Največji aWeniki dnevnik v Združenih državah VeUa za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo ieto - $7.00 Za inozemitvo celo leto $7.00 n List slovanskih, delavcev v Ameriki. ■ The largest Slovenian Daily in the United States. - Issued ever-f day except Sundays q a?d legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876 L Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the PottOffice at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1879 TELEFON: C0BTLANDT 2876 NO. 36. — ŠTEV. 36. NEW YOBK, MONDAY, FEBRUARY 13, 1928. PONDELJEK, 13. FEBRUARJA 1928. VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI. Železniške uprave odgovorne za stavko. STRAŠNA RUDNIŠKA NESREČA POD PRITISKOM ŽELEZNIŠKIH DRUŽB LOMIJO BARONI DOGOVORE Železnice silijo premogarske barone, da lomijo mezdne dogovore. — Skrajno važna izjava Mur-raya pred senatnim komitejem. — Importiranje skebcv iz južnih držav. WASHINGTON, D. C., I 2. februarja. — Pred komitejem zveznega senata ^a državno trgovino je nastopil Filip Murray, podpredsednik United Mine Workers of Amerika ter obdolžil tri železnice, — Pennsylvania, Baltimore & Ohio ter New York Central, — da so prisilile premogarske družbd v o-zemlju mehkega premoga, da prelomijo svoje kon-trakte z delavci. » Mr. Murray je priporočil sprejem Johnsonove resolucije, koje namen je uvesti kongresno preiskavo glede industrije mehkega premoga v Pennsyl-vaniji, Ohiju in West Virginiji. V poteku svojih izvanjanj je rekel Murray, da lahko predloži dokaze, da so zapretile imenovane tri železnice z bojkotom, če bi ne znižali produkcijskih cen in mezd. M urray se je pritožil posebno nad Pittsburgh Coal Co., ki je zlomila mezdnp pogodbo. x Da se pride do dogovora glede Jacksonville mesčdne lestvice, je bilo treba leta 1 924 intervencije predsednika Coolidge-a in delavskega tajnika Davisa. — Komaj je bil dogovor dosežen, sta pričeli Baltimore & Ohio in New York Central železnici /. novo kampanjo ,da dobita cenejši premog ter u-pihneta Unted Mine Workers luč življenja. Prisilili sta delodajalce, da so zlomili svoje dogovore s premogarji. Najhujše je nastopila Pittsburgh Coal Co. Leta 1925 je enostavno zavrgla mezdno pogodbo z delavci, brez vsakih predidočih pogajanj. Kompanija je povabila delavce, naj pridejo na delo. za nižje mezde, kar pa so delavci odločno zavrnili. V času šestih mesecev so bili nato vsi delavci pognani iz stanovanj. — Kompanija je importirala ob istem času celo armado profesijonalnih pretepačev — in governer države Pennsylvanijejim je dal nato postavni status policije. — Ti so zlorabili ženske ter streljali v šotorno taborišče stavkarjev, — je prekinil pričo senator Wheeler iz Montane. — Da. to so storili, — je potrdil Murray. — Pretepali so stavkarje brez vsake pretveze ali o-pravičila. Štiri tisoč uniformiranih banditov se je potikalo po premogarskih okrajih, oboroženih s strojnimi puškami ter bombami, ki proizvajajo solzni plin. — In ta takozvana policija ni bila podrejena nobeni oblasti, neglede na kompanijo, ki jih je najela? — je vprašal senator Wheeler. — Fa policija je bila odgovorna izključno le kompanijam. 1 WASHINGTON, D. C, 12. feb. — Po zaslišanju Filipa Murraya je glasoval komitej za meddržavno trgovino za preiskavo o položaju v premogarskih okrajih Pennsylvanije. Med podrobnostmi, katere je navedel Murray so vredne posebne c-membe naslednje; i ' Pet in osemdeset umorov, izvršenih v par mesecih nad stavkarji; streljanje na šolo; 20,000 izgonov iz hiš; dolar kazni za posilstvo, izvršeno nad desetletno deklico. \ Seržant Manny, član premogarske policije, je a-retiral nekega skeba radi dotičnega slučaja posilstva ter se obrnil nato na Mr. Osierja, podpredsednika Pittsburgh Terminal Coal Co. za svet. Seržant je dobil nato z obratno pošto povelje, da ne sme javnost na noben način izvedeti za dejstva. Predlagal je, naj se zločinca predstavi sodniku kot "sumljivo osebo . Kot tak je bil obsojen na en dolar kazni in nato izpuščen na prosto. HAVANSKA KONFERENCA BO ZAKLJUČENA 20. FEB. Panameriška konferenca v Havani bo zaključila svoje delo do 20. feb. — Poskusni datum je bil določen. — Zmožen uruguajski državnik. HAVANA, Cuba, I 2. feb. — Domneva se, da se bo precej debate razvilo glede dveh prvotnih predlogov k poročilu na komitej za javno mednarodno pravo. Podkomitej, ki je bil sklican včeraj od Charles Evans Hughesa, načelnika ameriške delegacije, bo nadaljeval z napori, da najde skupno definicijo glede neodvisnosti držav. Ta podkomitej pa se je razšel skoro takoj potem, ko je bil sklican, ker so se hoteli njegovi član udeležiti skupnega zasedanja. Pet trupel so spravili iz gorečega {premogovnika v Ontario. — Do 900 mož je srečno pobegnilo iz rova. — Divji prizori ob vhodu tv rov. FRANCOSKA LETALCA V NEW Y0RKU Me s to New York je z navdušenjem pozdravilo francoske letalce. — Končal se j e 23,000 milj dolgi polet preko štirih kontinentov. ■— Oficijelni pozdrav je bil sijajen, a ljudske množi« ce na Peti Ave. so bile brezbrižne. Dva najslavnejših letalcev Francija — dežele, ki je nudila L indij et •ghu Tako velikanski in odkritosrčni .sprejem tokom preteklega leta in je pozdravila prav tako gorko tudi vse ostale stransatlan-tiSke letalce. — sta dospela v New York, po zaključenju zraa<*oslav-ii^ga, 23,000 milj obsegajočejra po-Ita, ki ju je ponesel preko štirih kontinentov ter preko oceana, ki je bil prav tako širok kot oni, preko katerih so leteli ostali ameriški avijatiki. Kljub temu pa je bil sprejem obeh čudno apatičen brezbrižen. Obiskovalca sta bila Dieudonne Costs in Joseph Debrix, prejšnji kapitan v francoski rezervi, ki je uničil -v vojni devet sovražnih a ?-roplanov. dočim je slednji kapitan v francoski mornarici. Oba letalca sta dospela iz Wasli-injrtona v svojem velikim Breguest biplaifu v naglem času dveh ur ri desetih minut na razdaljo 225 milj. Šest armadnili zasledovalnih in opazovalnih aeroplanov ju je -■preml.jaIo iz glavnega mesta, in trije slicni stroji so odšli z Long Islanda. da pospremijo Francoza na Mitehel letalno p*olje. Županov sprejemni komitej je bil na licu mesta z oddelkom policije na motornih kolesih. V isti skupini je bil komitej, ki je zastopa! francosko kolonijoy New Yor-ku i, generalaim kouzulom Mon-grndrom na čelu. Na mcf^tu je bil tudi Clarence < Miamberliii, ki je bil poletel i t. New Yorka v Nemčijo ter se sestal 7. letalcema že v Parizu. Ka pa se je spremstvo avtomobilov ustavilo na Queens-boro mostu ter sta sedla oba letalca v odprt nvttomobil in se odpeljala po pet i Ave. navzdol, ni bilo videti nikjer nobene franco-ske trikolore ali ameriške zastave. Množice lia cesti so bile običajne sobotne ljudsko množico ki so zrle naokrog z običajne radovednostjo. Mrs. Coolidge se boljše počuti. WASHINGTON. D. C., 12. feb. Stanje Jfrs. Coolidge, ki je bila vsled prehlada zadržana v svoji sobi. se je zelo izboljšalo tekom včerajšnjega due. Bolečine ob levi strani, o katerih so bili zdravuiki prepričani, da so posledice prehlada, so izginile, a ostala bo vendar še natlalje v svoji sobi. dokler ne bo njena bolezen popolnoma izginila. Potres vznemiril Mehiko. MEXICO CITY. Mehika, 12. februarja. — Stresljaj, katerega je bilo občutiti v Mehiki v četrtek ponoči, je povzročil vznemirjenje od meje Guatemale pa do severne Mehike. Posebno ostro se je čutil sunek v južnih in centralnih državah. Nikake resne škode ni bilo opaziti, čeprav so se pokazale v Številnih krajih rtspoke v zidu. ZDRAVNIKI PRED NOVO UGANKO Bodal ca, žeblji in noži niso mogli povzročiti krvavitve. — Zanimiv poskus pred zdravniki o-pazovalci. Dt NA-J, Avstrija. 12. febr. — Na stotine zdravnikov se je zbralo včeraj v glavnem stanu avstrijske družbe za psihične preiskavo ter opazovalo z začudenjem, ko je Paul Dcibel. trideset let star šle-zijski promo gar, ki se je kazal že drugod po Evropi, potiskal bodal-ca, žeblje in nože skozi svoje telo, ne da bi kazal najmanjši znak bolečine in ne .da bi mu pritekla ena kapljica krvi. Gledalci, med katerimi je bilo dosti žensk, so se sklanjali naprej, drugi zopet pa so padli v nezavest ob pogledu nanj. Zgodilo sc je namreč prvikrat, da je skupina znanstveno usposobljenih mož prisostvovala njegovi presenetljivi predstavi. Vsi ti zdravniki in. znanstveniki so izjavili, tla je bila predstava pristna. DeibeJ, so trdili gledalci, je porinil bodaice skozi roko, da se je orožje prikazalo oia drugi strani. Pokazal je roko. predno je potegnil ven bodaice. Niti enkrat ni trenil z očmi ter tudi ni prelil niti ene kapljice krvi. Njefjov najbolj dramatični akt pa je bil. ko se je prikazal velik krvav križ na njegovem hrbtu, spravljen na površino s pomočjo tajinstvenega obvladovanja volje. Deibel je zaključil svojo predstavo s tem, da je dovolil vsakemu TIMMINS, Ont., 12. feb. — Dosedaj so ostala brezuspešna vsa prizadevanja, da se reši 44 nesrečnih rudarjev, ki so bili zaprti v gorečem Hollinger zlatem rovu. Vso noč je vozila vspenjača v rovu st. I 1 do globine 555 čevljev, ker je obstajalo upanje, da se bo enemu ali drugemu nesrečnežu posre-čilu priboriti si pot v rov, skozi dim in plamene. Pet trupel so že včeraj spravili ki je riskiral življenje, (da spleza na dan ter postaja vedno manj v rov skozi goste pline. Povedal j-,' upanja, da bi mogli rešiti ostale še reševalcem, da čaka šest njegovih žive. Z jokom in molitvami obd;i- tovarišev izid njegovega poskusu, jajo ženske in otroci vhod v rov \ si so bili pozneje rešeni, ter čakajo na kako življensko zna- Veliko razburjenje je posz Iravi-monje svojih rediteljev.' 800 do lo rešene može. Žene so se oklcm> 900 mož je moglo še pravočasno svojih možev in otroci so kričaii pobegniti z rova. od veselja. Zolob je bil deležen st- Poznejša poročila se glase: jajnega sprejema, ker -,o mu dali tovariši ves kredit za njih "res:- TIMMINS. Ont., 12. februarji, tev. Skoro štirideset rudarjev je bilo Pozneje so-spravili še nadaljnih še vedno zajetih v globinah veli- m mož -iz nekega drugega dela kega Ilollinger zlatega rova vče- rova in vsletl tepa so prece; po. raj zvečer, torej v drugi noči izza ve£ala lipanja onih ki so čakali časa, ko jih je zajel požar, a upa- prejšnjo noč in nasle.Jnji dan. nje j? jako naraslo med družinami. ki so čakale in molile pri vho-d u. Tekom dne so spravili ducat mož živih iz rova in le o šestih j» bilo pozitivno znano, da so mrtvi. Ko so rešeni dospeli na površino ter so jih objele njih žene in otroci. je bilo oživljeno upnnje v sorodnikih zajetih mož. Ogouj j v izbruhnil predvčerajšnjim v globini 550 čevljev med smetmi in navlako. Dim in sopare so se pričele vleči po rovu do globine 1800 čevljev in dočim se je pretežni večini dnevne šifte posrečilo priti na površje, jih je bilo več kot petdeset zajetih. Vsi napori reševalcev so bili neuspešni. dokler ni dospel včeraj poseben vlak iz Toronta. opremljen s stroji za boj proti ognju in dihalnimi pripravami za kisik. Poseben voz iz Združenih držav je bil tudi na poti z Pittsburgha ter se pričakuje, ,olni temi. ker so imeli karbida le za osem ur ob času, ko*so se spustili navzdol. V rovu so našli Georga Zeloba. glolaleu izstreliti veliko kovinsko pšico v svoja prsa. Nato je mirno odstranil pšico, brez vsakega znaka bolečin ter dovolil zdravnikom, da preiščejo proizvedeno nekrvavo rano. EKSPLOZIJA PETR0LEJSKE ČISTILNICE Vsled eksplozije petro-lejske čistilnice v bližini Bostona je bilo ubitih deset ljudi in nad petdeset jih je bilo ranjenih. BOSTON*. Ma-ss., 12. februarja. Vsled eksplozije, ki se je za vršila, pred par dnevi v distilacijskih napravah v Beacon Oil Co. na Beacham St. v Everretu. nekem predmestju Bostona, je bilo ubitih deset ljudi in petdeset težko ranjenih. Raztreliini učinek je bil strašen, kajti stresel je vso Chelsea ter so ga čutili celo v Charles-tnwnu. i^ipe v vsej okolici — na tisoče. — so bile razbite. Deset popolnoma razmrcvarjenih trupel so prenesli v Hendersonov pogrebni zavod na Broad^vavu. Strelja i je bil tako lnoean, da je odlete1 Neki policist iz precej oddaljenega pr omen tega stolpa na tla. Ker so povzročile sksplozijo vroče pet.ro-lejske pare. so biH mrtveci, katere se nastanilo v Widden bolnici. strašno razmrcvarjeni. Razvaline razst.reljenih distilacijskih his niso še dovolj ohlajene, da bi mo-gja priti požarna hramba v nepo-srcvlno bližino in vsled teza obstaja strah, da je med razvalinami še več mrtvecev. HAVANA, Cuba, 12. febr. — Če bi bil Jacobo Valera Anglež, bi bil sedaj član zbornice lordov. Če bi bil v Franciji, bi bil lastnik velikega števila listov. Če bi bil v Nemčiji, bi bil na poletnih počit-niah v Orijentu in če bi bil v Zdr. državah, bi sedel za s-teklom kake-! ga ekskluzivnega khiba. Osebno je Mr. Valera. načelnik delegacije iz Uruguava. demokratičen duh, ki se peča z vsemi problemi naravnost v hotelski čajni sobi ter se ne briga za to kdo ve zanje, j Mr. Valera je zavzemal dosedaj skoraj vsako važno ministrsko mesto, katero mu more pokloniti njegova /dežela ter je najboljša avtoriteta v Uruguavu glede mednarodnega prava. Prav posebne važnosti je v sedanjem sporu glede intervencij in pravic posameznih ameriških republik. Narod Uruguava je -skrajno praktičen in Mr. Valera je eden najboljših sinov te dežele. SANDINO SE BO BORIL DO KONCA MANAGUA, Nicaragva, 12. feb. V nekem -pogovoru z ameriškim žurnaListom, Carlletou Gealsom, ki je dospel \eeraj semkaj, je namignil r* iraški voditelj Sandino možnost vojnih razvojev t naslednjih par tednih. Sadino je izjavil, da se lahko drži za povsem nedoločen čas in da se bo nadaljevalo z bojem, -dokler bo še kak ameriški vojak v deželi. Geals je pripovedoval, da mu je Sandino navedel pogoje, katere ponuja za zopetno uveljavljen je miru in da jih je sporočil naprej ameriškemu poslaništvu. -Sandino pra je sprejel v svojem srlavnem stanu v San Rafaei del Norte z vso dvorljivostjo in pokornostjo ter je prastodušno odgovoril na vsa njegova vprašanja. Pri 'potovanju nazaj mu je dal Sandino kot spremljevalca nekega časti nika, ki ga je povedel do avtomobilske črte v Sebaeo. odkoder j-> mogel doseči Managuo. 8000 mož se je vpisalo v armado nezaposlenih. Nezaposlenost, ki je sedaj predmet preiskave državnega industrijskega komisarja Hamiltona. na prošnjo governerja Smitha. postaja vedno bolj očividna na *?otverv. v pribežališču nezaposlenih hi izgnanih. Pregled, katerega je vprizoril včeraj lwt World, kaže od šest do osem tisoč mož v krušnih vrstah vsaki dan. Hiše s prostimi stanovanji so nabito polne vsaki dan in delavske posredovalnice so oblegane od stotine ljutti. ki iščejo dela. r — ____ _ a_ Agifirajte ta "Glas Naroda", nmj-večji tlovnski' dnevnik v Ameriki. S e z n a m . To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah- Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta p^wmclb® ugajala, posebno še, ako boste vpoštevali naio zanesljivo ter točno postrežbo. ~ i _ .. f. POSEBNI Dinarji Liro PODATKI Din. 1.000 ..........$ 18.40 Lir 100 ............. $ 6.90 PHstojUita srn fepte.! Hlf imrijjifti flplir - Din. 2,500 .........$ 45.75 Lir 200 ............. $11.50 v Jngwlavljl in j Din. 5,000 ..........% 01.00 Lir 300 ............. $16.95 1 Din. 10,000 ..........$181.00 Lir 600 ............. $27.75 aanji snewh 7® cen- I t«r! ti BSl B&arel i Din. 11,110..........$200,00] Lir 1000 ............. $54.60 »S^eato j 9Š Trnkega ielarjm. j Nakazila h brzojavnem pismu izvršujem v naJkraJtaB čara Ml Zavetje rote pm pt | računamo za itnike f L— J ^ -- | SAKSER STATE BANK j 62 COBTLANDT STREET pixme: cobilani»«i HKW YORK, H. I GLAS NARODA Owned and Published by 9JJOVZNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) W Benedik, Plate of bnsmea* of the corporation and addresses of above officers 88 Portland! St. Borough of Manhattan, New York City, N. Y G L A 8 NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holiday*- Za celo leto^velja list fa Ameriko in Kanado __________$0.00 ga pol let* Za ietrt leta Subscription Yearly %S.OO. Za New York ta celo leto Za pol leta Advertisement on Agreement. itOlas Naroda" izhaja vsaki dan ieveeniR nedelj in pr'ainikot. Dopisi Ores podpisa in osebnosti se ne priob&ojejo. Denar naj se blagovoli potil jati po Homey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da nam tudi prejfcjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.__;_- 'GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, Telephone: Corflandt 3876. New YoHe. N. Y. ROVKE H SLOVENIJE i Ivan Jakopič umrl. Te dni je umrl jk> krajši bolezni zuaui iji obeepriljubljeni knji-veški mojster Ivan Jakopič. Pokojnik se je rodil v Ljubljani leta 1878: ljudsko šolo je obiskoval na Ledini, nakar se je svojemu obr-tu izučil pri tvrdki Bonač. Leta 1913 se je osamosvojil in otvoril lastno dobro i d oč o knjigoveznico na Cankarjevem nabrežju. Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl po kratki in mučni bolezni zvaničnik držav železnice Ferdinand Čebela. — V I'lieu je umrl po mučnem trpljenju posestnik in trgovec Ivan T'rbas. — V Kamniku je umrl v viso!;i starosti 84 lot posestnik in vrva:•■ ski mojster Ježe Adami«'. Pokoj nik. najstarejši kamniški meščan je bil že izza mladih let, ob C-aMi najhujših narodnostnih bojev vnet pobornik slovenske na pred m misli in se j*1 odlikoval zlasti o i; vročih volilnih borbah. Himen. , . 21 .januarja se poročil dr. JS-i vard Jemec. zdravnik, z Lilly Koe bekovo, hčerko tovarnarja v Kra ji ju. Prvi slovenski župan v Kočevju umrl. V nedeljo 22 januarja je umrl Viktor Medvc.d, prvi slovenski žu pan v Kočevju po prevratu. Po lccjnik je bil mož kremenitega zna čaja. Poskuf samomora rudniškega de lavca na Senovem. 21. januarja dopoldne si je v sa momorilnem namenu prerezal vrni z britvijo rudarski delavec A v gust ZLbert. Xa pomoč poklican rudniški zdravnik je samomori! nemu kandidatu obvezal rano. na kar ga je dal odpeljati v bolnico ^ Krško. ' Žibert. stanujoč v samski his na Senovem, je. bil dalj časa \ službi pri rudniku, kjer pa so mi odpove,dali delo, ker se je uadaja pri pijači in se je rad udejstvova pri raznih pretepih. Kjer je le bil. kaka družba junakov z noži. je bi nesrečni Žibert vedno zraven. Xr novega leta dan je prišel vinjei domov in je poškodoval svojeg. tovariša Resnika. Zaradi te«ra j< bil odpuščen iz službe 15. januar ja. To je na Žiberta tako vplivalo da je sklenil izvršiti samomor. \ sobi, kjer sta spala z njim skupa. dva njegova tovariša, je izmakn enemu od teh britev in z vso si!r potegnil 7. noževo ostrino po vra tu. Učinek je bil strašen. Žibeivr je mahoma oblila kri in se zgrn dil nezavesten na tla. Ker je mo.* no hropel. sta se zbudila njejrovi tovariša, ki sta poklicala delavc« iz -sosednjih sob in poslala tudi p, zdravnika. Kakor poročajo h. Krškega jt Žibertovo stanje zelo opasno in j« malo upanja, da bi ostal pri živ Ijenju-. LINDBERGH Charles A. Lindbergh je bil pred enim letom še po-vsem neznan, danes ga pa puzna ves eiviliziran svet. zorim vršil svojo službo. Danes zavzema najodlienejše mesto med vsemi letalci sveta. Navzlic temu je pa še vedno skromen in ponižen. Niti enkrat se še ni postavljal s svojimi uspehi, niti enkrat se ni skušal riniti v ospredje. K<> je približnd pred enim betoni sklenil, da bo preletel ocean, so se mu pomilovalno smehljali. Njegovo idejo so smatrali za fiksno idejo, ki se je porodila v trmasti glavi. Polet preko oceana so smatrali za podjetje, ki še ni izvedljivo s sedanjimi sredstvi modeme tehnike. Tega mnenja so bili strokovnjaki, tega mnenja so bili skleptiki. Kako naj bi se kaj takega posrečilo mladcu, ki je sicer imel nekaj izkušenj kot poštni letalec, manjkalo j i m je pa vsega, kar je potrebno za tak drzen in nevaren polet. Celo tedaj, ko je dospel ''Lindy" v dveh skokih iz Californije na Long Island, so se mu pomilovalno smehljali. Na Curtissovem letalnem polju so bili še drugi letalci, izkušeni možje, ki so s svojimi uspehi že dosegli svetovni sloves. Tudi oni so se pripravljali na polet preko oceana. Za Lindbergha se ni brigala živa duša. Kvečjem so ga smatrali za drznega pustolovca ali za vsiljivca, ki ho-jucit te dni svoj nadaljni zgodovinski polet, ki se je končal v Havani na Cubi. Kot poslanik miru in dobre volje je najprej poletel v Mexico City in kot poslanik miru je nadaljeval svoj zgodovinski ter v vseh ozirili uspešni polet nad centralno A meri ko. Di ic 13. decembra se je dvignil z Holling letalnega polja v VVashingtonu. Izza onega časa je obiskal dvanajst tujih držav, eno angleško kolonijo, dva ameriška otoka in Kanalno zono. Col. Lindberghu je uspelo, kar ni še nikomur pred njim. Vsak del njegovega poleta je bil takorekoč še ''neodkrit" ter je moral iskati svoja lastna pota preko eeline in morja. On je pionir zraka v resničnem pomenu besede. Zrakoplovstvu služi zvesto in nesbieno.B In to je največja zasluga Lindbergha, kojega ime in uspehi bodo tvorili posebno poglavje v zgodovini človeškega napredka. % ■ rs ROCKEFELLER KOT PRIČA Pri prihodnji genatni preiskavi glede Teapot Dome' sleparij bo nastopil kot prion tudi Rockefellerjev sili. Senatorji polagajo veliko važnost na njegovo poštenost in upajo izvedeti čisto resnico. Kako, če bi šel enkrat Rockefellerjev sin v Colorado ter bi pred tamo&^p državno industrijalno komisijo razori el vso resnico glede razmer, ki prevladujejo v Rockefeller jeviji induhtrijalaili podjetjih ? ■■ - Kako skrbi fašizem za Reko, kaže najboljše nastopiiu dejstvo: Trgovine na Reki ne ureja italijanski zakonik, marveč stari mr. dza.rs.ki kodefcs, ki ni več v veljavi niti v sedanji Madžarski in ki vsebuje nevarne anomalije. Tržaško fašistično glasilo, ki to ugotavlja. pravi, da vse to ustvarja nebroj težav, ki jih treba odsfrar niti. PoteiA bi nehala obžalovanja vredna možnost prisilnih poravnav izven konkurza, ki odvzemajo dejansko in upravno, upniku vsako jamstvo. Vzrokov za reško t>--gov^ko "krizo je polno. Fašistični člankar priznavaj da se je nabralo na Reki tudi preveč regnikolov. ki izkoriščajo prekalili jioložaj po svoje. Več slovenskih koledarčkov, 'ki so jih razposlali trgovci iz Gorice in z dežele med svoje oljemal-ce. so zaplenili orožniki in mili-earji ter jih raztrgali, češ, da so ti koledarčki nevarna slovenska nacionalistična propaganda. Vse j e hrvatsko po Istri! Tako vzklika neki dopisnik tržaškega, fašističinega "Popola", ki se silno jezi, da je naletel na svoji poti podelu Istre povsod na hrvatsko govorico in propoved v cerkvi je turdi hrvatska. "Popolov" dopisnik zahteva takojšnjo prepoved rabe hrvatskega jezika s strani obrtnikov in trgovcev po eeli pokrajini, kajti vsak javen lokal mora biti žarišče itali-janstva in državljani na tem nevarnem ozemlju morajo biti dvakrat Italijani! V Nabrežini so imeli dobro delujočo slovensko knjižnico. Posegli so po njej fašisti Otvori se čitalnica, za katero naroenjo laške novine in revije. S čitalnico združijo dramatični in športni odsek. Akcijo vodi učitelj Bressan. Slovenci L. Pertot, I. Per-tot, A. Radovič in drugi imajo nalogo, samo pritrditi Bressa-novim p:-adlogom. kar se tudi dogaja. Knjižnica je v lasti "dopolavora". ki bo zbiral okoli sebe slovensko mladino s potujčevalnim narne- V Barki, malem stranskem selil na Krasu, so danes baje vsi domačini navdušeni fašisti. Sestaviti hočejo cel vod milice. Ko je pred kratkim prišel tja fašistični tajnik, so kmetje zapustili delo, tekli domov, da so o-blekli črno srajco in ga tako sprejeli ... Resnica je ta, da fašisti pred prihodom tajnikov povsod ukaže j o domačemu prebivalstvu, da jih mora slovesno sprejeti. Kjer so razdelili med kmeti črne srajce, jib oblečejo v veliko veselje tajnika. ki potem v fašističnem listu poroča o .sijajni penetraciji fašizma mod drugorodci. Goriški fašistični tajnik Cacese je na sestanku podeželskih tajnikov v Trgovskem domu nagla šal. da je bilo lani odpuščenih precej slovenskih učiteljev, premeščenih je bilo 60. treba pa bo še "eistiti" tako. da v tekočem letu ne bo na Goriškem "nobenega Italiji pro-tivnega učitelja", to je, Cacese hoče pregnati zadnje slovenske u-čitelje irf učiteljice, kar mu bo z lahkoto uspelo. Caeese je priporočil nujno skrb za "zgradbo" fašističnih domov po deželi. Fašisti si "gladijo" svoje domove s prilasč"-vanjem društvenih poslopij. V Gorici so ugrabili Trgovski dom. v Hira diski pa socijalistioni dom. Po tem vzorcu s-i bodo prilastili fašisti po deželi -stavbe, v katerih o-tvorijo svoje -domove. Glede Trgovskega dojna je re-kei Caeese, da je bilo v njem ognji-i iee sovraštva proti Italiji, sedaj !>a služi samo prireditvam italijanskega značaja. » V runih vojaških pisarnah je bilo zaposlenih mnogo slovenskih' fantov. Pisarniško službo soj opravljali izborno ali za novo leto je prišel ukaz. da se imajo v pi-temfr namestiti edinole vojaki j Italijanke krvi, nakar m bili od->Tovij<«hi fatoj vsi Slovenci. : S Dopis. • _ Enumclaw, Wash. Kmalu bo eno leto. kar sem pisal zaduji in čakal, da se bo kateri oglasil od tukaj, pa} zaman. Zatcraj sem se namenil napisati par vrstic. Posebnih novic nimam pt>ročati. pač i»a žalostno, vest. Pred par leti mi je umrla moja ljubljena soproga. 28. januarja' 1028 pa moj najstarejši -in Josip Krashovefz'po blizu 2 meseea tra-j a oči bojozni. l»il je 43 dni v bol-j nišnici in dvakrat operiran, ali ni bilo pomoči. Previden s >v. zakra-: meriti za umirajoče je omenjenega dne za vedno zaspal. liodi! se je v Denver. Colo., H. septembra' 1H03. torej j«* bil star 24 let. Bil jt* močn*' postave in priljubljen med tukajšnjim občinstvom.' kar je priča! veličasten po-^ greb. Spadal ji* k društvu "Zarja", štev. 29. S. S. P. Z. t--r Modern Woodman. Društvi -tit se v polnem številu udeležili pogreba. Hvala sobratom omenjenih društev. ker >o ga tako obiskovali za časa bolezni, akoravno je !>il v 11 milj oddaljeni bolnišnici. Dalje se lepo zahvalim za krasne vence in cvetlice. Se posebno lepo se aahvalim društvu Zarja, št. 29 S. S. p. Z., kojega uradniki so sprožili misel in priredili veselico 21. januarja ter je bil čisti dobiček veseliec namenjen v pomoč za časa njegove bolezni. Veselica se je prav dobro obnesla. $150.00 je bilo čistega dobička. Lepa hvala vsem. kateri so se udele-.1 žili. posebno uradnikom. — Dragi sin, počivaj v miru in lahka naj ti bo žemljica ameriška! Z delom gre bolj siabo. ker parne žage so vstavili že decembra meseca radi popravita. Sedaj par dneh bodo pričeli z delom. Kar se tiče premogokopov. tudi bolj slabo delajo. Mi farmarji imamo pa dela zmerom preyce. Xa društvenem polju }>a prav dobro napredujemo in prirejamo veselice večkrat na leto sknpno. Vreme imamo lepo toplo. Nekateri ^o že pričeli erafi in sejati. Sedaj pa pozdravljam Slovence v Združenih državah in izviti Zdr. držav in priporočam Glas Naroda. Kdor -ra še nima .naj si jjra naroči in bo vsak zadovoljen z njim. -Terv Krashovetz. Očeta pomaga pri poljskem deln visokošolec Lazarič, kar se baje ne strinja s častjo italijaiskega oficirja. Proti Lazariču je. uvedeno s strani vojaške oblasti disciplinarno postopanje, ker je v Padovi baje pel slovenske pesmi in tudi. ker bi ne smel delati na polju kot rezervni častnik. Kaj poreče na slednje predsednk Mussolini, ki je tudi že sam oral? Pri uredniku "Istrske Biječi" v ( Trstu je bilo že polno preiskav in kdo ve, koliko jih še bo. Te dni so u-rednikti Mihovrloviču zopet vso prebrskali. Potem so policijski organi posetili urednika ''Malega I.i-^sta", Alojzija Bereeta in tam dol-, jro iskali kdo ve kaj. Gotovo je. da pomenijo preiskave nadaljevanje stremljenja za uničevanje obeh listov. i Novi občinski načelnik v Postojni nosi italijanski priimek Relli. Do-, ina pa je iz Istre, kjer je le malo j italijanskih priimkov. V italijanski armadi si je kot prostovoljec izbral priimek Relli in. ga obdržal, poprej pa se je zval Rožman. Giovanni Relli je Ivan Rožman iz Kopra, sin slovenskih staršev in zna dobro slovensko. I ---- Lindbergh dobil dopust štirih mesecev. JEFERSOX CITY, Mo., 12. feb. Polkovnik Charles Lindbergh je dobil nadaljni štirimesečni dopust kot član 35. zračnega oddelka na-| rodne straže v Missouriju. i Poročnik Love, .prijatelj Lind berglia je dobil istotako nadaljni štirimesečni dopust. Na temelju vladnih regulacij ji mogoče dovoliti za isti čas le štiri mesečen dopust. i Star odvetnik rešil strež-nico. I - 1 ASIIEVILLE, X. C., 12. feb. — Polkovnik Virgil Lusk. star/iva in devetdeset let. odvetnik iz 2ora je izvojeval nadaljno zniogo ill Mrs. Ana Montague, ki je bila spoznana krivini umora ter oobsojeua na ječo. je bila oproščena. Nikdar tekom vseh šestdesetih let odvetniške prakse ni izvojeval polkovnik Lusk bolj presenetljivega boja za življenje in prostost kakega svojega klijenta. • Mrs. Montague, bolniška strežnica iz Asheville. je bila aretirana pod obdolžbo umora tri dni potem, ko je umrla njena bogata paeijent ka. Mrs. Mary Cooper. Mrs. Cooper so našli mrtvo na nekem 'praznem prostoru poleg njenega doma v bogatem delu Ashevilla. j Glava stare ženske je bila zdroo-[ljona na /dveh mestih, očividno i I udarci in vrat je bil razkosan tako. da je bil sapnik prerezan na treh m est iii. Policija je bila po kratki preiskavi prepričana, da je to slučaj samomora. Ni mogla namreč najti nobenega motiva za umor. Tri dni po pogrebu pa je bil okrajni pravduik .prisiljen odrediti izko-panje mrliča, nakar so preiskali trije zdravniki truplo. Poročilo je kazalo, da je bila ženska umorjena. Zaprta v okrajno jetnišnieo. je Mrs. Montague zatrjevala svojo nedolžnost ter rekla, da je bila na svojem demu. tri milje proč. ob Času umora. Priznala je. da je dospela na> dom Mrs. Coper ob enajstih, .da pa ni našla Mrs. Cooper, nakar je odšla domov, ne da bi ?skala bolnice. Bolniška strežnica je bila nato .spoznana krivo ter obsojena na ječo dvanajstih do dvajset iK let. Tedaj pa se je zavzel za obsojeno žensko polkovnik Lusk. ki je nato iz posloval njeno oproščen je. ROJAKI, KAKOČAJTZ: 8E NA "GLAS HJUKODA", KAJVEČJ! adUtTAS. Zrn prcUarfe v »rtih ia |U»« vzOTita Seven's ipomoe o d 7 W Zaustavite nr-v:i-^ r<-n prehlad, — Severa's Couffli Balsam hitr<» odpravi AiV^fta-njr v srrlu. John St»-h-!ik. l.ittierield. Tc\ . »>i- š.-: ' j'o-sljlt« še 4 Stekleni«? Severn's rouRlj i:a!Kima. V.a hitro in u-sfWfno jxin-.of je ni-prc-k-sljiv." Prijetxa vaeti. I'opolncma varno. V lekarnah 25 ali bOc. W. F. SEVERA CO. Cedi»r-ftapitfs. tovva Sevepas ZA VLOGE NA SPECIAL INTEREST ACCOUNT 4% Obrestovan je se prične s prvim vsakega meseca. VARČEVANJE je za delavca največjega pomena. Teltom življenja se pojavljajo neprilike nenapovedano. Prihranki so v sili njegova edina pomoč, banka, kjer jih ima naložene, pa najboljše pribežališče. NALAGAJTE svoje prihranke varno in obrestonosno pri — SAKSER STATE BANK HPVp: >- HiBf B '^liji" 82 Cortlandt Street New-York, N. Y. Peter Zgaga || Izgovor je izgovor, in dober je, inagari. tla ga j>e-» aa repu prine-»t*. — pravi naš pregovor. Posebno ženske >o jako jznajit-Ijive. kar >e izgovorov tiče. Kar ko j ga imajo |»ri rokah in na jeziku. Te dni sem eital zgodbo o veliki malomarnosti, in ee že hočete — o pokvarjenosti — današnjega sveta. K župniku sta prišla mlad moški in mlada ženska ter privedla beboj petletnega fantku. Xo. kaj bo dobrega.* — je vprašal župnik. — O nie, poročite naju. K poroki sva prišla. In tega najinega fantka boste krstili. — Ki iž božji! — j»» vzklikn i župnik i>«rert'eno v že večkrat odpravljala k vam — je odvrnila ženiea nedolžno, — pa je bilo vedno tako slabo vreme. Tudi ta j«- iz moderne dobe: Ona j»- vzela čašo in srebrniki iz nje par kapljic. — Brrr. — je rekla — to je pa čudna limonada. Take limonade pa še nisem pila. Tu !i on je pokusil ter rekel: — Dn. tudi jaz že dolgo časa ni-stnii pil take. To je pristna limonada. brej; vsake primesi. Za^tran- tega se ti zdi čudna in nenavadna. * X« pre>tuno se eita, da so ameriški mornariški vojaki v Niea-ragvi usmrtili vstaškega poveljnika Sandina. V zadnjih par mesecih je bil najmanj idesetkrat "mrtev"'. Podobno je bilo z Villo v llehi-ki. Tolikokrat so ga proglasili za mrtvega, da se mu je slednjič začelo neumno zdeti in se je zares dal ubiti. * Rojak *»e je vračal pozno zvečer proti domu. Malo sumljivo se je majal in pod pazduho je trdno tiščal papirnat zavoj. Srečal je prijatelj in ^a vprašal : — Ivam pa talro pozno * — Domov jrrem k večerji. — Šaj bo že enajst, za božjo- volja. Zdi -se mi. da boš daufs br« večerje. — 0 ne. tisto pa ne. .Je namreč mene poslala po meso. * Iz CleVelauda mi piše Mi->s M. M.: — Imenitno si odgovoril Pavlihi Ščinkoveti m čisto prav. Kajti t-i-di jaz sem čitala Grajsko Gospodično in se pošteno solzila poleg, (brez čebule) ampak od sineha. In ne samo to. Tudi danes se solzim vnaprej nad Pavlihom. kateri se bo lahko za nos prijel, ko bo dočakal konee gospodične. Pav-liha, nikar ne hvali dneva pred večerom. * To se je pripetilo v bližini New York a. Xa samotni cesti je opazil avto-mobilist moškega s puško v roki. ki je peljal lovskega psa na vrvici. Pe:» je skočil nekoliko vstran in prišel pod kolesa. Avtoniobilist je ustavil ter se začel opravičevati: — Zdi se mi. da sem vam psa usmrtil. — Da, pri priči je bil mrtev. — Ali je bil dragocen pes? — Ne vem. kako bi rekel. V presnjib časih ... — Ali .bo dovolj, ee vam dam deset dolarjev? — O menda bo. Ko mu je izročil deset dolarjev in ko jih je možak spravil, se je avtomobilist še naprej informiral: - — Ali ste bilt na lov namenjeni ? ♦ — O ne. Psa sem -skle.nil peljati v gozd in ga ustreliti. bil že za nobeno rabo vec. Tako st-e pa vi opravili 4^jj#rock¥>jdalo, Juf o$bvia irredenta. y.OLAS XAROC^^ia. FEB. 1928 _ TAJNE BRAZILSKIH DNEVNA ZGODBA VELIKA PRATIKA s kosci in zsiatiči CENA 25c 50 pr*tik . . . Z naročilom pošljite znamke ali money order na — "GIAS NARODA" 82 CortIandt St.. New York SLOVENSKO AMERIKANSKI I/'OLEDAR za leto 1928 ima sledečo vsebino: lila g oh ot na -poslanica tu katerim rojafst/m v domovini. Koledarski del in raznoterosti. Postavni prazniki v različnih državah. Slajnnikarska obrt m s!:c+ ski slamnik ar ji. Hudičeva noga. Rojstni mcscc in značaj ženske. Naglica v modernem pro,ne tu. Kralj Ferdinand. Cesarica Charlota. Ustreljeni vojak. Lindbergh — Chamberlain — Byrel. Zgodba o ljubezni. Dežela "Suhe giljotine V Idriji. Roka. O tobaku. To j c K izmet. Kitajska. Rudar. Iz Rock Springs, VTyo. 31 or a. 1T premogovniku. Strah. Nase stare korenine. Usojeno je. Tri črte o slovenski govrriei. Sacco ir Tanzefti. Kako sta umrla Suče o in Ven• zel ti. Resnice in reče nice. Saljivkc in nagajivke. Določbe o dedsfinah. KOLEDAR KRAST OBILO LEPI1I SLIK Stane 50c | "V točnih številkah "Štirideset tisoč funtov, gospod ! Prav tolika dote mi je namenil tudi oče." Zorž s- je zamislil. Spoznal je, du je tu vsak napor zaman. Mabel je bila hči .svojega plemena! Tudi v najbolj razgretih trenutkih življenja je ostala trezna .in hladna račuuarka. George pa jo je kljub temu in morda baš tudi radi t- ga ljubil i/. slobi'.K1 .svoje duše. Štirideset tisoč funtov!" je pomislil. 4'Xekoc sem imel toliko.*' "Zakaj -ste pa zapravili .svoj de-iiar?" je z očitajočim glasom vprašala Mabel. "Kes je. res.....\ tudi Hob Amber nima toliko, kolikor zahtevate...." "Saj to je tisto", je napol kljubovalno, napol v šali pripomnila Mabel. Žorž Xesbit je dobro vedel, kaj pomenijo te besede. Ilotela je reci: CV bi Bob imel štirideset tisoč funtov, ne bi ležala ta trenutek v vašem naročju.... In res Mabel se ni dala več poljubljati. Žorž Xes-bit pa je bolj in boli čutil, kako prehaja čedalje globlje v oblast to ženske, ki se mu jo tem bolj izmikala, čim bolj se ji je hotel približati. Zorž Xesbit se je bežno ozrl na kup bankovcev, ki sta stali na i-gralni mizi. Med papirjem je bilo tudi nekaj zla' kov. Poleg njega je sedel Bob Amber, ki je zaigral skoro ves .svoj denar. Xesbit je bil bled. Bol) pa je drhtel od razburjenja. Kri mu je stopila v glavo. Oba sta bila nervozna. Tepla sta sc z eno: vse izgubiti, ali vse pridobiti! Ob dveh ponoči je začel Xesbit izgubljati. Uro pozneje je imel Bob dvajset tisoč funtov. Žorž pa petnajst tisoč. In ob tem časti so zapirali igralnico. Ko -sta dospela na hodnik, sta se nasprotnika v temi pomerila z očmi. "Žorž," je Amber nagovoril svojega tekmeca, "ne vi ne jaz ni-mava dovolj, da bi dobila- Mabel za ženo. Kaj ko bi naredila drugače.'" "Xu...." "Oba vkup imava pet in trideset tisoč funtov.... t"e bi imeli vi ali jaz sam to vsoto, bi šlo druga- Kako se potuje v stari kraj in nazaj ▼ Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, tla je poučen o potnih listih, prtljagi ia drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari kraj. toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit Iz Washlngtona, bodisi za eno leto tli 6 mesecev in se mora delati pro-Snjo vsaj en mesec pred od potovali jem in to naravnost ▼ Washington, D. C. na generalnega naselni-škega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. jnllja 1926 se nikomur več ne posije permit po pošti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji na- selniSki urad all pa go dobi v New Yorku pred odpotovanjem, kakor kdo r prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobili svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike *li svojce is starega kraja, naj sam prej pISe za pojasnila. Iz Jogo* davlje bo pripcšCenih tem leta 6VO priseljencev, toda polovica te kvote je dolo&na za ameriške državljane, ki Sele dobiti tem atari. Be in otroke od 18. do 21. leta In pa za poljedelske delavce. Ameriški državljani pa naoi» Jo dobiti sem žene In otroke do 1& leta bres da bi bili iteti v kvoto, potrebno pa Je delati prošnjo v Washington. Predno podvzamete ha ki korak, pišite nam. ST^TE^ANK SKOPNI IZLET T ITALIJO IN JUGOSLAVIJO PRIREDIMO DNE 25. FEBRUARJA 1928, z najnovejšim parnikom Cosulich Proge Poljska vlada pripravlja zakon, s katerim bo prepovedano dekletom do 21. leta potovati v inozemstvo brez spremstva roditeljev. Uradna statistika namreč priča, da gre iz Poljske vsako leto okrog 40.000 mladih deklet v inozemstvo, kjer zaidejo večinoma na kriva pota in postanejo žrtve brezvestnih trgovcev z dekleti. V Franciji in Belgiji je sicer mnogo poljskih društev, ki skrbe za mlade, neizkušene ein igran tke, toda agenti si znajo pomagati, de lepe, temperamentne Poljakinje ne pridejo v stik s temi društvi. Mlade Poljakinje potujejo tudi v druge države, kjer propadajo po javnih hišah in velemestih kot pro-, stitutke. Mednarodni trgovci z dekleti imajo v poljski emigraciji, glavni vir svojih umazanih kupčij, Poljska vlada je prilla do, prepričanja, da je trebit zajeziti izseljevanje mladih deklet s posebnim zakonom. Seveda pa zakon sam po sebi ne more doe-či zaže-lj enega uspeha. Roditelji bi morali sami poučiti svoje hčerke o razmerah v emigraciji. ki je največji motorni parnik na sveto* Tedaj bo odplul prvič iz New York-a preko GibraUar-ja. Marseille«, Neapolj-a, Patras-a iii Splita- v Trst, kamor bo dospel v It DNEH. Cena do Trsta za: navadni III. razred $105.— srednji II. razred $125.— redni H. razred $150.— "SATI KNIA" ima, 35.M& too prostornine in je nadvse elegantno premljea. — Mi imamo rezervirane za takrat lepe kabine v vseb , razredih. Tem eeuam je prišteti se vojni davek $5.— * jjj ranomcm skupki mis "PARIS" s poštnino vred. S L O V E N I C PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., New York Pozor otatelji. Opozorite trgovce m obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boate ustregli vsem. Uprava 'Glas NaroHa*. priredimo DNE 24. MARCA 1928,' (LA.E) Kdor je namenjen potovati, naj se fimpreje prijavi in pifie xa pojasnila na: ■' k .fflftj I Sakser Stale Bask 82 Cortlandt i Hew YoA, tt| DENAR ZA POROKO /. II. HUSS Y. Dasi je Mabel rada flirtala, vendar ni dala Bobu Amberju, tla bi jo poljubil; mladec ji je bil si-eer p> godu, toda rajša je videla Žorža NVsbita. ki je tisti mah stopil v salon. H i f , "Prosim vas, recite Bobu, naj me pu-«t: pri miru T' .se je obrnila k prišlecu. "Oprontite — jaz ne moreni ničesar, dokler ne izjavite, da hočete postati moja žena.'* .Mabel ni olgovorila ničesar. Sa-liio svojo draze.stno, svetlolaso gl;;-vico je nagnila. Bob m« je umaknil Zoržu. Vedel je, da ima njegov tekmec več upanja na uspeh n**go on. Ta umik pa še ni pomenil končne resi^nacije. I'niaknil .se je v tnali salon, kjer j" spremljala proste domač i ca. gospa Clarksono-va. Zorž Xi >bit se je približal Malici in ji ji* za-spetal: "Mabel, zakaj pa izzivate lioba? i emu koketirate?" "Bože moj. saj j;u nUetn izlivala! Vidite, on je na las podoben tistim moškim, ki -o nmišljajo. da morajo a-rečiti ž"iijko s .svojimi poljubi. Jaz pa to odklaniam. Ali vam tolikanj ugaja.'" "Da povem po pravici — ne razumem vas dobro. Časih so mi zdi, da me ljubita, drugič pa s|>et dvomim o vaši ljubezni...." "Hvala 7A fKlkritoM-čnoKt! Tudi jaz mi»liu> v« i-krat ti«ko. '* Mal)el .se je zasmejala. pokazala dve vrsti bleščeče belih 7A>b in Žorž se je, prevzet po ljubavnem ( čuvstvu, .sklonil do nje ter vprašal : "Ali bi tudi mene »Klbili, če bi vas prosil za poljub/" Mabel ni odgovorila. A tudi branila .se ni in Georpre je porabi! priliko ter ji pritisnil na ustnice strasten poljub. Mabel je prebie-deia, Oeonje je globoko vzdilinil. Čez nekaj časa jo rekla : "To ni bilo lepo otl vas. Mislila sem, da vas ne bom modrin nikoli ljubiti!" Žorž je zardel in jo je vnovič* poljubil. Potem jo je vprašal, če bi mu hotela postati žena. "Neumno vprašanje," je dejala Mabel. "Ali ste se že vprašali, ob čem bi živela ? *' "Koliko pa potrebujete.'" .i«-! nadaljeval George. "Toliko, kolikor vi ne premo- ; rete!" če.... Ostalo bi se našlo na posodo...." 1 'Prav imate." 44 Ali se uklonite slučaju.'" "Prpsim predlagajte." "Vrživa zlatnik. Oe pade na glavo, dobim ves denar, če pade na križ. boste imeli vi j»et in trideset tisoč funtov." "Velja!" sta udarila v roko. Zorž je vzel iz žepa zlatnik in ga je vrgel kvišku. Bob je prestregel novec. * .koč: ".Še nekaj sva pozabila. Bil bi odveč, da ostane tisti, ki izgubi vse imetje, med živimi. Kdor izgubi, naj se ubije!" Xesbit je strahoma pogl.nlel tovariša v motni .svetlobi. Dejal je: "Strah va.s je, da me Mabel ne bi mogla pozabiti.... A vendar, bodi po vašem." "Kaj hočete! Ženske so ženske! Čudne so in težko pozabijo, kogar s> kdaj ljubile. Posebno če nalete na tistega, ki jim je ugrabil srečo." "Velja: kdor izgubi, se ubije." "Sprejmem." Ambvr je vrgel zlatnik kvišku. Pokazala se je glava. Bob je pre-bledel. Xesbit je potegnil iz žepa bankovce in jih je predal Bobu. Dvojica se je izgubila v noč. V Bobu je šumela radost, kipelo je veselje, Žorž pa je bil ves pod strašnim pritiskom tega, kar se je bilo pravkar zgodilo. Bob je živo čutil, kako poganjajo v njem kli-L-e novega življenja. Ljubil ga. je neizmerno in je bil blažen. Žorž, ki je vse to dobro čutil, je naglo }>otegnil revolver iz žepa, da bi se končal čim preje. Bobova bližina mu je bila neprijetna in mučna. Xapel je petelina in je obrnil orožje proti seneu. Tedaj pa se je zgodilo m'kaj liapričakova-uega. Bobu se je opOtekel korak, samokres se je sprožil in krogla je pogodila v glavo. Vse je bil tiho in mirno. Xesbit se je sklonil k Bobu, da bi videl, kaj jc ž njim. Srce ni več utripalo, roka se je ohlajala. Tedajei mu je bi isnilo skozi možgane — segel je v Bobov žep, potegnil iz njega bankovce in odšel. Mrtvecu je dal v roko samokres, da ne bi kdo dvomil o samomoru. Xesbit se je vrnil v življenje. Preiskava je dognal^, da je Bob izvršil samomor. Mabel pa je ležala čez teden dni Žoržu v naročju. ">Ia>bel. sedaj imam štirideset tisoč funtov." ji je govoril ves srečen. "In jaz sem' združena s teboj!" je tiho pristavila Mabel in **a je poljubila na čeio. žrtve prostitucije i, Naša zemlja .skriva v sebi 5" vedno vsepolno skrivnosti, ki kljub .splošnemu napredku znanosti v XX. stoletju še vedno niso raziskane. Tako je tudi velik del Brazilije popolnoma neznan. Saj je znano, da so ogromna zemeljska površja v srednjem in gornjem toku amazonske reke in njenih pritokov še popolnoma neraziskana. Številni raziskovalci se neumorno trudijo, da bi prodrli v pragozdove, toda neprijaznost tamkajšnjih indijanskih plemen in druge ne-prilike. jih pri tem ovirajo. Toda ne samo kraji ob amazonski-reki še niso raziskani, tudi v južni Braziliji, v gornjem toku rek Parana in iSan Francisco so še neznana ozemlja. Po vojni so našli že več, doseiaj popolnoma neznanih živali. Tn še celo v Evropi, kakor so listi že' pred par dnevi poročali. Sedaj prihaja iz Južne Amerike poročilo. da je raziskovalce dr. Ferdinand Emmerich naletel v prago-dovih južne Brazilij", v neznanih indijanskih krajih" ob rekali Ilio Pardo in Rio Verdea, na ogromno žival, ki živi v tamkajšnjih močvirjih in je kljub večjemu obsegu še najbolj podobna krokodilu. Raziskovalec dr. Emmerieh pripoveduje, da je bil nekega večera s svojim indijanskim spremljevalcem in tolmačem gost plemena Bo-tokuda. Pri tem plemenu je živel mlad, zelo inteligenten človek Pa-j to, kateri je imel dolžnost, da mora plamenu preskrbi je vati divjačino. Ker je bil Pato vedno v najtesnejšem stiku s pri.rodo, je bil dober poznavalec živali. Raziskovalec jc zvedel otl njega, da se nahaja v stepi neko jeezro, v katerem da živi neka pošast, ki .se hrani z živalim in trs.jem. Sosedno indijansko pleme -spoštuje žival in ji nosi v dar jetnike, ki so bili zajeti v vojni. Rekel je. da je ta žival največja v teh krajih. Raziskovalec se jo odločil, da sam i>oišče žival. Toda Pato se je branil iti z njim in tako sta odšla sama. on in njegov 'spremljevalce. Xa obali pravega tropsk-^ga močvirja je stala skupina palm. Močvirje je obdajalo bujno in krasno trsje. ki je širilo ccmamem duh. Kolibri, krasni metulji, redke žu- želke iu pisane ptice so se zbirale v tisočih okoli močvirja. Poleg palm je rastlo ogromno drevje z nad površinskim i koreninami, da sta mogle le z veliko težavo prodirati v ta labirint pragozda. Živalstva je v tem tropskem raju zelo bogato. Razne opice, papige in ostale ptice so sedele v ogromnih jatah na drevju. Skozi pragozd je vodil.« ravna in dobro izhojena steza. Xa stfzi so .se videli čudni sledovi, ki so dokazovali, da je morala >ar»io o-gfonma žival napraviti tako S^o-j ko pot skozi nezaslišano goščavo, j Sledeč temu sledu, sta dospela do jezera. Voda je bila motna in na! celii površini je rastlo razno vodno trsje. Pošasti seveda nista videla. Po dolgem raziskovanjem se je moral dr. Emmeriehs umakniti pred, nevihto. Tako so prešli trije dxw vi.j Šele četrti dan se mu je tzplfčalo, čakati. Ko sta dospela do jezera, sta' splezala na neko drevo, odkoder sta ' imela lep razgled na jezero. S ko- ■ raj istočasno se je vo:la razburkala, vodne rože .so se pričel«* raz mi -; kati in neka temna masa > * jo pri-j kazala na površju, toda jo takoj zopet izginila. Toda že ..am trenutek je zadostoval, da sta spoznala v t .j masi ogromno. n"po/riano žival. Pošast .-e jo zopet u^ igiid;» na površje. "Xaj pro j se je pojavil tciiinorjav hrbet, zatem pa g!ava. Ogromna lobanja, ki je bila urez ptvhoda zraščena z ogromnim trupom, se je proti koncu volno bol] zoževala. Žival je z velikem hrupom in šumom vdihavala z*ak. Okrogle .veliko oči so bile brezizrazne. Žival se je polagom.i pomikala naprej in konečno se je pokazal tudi topi rep. Pošast je bila podobna ogromnemu krokodilu, tod o brez njegovega luskinastega okle 'pa. Dolga je*bila i) do 10 metrov, obseg pa jo meril kake 3 metre. Predno je mogel raziskovalce sprožiti puško, je pošast zginila. Kasneje je moral raziskovanje opustiti, ker so se indijanska plamena pričela kazati sovražna. pokop ciganskega kralja V Parkanu je nedavno umrl kralj slovaških ciganov, sirom slovaških in čeških, dežel znani muzi-kant, Horvat. Mož je bil zelo bogat in je tudi imel velik ^ugled. Vest o njegovi smrti se je razširila z bliskovito naglico po deželi in od vseh strani so prihiteli cigani na ]x>greb ,ki je bil velikanski. Poleg slovaških in čeških ciganov so poslali svoje delegacije tudi ciganski rodovi iz Rumunije in Madžarske. kjer je bil Horvat znan in priljubljen. Truplo mrtvega ciganskega kralja so najprej ovil i s srebrnim bro-katom. potem pa so ga položili v rakev iz ebenovine. Kot simbol moči, katero je predstavljal, so mu dali v roko bič. V.krsto so mu dasfa. V Sinja je aretacija mladih vlomilcev vzbudila splošno poznorst in razburjenost tem bolj, ker sta oba sina uglednih in premožnih sinjskih meščanov. ->• - . . - • ; . španski kralj alfonz a. f • i prh) ločitvijo - . Pariški opoklnevnik ♦Le liu meur" objavlja senzaeijonalnc vest, da je razširjena v koimpetent nih krogih govorica, da jsc name rava dati španski kral.f Alfon-XIII. ločiti. K temu se je baje cd ločil, ker -sta oba njegova sinova vsled bolezni nezmožna za nasledstvo na prestolu. Alfons XT1I. namerava zato poročiti princesi njo. »d katere lahko pričakuje sina. ki bo njegov vreden naslednik na španskem prestolu. V Vatikanu se vrše baje ie pregovori v svrho muliranja Alfonsovega Joseda-fijega zakona. Govori se, da namerava poročiti Alf ons drugo iičerko Guiškega vojvode. Vest se zdi precej novrjetna. kdor pa pozna dosedanje zakonsko življenje kralja Alfousa. mora priznati, da ni izključeno, da je resnična. Seilaj 42 let star L1 kralj Alfons XIIT. se je poročil s svojo sedan je »ofprogo princesinjo VikTorijo Rv-renijo Battenberško štiri leta poleni, ko jo zasedo! prestol, leta 190*roci bolehni. ni bilo med zakon-["eiua 'nikdar prave harmonije. Viku tega j«- prest«donaslediiilc gluhonem. torej z«, vladanje za vedn< nesposoben, drtfgi sin pa tako bo lan na pljučih. (La bi najbrže prav. tako ne mogel mkdar postati A! foaisov naslednik. Dejstvo je, da se je podal Alifon posebne zadnja lota bolj pogost, kot kdaj preje, tolikokrat na tlalj sjr potovanja, cLi s»' je često fcdelo da namenoma no<"n> biti več dom:"* Alfons XI1T. je n-hutega, d asi j, strogo katoliško vzgojen, zelo li beralen. i zre in o pameten in v|ro ko inteligenten mož. Ce se pa namerava poročit španski kralj res z guiško prink*c sinjo, vsekakor ni izključeno, d; je tudi to dejstvo zopet v zvezi kakimi političnimi nameni. Španska zunanja politika gr*avi tira spričo trenutno svetov no,-) *>! i ličnega položaja že davno man proti Angliji kot proti F^an<>iji ii Italiji. Pimo de K i ver ova tlikta torska oblast je v gla.mem notra nje i]>olitičnega. znaeaja. V zunanje poHtičmih zadeval odloč;^. kot je znano izza. svetovn vojne, prav pogosto kralj sam. Zd se. da je ozadje baje od Alfon-; XITT. naiiieravane raz poroke ii zopet poroke maroški problem Kljub prizadevanju španskeg kralja namreč doslej ni bilo mogo če aplanirati večne rivalitete me. ^Itanijo rn Francijo glede koloni jalnih vprašanj. 8]>lošno znano p, je, da ima rodbina guiških vo j voza kulisami francoske politike e. sto majhen vpliv na odločitev 1 važnih vprašanjih. Zato ni izkljtt č-eno, da si obeta španski kralj Al fons okl poroke z guiško princes: njo znatne koristi. Ta domneva je tembolj upravi če na. ker je lansiral vest- o razpo roki in poroki španskega kralja 1 svet navadno dobro informirat francoski list in bi postal z navod no iporoko Alfons XITT. vrhuteq.: sor GLAS FAMOIPA , ■ • . BoKba proti praznoverju ua Angleškem. • V Londonu obstoji "Klub triuaj-stih", ki mu jc za nalogo borba proti vražam. To borbo vrši klub na originalen način. To je priredil 13. januarja (bil je |K*tek) veliko ironijo, pri kateri je vseli trinajst klubovih članov sprejemalo povabljence jx>d lestvico, sredi cele množice nesrečo izzivajočih predmetov: netopirjev, narobe o-brnjeriih jicdkev. razbitih zrcak pavjih peres itd. Preden se je gostija pričela, sta marširala skozi dvorano dva okrašena o>la — kajti v Sardiniji pomeni nesrečo, če vidiš dva osla istočasno. Šele potem ->o seili k mizam, ki so bilo oblofeene z najboljšimi in najbolj red kimi jedrni. "rtSS Grajska Gospodična BOM AH. QUI Narod* priredil a. P. <►4 i Nadaljevanje.) Sedemindvajseto poglavje. GLAS NARODA. 13. FEB. 1926 7 r • knjigarna glas naroda SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York. N. Y. parniko- •• Shipping W^« MOLITVENIH: DnSa k»>Ih .................... Marija Varbiaja: v platno vezano .............M v fino platno ..............LN J Zel in plevel, slovar naravnega | zdravilstva .................. 1.50 ' Zbirka domačih zdravil........ JO ... 1.20 ...L50 ... 1.7S ____1.1S ...*L7i 1-65 LSi ▼ celolojd vesano ▼ usnje rezano..... v fino usnje vesano Bajsld glasovi: v platno vezano ... v fino platno vezano v usnje vezano ... v fino usnje vesano ...... Slabi za doie: v platno vezano .......... v nanje vesano............ v flno usnje vezano ...... Sveta Ura (z debelini trkam!): v platno veaano ............%J0 v fino platno vesano........1J| v fino usnje ves. .. Nebesa Nai Dom: v platno vezano ■. v usnje vezano .... v fino usnje vezano Kviftkn srca mala: v usnje vez. ..... v fino usnje vej. .. PRI Jezusu: v ctlolojd ves.......L30 pozlaCeno ...................1.50 flao nanje ves...............LN 1— •••••• 1*80 .... 1.20 .... 1.50 Angleški molitvoniki; (Za mladine) Child** Prayerbook: v barvaste platnice vezano_____M Child's rrsyerbosk: v belo kost vezano ..........LIS Key of Heaven: ▼ usnje vezano ...............11 Key of Heaven: v najfinejše nsnje veaano UM (Za odraslo.) Key of Heaven: v fino nsnje vasano .........1JI Catholic Poeket Mannal: v fino usnje vezano..........1.3S Ave Harfa: v fino usnje vesano.........Mi POUČNE KNJIGE: Angleško slovenska berilo ......3.00 (Dr. Kern) Veliko ruzburjr-uje se je pola-stilo vseh navzočih. Grofica Francka deeek ? Hčerka majoratneg-a gospodarja je bila sin! Ali ne meji to naravnost na blazaiost? Ali je sploh mogoče vrje- f". kaj tako gorotfta&nega ? £B f- ^ flBw mg? (Jrof Ridigrer je dvignil <;lavo ter zrl s steklenimi očmi na svojega uovejfa nečaka. Xato pa je posegel proti čelu ter pritisnil nanj svojo mrzlo roko. kot da mora s silo zbrati svoje misli. Njegovi ustnici sta se tresli, a ničesar ni govoril.* Njegova žena je. v prvem strahu popolnoma obledela. Polne ~roze .so zrle njene na široko odprte oči na "sina Francko", ki se je pokazal k«"»f mlad bog izza zaves, da uniči najlepše in najbolj varne r. swti Bog; kaj pa bo vendar postalo njiju, ki sta bila vsled dolgov Had viko predčasno spravljena na b ra&ko palico? Strah, ki ne p pomoči in občutek brezmejne zapuščenosti se je lotil te nekoč raz---a jene in samozavestne ženske! Ozrla se jc na Svojega moža, ki se ,.»• še bolj kot poprej -.esedol ter zrl v praznino s svojimi toplimi ¥ • HŽ m : ■ sSmpP " ' OelllL On iii izgledal kot človek, ki bi vode! za kak dober svet ali polno-. Gospa Mclanija je imela občutek, kot da mora naglas zajokati k o t malo dete ter viti svoji roki v obupu! Tedaj pa je zagledala tu-(ii Angmviežane, ki so motreče zrli vanjo in oči njih, ki &o bile na-r.ierjenc nanjo s čudnim izrazom. Kr enkrat se jc dvignil a- njej stari i - nos in »tara o.šabnost. Stisnila je skupaj zobe ter -»e obrnila kot luarijoncta proti Johani. Kjik^no presenečenj«'. drajra ! In tako itoljro sin skrivali po-uo>no srečo, da imate sina ? Xjeo glas je zvenel liripavo. Johana ji je krepko stisnila roko ter pokazal* na .svojega moža. ki je ravnokar poklical zopet k sebi ter -topil na stopnjieo. - ( i O*po tla moja! je vzkliknil z radostnim glasom. — Hhv-i okar st-m vam predstavil v svojem sinu ug;«nko. ikojc rešitev vam i »očem takoj predložiti, ('e bi hotel kdo navzočih dvomiti o pristno---ti mojega sina. ga hočem opozoriti na par prič. k: lahko doprinesejo vsaki trenutek zaželjeni dokaz. Oovornik >e je nato na kratko priklonil trem gospodom, ki so -ledili mlademu Franzu skozi vrat kapele. K"i- seju moral biti pripravljen na to. da ..e mi bodo svoj ca s I o javile velike težkoče, ko bom hotel nekega lepega due izpremeni-i i svojo hčerko v sina. sem storil ob rojstvu otroka vse potrebne korake. tla zagotovim njegovo nasledstvo. Gospodje odvetniki tukaj stoje na razpolago. \a-tal ji- kratek odmor globokega molka. Imenovani gospodje pa sa vrt iti v svojih rokah dotiene akte. (»rof Iiidiger je -dvignil glavo s trudnim usmevom. - Tvoj sin je živa podoba tebe, moj dragi Vilibald. Xa drugi .s.rani pa j-» toliko »slienosti z materjo, tla je izključen vsak dvom, č» se pogleda nanj. "— ~ - Hvala ti, Iiidiger. FVanz Johann Uoru.in, državni grof z Xie-deeka je bil roj"n dne 20. junija 18.. v \Viesbadenu ter tam krščen ter vpisan v rojstno knjigo. S par besedami pa hočem pojasniti, kaj me jo dovedlo do tega, da sem tako dolgo zaželjenega sina in dediča skrival jkkI masko hčerke. Moram poseči žalibog uazaj na težak in žalosten čas katerega se pač vsi navzoči še spominjajo. Mislim t« m na one dni, ko se jc naperilo proti mui osebi ono kuratelno po-ropanje. Xi treba prav posebnega zatrjevanja, da me je to brezmejno razkačil ter me napravilo skrajno nozaupnim. V onih nesrečnih č isih sem smatral majorat ne gospodarje z Xiedeeka za prosto divjačino. ki ni na nnbcneni mestu varna svojega življenja in svoje pro-htofcti. Prosim za odpuščanje, če sem šel v .svoji brezmejni ogorčenosti nekoliko predaleč s svojim sumom. Predno je bil rojen moj otrok, sem si obljubil, da bom storil vse. t'o ga zavarujem proti zlobnim zasledovanjem, ee bi bil to* majoratiii dedič — In bil je! Tedaj nisem smatral nobenega sredstva dosti varum, da zavarujem svoj zaklad in v ta namen sem iz premeni! pred svetom dečka v deklieo. Le par zvesto udanih in izkušenih ljudi v .»•iši okolici je vedelo za to skrivnost. Ker bi ne bilo tukaj na Xie-• leeku nikdar mogoče ohraniti to skrivnost, sva sklenila oditi na potovanja, da lahko vzgojiva dečka kot resničnega dočka. Živeli smer pod napačnim imenom v inozemstvi, in Franz je vzrastel kot vsak erugi — v hlačah. Le tekom kratkega časa, katerega smo preživeli v zadnjem času tukaj, sva bila prisiljena obleči fanta v žensko obleko, kar jc dečku strašno ugajalo ter mene in mojo ženo tako zabavalo. da sva se bala. da se bova sama izdala. Imel sem pravzaprav namen razodeti skrivnost šele ob proglašen ju polnoletnosti mojega sira in ta dan n&j b i posta! triumf moje osvete. lložja pota pa so ne- ® zemljiški knjigi, konverzijah in preračunljiva in razni dogodki so me napotili do tega. da nospešim' l6 Čarovnica .... v«............... .35 Četrtek, t. ▼................J« Čebelico, 4 zv. skupaj ..........JH> Črtice Is iivljenja na kmetih____JS 4>robtl. slabi car In razne povesti — spisal UUClnskl ............. .€• Darovana, zgodovinska povest .... ^0 J35 •aO .30 30 JS0 .00 30 .56 Dalmatinske pavesU ............ Dolga roka ................... Dobra Mi Evstahija............ Deteljica ...................... Doli s orožjem .................. Dve sliki — Njiva, Starka — (MeSko) ...................... Devica Orleanska .............. Duhovni boj .................... Dedek je pravil; Marinka in £kra- teljtki .......................40 EOsabeta.........................35 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 Fran Baron Trenk ...............35 Filozofska zgodba ................60 Fra Diavoio.....................50 Gadje gnezd« ...................50 ,___ . , - J ^__. Geadovnik (2 zvezks^............1.20 Amerika »n ^^ik^i fTrunk) 6.-, GodfevBkl katekizfm .............25 Angeljska služba ali nauk kako se .. .... naj streže k sv. mali .........10j5re!?lk Lrnar* ................. ^ Angleiko-slov. in slov. angi. slovar JHl**™?* ^V^ Tez...........120 Abecednik ...........t...........Grška Mjiologga..... Mrtvo mesto .75 ln Boj nalezljivim boleznim .... Dva sestavljena plesa; četvork* in beseda spisano narisano ...................... .35 Cerkniške jezero ••••••*... .... 1.46 DomaČi iivinozdravnik ..........1.25 I Domači zdravnik po Knaipn .75 1 lektorjev met i Hudi časi. Blage duše. veseloigra Hfdvilui «■••••••*••*«• Helena (Kmetova) ........ Humoreske, Groteske in Satiro, broširano ................. trdo vezano ................1.66 i Izlet gospoda Broufka .......... ' ^ipikova Martin Krpan z Vrba .......... JS* Mali ljudje. Vsebuje t». povesti — Trdo vezane ...............146 Malo življenje ...................65 -Vlarijna otroka, povest la Kavka6-klti trura ...................... JS( Maron .krSčanskl deček la Liba-nuna. ............................26 Mlada mornarja .............. M Mimo življenja, trda vea. ......1.66 broširano ..................&0 Mladih zanikernežov lastni živa* topiš .....................v.. .75 Materina žrtev ................. MOSOllfl« ••eaaaaaaaaaaaa*«*aaaaa« Mali Klžtež......................76 ttesija .......................... JO Malenkosti (Ivan Albrecbt) .......24 Mladim srcem. Zbirka povesti sa slovensko mladino ............JZo Na valovih južnega morja.......36 Na različnih potih .............40 Notarjev nos. humoreska .........35 Narod ki izmira..................46 Naša vas, 1. del. 14 povesti......J6 Naša vas, II. del 9 povesti......S0 Nova Erotika, trd. ves............76 Naša leta, trd. vez................80 broširano ..........................00 Na Indijskih otokih..............Ji Nekaj b ruske zgodovine........M Nihilist ..........................40 Narodno pripovedko zs mladino.. .46 Ne v Ameriko, po tesnlCnlh do. C«xi Id h. (AleSovec) ............j66 Na krvavih poljanah. Trpljenje la strahote s hojnlh pohodov blvio-ga slovenskega polka ........LU Obiski (Cankar) Trdo vezano ..L4| Ob M letnici Dr. Janeza B. Kreka i$ Pasti in zanki ................ .26 Prva ljubezen .65 rater Kajetan ..................1.66 Pravica kladiva ................ .36 Pabifkl iz Roža (Albrecbt) ......-25 Pariški zlatar ..................J8 Pešam Lambergar, sreCa v nesreei in druge povesti ................76 Petelinov Janez ................ 75 Prihajat, poveBt .................60 Pod krivo jelko. Povest iz časov ro- kovnjačev na Kranjskem ......46! Poslednji Mehikanec ............46 i Povest o sedmih obešenih .......70 ! Pravljice EL Majar ..............46 i Povesti, Berač s stopnji« pri sv. Roku .........................56 Požiralec ........................26 j Poljub ........................ 40 1 Pri stricu ...................... .60 !5t. 5. j Prst božji ..................... 40 jjj j Praprežanove zgodbe .............25 i Patria, [»ovest iz irske junaške dobe .30 " i Predtržani, Prešern in drugI svet. nikl v gramofonu .............45 Prigodbe čebelice Maje, trda ves ..1.66 Ptice selivke, trda vez ...........75 15. februarja: De G ras se, HavT« IS. februarja: Suffren, Havre Deutachlaud, Cberboura, Hamburg 18. februarja: Republic. Cherbourg. Bremen 21. februarja: M ue neben, Cherbourg. Bremea 23. februarja: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 24. februarja: Olympic, Cherbourg Colombo, Genoa, Napisa 25. februarja:: Paris, Havre Saturn fa. Trst (SKUPNI IZLET) Mlnnetonka. Cherbourg 29. februarja: George Washington. Cherbourg, Bremen 1. marca: Berlin. Cherbourg in Un-iiM-n Hamburg, CUerboure in Haciburs Z. marca: Ber«ngaria, Cbtrbourg 3. marca: Leviathan, Cherbourg 6. marca: Conte GrainJe, Napoli, Genova 8. marca: Dresden. Cherbourg. L>resn« n JO. marca: Majestic. Cherbourg Penntand. Cherbourg, Antuervon Columbus, ("h»-rlK>urp. ljrjin»-n Roma, Napoli. Genova Kyiitlain, Boulogne sur Jlir, Kott*;r-dam 15. marca: AJb.rt H.illin, Chtrliourg, 1 l.mi'iurg 17. marca: lie broširano ...................lJEf Domači vrt, trdo vez.............1.— Domače in tuje živa barvanih slikah ..................... 1.— Govedoreja..................... 1.50 j Igralec Gospodinjstvo ...................L— i Jagnje Jugoslavija, Melik 1. zvezek.....1J>» 2. zvezek. 1—2 snopič ......1.88 Kubična račonlea, — po meterski ®6r| a«aa»a*»aa« Kletarstvo (SkaUcky) Kratka srbska grams" ka.........36 Knjiga o lepem ved« Tftlo vezano ................l.N Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov ...............30 Kako se postane državljan Z. D. JZ5 Kako se postane ameriški državljan .15 Iz tajnosti prirode »** i Pred nevihto ■ i . .. ... i ni li .n (jubavnib pisem ......... .e razjiravljal s teboj. Napraviti jo brezskrbno bo moja lepa osvefa Računar v kronski ia dinarski i ad teboj in mislim, da ne boš v bodoče le moj bratranec, temveč tn-l veljasi ..................... O. i moj prijatelj 5 j Sadje v gospodinjstvu ......... [Spolna nevarnost .............. Govornik je zapustil svojo mesto, iztegnil Vulf-Ditrihu in nje--Sr*wka začetnica...... -..... govemti očetu .svoji reki nasproti tako prisrčno, da je rekel Kidi-er ^ Te««M Pravila za alike .......................JI Prikrojevanja perila po život ni me- FI 8 T20TCI aaaaaaaaaaaaaaaa 1 Psihične motnje na alkoMskl podlagi ..................... .75 ■ Praktični računar .............v .75 i Paral kotel, pouk za rabo pore ... .1.80 Radio, osnovni pojmi iz Radio tehnike, vezano .............. 2.— broširano ...............................1.75 nov v Koreji .............. Kanaeir, trdo vez. ......•*.•.... .40 bfoSirano .................. M Krvna osveta .................. .35 Kuhinja pri kraljici gosji nožid ^0 Kaj se je Markaru sanjalo.......25 Kralj zlate reki*, Črna brata .. .50 Kratke povesti o Antekristn .... .23 Kazaki ...............................80 Kmetske povest, trda vez.......1.— Krištof Kolumb ................48 Kraljevič berač................. .30 Levstikovi zbrani spisi ....... M L zv. Pesmi — Ode In elegije — Sonet je — Romance, balade ln legende — Tolmač (Levstik! ...71 2. zv. Otročje igre v peoeneah — Različne poezije — ZabavIJica ln pušice — Jeza na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorskl rokopis — Tolmač (Levstik).. .78 5. sv. Slika Levstika ln njegevs kritike In polemike.............78 Rdeča lu bela vrtalen, povest .... M Slovenski Saljivec .............. -.40 Slovenski Robinzon, trd. vez..... .75 SuneSkl Invalid ................ JI Skozi iirne Indijo ..............JO Sanjska knjiga, mala.......... .. JO Sanjska knjiga, nova velika......jO Sanjska knjiga Arabska.........L50 Spake, humoreske, trda vea. ...... JO Strahot« vojno ••• *.............. J8 Strup iz Judeje .................. .75 Spomin znanega petovalca........1 jO Stritarjeva ftnlhelsglja. trda ves .. J8 Stritarjeva Anthologija. broS. .. JO Sisto Šesto, povest is Abrucev .... JO Sin aMdvedjega lovca. Potopisni ro> flilD •.••■••••■••■•••••••••••■o Sveta Genovefa Stric Tomova koča . [ Sveta Notburga..... i Sredezimci, trd. ves. J3 JO JS JO .40 Ljubljanske slike, — Blfiul lastnik. Trgovec, Kupčijsld stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Katakarca, Du-.05{ hovnlk. itd. ..k................ Mladi gozdar. broS. ............ .751Moje življenje ................. Spis je. male povsetl ............J5 Svitanje (Govekar), ves. ........ 1.20 | Stezosledec .............. Šopek Snmotarke ....... 1 Spomini jugoslovanritega j88 I volea, 1914—1918 .... JO .75 L80 -2$ .40 m ■ Slovenska - slabim glasom: — Ti si mi odpustil, Vilibald! Bog te blagoslovi obsega 452 strani /.a to! — Vilibald pa se je ozrl svojemu bratrancu v oči ter nadalje-• S*v. italijanski In slovar ................... Spretna Wuharica; trdo veaana broSirana ................ val z nervozno naglico: V tej uri hočem biti pošten napram tebi, Kidiger, povsem po- sten in odkrit! Vidiš, jaz sem te črtil tako dolgo kot se morem spo-j iiiinjati nazaj, od časa naprej, ko sem te spoznal. Prisegel sem ti o .ue Sveta PSsbm stan ia nove zavrne, lepo trdo vesaaa ............SJ0 Sadno vino ..............................40 sveto ter jo tudi vršil. Ne le iz previdnosti in nezaupanja sem ti za-.®***®** slovni« (Breznik) i ioleal obstoj svojega sina — in neki drugi razlog me je dovede! varčna°kntarii trdo*ve*......1J0 do tega. Ti si me hotel napraviti beračem na denarju in blagu ter VeUki vsevedež............*".*.*.".* JO me zapreti v norišnico. Razlitega sem te hotel tudi jaz vpropasititi. Zdravihm neflACa .......... JO i Zgodovina S. H. Mrilk (Dalje prihodnjid.) , I Mali Lord ... .80 Slike. Mož s raztrgan« duš« .Sveta noč ................ j Svetlobe in sence .......... * SHAKESPEARE?A 9U1: PRAV VSAKDO — kdor kaj išče; kdoi kaj kdor kaj ponuja; kupuje; kdor kaj prodaja; prav' vsakdo priznava, da imajc, čudovit uspeh — MALI OGLASI v v "G las Naroda*' JO J5 1J55 l — .3« 1.20 .00 .70 .70 .90 (Fran UilClnski) Gospod Fridolin Žolna In njegova družina, veselomodre črtice 1.. 72 atranl. broširano ..............J5 Št. C. (I^adlslav Novak) Ljubosumnost, veseloigra t enem dejanju. poslovenil I>r. Fr. Bradač. 4.*i strani, broš...............J5 St. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 Btr., broš. ..........J5 St. 8. Akt St. 113 ...............70 ! ftt. 9. (Univ. prof. dr. Franc Web»r. > Problemi sodobne filozofije. 347 Rtrani broS. ............78 St. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternouc, relljefna karikatura ls minulosti, 55 str., broA........J5 St. 11. (Pavel Golia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str„ bro5. ......J5 Št 12. (Fran Milčinskl) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih, 91 str., broS. .........J8 St 13. (V M. GarSin) Nadeždi Nikolajema, roman, poslovenil U. Žun. 1112 str.. broS...........J8 Št. 14. (Dr. Kari Engllfi) Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 Btr., broš. .........................J8 S t 15. Edmond in Jules de Gon« court, Renee Mauperln, prevel ...................... .40 St. 18. (Janka Samec) 2lvUcnJe> pesmi, 112 str., brod. ...........45 St. 17. (Prosper Marlmee) Verne do&e v vleah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str. ............JO St. 18. (Jarosl. Vrchllckj) Oporoka lukovškega graj^aka, TfeiC* ' lolgra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., bro& .. JI St. 10. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 str^ brofl. ........JO St. 20. (Ju). Zeyer) Gompači in Komurasaki, japonski roman, ls čeSlne prevel dr. Frsn Bradač. 154 str., broš. ............M St. 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, 11., 73 str. broš. .......................... .25 ' St. 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva St 23. (Sophokles) Antigone, talna Igra, poslov C. Golar, 60 str^ broširano...................... Št 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str., broš. ......................... 20. marca: Pr^idmte Wila»on. Trsit Mueiichrii. Cherbourg. lirnuru 21. marca: Afiuitania. Cli<>rkx»urs America. Cherbourg, Creriit-n 22. marca: New York Clierbourg, Hamburg 24. marca: Paris, Havre — SKUPNI IZLET Minnptonka Cherbourg Ouilio. Napoli. Genova Lcviaihan. Cherbourg 25. marca: L>eutschlanu. Cherbourg. Hamburg George Washington, Cherbourg, lirenit-n 29. marca: R'-rlin. Cherbourg, Lfremcn 31. marca: Saturnia. Trst Majestic. Cherl>ourg Arabic. Cherbourg Antwerp«]) VoU-ndam, BtiuJogim sur Mer. Rot-teriiain Kepublio. C!h rbourg, llrcmeu 2. aprita: Colombo, Napourg. Aatwerpen New York. Cherbourg. Hamburg liuillo. N"at>oli, Genova Rotterdam. Roulogrie sur Mer. Rotterdam America. Cherbourg. Bremen ti. SKUPNI IZLET a pamlkom — "Paris" dne 12. maja, 1828. III. SKUPNI IZLET • parnlkotn — "Paris" dne 2. junija. 192«. 104 str.. SPLOŠNA KN-VI2NCA: St 1. (Ivan Albrecbt) grada. Izvirna povest, brofllrano .............. Št. 2. (Rado Murni k) Na izvirna povest, 181 «tr„ broš.... St 3. (Ivan Rozman) TeetaaMA, ljudska drama v 4 dej„ bnA 105 strani St 4. (Cvetko Golar) klasja, izbrana 184 brofilrano ^ -; " t S ' M Ji M M M St 29. Poslednji dnevi Psnpeja, IX. d^l m m m m a • • • • a o a a • • • a a • a a a St 20. (L. Andrejev) Črne maske, poslov. Josip Vidmar. 82 st, broS...........................JSI St 27. (Fran Erjavec) Brezpo- * slenost in probkal skrbstva za brezposelne, 80 str., brol ..... .53 St 29. Tarzan sin opice........3% St 31. Roka roka ............. JM St 32. ŽivotI .................. M St 35. (Gaj Salustij Krisp) Vojna s Jogurte, poslov. An t. Dokler, 123 strani, broS. ..........J% m. (Ksaver MeSko) Listki, Bira.nl + St 37. St 38. St 30. St 4«. St 47. St 48. Tananove iivaU ........M St 60. 8Bk» De Graje ----,„,LM St 51. Hov. balade ha nnoa Ji »vali .. Tarzan ln svet .. La L- .40 Večinoma pamikov odplujejo ponoči ; potniki se vkrcajo dan »red. St. 52. S&nln ..................U« St 54. V metein ..............L— Št. 55. Namišljeni bolnik........ JO St 56. To In onkraj Sotle.......30 Št. 57. Tarzanova mladost .... St. 58. Glad (Hamsnn) ........ Ji St. 59. (Dostojevski) Zapiski iz mrtvega doma, I. del ........ 1.— Štev. CO. (Dostojevski) Zapiski Iz mrtvega doma, II. del.......1.— Št. 61. (Golar) Bratje In sestre.. .75 St 62. Idijot I- del. (Dostojevski) JO St 63. Idijot, II. del ..........Ji St 64. Idijot, III. del ..........JO Štev. 65. Idijot, IV. del .......JO Vsi 4 deU skupaj............8.25 Štev. 66. Kamela, skozi oho šivanke, veseloigra........4f Tisoč in ena noč .............. -90 Tik sa fronta ...................?0 Tati«, Bevk, trd. vea,............ .78 Torki pred Dunajem .............00 Tri indijanska povesti........... JO Tunel, soe. roman .............. 1.20 V robstvu (Mati«C) ............L2S Velika pratika Vodnikove drnlbe za leto 1927 ................. .4« V gorskem zakotju ..............J5 V oklopnjakp eVrsg sveta, 1 del... JO 2. dd Veliki inkvizitor ................1.— Vera (Waldoval, broš. ...........35 Viinjeva repatiea (Levstik), ves. L— Vrtnar. (Kabindratb Tagore), trdo vezano ................. .75 broširano ................... .00 Vojska na Balkanu, s slikami.....2i Volk spokornik in drage povesti. 1.— Trdo vezano ....*............ 1.25 Valetin Vodnika Izbrani spisi .... JO Vodnik svojemu naroda..........JS Zmisel smrti ....................J4 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. JO Za k ni bom. povest ..............JS Zadnja kmečka vojska ...........75 7mAnjr pravda, trdo vez. .........05 Zadpja pravda, broi. ............JO Z našib gora....................L—> Zmaj iz Bosne ...................70 Zlatarjevo zlato ................JO Za miljonl ..................... .0« Naročilom js priložiti denarf bth diet v gotovini, Money Qrder ali poštne enamke po 1 al 2 centa. Č$ pošljete gotovino, rekomandirajie pismo. Ne naročajte knjig, katerih m o ceniku. Knjige poi&jamo poitnine prosto, "GLAS NARODA" BS CortlftBdt 8t,t Hiw ¥orS