnova za izdelavo raznih tematskih kart, registrov in evi- V instrukciji I~,izdani 1948.leta, je bilo v l.členu določeno, da se "Karta v merilu 1:5000 izdeluje kot neprekinjena celota za območje FLRJ". V instrukciji II pa piše v S.členu, da "Karta 1:5000 predstavlja osnovni kartografski material, a karta 1:10.000 je karta največjega merila v si- stemu mednarodne karte 1:1 000.000". Uvod Za vse območje SR Slovenije so bili torej letos izdelani temeljni topo- grafski načrti v merilu 1:5000 za intenzivna območja oziroma v merilu 1:10 000 za gozdnata (gorata) območja. Na intenzivnih območjih je bilo v merilu 1:5000 izdelanih 1902 polnih listov in 360 deloma polnih listov, skupaj 2262 listov s približno skup- no površino 1,410.000 ha. Na gozdnatih (goratih) območjih je bilo v merilu 1:10 000 izdelanih 180 polnih listov in 65 delno polnih listov, skupaj 245 listov· s približno skupno površino 580 000 ha. Za manjše neintenzivno območje ni bilo izdelanih le 50 listov s približ- no skupno površino 34 000 ha. Površina SR Slovenije je približno 2,025.592 ha. Manjša razlika v povr- šini je samo 'zaradi določevanja izdelavnih površin na deloma polnih lis- tih, ki so se določale na kartah v merilu 1:50 000. Za območja z merilom 1: 10 000 je bilo izdelanih sočasno š.e 38 listov v merilu 1:5000 s skupno površino 25.650 ha. Torej je bilo izdelanih 2.545 listov. Stanje Že takoj po osvoboditvi (po letu 1945) se je vedno bolj kazala potreba po geodetskih načrtih v merilih 1:5000 ali 1:10 000. Industrializacije in kapitalne graditve porušene dežele se je bilo mogoče uspešno lotiti le; če so obstajale geodetske osnove: načrti in karte. * 61000, Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava dipl.ing.geod. Prispelo za objavo 1984-07-15 GV 2 8. ( 19 8 4 ) 3 69 Normalen postopek in najceneJs1 način izdelave TTN 5, 10 bi bila brez terenskih snemanj, le .s kartografsko obdelavo in generaliziranjem ob- stoječih topog:i;:iafsko-katastrskih načrtov v merilih 1: 500, 1: 1000, 1: 2000 in 1:2500. Takih načrtov pa ni bilo na razpolago. Zaradi velikega-povpraševanja po načrtih v merilih 1:5000 in 1:10 000 ter potreb po teh načrtih so se začela direktna merjenja in kartiranja v teh dveh merilih - s tahimetrijo. Tako so opravljali terestrične meritve na območjih: rudnika v Mežici, zasavskih. rudnikov, naftnih polj pri Lendavi, rudnika Senovo in Planin~ skega polja v letih od 1947 do 1950 in izdelali so načrte v merilu 1:5000. Ti načrti so imeli uradni naziv "Osnovna državna karta", kartirani so bi- _li na papirju in izdelani kot "terenski originali". Pri teh delih so bili napravljeni že tudi prvi poskusi izdelave-načrtov (kart) nedostopnih hribovitih predelov, deloma s postopkom terestrične fotogrametrije (v Mežici~, in nekateri manjši predeli (v Zasavju in Me- žici) so bili dopolnjevani z mersko mizo. z omenjenimi postopki so bila izmerjena in kartirana območja s približ- no površino ca. 12.000 ha. Listi (33) niso bili kartirani do robov, iz- delani so bili v formatih in po razdelitvi, ki jo je predpisala Zvezna geodetska uprava z instrukcijama I. v letu 1948 in II~ v letu 1950. Liste, ki jih brez dopolnjevanja ni bilo smotrno reproducirati in tiska- ti, so v glavnem financirale go~podarske organizacije za svoje potrebe. Geodetska služba je financirala dopolnjevanje listov. V Geodetski upravi Slovenije je bila izdelana rajonizacija območij Slo- venije; z njo je bilo določeno, na katerih območjih se izdelajo temeljni topografski načrti v merilu 1:5000 in na katerih v merilu 1:10 000. Za izdelavo kart v merilu 1:10 000 je prvotno veljala razdelitev v formatih po milijonski karti (v polikončni projekciji). Nekaj listov kar- te po tej razdelitvi je bilo v 60 letih tudi izdelanih (območje zasavskih rudnikov in Zgornje Posočje). Ta sistem je bil po letu 1968 opuščen. Na naštetih območjih so bili izdelani novi načrti, za območje Zgornjega Po- sočja v merilu 1:10 000 po razdelitvi na trigonometrične sekcije in za območje zasavskih rudnikov novi načrti v merilu 1:5000. Rajonizacija se je v poznejših letih pokazala kot neustrezna, ker ni upo- števala vseh vplivov; tako so bili zaradi dveh predpisanih meril deli in- tenzivnih naselij izdelani celo v obeh merilih ali pa je bila izdelana samo polovica, tri četrtine ali celo ena četrtina posameznega lista v merilu 1:10 000. Prelomnica v izdelavi temeljnih topografskih načrtov manjših meril je nastala po letu 1955, ko je geodetska operativa začela izdelovati TTN5, 10 z aerofotogrametričnim postopkom z restitucijo stereomodelov. Za manjše ravninsko območje (ob Dravinji) so bili izdelani TTN5 s postop- kom redresiranja aerofotoposnetkov in detajlnim nive~majem. Načrtno se je začela izdelava TTN5, 10 po letu 1967. Geodetska operativa je nabavila še stereokartirne aparate in na leto je bilo mogoče izdelati več kot 200 listov. Letos je· izdelava TTN5, 10 za vse območje Slovenije končana. S tem se je uspešno končalo večletno delo in trud' izvajalcev in financerjev, geodet- ske službe in operative, vseh neimenovanih sodelavcev in sooblikovalcev teh načrtov. Opravljeno delo je ogromno in lahko trdimo, da je to izdelek številnih geodetskih delavcev slovenskih povojnih generacij. -Za svoje delo delavci in oblikovalci tega kartnega gradiva ne pričakuje- jo pohval in nagrad; nagrada jim bo že priznanje, da so opravili delo, ki bo koristno služilo za nadaljnjo graditev naše domovine. Ta izdelek'pa istočasno zavezuje vse geodetske delavce, da bodo v prihod- nosti to dragoceno kartno gradivo tudi vzdrževaii in obnavljali. GV 28(1984)3 Ivan ČUČEK* PRENOS POSESTNE MEJE IZ KATASTRSKIH NAČRTOV V MERILU 1:2880 V NARAVO l. Z Navodilom republiške geodetske uprave SRS (Ur.l. SRS št. 2/76) so določeni postopki za reševanje zahtev za prenos posestnih mej v na- ravo. Natančnost in zanesljivost prenosa bo pri prenosu iz načrtov grafičnega katastra v merilu 1:2880 odvisna predvsem od oslonilnih točk, ki so služile kot osnova za prenos, kakor tudi od splošne za- nesljivosti načrtov. Ker večina mejnih točk .ob prvotni izmeri v le- tih 1822-1830 ni bila stabilizirana s trajnimi majnimi znaki, nada- ljnje dopolnitve pa so bile večkrat vnešene v načrte površno, je treba izbrati oslonilne točke kritično in ugotoviti, ali so sploh še na istem mestu, kakor je prikazano na načrtu. Pri tem moramo tudi upoštevati, da je za katastrske načrte v merilu 1:2880 dopustno nesoglasje večje in znaša po avstrijskih izkušnjah6d = - (0,l 6--; + 10 fd + 58). Pri tem je6d nesoglasje v cm, d pa razdalja v metrih od težišča parcelnega kompleksa, ki smo ga uporabili za pravilno os- lonitev. Vrednost 6d kaže naslednja tabela: d (m) 10 30 50 80 100 120 140 160 180 200 4d (cm) 91 118 137 160 174 187 199 210 221 231 Za točke, ki to dopustno nesoglasje prekoračujejo, štejemo, da niso več na istem mestu, kakor so bile ob izmeri, ki jo kaže načrt. Pri izbiri oslonilnih točk dajemo prednost točkam posestnih mej, ki so obstojale že pri prvotni izmeri. Ker se ta izmera ni redno vzdrževa- la, je zastarela tako, da se je bilo treba v letu 1868 lotiti komp- letne reambulacije, vendar pa je bila na žalost opravljena s strokov- no šibkejšimi kadri kakor prvotna izmera (priučeni vojašk~ častniki in podčastniki) in je zato treba jemati opravljene dopolnitve z us- trezno rezervo. Načrti prvotne izmere in reambulirani načrti so ar- hivirani v Arhivu Slovenije Ljubljana, Zvezdarska 1, kjer izdelajo na zahtevo tudi kseroks kopije. Ker je v današnjih kopijah katastrskih načrtov zajeto tudi stanje svoj čas opravljenih izmer in dopolnitev, terja izbira oslonilnih točk posebno pozornost. 2. Na katastrskem načrtu je stanje v naravi prikazano v obliki mejnih linij, in kjer se te lomijo, naj bi bila v naravi mejna točka, kjer se tudi posestna meja lomi oziroma seka z drugimi mejami. Pri izme- ri so bile lomne točke običajno- določene s sprednjim urezom ali pa s smerjo in razdaljo od stališča. Če si izberemo na katastrskem načrtu poljuben pravokotni koordinatni sistem, lahko izmerimo za vse lomne točke pravokotne koordinate - tako imenovane grafične koordinate. Te koordinate naj bodo izmerjene vsaj na 0,1 mm natančno; izmerimo jih * v milimetrih ne glede na skrček lista. V naravi izmerimo vedno dolo- čeno število identičnih lomnih točk starega stanja, ki jih nameravamo uporabiti kot oslonilne točke za prenos neznane meje v naravo, in iz- računamo njihove koordinate v lokalnem pravokotnem koordinatnem sis- temu. Že na podlagi dveh identičnih točk grafičnega in lokalnega si- stema bi lahko izračunaLi konstante za transformacijo med obema sis- temoma in transformirali koordinate grafičnega sistema za neznane točke v lokalni koordinatni sistem. To bi bilo ideptično z grafičnim 61000,Ljubljana, YU, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, prof.dipl.inž.geod. zunanji sodelavec-raziskovalec Prispelo za objavo 1984-08-10. GV 28(1984)3 71 vlaganjem na podlagi dveh oslonilnih točk, kar pa se običajno tudi do sedaj ni delalo, ker ni bilo nikakršne kontrole. Zato je edino umest- no, da izberemo več oslonilnih točk (3 - 10) in izračunamo transfor- macijske konstante iz nadštevilnih oslonilnih točk~ pri tem izraču- namo izravnano sredino in ugotovimo tudi srednji pogrešek transfor- miranih točk. S takšno transformacijo lahko ugotovimo tudi točke,ki prekoračujejo dopustna nesoglasja računsko in jih pri ponovni trans- formaciji izpustimo oziroma zamenjamo s kakšno drugo pozneje izmer- jeno oslonilno točko. za transformacijo lahko uporabimo Helmertove enačbe, v bolj zapletenih primerih pa afino transformacijo (glej raz- iskovalno nalogo Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo K-246-5998/ 77) . Namesto z rač.unsko transformacijo lahko ugotovimo soglasje identič­ nih točk tudi grafično tako, da primerjamo njihovkartirani položaj v merilu 1:2880. Preglednost takšne primerjave povečamo, če primer- jamo med seboj kartirani položaj v večjem merilu, npr. 1:1000. Ta na- čin pa nam ne omogoča matematično eksaktne izravnave in določitve srednjega pogreška transformacije iz nadštevilnih oslonilnih točk. 3. Enačbe Helmertove transformacije se pri dveh desno usmerjenih siste- mih glase: (+y desno od +x) by + a L:,, X - bLy + x,y so koordinate v starem, X = ax - c1 = xs npr.grafičnem sistemu 0 __ y = bx - ay + C2 = bL'.X + a L'. y + Ys x,y so koordinate v lokal- nem - terenskem sistemu Konstanti a in b vsebujeta faktor transformacije glede merila ter cos oziroma sin vrtilnega kota obeh sistemov. Člena c 1 in c 2 pomenita pre-mik izhodišč obeh sistemov. Koordinate v starem sistemu so dane oziroma jih pri grafičnih načrtih izmerimo tako za oslonilne kakor tudi za nove, v naravi neznane točke: koordinate v novem lokalnem sistemu pa si izračunamo na podlagi podat- kov terenske izmere. • Račun opravimo na posebnem obrazcu, npr. 12 (stran 73 .) Najprej izračunamo za oba sistema: xs in Ys' za lokalni pa xs in Ys• fil x [x] y = n s = n s Nato tvorimo koordin~tne razlike: 0 [xJ JYl L:,,X = x - xs Ay = y - Ys Kontrola Vsota [Lx] = L'.X X = X .s L:,,y = n = n n je število oslonilnih točk Konstante a,b,c 1 in c 2 izračunamo po enačbah (obr. 12): oziroma [Ly] je nič a = [tlx . .a"R:] +[4y.~y] 0 {jjJ<,il'ie]+[JJy,4yJ = A N Opomba: \Ja2 + b 2 je •sprememba merila med sistemoma, npr. 1:2897; razlika od 2880 je skrček 72 b = [LJX,49J-[4y,&x] {Jlx. tlx]t[AY•Ll::J 1 B = N c 1 = x - ax + by s s s c2 = Ys - bxs - ays Srednje pogreške izravnave oslonilnih točk dobimo iz nesoglasij v = x - x* in v = y - y*, kjer so x* in y* transformirane X y koordinate po enačbah G). GV 28(1984)3 -..J w Toč.ko št. I :n: ][ N KON - I Jr 1[ N 1A RA.Cl)NSlqr-ešek ! µ :r v~0n-2. -i~3 1 B1- ~8 n t- o ,16 +o,~o v;·: o 02.6 -" . , Vv . O oq 4if1 3 8 83 alt- -o 3o -~15 D 09 0,063 ·113. 56 ~02 8-1 +O;H -0,4'f- o 0-12 0,19Lt ~ ~-·-;!)_ ., o, 148 ~u S-1 '<6 Oj 9 'J +- o.o7 +o 4-1 o '168 o,-t6S f.v1.: \[ti1'18 .. ! o~ / 1 ' Of<. 6y] [6y, Ax] [AK,Ab(] C Ay ·AyJ r 1 I+ 1'1-[8 ,170 t- 41.t 175 1 1 1 ... 0 1~3 ... 3o ,3, Ol'18 sa5180 1 1 51 ~9 1 1 ]L + 8<> .'78 + )(2. ,107 ... 6• 11, - ,o 13' 1~ ,)6 ][ t i.1:11 2' t~7 31<26 'H'2b 16 132 1 + - ... q 167 ' 2)17 t 1\ s-, 3 ~0'7 0:62 1 .nr t - S~ 1l2 - 63169 s~, '39 IIC 1 -t t~6:~9 1 - -103:q9 129: 28 ~7;78 1066'1.1 t- ~090, '-1 - 1 Transformacija danih točk s konstantama "a" in "b" IT a..x -by t c„ -1'- bx -t: C2 _.,. X t o,y y 1 1 1 1 ' 1 - .i6 ~ 28 :13 I + 1'+7 17ft .. 0'42 -23:4s 123181+- + 1116 t 5'4101 1 .,. i65 ! 71 o:its 1 1 t 1 :[ - -23;.148 11,11 ~8 +- i,3o + 1o812o - 2., ,i,; 83, 0 4- ][ +•1'!181 o4 ' - ~~ 148 1n:s6 + -1:oB t 428 1,(q ..., 2614, 1l>21$1 ... 1,00 f ' -d~6 - ž.~ 148 122: 51 ! .+ -tB(;'. 2.7 ' N til\7,45 - f '1: 1G - 26 ,'16 160.197 ' ' Transformacija neznanih mejnih točk ' 1 ' 1 1 f 26 :1i6 ~ 8 ;3o v +1?,5,43 - 0,97 -2~14S ~10 198- +1106 + 1n,70 - + 1211:13 o:~s ' 9q:67 1 qq :22 VI - - 2 3 148 -t- 01 q7 + 124-:71 _. 2., li6 1 - 2; 1tf8 53:67 1 +1s1t-:10 - !26 146 12-8185 VII + 781 ~6 - 1, 21 -t- o 16-f 1 1 1 6lt; 02 ;- ol6q +1¼7:?>1 12:\ :4-4 VIU + 681 6s - '\1 ,{ 5 - 23148 -2.6'4-6 1 . 1 . lX +-104' 44 - 1: -f 6 - 231118 79!80 + o :s2 f+1lf.8:o~ - 2.6 14-6 H2. 139 1 f . t + str:01 -- 2?>: 1{8 1 -t-11j4-: 99 -~6 :46 X .... 1'21 ,q: ?,2 + o 166 121 :19 1 . 1 74 ~t ' D o( l ... ~ C 21 '!lt,5 ~~ 42 22 "'8 128 33 2.3 13,o 180 3'+ 2 lt 20,5 177 16 25 19.3 21.lf- 25 ! 26 q,7 255 03 27 '15,1 27-1 4S /J. 8 299 53 t:,9 '3117 ~ J3 275 t>S /t>2. Terenski zapisnik I 1 J m__-r --..d.. ¾ 11- ... .1) -:t A A-1 3o,4, 2.06 07 .B 82 1~,G 205 36 .B 15,1 }~} ~2 ] A ;s,i -174 i5 , 15,4 164 ss lr 1012 H7 55 s 17. 1 t27 25" ' 19,6 105 't1 7 25; 3 103 3o C ~8 lSo 82 35 '3 .G\ %,7 6') 3o io~ 27i 3 57 't'J / ~ ,-s;- '11 12 13 14- -15 16 17 C .B 18 1q 2.o 1:1000 / / '°" / / D d, '1'1,7 72 o~ 16, S 73 G3 22, 7 77 16 S)i 172 4-o ~,6 11-n 02 :20,6 '"7 43 16,9 117 18 37,o ?5 lf-3 1 ~7,o 27s cs 65,At 3S9 o5 3o,o Lf9 ~'t 4-2,o 72 01 l<"TAST IUKI NAČRT f.ty Koordinate Terenske y X 59,24 120,57 90, 84 135, 85 Grafične 100,00 100,00 Y X 29,03 123,98 18,6551,0O 82, 79 141, 08 37, 35 57, 20 102,37 113,67 44,2547,65 ...-=',r'a--=1~6-rl _,,_3,..8=--"l,,..2-;;::;2:--:::5;:.,8 6 4 , 30 50 , 90 98, O 0,98 42,7046,75 VI 9·9,22 99,67 43,0542,85 VII 128,85 53,67 53,4027,05 VIII 121,44 64,02 50,85 30,60 IX 122,39 79,80 51,1036,05 .___X_l_2_9......__1_9_5_9_3_2 53, 50 29, 00 75 Kontrola računa je razvidna iz izpolnjenega pogoja vx· O, vy • O. Iz v in v izračunamo srednje pogreške: X y v l v.,.. v,J my=V [vy . v,1 Vm~ + 2 © m = m = my X n - 2 n - 2 xy 4. Praktični primer V naslednjem primeru je bilo treba določiti katastrsko posestno mejo med parcelami 592 in 593 k.o. Želimlje. Po pregledu na terenu in pri- merjavi s katastrskimi načrti (1825, 1868 in 1984) so bile kot ver- jetno identične točke izbrane točke I, II,. III, IV. S tahimetrično iz- mero na terenu je bil ugotovljen njihov m~dseboini položaj v naravi in izračunane so bile lokalne koordinate x in y (glej prilogo situa·- cije 1:1000). Na katastrskem načrtu v merilu 1:2880 so bile izmerjene grafične koordinate gornjih oslonilnih točk in koordinate neznanih mej- nih točk posestne meje v naravi V,VI, VII, VIII, IX in X. (Izmerjeno na koordinatografu na 0,01 mm natančno). Seznam koordinat je razviden iz obrazca 12, v katerem je tjldi vpisan potek transformacije, izveden z žepnim računalnikom HEWLET PACKARD 25 (transformacijo lahko izvede- mo s poljubnim računskim strojem, na večjem računalniku običajno av- tomatično po programu). Na podlagi izračunanih transformacijskih konstant a,b,c1 in c 2 so bi-le po enačbah M -* . ~ . v (0: x = ax - by + c 1 in y = bx + ay + c 2 1zracunane koordinate danih oslonilnih točk (I - IV) in nato razlike vx = x - x* ter v = y - y* (poraba časa ca. l ura). Kontrola pravilnosti ra-. y čuna je preverjena z vx ~ O (-0,30, + 0,34) in vy; O (+0,71, -0,69). Na podlagi izračunanih pogreškov v in v dobimo srednje pogreške mx = + 0,38 min m = + 0,51 m ozl:roma fz obeh m = + 0,63 m,kar je daleč pod dopuslno ;ero, ki znaša za točko IV,x~ddaljeno od težišča 68 m, 1,53 m. Tudi za ostale točke so vrednosti za vx in vy pod dopust- no vrednostjo. Končno izračunamo s tako preverjenimi konstantami po enačbah@ lokalne koordinate neznanih mejnih točk V - X in jih prenesemo na teren iz točk • lokalne merske mreže, npr. iz stališča c. Prikazani analitični izračun poteka neznane posestne meje za prenos v naravo je neodvisen od osebnega mnenja izvedenca, kar je pri sodnih postopkih večkrat prejudic za zaupanje prizadetih strank v njegovo ob- j~ktivnost. Literatura: - Technische Anleitung filr die Fortfilhrung des Grundkatasters. Wien 1932. Bundesamt filr Eich - und Vermessungswesen - Raziskovalna naloga Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo Ljubljana 1980: Vzdrževanje in obnova geodetskih načrtov. 76 GV 28 (1984) 3 Janez OBREZA* POMEN MEJNIKOV KATASTRSKIH OBČIN GRAFIČNE IZMERE V MERILU 1:2880 V praksi pri meritvah za vzdrževanje katastrskih načrtov večkrat zade- nemo na stare mejnike katastrskih občin iz začetka prejšnjega stolet- ja; na nekaterih je celo vklesana zaporedna številka in letnica posta- vitve. Če upoštevamo, da so ti mejniki skoro edina zapuščina nekdanje stabilizacije za grafično izmero, jim večkrat ne posvečamo pozornosti, ki so je vredni. Učili so nas, da je merska mreža pri novih izmerah osnova za redno vzdrževanje in da je vsaka poškodba kazniva, o starih stabilizacijah grafične izmere pa smo na splošno zelo malo zvedeli, tako da se zdi, da se je geodezija v Sloveniji začela šele leta 1945, vse, kar je bilo prej pa lahko pustimo vnemar. Verj~tno tudi tu greši- mo in bomo to nekoč še obžalovali, kajti če ne bi imeli danes podatkov v prejšnjem stoletju izdelanega zemljiškega katastra, bi morali zdaj vložiti ogromna sredstva v njegovo izdelavo. Šele v zadnjem času poča­ si ugotavljamo, da moramo vzdrževanju zemljiškega katastra posvečati več skrbi, pri "tem pa krepko zaostajamo za našimi avstrijskimi sosedi, ki so bili leta 1918 na isti izhodiščni točki. Zato bo naši ali prihodnji geodetski generaciji brez dvoma postavlje- na zahteva, naj podatke grafičnega zemljiškega katastra posodobi. in vklopi. v njegovo posodobitev tudi danes med seboj nepovezane meritve za vzdrževanje ter podatke čimbolj enostavno poveže z ostalimi dokumen- tacijami geodetske dejavnosti, predvsem s. temeljnimi topografskimi na- črti v merilu 1:5000. Da bi to čimbolj strokovno izvedli, bi potrebo- vali čim natančnejšo povezavo novega Gauss Krligerjevega sistema ziden- tičnimi točkami stare grafične izmere.· Kakor smo že uvodoma rekli, so Koristni predvsem meJni znaki katastr- skih občin, ki so deloma ohranjeni in so bili večinoma v vsaki katas- trski občini dvakrat izmer1eni, saj vedno tvorijo mejo med dvema kata- strskima občinama. Da bi to možnost preverili, smo v Mestni geodetski upravi Ljubljana z diplomskim delom na oddelku za geodezijo FAGG Ivana Omovška, dipl.ing. geod., kot poskus obnovili mejo med katastrskima občinama Blečji vrh (upravna občina Grosuplje) in Trebeljevo (območje mesta Ljubljana) na odseku, dolgem ca. 3 km (med dvema tromejama). Od 18 v letu 1823 po- stavljenih mejnikov je bilo na tem odseku najdenih 7 originalnih mej- ni'kov, tj. približno ena tretjina. Meja je bila obnovljena na podlagi podatkov originalnega zapisnika o zamejničenju iz leta 1823, ki jih hrani za vso Slovenijo Arhiv SR Slovenije, Ljubljana, Zvezdarska l . .. Položaj nekaterih mejnikov je prikazan na izseku načrta v merilu 1:5000, mejnik št. 26 pa na fotografiji, za katero so bile izklesane številke ponovno prevlečene. Mislim, da ne bi škodovalo, če bi.o nače­ ti problematiki malo razmislili. * 61000, YU, Ljubljana, Mestna geodetska uprava dipl.ing.geod., načelnik uprave Prispelo za objavo 1984~09-15 GV 28(1984)3 77 Izsek načrta v m = 1:5 000 Mejnik štev. 26 78 Miroslav LOGAR* DOLOČITEV PARAMETROV (a,b) .PREMICE Z IZRAVNAVO PO METOOI NAJMANJŠIH KVADRATOV, S POGOJEM, DA PREMICA POTEKA SKOZI TOČKO T (Y,X) Pri raznih geodetsko-tehničnih meritvah se večkrat srečamo s .problemom, da moramo z izravnavo po metodi najmanjših kvadratov poiskati neznane količine pri raznih dodatnih pogojih, katerim morajo ustrezati neznan- ke. Problem je mogoče dokaj elegantno rešiti z matričnim izravnalnim računom. Najprej moramo napisati zvezo med opazovanji in neznanimi parametri,ki jo v matrični obliki zapišemo z enačbo Av + B6 = f ( 1) To je splošna oblika enačbe za izravnavo po metodi najmanjših kvadratov~ A - matri.ka koeficientov pri popravkih] dane količine B - matrika koeficientov pri neznankah_ f - vektor nesoglasij v - vektor popravkov opazovanj] . k k l'č' · . .1s ane o 1 ine 6 - vektor neznanih parametrov če je v postopku izravnave treba upoštevati še dodatme pogoje, ki nas- topajo med neznankami, moramo tudi njih izraziti v matrični obliki C6 = g (2) C= matrika koeficientov pri neznankah v dodatnem pogoju g - vektor pogojev, katerim morajo neznanke zadoščati Iz literature matričnega izravnalnega računa je podan algoritem za iz- račun vektorja neznank ( 6) po metodi najmanjših kvadratov, ko imamo podani enačbi (1) in (2) ,- Av + B6 = f (1) C6 = g ( 2) ki se glasi 6= 6°+ J' 6 Treba je poudariti, da je rešitev sestavljena iz dveh sumand.ov 6° in J6 Prvi sumand ( 6° ) je rešitev problema brez dodatnega pogoja (ko imamo samo enačbo (1)), drugi sumand d6 pa v bistvu podaja popravke neznank, k6 upoštevamo še dodatni pogoj. V primerih, ko imamo dane matrike, ki nastopajo v enačbah (1) in (2), poiščemo rešitve iz naslednjih matričnih enačb Qe = AQAT (3) Q - matrika kofaktorjev opazovanj We = Q;l = {AQAT)-l (4) N = BT W B (5) e 6° = N-lt (6) * 66230, Postojna, YU, Geodetska uprava občine dipl.ing.geod., načelnik GU Prispelo za objavo 1984-09-15 GV 28(1984)3 79 s tem imamo dane rešitve če v izravnavi ne upoštevamo dodatnih pogo- jev. Rešitev je splošna in velja v vseh pri.merih izravnave, ki so dani v obliki enačbe (1). Ko imamo dane še dodatne pogoje, moramo rešiti še te matrične enačbe. t = Br Wef (7) M = CN-lCT (8) y6 = N-lCTM-1 · (g-ccl.r) ( 9) končno rešitev za neznanke dobimo iz že prej omenjene enačbe. L:,:6°+J16 Popravke opazovanj pa dobimo iz enačbe V = Q~ 'w (-B 6 + f) ( 10) e Da bi laže razumeli prejšnja izvajanja, bomo rešili problem, ki je že dolgo znan in rešen, le da bomo upoštevali še dodatni pogoj, ki mu morajo neznanke ustrezati. Predpos~avimo, da imamo s koordinatami danih n točk Ti (Yi, Xi), katerim moramo z metodo najmanjših kvadratov določiti parametra premice (a,b), ki se najbolj prilega tem točkam. Dodatni pogoj, kateremu morata parametra premice ustrezati, pa naj bo, da mora "izravnana" premica obvezno pote- kati skozi neko znano točko T (Yt, Xt). X T.; dano: T1 (Y1 , x 1 ) T2 (Y2' X2) y Tn (Yn' Xn) T (Yt' Xt) - točka, skozi katero mora potekati pre~ mica. Iščemo: a in b Enačba premice naj ima obliko Y = a X+ b pri čemer sta a in b iskana parametra. Za vsako točko lahko napišemo enačbo Y. = l. axi + b i = 1,2 ... n ki bi morala veljati za vsako točko, če ne na s pogreški. bi bila opazovanja obremenje- Zato moramo vsako koordinato Yi popraviti za neki popravek vi, ki bo po izravnavi zadoščal enačbi A nxn + B nx2 i = 1,2 ••• n 6, 2xl = f n X 1 S tem smo dobili vrednost matrik A, Bin f. ( 11) točko. Če upoštevamo še dodatni pogoj, da premica poteka skozi točko T (Yt,Xt), lahko za to točko zapišemo enačbo: GV 2 8 (19 8 4 ) 3 80 Yt = axt + b Ta dodatni pogoj zapišemo v matrični obliki Tako dobimo še matriki C in g. Če predpostavimo, da so opazovanja neodvisna in enako natancna, je ma- trika kofaktorjev opazovanj (Q) e~aka enotni matriki. Torej je Q = I. V nasprotnem primeru j:e matrika ·/Q dana oziroma jo moramo sami določiti, kar pa ni običajno, saj so opazovanja skoraj vedno neodvisna in enako natančna. S tem imamo dane vse matrike, ki nastopaj9 v enačbah (1) in (2). Rešitve: V našem primeru je matrika A enaka enotni matriki A=I. Qe = T AQA = III I w -1 I = Qe = e N = BTW B e = BTIB = BTB = 1 [ ( n t xy - [ x [y l --[---=-2 __ [_2,,...._ - [ x [xy + [x 2 'y _ n X . - ( x) L n [ xy - [x [y A n [ x 2 - ( l. x)2 ;;;: B Koeficienta a 0 in b0 ustrezata pri- meru, ko iščemo parametre premice brez dodatnega pogoja. b = - [ x L xy + [ x 21Y o n [x 2 V nasprotnem primeru (dan imamo dodatni pogoj ( 2) ) teh 5 ukazov ne vršimo, temveč nadaljujemo z: Vstavi XT Vstavi YT RCL 3 STO 5 ~ ..- X g x2 RCL 3 RCL 2 RCL 3 RCL 5 RCL 1 X X . RCL 5 RCL 7 + RCL 7 ::::;; · izpis b .,- X STO 3 RCL ~ 2 RCL 4 RCL 1 X -. . STO 3 RCL 4 RCL 6 X + + STO 4 izpisa STO 4 RCL 6 RCL 5 RCL 7 RCL 9} RCL 5 spominski registri X X R A RCL 2 Ro B + Rl C E RCL 1 R2 n, E, o R3 . R4 [Y D, Sa . [xy 5 XT R6 [x2 R7 [x 82 GV 28 (1984) 3 iz- Primer: Tl ( 3, 3) T2 ( 4, 4) T3 (5,5) T4 (5,6) T5 ( 6, 7) T (3,2) Iz primera vidimo; če ne upoštevamo dodatnega pogoja, sta parametra pre- mice enaka a = 0,7 in b = 1,1, pri dodatnem pogoju, da premica poteka skozi točko~ (3,2), spa0 sta parametra a= 0,564 in b = 1,873. Literatura: Edward M.Mikhail: Observations and Least Squares, New York 1976, IEP GV 28(1984)3 83 Dr. Bogdan KILAR* NAJSTAREJŠE DIPLOMSKO DELO IZ GEODETSKE ASTRONOMIJE V SLOVENIJI Uvod V letu 1919 je bil na pravkar ustanovljeni Univerzi v Ljubljani v sklo- pu Tehniške fakultete uveden dveletni geodetski študij. Leta 1928 se je ta študij razširil na štiriletni pouk t.i. kulturnogeodetske smeri na Tehniški fakulteti. Na tej smeri je do leta 1945 diplomiralo 45 slušateljev, t.i. kulturnih geodetov. Zaključni izpit za kulturnega geodetskega inženirja so oprav- ljali iz teh predmetov: fotogrametrije, pri prof. L. Novaku, višje geo- dezije pri prof.J.Črnjaču, vodnih zgradb I, II in III pri prof.C.Žni- daršiču in cest pri prof. A. Hrovatu. Predložili in zagovarjali so dip- lomsko delo. Diplomsko delo Na seznamu 45 diplomantov je na četrtem mestu Vilko Praprotnik, ki je predložil in uspešno obranil prvo diplomsko delo iz geodetske astrono- mije v Sloveniji. Predložil ga je v okviru predmeta višja geodezija pri prof. J.Črnjaču, ki je tedaj predaval tudi sferno astronomijo. Us- pešno ga je zagovarjal junija 1933 na Tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Diplomsko delo nosi podpis tedanjega dekana ing. A. Krala z datumom l.junij 1933 in žigom Komisije za strokovni del diplomskega izpita na Geodetskem oddelku Univerze v Ljubljani. Diplomsko delo obravnava določitev urinega stanja, geografske širine in azimuta smeri proti zemeljskemu cilju z astronomskimi metodami. Opazovanja so bila izvedena na t.i. rimskem zidu v Ljubljani (ostanki starorimske Emone). Približni geografski koordinati opazovališča sta bi- li \' h m s 'f' = + 46°02'58'' ; A= O 58 02,7 vzhodno od Gr. Zemeljski cilj za določitev azimuta je bila trigonometrična točka na RožniKu pri Ljubljani (cerkev). Ta cilj ponoči ni bil viden, zato je kandidat uporabljal za nočna opazovanja neke pomožno svetlo točko. Praprotnik je opazoval z instrumentom tipa Ertel. To je klasični teodo- lit z libelami: alhidadno, natakljivo in višinsko (zavarovalno), ter non1J1 na višinskem krogu (10") in mikroskopi na horizontalnem krogu (1"). Vrednosti razdelbine enote libel si je poprej določil, prav tako vrednost kolimacijskega pogreška. Za vsako postavitev instrumenta je bil posebej določen pogrešek indeksa (mesto zenita) na višinskem krogu. Pri opazovanju je avtor uporabljal mornarski kronometer in štoparico. Kronometer je tekel po srednjem Sončevem času. Njegov dnevni tek je bil nadzorovan na Institutu za fiziko v Ljubljani. Poleg tega je Praprotnik uporabljal še aneroid (tip Neuhofer und Sohn, Wien) in živosrebrni termometer. Oba instrumenta sta bila preizkušena na Zavodu za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani. Praprotnik je pri opazovanju zelo verjetno imel pomočnika, vendar ga v diplomskem delu ne omenja. Vsi izračuni so bili izvedeni s 7-mestnimi logaritmičnimi tablicami. Za- to so vse formule prevedene na obliko, primerno za logaritmični izračun. Refrakcijo je računal po tabelah (po formuli Bessela). Praprotnik navaja v delu tole uporabljeno literaturo: *)61000, Ljubljana, YU, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo doc.dr. prirodoslovnih znanosti, predstojnik katedre za višjo geodezijo na oddelku za geodezijo Prispelo za objavo 1984-09-15 GV 28(1984)3 84 - Herr-Tinter: Lehrbuch der spharischen Astronomie, - J. Črnjač: Skripta iz sferične astronomije, - Abendroth: Praxis des Vermessungsingenieurs, - Berliner Astronomisches Jahrbuch filr 1933, - Nautische Tafeln der Kriegsmarine, Wien, - Doležal: Hand - und Lehrbuch der Niederen Geodasie, - Welisch: Theorie und Praxis der Ausgleichungsrechung Zanimivo je; da ima to tehnično diplomsko delo le dve sliki, čeprav bi bilo koristno, da bi jih bilo več. Pisano je z roko in na luksuznem papirju. Astronomsko-geodetske ·metode in rezultati Praprotnik je za izvedbo svoje naloge izbral različne metode geodetske astronomije, in sicer štiri za določitev urinega stanja, tri za določi­ tev geografske širine in štiri za določitev azimuta zemeljskega cilja. Kriteriji, po katerih je izbiral metode, žal niso navedeni. Določitev urinega stanja Praprotnik očitno ni imel na razpolago nobenega časovnega signala (ra- dio), torej tudi ne srednjeevropskega časa. Verjetno je to vzrok, da ni določal geografske dolžine, ampak le urino stanji glede na krajevni (srednji sončevi oziroma z~ezdni) čas. Urino stanje je bilo določeno z opazovanjem zvezd in sonca po teh meto- dah: - iz zenitnih razdalj zvezde v bližini I. vertikala; opazovana je bila zvezda eLLyr (Vega) ; - iz zenitnih razdalj Sonca v bližini I. vertikala; opazovan je bil zgornji rob navidezne sončeve ploskve; - i~ enakih višin (zenitnih razdalj) Sonca pred prehodom in po prehodu čez meridian; opazovan je bil zgornji rob navidezne sončeve ploskve in_upoštevana ustrezna sprememba v deklinaciji sonca; - iz azimutov zvezde. Azimuti so bili določeni posredno iz opazovanj zvezde Severnice. Opazovana je bila zvezda c<.Lyr (Vega). Metoda Zvezda Datum Urino stanje Zenitne razdalje cf...Lyr (Vega) 5.V.1933 -9°llm42,8ls zvezde 2ml7,05s Zenitne razdalje zgornji rob 5.V.1933 - Sonca Sonca Enake višine zgornji rob 6.V.1933 - 2m20,88s Azimuti zvezde cf.. Lyr (Vega) 18.V.1933 _;10h03m50,80s Določitev geografske širine Geografska širina opazovališča je bila določena po treh metodah, in si- cer: - iz zenitnih razdalj zvezd v bližini meridiana in z redukcijo na meri- dian; opazovane so bile zvezde: o(Boo(Arktur) južno od zenita, r:JUMa (Behetnaš) severno od zenita in o<.cas (Šedir) v spodnji kulminaciji; - iz zenitnih razdalj Sonca v bližini meridiana in z redukcijo na meri- dian; opazoyan je bil zgornji rob navidezne Sončeve ploskve; - iz zenitnih razdalj zvezde v bližini I.vertikala. Opazovana je bila zvezda c( C.Mi (Prokijon) . 85 GV 28(1984)3 Metoda Zvezda Datum f Sr.pogr. Zenitne razdalje d-.,Boo, ~ UM.a 5.V.1933 46°03'02,0" + 2,5 II zvezd blizu mer. 0\-Cas - Zenitn.e razdalje zgornji rob 5.V.1933 46°03'01,7" + 12, 9" -Sonca blizu mer. Zenitne razdalje c(CMi 5.V.1933 46°02'57,8" - zvezde blizu I.v. Zanimivo je, da geografska širina ni bila določena po tradicionalni me- todi, tj. iz zenitnih razdalj Severnice. Določitev azimuta zemeljskega cilja Praprotnik je določil azimut s temile metodami: z opazovanjem zvezde o(.UMi (Severnica), in sicer z odčitki na uri:, - iz enakih višin (zenitnih razdalj) Sonca pred prehodom in po prehodu čez meridian; v obeh krožnih legah sta bila izmenoma opazovana zgor- nji in desni oziroma spodnji in levi rob navidezne Sončeve ploskve; upoštevana je bila sprememba deklinacije Sonca med opazovanjem; - iz zenitnih razdalj zvezde brez odčitkov na uri; tu je bilo treba opa- zovati v sečišču nitk nitnega križa, čitana sta bila oba kroga; zvez- da: ~Gem (Poluks); - iz zenitnih razdalj Sonca brez odčitkov na uri. Čitana sta bila oba kroga, opazovana sta bila izmenoma zgornji in levi oziroma zgornji in desni rob. Metoda Zvezda Datum aN Sr. pogr. Severnica 18.V.1933 302°54'07,4" + 1,6 11 - Enake višine robovi sonca 6.V.1933 302°54'13,6" + 3,8 11 -Sonca Zenitne raz- dalja zvezde ,B Gem 18.V.1933 302°54'10,6" + 2, 7" - Zenitna razda- robovi Sonca 5.V.1933 302°53'46,7" + 4, O" -lja Sonca Ocena diplomskega dela_ V delu so prikazane poleg tradicionalnih - tudi nekatere metode, ki se v praksi redkeje uporabljajo, niso pa zajeti kriteriji, po katerih so bile izbrane. Za tedanje razmere je bil v diplomskem delu prikazan in praktično obdelan dokaj obsežen material. Analiza vpliva pogreškov opazovanja na nekatere rezultate je ponekod pomanjkljiva. Opis praktičnega dela je dovolj natančen, vs~ izračuni so prikazani v celoti in zelo skrbno. Rezultati in njihova natančnost so prikazani v tabelah, razen natančnosti v določitvi urinega stanja, ki je Praprotnik v svojem delu ne daje. Diplomsko delo Vilka Praprotnika iz leta 1933 je dokaj značilen kazalec strokovne ravni in razmer na mladi (14 let po ustanovitvi) ljubljanski Univerzi. 86 GV 28(1984)3 Literatura: - Praprotnik Vilko: Diplomsko delo, Ljubljana 1933. - Publikacija: 35 let geodetske službe v Sloveniji, Ljubljana 1978. - Publikacija: Ob 60-letnici visokošolskega študija arhitekture, grad- beništva in geodezije v Ljubljani, 1919-1979, Ljubljana 1979. Jure BESENIČAR* KRATKO POROČILO O KONGRESU MEDNARODNEGA ZDRUŽENJA ZA FOTOGRAMETRIJO IN DALJINSKO ZAZNAVANJE "Informacijska tehnologija tudi na področju kartografiranja" je osnovna značilnost 15.mednarodnega kongresa International Society for Photogram- metry and Remote Sensing, ki ga je letos junija organiziralo brazilsko združenje za fotogrametrijo v Rio de Janeiru. Brazilci so imeli najmanj dva razloga za to, da so dobro organizirali kongres, kar jim je tudi uspelo; predstavili so organizacijo svoje geodetsko-fotogrametrične službe, ki je zaradi geografskih razsežnosti specifična, in dali vedeti, da želijo uporabiti sodobno tehnologijo kartografiranja in interpreta- cije v širši akciji odkrivanja in registriranja naravnih bogastev. Pred- vsem drugi razlog je tako pomemben, da je celoten kompleks potekal pod okriljem brazilske zvezne vlade in pod pokroviteljstvom predsednika Bra- zilije. Nekaj besed o kongresu: Kot j•e znano, je mednarodno združenje .za fotogrametrijo in daljinsko za- znavanje izredno aktivno in uveljavljeno tudi zunaj geodetske stroke. Članstvo, ki šteje približno 5000 znanstvenikov, deluje v 7 komisijah, ki so razdelile delovna področja v skladu s fazami kartografiranja: - pridobivanje primarnih podatkov (aero in satelitske kamere, radarski sistemi, kalibracije itd.); · - fotogrametrični in fotointerpretacijski instrumentarij; - matematična analiza podatkov (matematični in stohastični modeli).; - topografsko kartiranje; - netopografske aplikacije; ekonomski, strokovni in izobraževalni aspekti fotogrametrije in daljin- skega zaznavanja; dalj insko zaz.navanj e in fotointerpretacija. Na strokovnih srečanjih, ki so se vrstila dva tedna, je približno 900 udeležencev kongresa iz 86 držav v obliki referatov in razprav pregle- dalo dosedanje delo in si začrtalo razvojno pot za naslednje štiriletno obdobje. V tehnološkem pogledu so karakteristike stanja in razvoja nas- lednje: * 61000,YU, Ljubljana, Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geode- zijo, doc.dr.tehn.ved, predstojnik oddelka za geodezijo Prispelo za objavo 1984-10-23·. GV 28(1984)3 87 - povečana vloga digitalnega kartografiranja, kar omogoča hitro in eko- nomično zajemanje osnovnih metričnih in semantičnih informacij, krei- ranje "kartografskih datotek", ki po'stajajo kompatibilne z drugimi ba- zami podatkov; postopna zamenjava linijskih kart z ortofototehnikami, ki poleg odlične metrike omogočajo fotointerpretiranje; - z inkorporacijo modernih matematičnostatističnih modelov in učinkovi­ timi računalniškimi programi je količina in natančnost fotogrametrično določenih točk presegla konvencionalne terenske tehnike določanja koor- dinat; - povečano število uporabniških področij satelitskih in aeroposnetkov v smislu aplikativne fotointerpretacije in graditve informacijskih podat-. kovnih baz. Jugoslavija je bila zastopana s poročilom Zveze geodetskih inženirjev in tehnikov ter tremi znanstvenimi prispevki s področij daljinskega za- znavanja in aplikativne foto~nterpretacije ter uporabe fotogrametričnih tehnik pri izdelavi kart v deželah v razvoju. Na podlagi kandidature z aktivnostjo v delu generalne skupščine kongre- sa je jugoslovanski delegaciji uspelo pridobiti pravico do organizira- nja mednarodnega simpozija v delovni skupini Land use and land cover, in sicer leta 1985 v SR Sloveniji. 88 GV 28(1984)3 KARTOGRAFSKA OPREDELITEV NEKATERIH PROSTORSKO POMEMBNIH RAZVOJNIH ELEMENTOV DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA Osnovni nameni 32 tematskih kart v sklopu Analize dolgoročnih razvojnih možnosti SR Slovenij,e v obdobju 1986-1995/2000 so zlasti: - inventarizacija stanja na kartah kot nosilkah informacij o naravnih danostih, primernosti ter opremljenosti in stopnji oskrbljenosti prostora s posamezni- mi pomembnejšimi funkcijami; ugotavljanje skladnih in navzkrižnih interesov med različnimi prostorsko pomembnimi funkcijami v SR Sloveniji; predlog konceptnih rešitev razmestitve zmogljivosti glede na razvojne potrebe družbe, izraženih s funkcionalnimi omrežji. Struktura in vsebina tematskih kart upošteva Zakon o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1 /80) in predlog Zakona o urejanju prostora, ki je v postopku sprejemanja v Skupščini SR Slovenije. Prostorsko predstavljene razvojne možnosti omogočajo vzajemni in celovit pregled nad pomembnejšimi funkcijami, ki tvorijo sedanje in dolgoročno možne prostorske ureditve SR Slovenije. Tematske karte so razdeljene v štiri skl0pe, ki obravnavajo: geografsko lego in naravne omejitve v prostoru, dobrine splošnega pomena, infrastrukturna omrežja ter funkcije pomembnejših naselij v SR Sloveniji. V nadaljnji pripravi dolgoročnega plana SR Slovenije bodo predloženi koncepti na posameznih področjih in območjih družbenoekonomskega razvoja še do- polnjeni oziroma spremenjeni. Na kartah so predložene tudi sestavine dolgoročnega plana SR Slovenije, ki so obvezno izhodišče za srednjeročne plane v SR Sloveniji, upoštevaje 23. člen Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije in predlog zakona o urejanju prostora. Osnova za izdelavo tematskih kart 1 :1 000 000 za potrebe delegatske raz- prave in drugih razprav so sektorske karte v merilih 1 :250 000 in 1 :400 000, ki so bile pripravljene za potrebe Analize dolgoročnih razvojnih možnosti SR Slovenije. Tematske karte so sestavni del Analize dolgoročnih razvojnih možnosti SR Slovenije v obdobju 1986-1995/2000, ki je bila objavljena v Poročevalcu Skupščine SR Slovenije, priloga št. l. in II. z dne 16. 3. 1984, ki pa jih zaradi časovno zahtevnih tehničnih in tehnoloških razlogov ni bilo možno objaviti hkrati s tekstualnim delom analize. r severno m. atlantski ocean sredozemsko m. ..... k poglav ju 5 .6.1 obmo~Ja demo9ra1ske m pro,.:vodne konce? n 1rae1ic • moga lo pole 11111111 vehko go,sk> območ1a -- pomembne promcrne smeri ....... pomernb„e vodne polt * vollkc l u ote t 9,av,1ac,,e k lukam L F M voč.10 mes1a + VIR: Za$nO lffi :Ni • >=' =~ fDtlilN.l$al lll'tWI~ uu•~ 1:.,:.7 1"'.111112...o.:JA ll,UTl>[CHIM ~ J,1 UQQIUIY U.10 ~JMl>:11';C."1"&7.Cl..oo,, CRl'~lM~ .... ,(• t,rtt,,Qtll'i( Zalo.t.1la Skupščina SR Stoven•re 1984 Kartografska obdefa..,a: Z.wod SR Sloven1Jo za druibeno plan1,.,,nje ,nlKPIR Tehničn:i obdel~va · l11!t1h.1t ::a 11eodezijo ,n fotog'-lmutn10 N-it-kladil 30 000 !Z · .. , .. _,,.: .... ~J•· . .....,. ·., .. ~ ~ -~>-;..,,. . . ~. ~ o / ~ - ,_:;._ :..~ ... vc '. - ....;,:\ \ 1 ·1u 8.2.2 k peg av o ·• .. fl.~ ~-. C] .. ka zemljišča drug3 kmetit!I gozdno zemljilte ' ' ;~< območjo naselij 11 1111111 C] nerodo,;tn• povr,l;ne . , u izkorišča.nje rudnin • .. . ob;v,lnl proston . ,cč1, pnd . """"'•• • . ric" tor nana.vn1 ni regionaJni in krajinskt pa t ••rod ' . .. al; č,pal;!t • &ni pasovi za1e~ 4 pitno vodo ofj; ""'\ voda „ osktb SR $lo,eno1e c::::J podzemno čnoga plana "thoditče dolgoro • Možno ob,e,n~~jeročn,h piano, ranje u pnpra,o "" ., dnižbeno pl>n, SR SloveniJe za nbcija Zavoda V1R: Ookume S LOVENIJE DOLGORO~:~~~~~l~RMOŽNOSTI ANALIZA PROSTORA RABA __, ~ - .,,-' ,..., 1 c;J ; .... , ✓--t,· /$ .. l. -~ '\ l av1·u 8 .2.7 k pog ,Ul'l,lUCW ,IUUI kti "aravne dediščine območJa tn ob10 ,ovanje do leta 1985 L predlagano tava rov.an1e do lera 2000 .:_. p,ed„deoo ,.,, cnego pla n, SR Sto,e "•t• no i1.hod1šč:e dolg:ro • Motno ob••:,ednre,o/;n,h ol•no ded,ll;;no, 1983 „ onp<>, o ,a,si,,o nm,ne In kullumo VJR:2.avod SR SloYctnite UI SLOVENIJE DOLGORO~:~:~~~l~RMOŽNOSTI ANALIZA BNEJšA• NAJPOM~MDEDIŠČINA NARAVN r. ' ' --._~ '""' --"~. ~ \ \_,,~ - "\ \ )-J \ /f / )\ / '-~v-.._____ ~ r ( \ ...... k poglavju 8.2.7 dedi$č1ne l: večjo membne1!e nar.ivne območja =~e~th znameni10s11 C] gos1010 n e ded,$č,ne omombnejl:ci n,J~vn obmoCJa_p namen;,osun, dod,šl:,no c:=:J ' naro,n,m, • lo,en,10 so obmocio naravne osi.ala obmot1~ SR ;n,mi znamen11ostm, C=:J s posameznimi nara dedišl:,ne, 1983 " vaisrvo n;an1vne in kultu me VIR:Zw.vod SR Sloven11e za SLOVENIJE DOLGOROC:k~~~:.~~OŽNOSTI ANALIZA R BMOČJA VENIJE NA O AZDELITEV SLO ADUJOČ ~LEDE NA PRJi~ DEDIŠČINE POMEN NARA ' ,~ - / _ _) ~' 1(-, ~ \ ~ ~ ~~~) ~ ~~~~\ ~-~ ~ >_J·~·" ~ -~ ' •' ~ "_,. - ,,. " ------------.., ,9 o ~ '-, · .. _ ~ o \ J --_r - ~ .._J\ o '-\_ ----- \ ."'- -~ - ' .__~ _o ,... • '·.... ~ "'\ ~~ ,l --- --, ~ ~ ~ J • • \ ~ r S' . .,duklovod 10 ' • za pnp:v:e:,:~~zhoelektr.una • ko•ekoloih * uebn.a pr~dhodna. prostors .ll hodn,elokt.ama - ~~esoja @) tennoelek„ ma'!. ~opla,na @ čcpalna elok1,ama fonnalo,ska p0>1>J> torskain razdelilna trans SR Slo~an,ie (f) ,,.nslonna iče dolgo,očneg• plana bve„no izhodi h tanov • Mo!no o ;,.dn1en>čn, p -· •• pnpr.ivo d'ef• S loveno1e, podamka po J J VIR: Zdrulenaan:!~.k;r;,~s M. Sub, o. M SLOVENIJE DOLGORo~:k:M:1~'t,ožNosr1 ANALIZA M OŽNE LO~~~~T~~IY,:HOBJEKTOV ELEKTROEN r k poglavju 9.1.2 Zaloi,la Skupština SR $loven11e 1984 Kanogt.;1. fsk.:. obdelava: Zavod SR Slovonij6 ;u dl'l.l~beno planua:nje Tehnična obdelaYa : ln:lhh.tl za geodezijo 1n fotogcametn,o Naklada 30 000 llYOdO\f Tis~ CGP Delo 1984 POTNIŠKE OBREMENITVE (1977) (POTNIKOV/24h) V1R: š1ud1ja ... Transpor,nt sisleml SR Sloven11e~ Ž G •Pr0ma tn1 1nš titu1•L1ubljana DOLGOROČNI PLAN SR SLOVENIJE ANALIZA RAZVOJNIH MOŽNOSTI CESTNO OMREŽJE· PROMETNE OBREMENITVE ANALIZA STANJA ( L. 1977) • z Zalofita Skupščina: SR Slovenije 1984 Kartografska obdelava: Zavod SR Slovenije u drutbeno planiranjo Tot,nična obdelava : lnhtu1 za geod1n:l jo In fotog~.molrijo Naklada 30 000 izvodov k poglav ju 9.1.2 Tosk:CGP Delo 1984 l(ATEGORIJA CEST: D eolo„čn• a,1ocesta IZKORIŠCENOST CESTNEGA OMREZJA obram&n11ev „ 100 un 85 k~pac1t(J,:. 82 Ld do 0.3 (eh1remna no1z.kon~tenos1 kap.ac11e10) C=:Jo.3•o.o c:J 0 .6•0.9 c:J 0.9· 1.2 c:J 1.2•1.5 1&1111 1.5 dalj,e (eks1remna preobremen1snos1 Up.1c1tete) DOLGOROČNI PLAN SR SLOVENIJE ANALIZA RAZVOJNIH MOŽNOSTI CESTNO OMREŽJE-IZKORIŠCENOST ANALIZA STANJA ,: Zalotil.it SkupšCina SR Slovenije 1984 l " , ,. v . ~· -,, >)~ / A~ <,,.., -~ .. .... > / /~it-. m / '\..,-, --~' _,'Y r r ~ ~✓ ·1u 9 .1. 2 k po g lav ~ 1 'f . .,, > o ~"' 'Oo Co C a, Č.N ; ~ LETALISCA m rr+=;i II II lh==::!J 4. razred„ rn ':Fl 1 _J L_ 3. r;i.::l"t'd [E] r ±7 L ..J 2. ra:.:rod [E) [r_; 1. raz~d LUKE luka "' II] ~ m l.!-J pnmo,šče SR $10,00,J" L,:J ~neg, pl.,no tzhod1$čc- dolgoro • Mofoo ob•o::~nJo,oc"'I' piano, . 1 obč;n Kope,, za pno,»o , . Družben, p an, erodrom LjublJ~na. VIR: Aero11'1.lenmng, A l.!.ola. Prmn SLOVENIJE DOLGOR0~~~~~1~1~RMOŽNOSTI ANALIZA Še. A IN LUKE LETALI _j l ,:f ;, ' • • • • • • • • • • • ---~ -.:-,, 'Jt • \ ~"T ... ( • "t • ~\ .__ • • / ~ ., 'l. ( o .~ ~~ o .. -, - . -.,..._,._., • • • • • • • • • • • o. • • • • k poglav ju 9.1.2 o \ •o • .. ~ ..... Zaloi,ta Skupše,na SA Šlove n11e 1984 Kartogralska obdelava: Zio\vod SR Slovenije :a družbeno plani~n,e Tehnična obdelava : ln~titut za geode-zi10 1n fotogromotnjo Naklad.a 30 000 1rvodov Tisk: CGP Delo 1984 • • o •• • o .... . ,...,~ •'~o-• • - . • • • • • •• o • I • • •d ,. • •.... • • • • • • \ @ gla-..,nl po:\tni c:ente, (GPC} * • po!tn1 center (PC) " • PTT ono10 1983 o PTT on.oto 1985 o PTT enoto 2000 __ p o~tno · promotne ::veze (GPC-PC) obmoe10 PC 5 š.tov. PTT e not " Možno obvezno 1zhodi!Ce dotgoročneg;i plana SR SlovemJe .ca pn;,~vo $tedn1eroiin1h pl.GPO"' VlR:Zdru!onjc Pn organ1:ac1J Srovenl}e, 1983 DOl.GOROČNI PLAN SR SLOVENIJE ANALIZA RAZVOJNIH MOŽNOSTI POŠTNO PROMETNE ZVEZE ,.... ' ..,\ •, \ /~, k pog lavju 9.1.2 o o , - .!!_ ! :s> •o "o eo o.« D tmnz;ina eon,,.la • o glavna cen,,.,, • o voz:ltščna cen1rala O OMREŽJE TELEGRAFSK TELEFONSKO 1 ..! 9 ) k pog lav,·u 9 1 .. 2 j \ , l..., SKOPJE o 6 O.o,li!če • ~ koncenuator * [) ,.uJopleksor __ ,veze • Možno obvezno h vo srednjetQčnin plan,~! Mga plana SR SI OVflnlJO a pnpra tZ odi!č:.e dot rot orgarnue1j Slove.ni1e, 1-983 VtR: ZdN!enje 1>1T . DOLGOROČNI • ANALIZA RAzeM:,:iosl,.OVENIJE ZNOSTI JAVNO OMREŽJE ZA PRENOS PODATKOV • • ~ -- \~\ -~ ~- .- f i ' ( ( .!f ~l '·';j ,. ' /~ ;'i•'''.. ~ -~>,... -,,,.,."', -4,~~ 't. ❖ \ :: t;:\, ~--· ~~--- ---,__,. .r • I • • • - . • • •.,,. ... -""'-:.... \ • . ~ • l!l . . r---:;_ . • -· ,. • • Zc1loi1la Skupščina SR Sro,..,eni10 198~ ~~~~~r.:.fska obdelava: d 1b SR SiovenjJe, za T rv ono planiranje e hnitna obdelava . }:~olul za. 960dezijd ln ogrametnJO k pog lavju 9.1.3 Naklado 30 000 i.:"odo11 Tiak; CGP Delo 1984 _ ... -~~ ~ '-~ .. ~ • -_.;r ' pomembnejši o2'i 1 , .. zajetij podzemni~ v~d~a)..°!JI var9rvenl pasovi - obmot1a podtalnic * POMEMBNEJŠI IZVIRI: nez~Jeli • :a101i ~ ••••• • predvidoma :taJcti do leta 2000 • • • območ;::a ragionAfne oskrbe • MoZna obvezno izhod1!te d $ pitno vodo z.a pr1pra110 srednie,očnfh p1:!~~ročocga p lana. S~ Sro11en11e VIR:Zveza vodnih .skupnosti SR $1 •• ovcnII1t, 1993 DOLGOROČNI p ANALIZA RAZV~~:IHSR SL_QVENIJE MOZNOSTI VODNI VIRI IN OSKRBA z VODO ~ .. \ vr l~~ ;/ \ k poglavju g_2 _3 Zalotilo Skupščina SR SloveniJe 1 g~ Kar1ogr.1f-,Jta obd Zavod SR S et:911a: družb lo~e-n11e za T .. _ eno p lanuanie 1 c,,ručna obdelava • nttltol z.ill geode .. • 1 lotogtameu,Jo :i::110 n ~•k~.ada 30 000 Izvodov sk. CGP Delo 1994 ,,,._ -.;~ ~ r ~- ' -~ \ ~ . z \. ------~ gozdo111 lesn.o-proiz11odnega pomena varove,lni gozdovi* • ~ao!:o obvt:lno 11hod1t.te dol p ~ravo srednjeročnih plan~:1ol:n~ga pl:ina SR Sto,..enl1e VIR:$1$ z~ gozda~rvo Slovenije, 1981 DOLGOROČNI PL ANA LIZA RAZvof :.JR 51,0VENIJE MOZNOSTI GOZDNA ZEMLJIŠČA -1 /· • • •,,..- ,, ; • 1 • • V \ •" '• \,., 0w ... •• • • 1' \ • ~-., .• ,_.,• - • -• g • • . '-- o • - _ ,,.--, ~ ,,/y · 1-,_\. • k poglavju 9.2.4 ; • SMUtARJEV) ZIMSKO·GORSKA (ŠTEV. (>3 mesece sezone> • l. kal :one) c.l II. k.at. ( 2 meseca se ec sezone) • III. kat 1 1 mes KOPALCEV) OBMORSKA (ŠTEV • urejen3, kopališča . del! obale naravni VODE/DAN) ZDRAVILIŠKA (LITROV • wrmalni vrelci @ ,ormominoratni vrolei ., m;nor.,Jn; vrelci 3 • titul SR Slovenije, 198 VIR: Urb,1m1st1č:n 1 in§: SLOVENIJE DOLGOR0~:~~~1:,~iOŽNOSTI ANALIZA KREACIJSKA TURISTIČNO-~OGLJIVOST SRS SPREJEMNA NJH DANOSTI) (NA OSNOVI NARAV Žiga DRINOVC* OBISKI V. CELOVCU IN V KRANJU V okviru mednarodnega sodelovanja so bili v zadnjem času navezani tes - nejši stiki med slovenskimi in avstrijskimi geodeti iz sosednje Koroš - ke . 12 . septembra 1984 je obiskala Celovec skupina predstojnikov geodet- skih uprav gorenjske regije in Tolmina ter predstavnikov Republiške geodetske uprave, 22 . septembra pa večja skupina geodetov mariborskega geodetskega društva . Pri obeh obiskih je šlo za navezovanje tesnejših stikov s .stanovskimi kolegi onstran naše severne meje in za seznanitev z delom izmer itvenih uradov v Avstriji, še posebno po uvedbi terminalov v zemljiškem katas - tru in v zemljiški knjigi . S praktičnimi primeri so gostitelji prikaza- li postopke vnosa iz izpisa podatkov prek skupne banke podatkov na Du- naju, shranjevanje zastarelih podatkov, izdajanja izpisov strankam ipd . Posebno zanimiva je uporaba terminala v zemljiškoknjižnem uradu - t am je namreč terminal spravil klasično zemljiško knjigo v arhiv . Tako v izmeritvenem kot tudi v zemljiškoknjižnem uradu so gostitelji v spr oš - čenem razgovoru radi odgovarjali na zastavljena vprašanja in opisali ves potek prehoda s klasično vodene evidence o zemljiščih na računal­ niško vodenje. Kot povračilo za obiske na Koroškem sta Republiška geodetska uprava in Geodetska uprava Skupščine občine Kranj dne 8.10 . 1984 povabili preds- tavnike izmeritvenih uradov iz Celovca in Beljaka v Kranj . Na obisk so - prišli ves 18 -članski kolektiv urada iz Celovca in štirje p r edstavniki urada iz Beljaka . Program je obsegal opis in oris pristojnosti občins­ kega geodetskega upravnega organa, prikaz vodenja raznih evidenc, kot so ROTE, EHIŠ, grafični prikaz komunalnih naprav, prikaz kartografske dejavnosti in uporabo terminala v zemljiškem katastru . Gostje so bili prijetno presenečeni nad obsegom in kvaliteto izdelkov, posebno p r izna- nje pa so dali TTN5 in 10 ter temu merilu prirejenim evidencam, ki se vodijo v geodetskem upravnem organu . Med srečanjem je bila izražena obojestranska želja, da bi se podobna srečanja nadaljevala, in sicer vsaj enkrat na leto, izmenoma na Koroš - kem in v Sloveniji . Poleg aktualnih problemov naj bi na njih obravnava- li še določeno strokovno temo. Splošno mnenje vseh je bilo, da smo v preteklosti zanemarjali podobne stike, ki lahko samo koristijo tako na strokovnem področju kot pri po- glabljanju prijateljskih odnosov med obema sosedama~ pri tem ne smemo pozabiti, da je tudi v geodetski stroki onstran meje zaposlenih p r ecej koroških Slovencev . * 61000,YU, Ljubljana, Republiška geodetska uprava dipl.ing.geod . , samostojni svetovalec Prispelo za objavo 1984- 10- 23 . GV 28(1984)3 121 Žiga DRINOVC* GEODETSKO SREČANJE NA DUNAJU Uvod Avstrijski Zvezni urad za mere in izmeritve (Bundesamt filr Eich- und Vermessungswesen) na Dunaju je bil pobudnik rednih letnih srečanj pred- stavnikov geodetskih'upravnih organov Avstrije, Bavarske, Baden-Wilrtem- berga in Švice. Na njih si udeleženci redno izmenjujejo izkušnje in in- formacije, pridobljene v preteklem letu ~a področju geodezije, srečuje­ jo pa se vsako leto v drugi pokrajini. Ker so se podobna srečanja pokazala kot zelo koristna in ker imajo tudi ostali sosedi Avstrije podobne probleme, so pobudo za redna srečanja razširili še na Slovenijo, Madžarsko, ČSSR, Trentino - Južno Tirolsko in Furlanijo - Julijsko krajino. S soglasjem geodetskih organov naštetih dežel oziroma pokrajin je priš- lo v drteh 22. in 23. junija 1984 na Dunaju do prvega srečanja geodetskih predstavnikov, in sicer po 2 do 3 iz vsake dežele, ter najvišjih pred- stavnikov Zveznega urada na Dunaju kot gostitelja. Dvodnevno posvetova- nje sta vodila predsednik Zveznega urada dipl~ing.dr. Friedrich Rotter tn podpredsednik dipl.ing.Friedrich Hrbek. Dnevni red srečanja je obsegal le dve temi, ki so ju vnaprej določili: - poročilo o predvideni uvedbi novega višinskega sistema v Avstriji in - poročilo o uvedbi avtomatizirane obdelave podatkov v avstrijskem ka- tastru. Ti dve poročili naj bi dopolnili povabljeni predstavniki s poročili o stanju, problematiki in o pomembnejših delih geodetske službe v posa- mezni deželi oziroma regiji. Razgovore so dopolnjevali razni strokovni ogledi in obiski ter sklepno srečanje. Ker dnevni red ni bil strogo določen, so gostitelji najprej seznanili navzoče z organiziranostjo geodetske službe v Avstriji in jim razkazali novo upravno zgradbo Zveznega urada, v kateri je potekalo srečanje in ki je stara šele nekaj mesecev. Pohvalili so celotno gradbeno dejavnost v zadnjih desetih letih na področju novih gradenj, prenove in adaptacij stavb občinskih izmeritvenih uradov, saj so v tem času poleg zveznega poslopja na Dunaju zgradili še 8 novih stavb za izmeritvene urade, 7 adaptirali, 24 pa jih je v delu. * 61000,YU, Ljubljana, Republiška geodetska uprava dipl.ing.geod. samostojni svetovalec Prispelo za objavo 1984-09-15. 122 GV 28(1984)3 Na kratko naj opišem centralno stavbo Zveznega urada, v kateri je tudi mestni izmeritveni urad Dunaja. To je najmodernejša osem nadstropna stavba z dvema kletnima etažema in s tlorisno površino 4.200 m2. Gradi- li so jo le 39 mesecev, priprave pa so trajale 20 let. Enemu uslužbencu pripada 13 m2 uporabne površine, stavba pa obsega v celoti 12.000 m2. V njej so nameščeni vsi zvezni geodetski organi, arhiv načrtov, labora- toriji, delavnice, knjižnica, uprava za inštrumentarij itd. Ne manjkajo tudi prostorna restavracija, prostorni sejni prostori in razgledna te- rasa. Pri tem je pomembno, da za namestitev izmeritvenih uradov, za opremlja- nje z instrumentarijem in ostalo skrbi zveza, zato v Avstriji ni bolj ali manj "razvitih" uradov. Organizacija in naloge geodetskih organov Geodetska služba spada pod zvezno ministrstvo za gradnje in tehniko, njen najvišji upravni organ pa je že imenovani Zvezni urad za mere in izmeritve na Dunaju. V prtstojnost Zveznega urada spadajo poleg mer še zemljiški kataster, osncvna geodetska dela, državne meje iri državna izmera. V državi je 60 izmeritvenih uradov s približno 640 uslužbenci, nad njimi pa izvajajo nadzorstveno službo štirje inšpektorji s sedežem na Dunaju, v Linzu, Gradcu in Innsbrucku. Naloge inšpektorjev kot tudi izmeritvenih uradov so točno določene. Glavna naloga izmeritvenih uradov po letu 1968, ko je bil izdelan novi Zakon o izmeritvi, pa je omogočiti čimprejšnjo vzpostavitev mejnega ka- tastra v Avstriji, ki so ga začeli nastavljati v letu 1969. Sicer pa obsega področje dela imneritvenih uradov: - delno novo nastavitev mejnega katastra v tistih katastrskih občinah, v katerih imajo katastrske načrte v sistemu državne izmere, tj. v me- rilih 1:1000, 1:2000 in 1:5000; - vse zadeve v zvezi z mejnim katastrom, kot so potrditve načrtov, ugo- tavljanja vrst rabe ipd.; pri ugotavljanju sprememb v vrstah rabe ze- lo uporabljajo grafično izvrednotene aeroposnetke (končalo se je ugo- tavljanje vinogradniških površin, poteka pa ugotavljanje objektnih . sprememb); - vodenje in vzdrževanje mejnega in davčnega zemljiškega katastra, ki je v celoti avtomatizirano, opuščena je bila klasična oblika pisnega dela katastrskega operata. Vsi podatki o parcelah in podatki iz Z8m- ljiške knjige so shranjeni v skupni banki podatkov o parcelah (Grund- stilcksda~enbank) za vso Avstrijo v Računskem centru na Dunaju. Izme- ritven..::. in zemljiškoknjižni uradi izdajajo podatke in "vzdržujejo" oba operata prek končnih terminalov, ki bodo nameščeni v vsakem uradu. Med- tem ko bodo s koncem tega leta vsi izmeritveni uradi opremljeni s ter- minali, zahteva prenos podatkov zemljiške knjige v centralno banko po- datkov več časa in bo trajal še nekaj let, posebno zaradi sprotnega ažuriranja stanja v knjigah z dejanskim stanjem. Vsa operativnotehnična dela, ki jih izmeritveni uradi ne izvajajo, qp- ravljajo posebni pooblaščeni inženirski biroji (Ingenieur-konsulenten), tako tudi delilne (parcelacijske) načrte, tehnične meritve ipd. GV 28(1984)3 123 Graditev sistema banke podatkov - Medtem ko gre nastavitev banke podatkov o parcelah h koncu, pa so koordinate trigonometričnih, navezovalnih in mejnih točk že nastav- ljene. - Naslednja faza gradnje sistema bank podatkov obsega nastavitev nivel- majske banke podatkov, in sicer za točke preciznega nivelmaja l.reda. Vsebovala naj bi predvsem podatke o geopotencialnih kotah, površinsko gravimetrično vrednost, redukcijsko velikost za izračun povprečne gravimetrične vrednosti in geoidno višino. - Digitalizirar.e so tudi meje 11!)ravnih enot, podobno kot naš ROTE. - Do leta 1986 naj bi bil iza8lan digitalni model reliefa z interpola- cijo izmerjenih profilov na ortofotokartah. - Razvija se projekt digitaliziranja situacijskega modela za izdelavo avstrijske karte v merilu 1:50 000, vendar o tem še ni bila sprejeta dokončna rešitev. - Najzahtevnejša pa je menda digitalizacija zemljiškokatastrskih načr­ tov. Za to sta namreč potrebna poprejšnje ažuriranje in obnova obsto- ječih načrtov, saj npr. ni posnetih več kot 300.000 stavb. Za ažuri- ranje in obnovo načrtov bo potrebnih 6 do 7 let, potem pa še toliko časa za izdelavo in preizkus modela digitalizacije zemljiškokatastr- skih načrtov. Ostale dejavnosti l. Bonitiranje zemljišč je bilo v Avstriji končano leta 1973. Davek od kmetijskih zemljišč se že od leta 1940 dalje ne določa več na podla- gi katastrskega dohodka, temveč na podlagi cenitve zemljišč, ki je v pristojnosti finančnih organov. V katastrskem operatu se kot rezul- tat cenitve navede pri kmetijskih parcelah le ustrezna vrednost do- nosa (EMZ = Ertragsmesszahl), grafično pa se ti rezultati prikažejo na posebnih "cenilnih načrtih" v merilu katastrskih načrtov. 2. Na področju kartografije je opazna vedno večja uporaba in uporabnost ortofotokarte, posebno kot geometrične osnove za pridobivanje topo- grafskih informacij. Ortofotokarte se izdelujejo v merilu 1:10 000 in doslej zajemajo 20 % dežele. V letu 1983 pa so začeli izdelovati novo tako imenovano "avstrijsko bazno karto" v merilu 1:5000. Sestav- ljajo jo redresiran ortofotoposnetek ter dve poliestrski foliji s plastnicami in s katastrsko vsebino. Poleg omenjenih novejših izdelkov zapolnjujejo vrzeli z izdelavo že začetih kart v raznih merilih. Osnovna karta je avstrijska karta v merilu 1:50 000, iz katere nato izdelajo s povečevanje~karto v meri- lu 1:25 000, z generalizacijo pa karto v merilu 1:200 doo, ki jo spet povečajo v merilo 1:100 000. Pregledna karta Avstrije pa je v merilu 1:500 000 V zvezi z izdelavo kart je bilo poudarjeno, da si prizadevajo skraj- šati čas izdelave karte na leto dni po koncu terenskih del. Zavedajo pa se, da ta cilj ne bo tako kmalu dosežen. 3. Dejavnost na področju nivelmaja obsega predvideno uvedbo novega višin- skega sistema v Avstriji. O tem je poročal vodja oddelka za nivelma dipl.ing.dr. Josef Zeger. Iz poročila je razvidno, da so celotno mre- ž'.) preciznega nivelmaja l.reda ponovno izmerili v letih 1966 do 1983. 124 GV 28(1984)3 Izvedli so tudi potrebne gravimetrične meritve in sedaj bo mogoče prvič samostojno izravnati mrežo v sistemu geopotencialnih kot. Po izravnavi bosta na podlagi raziskav določena način in oblika povezave njihove samostojno izravnane mreže z mednarodno izravnavo UEIN ali REUN. Ker geopotencialne kote REUN izravnave temeljijo na izhodišč­ nem reperju v Amsterdamu (evropski horizont), bo Avstrija prekinila zvezo z izhodiščnim reperjem v Trstu, ki ni več zanesljiv, saj so od njegove določitve višine leta 1875 do danes ugotovili razliko blizu 30 cm. 4. Tudi Računski center, ki po Zakonu o zveznem računskem centru "mora svoje tehnične naprave dati na razpolago za obdelavo podatkov za po- trebe Zveznega ministrstva za gradnje in tehniko ter njemu podreje- nim organom", razširja svojo dejavnost. Poleg skupne banke podatkov o parcelah opravlja tudi vse finančne in investicijske posle za zvez- ne investicije, gradnjo cest, vodnih pqti, zveznega stanovanjskega in vodnogospodarskega fonda idr. Po uvedbi zaprte podatkovne mreže uvajajo odprto mrežo podatkov prek pošte (BTX). Uvajajo tudi mednarodni podatkovni sistem IDS (raziskave, projekti idr.), ki ima za zdaj podatke o 180.000 listinah. Prispevki tujih udeležencev Posamezni predstavniki tujih delegacij, razen iz ČSSR, so pripravili v pisni obliki posebna poročila o stanju geodetske dejavnosti in o pomemb- nejših dosežkih na tem področju po regijah oziroma deželah, vsi pa so še ustno povzeli ta poročila. Prispevek Republiške geodetske uprave je pre- bral mag.Milan Naprudnik, gostitelji pa so se še posebno zanimali za ka- taster komunalnih naprav. Pismeni prispevki iz Madžarske in Italije kakor tudi gradiva iz Avstrije so v knjižnici Republiške geodetske uprave. Sklep Strokovni del srečanja so dopolnili ogled nove upravne stavbe Zveznega urada, obisk v Zveznem računskem centru in v Mestnem izmeritvenem uradu Dunaja ter ogled filma o upora©i helikopterja pri meritvah na triangula- cijskih točkah najvišjih redov, tj. na alpskih vrhovih tja do višin nad 3.000 metrov. Dvodnevno srečanje se je končalo s priznanjem gostiteljem za res brezhib- no organizacijo in izredno gostoljubnost. Vsi so soglašali, da se morajo podobna srečanja nadaljevati, saj omogočajo medsebojno informiranje o do- sežkih na geodetskem področju v deželah, ki imajo podobne probleme in naloge. GV 28(1984)3 125 Sklenjeno je bilo, naj drugo srečanje organizira maja 1985 Slovenija ali Madžarska. Gostitelj je mislil tudi na njegovo poimenovanje tega skupa in predlagal naziv Jadransko-donavski klub. Dokončen sklep o tem naj bi bil sprejet na prihodnjem srečanju. Vinko BELKO* KARL MARČIČ JE BIL DOMA IZ LITIJE Ob 40-letnici geodetske službe v Sloveniji omenjamo tudi mnoge posamez- nike, ki so zaslužni za razvoj geodezije.Pri tem ne moremo mimo Karla Marčiča iz Litije, ki je za slovensko in jugoslovansko geodezijo storil marsikaj koristnega. Ime, življenje in delo Karla Marčiča sem podrobneje spoznal pravzaprav po naključju, čeprav mi kot poklicnemu geodetu njegovo ime ni bilo nez- nano. Ko smo v Litiji pripravljali Odlok o določitvi imen novim ulicam in ces- tam, sem prelistal tudi nekaj literature, da bi našel še kakšno novo ime znanega in pomembnega Slovenca ali celo Litijana. Pomagal sem si tudi s Krajevnim leksikonom Slovenije iz leta 1980, kjer je bilo zapisano tudi: Karl Marčič - kartografski strokovnjak in pisec strokovnih člankov. Po starih knjigah sem brskal še naprej in v rojstni matični knjigi fare Šmartno pri Litiji letnik 1891, na str. 235 pod zaporedno številko 126 odkril naslednje pisanje o Karlu Marčiču: Rojen 22.11.1891 v Litiji št. 14, oče Franc, mati Angela roj.Lušin, en- krat poročen, umrl 23.12.1972 v Ljubljani, Vodnikova 62. Z razgovori s starejšimi Litijani sem ugotovil, da je današnja hiša na Grbinski cestišt. 1, tista hiša, v kateri je bil rojen Marčič, torej Litija št. 14. Soseda, 86-letna Ivanka Babnik roj. Damjan pa ima še tako dober spomin, da mi je o Marčiču in tej hiši povedala tudi naslednje: hiša je bila takrat Poga- čnikova, lastnik pa je bil litijski dimnikar. Marčičevi so stanovali v pritličju. Oče je bil sodnijski uradnik, mati pa gospodinja. Imeli so dvanajst otrok, enajst fantov in eno dekle. Skoraj neverjetno pa je, da se Ivanka Babnik spomni tudi imen otrok in to ce1o po vrstnem redu: Ferči, Frici, Franci, Rudi, Edi, Dolfi, Karl, Oto, Mici, Viktor in Jul- ko. Le dvanajstega se ni mogla spomniti. Karl je bil torej sedmi otrok v družini. "Mleko so dobivali pri nas'', je še dodala Ivanka, "nato pa so se razgubili po svetu, ker so v glavnem vsi študirali". Karl Marčič je pred leti sam predstavil svoje bogato življenje. Ob nje- govi 80-letnici je takratni tednik ITD, dne 8.12.1971 pod naslovom ''80 let upokojenega ieneralpodpolkovnika Karla Marčiča: Pripoveduje vojak, slovenski general", objavil naslednji tekst oziroma razgovor no- vinarja Hermana Vogla s Karlom Marčičem. * 61270, YU, Litija, Občinska geodetska uprava geodet, načelnik uprave Prispelo za objavo 1984-10-30. GV 28(1984)3 126 Rojstna hiša Karla Marčiča Vhodni portal 127 Najprej sem bil presenečen, zato sem takoj vprašal, ali je res, da bo 22.novembra obhajal osemdesetletnico. Tako sem namreč prebral v vojaš- ki enciklopediji pod geslom KARL MARČIČ. Potrdil mi je, da je res, da se je na ta dan leta 1891 rodil v Litiji. Pa naprej? "Zdi se mi, ko da sem se rodil v srednjem veku, živim pa še danes," je rekel. ''Sicer pa ne potrebujem nobene reklame," je še pristavil. Rekel sem mu, da je. reklama hudo nezanesljiva reč, neopredeljiva, in~ ne more nič pomaga- ti, če mu je življenje samo delalo reklamo. Karl Marčič, generalni pod- polkovnik v pokoju, živi v Kidričevi ulici v Ljubljani. Redko kje sem našel tako skrbno in okusno urejeno stanovanje, s svojimi slikami je tu namreč navzoč njegov brat, akademski slikar. V knjigah sem lahko prebral, da je Karl Marčič končal na začetku našega stoletja kadetsko šolo v Mariboru, pozneje pa v stari Jugoslaviji, vojaško geodetsko šolo v Beogradu; da je bil kot poročnik avstrijske vojske ujet na soški fron- ti, delal zatem v vojaškem geografskem inštitutu jugoslovanske vojske v Beogradu, bil leta 1938 upokojen kot polkovnik, se med narodnoosvobo- dilnim bojem pridružil partizanom, da je bil tu inštruktor v oficirski šoli glavnega štaba Slovenije, potem šef geodetske sekcije, nekaj časa tudi predsednik vrhovnega vojaškega sodišča, po osvoboditvi pa načelnik geografskega inštituta JLA do svoje druge upokojitve leta 1953. Preživel je dve najhujši vojski v zgodovini človeštva kot poklicni čast­ nik, nazadnje visok oficir. Ali samo s tem povedali o Karlu Marčiču,upo­ kojenem generalnem podpolkovniku vse? Ne, življenje postane živo v po- dobah, saj kdo bi se sicer še spominjal tistih let? Naj pripoveduje sam. ČASTNIKOVA POT Biti tista leta v vojaški šoli, pa ostati Slovenec, ni bilo lahko. V Ma- riboru je prihajala na naše vojaške zabave vsa tamkajšnja elita, plemst- vo, s prijateljem pa sva zanalašč uhajala čez zid na ples v Narodni dom. Iz Maribora so me poslali z osmim strelskim.polkom v Prago, kjer sem se pripravljal na generalštabno šolo. Vendar je vmes napočila prva svetov- na vojna in poslali so nas v Srbijo, na Drino. Tam sem doživel znamenito cersko bitko. Naše poveljstvo je računalo, da se bomo spopadli s sdvraž- nikom pri Valjevu. Na Ceru smo polegli trudni, zbiti in utrujeni, ko nas je iznenada vrglo iz spanja pokanje. Od moje čete sem ostal živ samo jaz, po naključju sem namreč padel v neki jarek. Pred Srbi smo se hmaknili v brezglavem begu. Drugič smo poskusili v Srbijo čez Savo. Takoj na začetku bojev sem bil ranjen in poslali so me v bolnišnico na Madžarsko, ker pa se me je prijel še tifus, so me od tam poslali v Prago. Preležal sem dva, tri mesece, medtem pa so moj polk prestavili v Salzburg. Od tu sem šel kot komandant dopolnilnega bataljona v Krpate na rusko fronto. Pri minus 30 stopinj nam je zmrznilo veliko ljudi, da smo jih zjutraj obračali kot kipe. Prestavili so me v Bukovino, zatem pa na italijansko fronto. Na Banjški planoti nas je nekega jutra zajel "trommelfeuer", močno strelja- nje, ki spominja na bobnanje. Moja tovariša so Italijani ustrelili, sam sem se pritisnil ob zid, krogle pa so šle skozi plašč. Italijani so me odpeljali na divizijski štab, potem pa v taborišče Monte Cassino, v znan samostan. Tu je gripa·pobrala več ljudi kakor vojna sama, kako sem se rešil, ne vem. V baraki smo bili sami Slovani in ko so nas hoteli Itali- jani prestaviti smo se uprli. Obtožili so nas upora, nas zaprli v samice in zatem poslali v Neapelj. Tam pa je bilo v jetnišnicah preveč dezer- terjev in zločincev, zato za nas ni ostalo prostora in poslali so nas v zapore na neki grič nad neapeljskim pristaniščem. Razmere so bile stra- hovite: bili smo brez luči, brez stranišča, bilo je neznansko stenic, da smo jih ugonabljali s svečami. Neki naš tovariš je od tega znorel. Potem so nas postavili pred posebno vojaško sodišče v Neaplju. Med nami pa je bil tudi mornarski oficir Bačič in ker je bil njegov oče admiral na dunajskem cesarskem dvoru, se je za nas zavzela cesarica Zita. Potem so nas prestavili v neko mestece pod Vezuvom in tam sem se prigla- sil v češko legijo, ki se je bojevala proti Avstriji. Leta 1919 sem pri- GV 28(1984)3 128 šel v_Pra2~ in ~d t~ domov v Ju2o~lavijo~ kjer sem se takoj prostovolj- no pridruzil boJevnikorn na koroski fronti. Bil sem komandir čete v slo- venskih ~j~kš~h. Od ~u ~o me poklic~~i v generalni.štab. Ker pa sem že od nekdaJ cutil nagnJenJe do geodeziJe, sem se priJavil v vojaški geo- grafski inštitut; geodezijo sem študiral tudi privatno. Ukvarjal sem se s triangulacijo in z mednarodnim gradusnirn merjenjem, pri čemer sem sodeloval z Grki, Bolgari - ti so me tudi odlikovali - in Avstrijci. Tu sem delal vse do leta 1938, ko sem zavoljo nesporazuma s svojim še- fom zaprosil za upokojitev. Dobil sem najvišje odlikovanje, kar jih lahko dobi mlajši častnik. POGODBA Z VAUHNIKOM Z bratom, akademskim slikarjem, sva imela v Dubrovniku majhno počitniš­ ko hišico in tako sem 6.april dočakal tam. Nisem vedel za upor proti fašizmu v Sloveniji, vendar sem v pogovorih z ribiči začel takoj zago- varjati mnenje, da od Nemcev in Italijanov nimajo kaj pričakovati. Us- taši so začeli Srbe odvažati, zato sem ljudi prepričeval, da je to na- robe. Nekega dne me je obiskal duhovnik dr.Bučič, in mi svetoval, da naj jo čirnprej pobrišem iz Dubrovnika, če mi je kaj do svoje glave, saj so ustaši že vedeli zame. Čez nekaj dni sem se vkrcal na ladjo v Gružu, se pripeljal na Reko, potem pa v Ljubljano in tu zvedel za osvobodilno fronto. V kavarni "Emona" sem januarja 1942 srečal pri mizi same nekda- nje jugoslovanske častnike in nekdo od njih mi je povedal, da Rupnik us- tanavlja belo gardo. Če je to res, sem mu odgovoril, potem je treba Rup- nika ubiti. Tu sem srečal svojega znanca Vladirnira Vauhnika in nekdanje- ga sošolca Antona Kokalja, 'voditelja bele garde. Partijska organizacija mi je zato zadala nalogo, naj Vauhnika nadziram. · Odkrito sem govoril z njim in ga navduševal za partizane. Odgovoril mi je nekako takole: v partizane ne grem, rad pa jim pomagam kot svetova- lec. Trdil je, da so vsi prejšnji jugoslovanski častniki pod njegovim vplivom, zato sem mu naročil, da jim ukaže, naj gredo v partizane, če pa ndčejo, naj ostanejo vsaj indiferentni. O tem sva napisala' z Vauhni- kom protokol, ki sem ga poslal glavnemu poveljstvu. Govoril sem tudi s Kokaljem, vendar se z njim nisem mogel sporazumeti, saj je bil vnaprej določen za komandanta bele garde v Sloveniji. Iz Ljubljane sem odšel v Novo mesto in tam navduševal ljudi, ki so omahovali, za partizane. Z znancem Trostom, ki je bil v italijanski službi in je imel zato dovolje- nje za potovanje, sem hodil po Sloveniji in risal italijanske vojaške položaje ter skice pošiljal v glavno poveljstvo. Italijani so me ujeli. zaprli, in ko so me septembra izpustili, sem šel v partizane. ILOVA GORA Dodelili so me k glavnemu poveljstvu, ki je bilo takrat v Soteski pri Straži na Krki. Zaupali so mi vse geodetske zadeve, opremo enot s kar- tami in skicami. Dvajsetega oktobra 1943 sem se mudil v Novem rnestu,kjer sem nekaj razmnoževal, ko so napadli Nemci. · Rešil sem se čez Krko na drugo stran in s konjem pohitel v Sotesko ja- vit, da so Nemci napdali Novo mesto. Takoj srno zapustili grad, vzeli s sabo vse umetnine, grad pa zažgali. Tisti dan se je začela nemška ofen- ziva proti partizanom. Premaknili srno se do vasi Krka in pozneje na Ilo- vo goro. Tu sem doživel eno najtežjih situacij v svoji partizanščini. Navsezgodaj po našem prihodu so,Nernci začeli streljati z vseh strani; v poveljstvu je bilo več visokih funkcionarjev, med njimi tudi Boris Ziherl; bataljon' ki bi moral varovati poveljstvo napada ni zdržal in jo je odku- ril proti Mokrcu. Boj je trajal ves dan, a v mraku, ko so bili Nemci le še dvesto metrov od nas, ko srno že vsi mislili, da je konec, je strelja- nje nenadoma prenehalo. Komandant divizije Rade Pehaček ni bil navzoč, zamenjal ga je Janez Hribar, ki je mene določil za operativnega oficir- ja. Z veliko ranjencev srno se umaknili v Suho krajino. Sedmega novembra, ko je Hribar govoril ob obletnici oktobrske revolucije, je spet začelo pokati. To je bil začetek velike nemške ofenzive, ki je trajala vse do novembra. Podali srno se na strahovit rn~rš vse do Delnic, ljudje so padali GV 28(1984)3 129 od utrujenosti. Tam me je doseglo povelje, da naj se vrnem v vrhovno poveljstvo v Črmošnjicah; sprva sem bil inštruktor za komandni kader, pozneje pa sem prevzel vse geodetske zadeve. Deiili smo karte, ki so nam jih Angleži .metali iz zraka, izdali smo več popularnih knjig o topografiji (v uporabi so bile vse do leta 1965). Ob božiču smo se v Beli krajini funkcionarji vkrcali na letalo in odleteli v Bari, od tu pa sem se vrnil čez Jadransko morje v Beograd. Od Tita sem dobil nalo- go, naj obnovim geografski vojaški inštitut, ki je bil popolnoma uni- čen. Mislim, da ni bil nihče drug postavljen pred tako težko nalogo; naprosil sem nekega polkovnika, komandanta nemških vojaških ujetnikov v Beogradu, naj mi da ljudi, ki se razumejo na kartografijo: uporabnih je bilo petdeset. Z enim samim peresom smo začeli ustanavljati nov in- štitut. INŠTITUT IZ NIČ Ko sem leta 1953 zaprosil za upokojitev, je bil inštitut pop9lnoma or- ganiziran. V njem je delalo veliko mladih strokovnjakov. Švicarji, na primer, so za izdelavo svoje karte v merilu 1:100 000 potrebovali dvaj- set let, mi pa smo v tem kratkem čaEu naredili karte v merilu od ena proti milijon do 1:50 000 in začeli že z novo vojaško karto 1:25 000, od katere je bilo 25 sekcij gotovih. Ko so praznovali 25-letnico inštituta, mislite, da se je kdo spomnil name? Še omenili me niso. Taka je moja življenjska pot. Zdi se mi, ko da sem se rodil v srednjem veku, živim pa še danes, ko je vsak dan kaj novega. Govorila sva o mar- sičem. Kaj je vojna, kaj vojska. Pa slovenski vojaki. Pravijo, da Slo- venci ze po naravi nismo vojaki, zato je naš odstotek med častniki ju- goslovanske ljudske armade tako nizek, visokih generalskih oficirjev, kakršen je Karl Marčič,pa sploh nimamo veliko, Kje so vzroki? "V NOB smo dokazali, da se znamo zelo pogumno bojevati, imeli smo tudi velikanske izgube, med našimi junaštvi bi lahko našli veliko več pogum- nosti kakor v stari grški zgodovini. Da Slovenci nismo vojaki, to ne drži, če nismo, so razlogi drugje. Da smo se počutili kot v nekem tu- jem telesu, to moramo odkrito povedati. Zdaj je že veliko bolje, ampak leta 1957, denimo, se je zgodilo, da je bilo slovenskim fantom v vojs- ki prepovedano govoriti med sabo v slovenščini. Zato se ne smemo čuditi, če "Slovenci nismo vojaki" - čutimo .namreč, da vojska ni naša zadeva". Zdaj je boljše, sva lahko priznala. Ko so me pred kratkim poklicali na vojaške vaje, nam je major, Slovenec, že takoj na začetku rekel, da lahko. govorimo slovensko, da so lahko tudi povelja slovenska. Toda kaj ko pa slovenskih povelj ne znajo tisti, ki poveljujejo. To je zaple- tena zadeva, drži pa, da imamo Slovenci vendarle svojo vojaško tradi- cijo, tudi jezikovno. Najizraziteje se je uveljavila prav med NOB. Imamo splošni vojaški poveljevalni jezik, sem rekel. Saj so celo Soko- li pred desetletji natisnili knjigo z vsemi povelji, nimamo pa svojih izrazov za zelo specialne vojaške pojme. Če jih nimamo, jih morajo pa jezikoslovci narediti in uveljaviti, pravi generalpodpolkovnik v po- koju Karl Marčič. Toliko torej o Karlu Marčiču, nedvomno zelo zaslužnem za slovensko kar- tografijo in geodezijo nasploh. Litijani smo nanj še posebno ponosni, saj je bil naš rojak. Vendar pa bo delo Karla Marčiča tudi sestavni del geodetske zbirke na gradu Bogenšperku nad Litijo in tako bo za zmeraj zapisan v slovensko geodetsko zgodovino. Razgovor smo objavili v dogovoru z avtorjem članka tov. Hermanom Voglom. 130 GV 2 8 ( 19 8 4 ) 3 IN MEMORIAM NELIJU ZUPANČIČU 15.avgusta 1984 se je poslovil od svoje življenjske poti naš stanovski tovariš Danijel Zupančič, geometer v pokoju. Rojen je bil 2.rnarca 1911 v Ljubljani, kjer je končal osnovno šolo in obiskoval realko. Na geodetski oddelek tehnične srednje šole se je vpi- sal v Ljubljani, nadaljeval in zaključil pa ga je v Beogradu. Po opravljeni vojaški obveznosti v šoli za rezervne vojaške oficirje v Sarajevu se je leta 1935 kot geometer zaposlil pri pooblaščenem civil- nem geodetu Petročniku v Ljubljani. Leta 1936 in 1937 je sodeloval pri trasiranju ceste Kočevje - Sušak. Od maja 1937 do osvoboditve je bil kot geometer zaposlen na tehničnem oddelku.banske uprave. Po osvobodit- vi je leta 1946 nastopil službo pri Projektivnemu zavodu tedanjega mi- nistrstva za gradnje, kjer je ostal do konca avgusta 1947. l.septernbra istega leta se je zaposlil na Geodetskem zavodu SRS, kjer je kot geo- meter delal do upokojitve leta 1972. Sošolci srno ga poznali kot vedrega postavnega mladeniča, polnega življe- njske moči in volje. Gojil in razvijal je nagnjenje do športa. Z vztraj- nim delom je krepil svoje športne sposobnosti in kmalu postal priznan nogometaš in telovadec. V atletiki je dosegel najvišja državna športna priznanja. Vključen v telovadno društvo je bil ves predan športu, ži- vel zanj in dal od sebe vse, žal posledice vloženih naporov niso izos- l.a1'..e. Pri opravljanju svojega strokovnega dela je bil natančen, vesten in vz- trajen. K izpolnjevanju nujnih nalog, ki jih ni bilo malo, je bil vedno pripravljen prispevati z delom tudi v svojem prostem času, čeprav mno- gokrat brez kakršnegakoli priznanja. V krogu svojih kolegov in prijate- ljev je bil priljubljen in družaben. Bolezen ga je, žal, primorala v prezgodnji pokoj, kmalu zatem paprik- lenila na posteljo. Vsi, ki srno ga srečevali na njegovi življenjski poti, ga borno ohranili v lepem in trajnem spominu. GV 28(1984) 3 Rozman Ivan Umek Jože 131 RAZNE NOVICE IN NIMIVOSTI 100 LET VZDRŽEVANJA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA V AVSTRIJI Geodetska služba v sosednji Avstriji praznufe 100 let rednega vzdrže- vanja zemljiškega katastra. Leta 1883 je namreč izšel Zakon o vzdrže- vanju evidenc, kar pomeni uradni začetek rednega vzdrževanja na območ­ ju takratne avstro-ogrske monarhije, torej tudi na ozemlju Slovenije. Določbe tega zakona so veljale za naše ozemlje, dokler jih ni nadomes- tila bivša jugoslovanska zakonodaja. Omenjeni zakon je nehal veljati šele leta 1969, po 68 letih, ko je bil sprejet enotni ·zakon o izmerit- vi. Avstrijska geodetska služba je temu jubileju posvetila preceJsnJo pozor- nost in je izdala pregledno brošuro ''100 let vodenja katastra" z zani- mivim zgodovinskim gradivom o razvoju katastrske službe do današnjih dni. Proslave stote obletnice so v nekaterih avstrijskih deželah povezali s prehodom od klasično vodenega na poponoma avtomatiziran pisni del kata- strskega operata. Klasičnega pisnega operata ni več, podatki se vzdržu- jejo in izdajajo v celoti prek terminala v posameznem izmeritvenem ura- du, ki je povezan z enotno banko podatkov zemljiškega katastra in zem- ljiške knjige v Zveznem računskem centru na Dunaju. Proslave stoletnice vzdrževanja in prehoda na avtomatiziran zemljiški kataster so se na vabilo avstrijskih kolegov udeležili v Beljaku in Ce- lovcu tudi predstavniki Republiške geodetske uprave, nekaterih občinskih geodetskih uprav, zemljiške knjige in pravosodja. Med obiskom so ude- leženci lahko spoznali praktično poslovanje prek terminala tako pri iz- peljavi sprememb kot prt poslovanju s strankami. Ekonomski učinek je očiten, posebno pri zemljiški knjigi, kjer strankam ni več treba čakati; prav tako se prihrani pri prostoru, ki so ga doslej zavzemale razne knji- ge, seznami ipd. V zemljiškoknjižnih uradih, ki so že opremljeni s ter- minalom, zemljiške knjige v klasičnem pomenu ni več, nadomestil jo je ekran. Izmeritveni uradi v vsej Avstriji bodo opremljeni s končnimi terminali do konca leta 1984, medtem ko bo za opremljanje zemljiškoknjižnih ura- dov potrebnih še nekaj let zaradi ažuriranja podatkov zemljiške knjige z dejanskim stanjem in zamudnega prenosa podatkov na ustrezni medij. Ž.Drinovc 132 GV 28(1984)3 100 LET ZAČETNEGA MERIDIANA V GREENWICHU Nekam neopazno, vsaj pri nas, mineva prva stoletnica obstoja začetnega meridiana, ki ga označuje bela črta v parku londonskega predmestja Gre- enwich. Od leta 1984 se od te črte štejejo vse nadaljnje dolžinske stop- nje vzhodno in zahodno od Greenwicha. Pred vhodom v staro zvezdarno je 120 let stara ura z razdelitvijo na 24 namesto na 12 ur. Ura kaže "Greenwich Mean Tirne" - srednji čas v Greenwichu. Poleg krajevnega ča­ sa kaže tudi ostale časovne cone na zemeljski obli. Stoletn~co začetne­ ga meridiana je počastila tudi britanska poštna uprava z izdajo posebne poštne znamke, na kateri je upodobljen del zemeljske oble z vrisanim za- četnim rneridiarlorn. Ž.Drinovc Tehniška sekcija Terminološke komisije Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Terminološka komisija Zveze inženirjev in tehnikov SR Slovenije prirejata v aprilu 1985 IV. SIMPOZIJ TEHNIŠKE BESEDE, na katerem bodo udeleženci obravnavali razvoj, stanje in prihodnje na- loge slovenske tehniške terminologije. Vabimo strokovne zveze in društva inženirjev in tehnikov, zavode, inšti- tute in izobraževalne ustanove ter posameznike, da prijavijo udeležbo z navedbo poročevalcev in naslovov referatov. Priporočamo vsem interesentom, da se v svojih ustanovah in tehniških knjižnicah seznanijo z doslej izdanimi publikacijami s področja tehniš- ke besede. II. AVSTRIJSKI GEODETSKI DAN V GRADCU Po uspešno izvedenem prvem geodetskem dnevu na Dunaju leta 1982, ki je bil združen s 66.nernškirn geodetskim dnevom, bo organizirala Zveza av- strijskih geodetov in fotograrnetrov drugi geodetski dan v Gradcu od 22. do 25.rnaja 1985. Organizirati ga nameravajo tudi poslej vsako tretje leto. Vodilna tema srečanja-je izmera in pravo, pripravljeni pa bodo posebni referati o dosedanjih izkušnjah z banko paroelnih podatkov pri vsakdanjem delu, o vodenju zemljiške knjige z avtomatsko obdelavo podatkov, o obde- lavi in vodenju digitalnih podatkov in njihova predstavitev ter referati o aktualnih metodah v izmeritveni in računalniški tehniki. Organizirani bosta dve razstavi in sicer: razstava geodetskih izdelkov ter razstava geodetskega pribora in instrurnentarija. " GV 28(1984)3 133 Zaradi pričakovanegavečjega zanimanja za obisk geodetskega dneva bo iz Ljubljane organizirana v okviru agencije Globtour enodnevna stro- kovna ekskurzija, območni geodetski društvi iz Celja in Maribora pa bosta organizirali ekskurzijo za vse zainteresirane člane iz njihove- ga območja. Zaradi bližine slovenski geodeti vsekakor ne bi smeli zamuditi obiska in ogleda prireditve! I.Golorej Ž.Drinovc DIPLOMANTI IN VPIS NA ODDELKU ZA GEODEZIJO FAKULTETE ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO V LJUBLJANI Diplomanti v letu 1983 Višji študij (redni) Hinko ROSULNIK Marija ZORKO Mojca ŠTRITOF Maja VODOPIVEC Rowena BOŽIČ Cilka RUPNIK Tomaž GOSAR Zvonimir ŠILEC Milan MASTNAK Peter KOSTANJEVEC Ines DROLE Branko KRŽAN Desanka KROFL Renata BREGAR Jana .KNIFIC Visoki študij - z naslovom diplomske naloge Zmago FRAS Izravnava celotne mreže za potrebe detajlne izmere na Žirovskem vrhu Jože AVBELJ(izr.) Komasacija Ajdovskega polja Jože CVENKELJ Računska obdelava primera sanacije triangulacijske mreže II.reda Jože BERDEN (izredni) .. Ocena natančnosti geodetskih točk fotogrametrične iz- mere Franci VRHOVEC Lokalna izmera arheološke najdbe Vladimir KOLMAN Vzdrževanje zemljiškega katastra (izredni) Dominik BOVHA Vida BITENC Marinka KUMAR Postavitev baznega komparatorja v Celju Vertikalno snemanje za arheološko dokumentirs.nje Poskus kvantifikacije meril za določanje višine nadome- stila za uporabo stavbnega zemljišča Jože KOS-GRABAR Variantne zasnove urbanističnega načrta Postojne in njih ovrednotenje Jože ŽNIDARIČ Programske zasnove izdelave katastra komunalnih naprav v občini Gornja Radgona Peter GALJANIČ Izdelava računalniškega programa za posredno izravna- vanje z dodatnimi pogoji Anton KUPIC Urbanizacija Hrastnika in Dola glede na omejitvene danosti Branko GLAVAN Analiza variabilnosti cen pri oskrbi z vodo v SR Slove- niji GV 28(1984)3 134 Magda LUTMAN Marjan RECER (izr.) Jurij REŽEK Jože HAUKO Dragomir JOVANOVIC Izdelava zbirnega katastra komunalnih naprav za mejni prehod Vrtojba Izdelava opazovanja deformacij za HC Solkan Avtomatizirana izdelava slike cestne mreže za pregledne karte Generalizacija hidrografske mreže preglednih kart Simultana določitev astronomskega azimuta in geografske širine iz opazovanj zvezd v bližini največje digresije Dušan STEPIŠNIK-PERDIH Izdelava ortofotonačrtov in njihova uporaba v kombinaciji s temeljnimi topografskimi načrti 1:5000 in preglednimi katastrskimi načrti 1:5000 Darinka ŠELA Andreja RIBNIKAR Marko ŽIVALIČ Vpis v šolskem letu letnik v i s usmeritev g:eod. PP I. II. III. IV. 9 10 Skupaj Absolventi s k u p a j Analiza gostote komunalnih mrež z vidika prostor- skih enot Poskus oblikovanja metodologije za nastavitev evidence stavbnih zemljišč · Izdelava grafičnega pregleda komunalnih naprav TTN5 Ljubljana S-22 1983/84 je bil sledeč š t u d i j o k i v i š j i 1983/84 1982/83 1981/82 št. ob nal. sk 44 45 89 88 80 10 14 24 33 36 14 14 18 16 3 22 22 12 19 90 59 149 151 151 10 15 25 35 20 100 74 174 186 171 ----------------------------------------------------------------------- GV 28(1984)3 135 IZ DeLA zveze GEODeTOV SLOVeNIJC IN zveze G IG J(JGOSLAVIJe IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA 6. razširjene seje izvršnega in nadzornega odbora načelnikov-direktor­ jev geodetskih uprav in geodetskih delovnih organizacij SV Slovenije, ki je bila dne 13.6.1984 v Radljah ob Dravi. Seje so se' udeležili tudi direktor Republiške geodetske uprave tov.M. Naprudnik, predsednik IS SO Radlje ob Dravi tov.M.Verdinek, predsed- nik OK SZDL Radlje ob Dravi tov. I.Skebnik ter predstavnica Kmetijsko zemljške skupnosti tov. K.Črešnik. Na seji so se k osrednji točki dnevnega reda o aktualnih nalogah geo- detske službe pri uresničevanju določil novih prostorskih zakonov iz- oblikovala sledeča stališča in sklepi: l. V geodetskih upravah SV Slovenije razširiti in obogatiti sodelova- nje z ostalimi upravnimi organi, TOZD, SIS ter drugimi samoupravni- mi organizacijami in skupnostmi, katerih dejavnost vključuje pros- tor, njegovo urejanje, v cilju racionalnega in poenotenega pristo- pa zbiranju, izdelavi,in vodenju novih prostorskih informacij ozi- roma njihovih evidenc. 2. Izdelavi novih prostorskih evidenc je potrebno posvetiti vso odgo- vornost, informacije pa dosledno vezati na zemljiško katastrsko par- celo oziroma posestno mejo. 3. Pred nastavitvijo novih evidenc je potrebno analizirati stanje ob- stoječih topografskih osnov in urediti vodene informacije, izdelati metodologijo dela ter se dogovoriti za sistem financiranja (občina - republika). Določiti je prioritetni red izdelave evidenc. 4. V geodetskih upravah SV Slovenije je potrebno storiti vse, da bodo podatki zemljiškega katastra kot osnova izvedenim evidencam v čim večji meri odraz stanja v naravi. Za potrebe njihovega ažuriranja je koristiti vse razpoložljive (sodobne) kartografske osnove (pas~ netke cikličnega snemanja, ortofotokarte, TTNS itd.) 5. V naslednji srednjeročni program geodetskih del 1986-1990, je obno- vo zemljiškega katastra nujno vključiti kot prioritetno nalogo skup- nega republiškega in občinskega pomena. 6. Glede na izvedbene roke, ki jih prostorski zakoni določajo, je vre- publiki pospešiti izdelavo potrebnih podzakonskih predpisov in stro- kovnih navodil, ki imajo nalogo detajlno opredeliti vsebino in sis- tem izdelave ter vzdrževanja novih prostorskih evidenc. 7. Podzakonske predpise in strokovna navodila je pred sprejemom potrebno preizkusiti v praksi, da bi ti zagotavljali racionalen pristop izva- janju zakonskih določil, potrebno učinkovitost dela 1 s ~em pa praktič­ no uporabno vrednost. 8. Za potrebe izdelave in vzdrževanja novih evidenc je s podzakonskimi predpisi zagotoviti avtomatizem pri pretoku informacij med pristoj- nimi informacij5kimi službami in drugimi nosilci informacij. 9. V geodetskih upravah in geodetskih delovnih organizacijah SV Slove~ nije si je v cilju zagotovitve vsestranske uporabne vrednosti novih evidenc (planska in upravna sfera), potrebno prizadevati in postopo- ma uvesti računalniško vodenje informacij, pomeni osvojiti sodobno tehnologijo dela. Pri tem je proučiti možnosti uporabe obstoječih računalniških sistemov. GV 28(1984)3 136 10. Ugotavlja se, da bodo nove naloge, ki jih geodetski službi prinaša- jo novi prostorski zakoni, vključno z zakonom o DSI, poleg potrebe po modernizaciji, zahtevale tudi ustrezno kad~ovsko in strokovno ojačitev te službe. V te namene naj Republiška geodetska uprava in zveza geodetov Slo- venije prispevata k preizkusu obstoječih sistemizacij v občinskih geodetskih upravah. Pri tem je upoštevati delitev dela novih nalog med geodetskimi upravnimi organi in geodetskimi delovnimi organiza- cijami. '- 11. Obstoječo geodetsko zakonodajo je potrebno posodobiti, proučiti možnost racionalizacije upravnih in strokovnih postopkov (odmera gozdnih cest, sprememba vrste rabe), v cilju ekonomičnejšega in ek- speditivnejšega vzdrževanja zemljiškega katastra. Po zapisniku O.Vrčka priredila: Božena Lipej IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA SESTANKA IO_ZGS, ki je bil dne 19.2.1985 v Ljubljani Podan je bil predlog programa dela Zveze geodetov Slovenije za leto 1985: l. Organizacija 18.geodetskega dneva - nosilec naloge: Primorsko geodetsko društvo - predlagana tema: Obnova zemljiškega katastra - Predlog pripravljalnega odbora: predsednik: Miro Logar člana: Milena Stare, načelnik Geodetske uprave Skupščine občine, ki bo organizirala geodetski dan - predlog redakcijskega odbora: predsednik Zmago Čermelj člana Vlado Kolman, Darko Tanko - za tehnično izvedbo: Boris Bregant, Albina Pregl 2. Izid šestih številk strokovnega glasila ZGS. 3. Sodelovanje pri delu ZGIG Jugoslavije, V letu 1985 bo ZGIG organizira- la dve posvetovanji in sicer .. - v Tuhinjskih toplicah na temo: Organizacija i delatnost organa upra- ve nadležnih za geodetske poslove (april 1985), kamor ZGS predlaga za člana redakcijskega odbora tov. Stanka Majcna in - v Splitu na temo: Geodetski radovi u hidrologiji, hidrografiji i hidrogradnji kamor ZGS predlaga za člana radakcijskega odbora tov. Marjana Recerja. 4. Tov. Pavle Zupančič je predlagan za sodelovanje z ZIT Slovenije. 5. V okviru postavitve slovenske geodetske zbirke na gradu Bogenšperk je v letu 1985 glede na dotok sredstev predvidena ureditev razsvetljave ter postavitev notranjega inventarja. 6. Za sodelovanje pri izdelavi programa raziskovalne dejavnosti v nasled- njem srednjeročnem obdobju je zadolžen tov. Gojmir Mlakar. 7. Predsedstvo ZGS je zadolženo za aktiviranje članstva k sodelovanju pri izdelavi srednjeročnega programa geodetskih del za obodobje 1986- 90 z dolgoročnimi usmeritvami. GV 28(1984)3 137 8. Tov. Ivan Golorej je zadolžen za organizac1Jo ogleda razstave ob drugem avstrijskem geodetskem dnevu v Gradcu (22. do 25.5.1985). 9. Potrebno je okrepiti delo po sekcijah ZGS ter organizirati okroglo mizo v okviru sekcije za zemljiški kataster. 10. Tov. Majdo Čuček se zadolžuje, da do septembra 1985 pripravi seznam potrebnih aktivnosti za ustanovitev mladinske sekcije ZGS IO ZGS predlaga predsedstvu v imenovanje naslednje člane uredniškega odbora Geodetskega vestnika: - predsednik: tov. Torno Bizjak - glavna in odgovorna urednica: tov. Božena Lipej - ureclnfk za znanstvene prispevke tov. Boris Bregant - urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti: tov. Jože Rotar - člana: tov. Peter Svetik, tov. Andraž Šinkovec. - tehnična urednica: Albina Pregl Prispevek članov za Geodetski vestnik v letu 1985 naj bi znašal 200,00 din. GV 28(1984)3 138 Po zapisniku J.Hudnika priredila Božena Lipej Strokovno poročilo UDK 528.94:711(4/9) (497.12) 528.9.004.14:659.2 Tematska kartografija, prostorsko planiranje, državna raven, Slovenija Kartografija, uporabniški vidik, informacije PODOBNIKAR, Marjan 61000 Ljubljana, Yu, Zavod SRS za družbeno planiranje KARTA IN INFORMIRANJE Geodetski vestnik, Ljubljana, 28(1984)3, str.66 Opisana je vloga tematskih kart v postopku prostorske- ga planiranja. Karte, ki so sestavni del "Analize raz- vojnih možnosti SR Slovenije v obdobju 1986-1995/2000", so bile za informiranje delegatske baze tiskane v nak- -ladi 3 O. O O O izvodov. GV - 240 Bregant UDK 528.442.21 Izvirna študija Vzdrževanje katastra, določitev in označevanje parcel- nih mej ČUČEK, Ivan 61000 Ljubljana, Yu, Inštitut za geodezijo in foto- grametrijo PRENOS POSESTNE MEJE IZ KATASTRSKIH NAČRTOV V MERILU 1:2880 V NARAVO Geodetski vestnik, Ljubljana, 28(1984)3, str.711 tab. 2 lit. Priloge Prikazan je postopek prenosa posestne meje iz katastr- skih načrtov grafične izmere v merilu 1:2880 na podla- gi nadštevilnih oslonilnih točk,za katere je bilo ugo- tovljeno soglasje z današnjim stanjem v naravi. Po Hel mertovi transformaciji z nadštevilnimi točkami se izra čunajo transformacijske konstante in ugotovi srednji pogrešek prenosa. Postopek je razviden iz praktičnega primera. GV - 242 Avtorski izvleček Strokovno poročilo UDK 528.93(084.39-12) (091) Nizi topografskih načrtov v merilu 1:5 000 - 1:10 000, Slovenija, zgodovinski prikaz GOLOREJ, Ivan 61000 Ljubljana, Yu, Republiška geodetska uprava ZA VSO SLOVENIJO SO IZDELANI NAČRTI V MERILU 1:5 000 OZIROMA 1:10 000 • Geodetski vestnik, Ljubljana, 28(1984)3, str.69 V obdobju od leta 1945 do 1984 je bilo izdelanih 1902 polnih listov in 360 deloma izpolnjenih listov, ki po- krivajo intenzivna območja republike s približno povr- šino 1.410.000 ha, v merilu 1:5 000 in 180 polnih li- stov in 65 delno polnih listov s približno skupno po- vršino 580.000 ha v merilu 1:10 000, ki pokrivajo gozd- nata in gorata območja. Opisan je razvoj postopkov za izdelavo temeljnih topografskih načrtov v tem obdobju. GV - 241 Bregant UDK 528.443 Strokovno poročilo Počasna obnova tehničnih osnov katastra OBREZA, Janez 61000 Ljubljana, Yu, Mestna geodetska uprava Ljubljana POMEN MEJNIKOV KATASTRSKIH OBČIN GRAFIČNE IZMERE V MERILU 1:2880 Geodetski vestnik, Ljubljana, 28(1984)3, p.77 l fig. Obdelan je pomen mejnikov katastrskih občin grafične izmere v merilu 1:2880 kot skoro edina trajno stabili- zirana osnova za lokacijo transformacije grafičnih ka- tastrskih načrtov v Gauss-Krugerjevem sistemu. GV - 243 Avtorski izvleček UDC 528.93(084.39-12) (091) Professional report Topographic large scale map series ~t the scale of 1:5 000 to 1:10 000, Sl9venia, historical nccount GOLOREJ, Ivan 61000 Ljubljana, Yu, Republiška geodetsta uprava FOR ENTIRE SLOVENIA THERE IS A MAP SERIES AT THE SCALE OF 1:5 000 OR 1:10 000 Geodetski vestnik, Ljubljana, 28(1984)3,p.69 In the period 1945 to 1984 two large scale map series have been elaborated, covering the entire territory of the repu~lic of Slovenia. The first is at the scale of 1:5 000 for economic active territory (1.902 fully map- ped and 360 partly mapped sheets with an area of ca. 1.410.000 ha),and the second one at the scale of 1:10.000 for timbered and mountainous territory (180 fully mapped and 65 partly mapped sheets with an area of ca. 580.000 ha. The development of the basic topo- graphic large scale mapping in this period is given. GV 241 Bregant UDC 528.443 Professional report Slow renewal of the technical basis of cadastre OBREZA, Janez 61000 Ljubljana, Yu, Mestna geodetska uprava Ljubljana THE IMPORTANCE OF BOUNDARY STONES OF CADASTRAL COMMO- NES FROM THE OLD GRAPHIC SURVEY AT THE SCALE OF 1:2880 Geodetski vestnik, Ljubljana, 28(1984)3, p.77 1 fig. The importance of boundary stones of cadastral communes of graphic .cadastral survey at the scale of 1:2880 is presented.It is almost the only permanently marked ba- sis for a locations of conversion of cadastral maps to the Gauss-Krueger system. GV - 243 Author's abstract UDC 528.94:711(4/9) (497.12) Professional report 528.9.004.14:659.2 Thematic cartopraphy, regional planning, national pla~- ning, Slovenia Cartograp~y, applicability point of view, information PODOBNIKAR, Marjan 61000 Ljubljana, Yu, Zavod SRS za družbeno planiranje MAP AND INFORMING Geodetski vestnik, Ljubljana, 28(1984)3,p.66 The role of the thematic maps in the regional planning is desc~ibed. Those charts that are elements of the "Analysis of the .development possibilities of SR Slo- venia in the period from 1986 to 1995/2000" have been printed in 30.000 copies for informing the electoral body of delegations of the assembly of the republic of Slovenia. GV - 240 Bregant UDC 528.442.21 Original study Cadastral revision, delimitation and demarcation of property boundary ČUČEK, Ivan 61000 Ljubljana, Yu, Inštitut za geodezijo in fotogra- metrijo DELIMITATION AND DE..1'.iARCATION OF PROPERTY BOUNDARIES ON THE BASIS OF CADASTRAL MAPS AT THE SCALE OF 1:2880 Geodetski vestnik, Ljubljana,28(1984)3, p.711 tab. 2 lit. annex Delimitation and demarcation method of property boun- daries on the basis of plane table cadastral survey maps at the scale of 1:2880 is presented. The method includes those redundant control points which are to identical with present day field points. By Helmert's conversion of'co-ordinates with redundant points the conversion constants and mean square error of transfer is computed. The method ~f work is evident from the given example. GV - 242 Author's abstract UDK 528.181 Izvirna študija Obravnava problemov izravnanja z matrikami LOGAR, Miroslav 6623~ Postojna, Yu, Geodetska uprava DOLOCITEV PARA..~ETROV (a, b) PREMICE Z TODI NAJMA.J.~~ŠIH KVADRATOV, S POGOJEM, KA SKOZI TOCKO T(Y, X) IZRAVNAVO PO ME~ DA PREMICA POTE- Geodetski vestnik, Ljubljana, 28(1984)3, str. 79 1 lit. Pr~kaz~n je izračun parametrov (a, b) premice, ki se naJbolJe prilega n danim točkam T. (Y., X.) in poteka k • vk ( l l ~ s ozi znano tac o T Yt, X). Podan je racunalniški v.t bl t v program za resi ev pro ema z racunalnikom HP 25. GV - 244 UDK 061.3(436.14)"1984"!528 Strokovno posvetovanje, Dunaj, DRINOVC, Žiga Bregant Strokovno poročilo leto 1984, geodezija 61000 Ljubljana, Yu, Republiška geodetska uprava GEODETSKO SREČANJE NA DUNAJU Geodetski vestnik, Ljubljana, 28(1984)3, str.122 Bundesamt fur Eich - und Vermessungswesen n~ Dunaju je bil pobugnik srečanja geodetskih upravnih organov Avs- trije, in drugih srednjeevropskih držav in pokrajin. Po dano je podrobno poročilo o dveh obravnavanih temah: predvidena uvedba novega višinskega sistema v Avstriji in uvedba avtomatizirane obdelave podatkov v avstrij- skem katastru. GV - 246 Bregant UDK 528.28(497.12) (091) Izvirna študija Astronos:mko-geodetske metode določanja lege, Slovenija, zgodovinski prikaz KILAR,· dr.Bogdan 61000 Ljubljana, Yu, Fakulteta za arhitekturo, gradbe- ništvo in geodezijo NAJSTAREJŠE DIPLOMSKO DELO IZ GEODETSKE ASTRONOMIJE V SLOVENIJI . Geodetski vestnik, Ljubljana, 28(1984)3, str.843 lit. Obravnavano je najstarejše diplomsko delo iz geodetske astronomije v Sloveniji na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo iz leta 1933. Opisana je do- ločitev geografskih koordinat in smernega kota z izb- ranimi astronomsko-geodetskimi metodami. Podana je oce- na diplomskega dela. GV - 245 Avtorski izvleček UDK 061.3(436.6)"1984" Strokovno poročilo 061.3(497.12)"1984" DRINOVC, Žiga 61000 Ljubljana, Yu, Republiška geodetska uprava OBISKI V CELOVCU IN KRANJU Geodetski vestnik, Ljubljana, 28(1984)3, str.121 Avstrijski geodeti so prikazali in opisali prehod iz klasično vodene evidence o zemljiščih na računalniško vodenje. Slovenski geodeti pa so svojim avstrijskim ko- legom pokazali svoje evidence: TTN 5 in TNN 10, ROTE. EHIŠ, grafični prikaz komunalnih naprav in uporabo t~r- minala v zemljiškem katastru. GV - 247 Bregant UDC 528.28(497.12) (091) Original study Astronomical-geodetic determination of positions, Slovenia, historical account KILAR, dr.Bogdan 61000 Ljubljana, Yu, Fakulteta za arhitekturo, gradbe- ništvo in geodezijo THE OLDEST DIPLOMAWORK OF THE GEODETIC ASTRONOMY IN SLOVENIA Geodetski vestnik, Ljubljana, 28 (1984) 3, p.84 3 lit. The oldest diploma-work in the field of geodetic astro nomy in Slovenia at the Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy (Ljubljana) in the year 1933 is treated. Deterrnination of geographical coordinates and direction by means of astro-geodetic methods is presented. An estimation of the diploma-work is given. GV - 245 Author's abstract UDC 061.3(436.6)"1984" Professional report 061.3(497.12)"1984" DRINOVC, Žiga 61000 Ljubljana, Yu, Republiška geodetsk~ uprava VISITS IN KLAGENFURT (CELOVEC) AND KRANJ Geodetski vestnik, Ljubljana, 28(1984)3, p.121 The Austrian surveyors presented the transition from the classical way of managing land evidences to the computer aided. The Slovene surveyors presented their Austrian·, collegues their evidences: basic topo- graphic map 1:5000 and 1:10.000 series, territorial units area register (ROTE), house-nurnber evidence (EHIŠ), graphic display of cornrnunal services (pipe- lines etc.), and the use of computer terminal in land cadastre. GV - 247 Bregant UDC 528.181 Original study Adjustement problems handling by matrices LOGAR, Miroslav 66230 Postojna, Yu,- Geodetska uprava DETERMJNATION OF PARAMETERS (a, b) OF A STRAIGHT LINE BY LEAST SQUARES ADJUSTEMENT WITH THE CONSTRAINT THAT IT PASSES THE POINT T (Y, X) Geodetski vestnik, Ljubljana, 28(1984)3,p.79 1 lit. The calculati.on of parameters (a, b) of a straight line with the best fit to given points Ti (Yi, Xi) and pas~i~g the known point T (Yt' Xt) is presented. A computer prograrnrne for solving this problem using a pocket computer HP 25 is given. GV - 244 Bregant UDC 061.3(436.14)"1984":528 Professional report Professional meeting, Vienna, year 1984, geodetic surveying .DRINOVC, Žiga 61000 Ljubljana, Yu, Republiška geodetska SURVEYOR'S MEETING IN VIENNA Geodetski vestnik, Ljubljana, 28(1984)3, uprava p.122 Bundesarnt fur Eich - und Verrn:essungswesen in Vienna initiated a meeting of government service for survey~ ingo_fAustriaand o.ther Central European states and countries. A detailed report on two subjects is given, a) an ~ntroduction of a new heights system in Austria, and b) introduction of automatic data handling in Austrian cadastre service. GV - 246 Bregant Strokovno poročilo UDK 063.1(815.13)"1984":528.7 Kongres, Rio de Janeiro, 1984, fotogrametrija BESENIČAR, dr.Jure 61000 Ljubljana, Yu, Fakulteta za arhitekturo, gradbe- ništvo in geodezijo KRATKO POROČILO o KONGRESU MEDNARODNEGA zmmžENJA ZA FOTOGRAMETRIJO IN DALJINSKO ZAZNAVANJE Ge~detski vestnik, Ljubljana, 28(1984) 3,str.87 Prikazane so značilnosti sedanjega stanja in tehnološ- kega razvoja na področju fotogrametrije in daljinske- ga zaznavanja. GV - 248 Bregant UDC 063.1(815.13)"1984":528.7 Professional report Congress, Rio de Janeiro, 1984, photograrnrnetry BESENIČAR, dr. Jure 61000 Ljubljana, Yu, Fakulteta za arhitekturo, gradbe- ništvo in geodezijo SHORT REPORT ON THE CONGRESS OF THE INTERNATIONAL SOCIETY FOR PHOTOGRAMMETRY AND REMOTE SENSING Geodetski vestnik, Ljubljana, 28(1984)3, p.87 The characteristics of the present state and technolo- gical develop~ent in the field of photograrnmetry and remote sensing are presented. GV - 248 Bregant