LETO XI.
25. OKTOBRA 1955.
ŠTEV.233.
= =r —* 35 s-rs as rr =r =-=r =? = = =r==• =r = =5 =: =r a =e = =: =s r: s: = =r =r r=r r= =r = rr rs	=5 ss 22 =	rs	= =r =r a =r = rr » s*
’ PU XII.
Tistega meseca,ko je padla Češkoslovaška, je bil izvoljen za na = slednika sv.Petra kardinal Pacelli, ki si je privzel ime Pija XII. In minilo je komaj šest mesecev, ko jevže sporočal napadenemu poljskemu narodu simpatije katoliške Cerkve. Ze to kaže, da je vladal v izredno težavni dobi, ki utegne biti v zgodovini tudi za Cerkev označena ena med najtežjimi. Vendar pa je treba reči, da je papež Pij XII. vodil v času svoje vladavine Cerkev izredno spretno in jo je obvaroval nesreč, najsi je zmagoval Hitler ali Zavezniki, ne da bi prekinil stike z enim ali z druginli.
Ni uspel, da bi prepričal Hitlerja o norosti njegovih vojnih po = hodov. Ko je bilo jasno, da je vojna izvršeno dejstvo, se je postavil na dosledno nevtralno stališče, čeprav je istočasno vključil ves orga= nizacijski aparat Cerkve v lajšanje bede in strahot vojne - za krščene in nekrščene. Bil je v izredno težkem položaju, kajti njegovi verniki so se nahajali na obeh straneh fronte, in ni hotel niti enih niti drugii izpostaviti preganjanju. Že leta 1940.je objavil svojih znamenitih pet točk kot podlago novega,boljšega reda in miru, ki so avgusta naslednje ga leta našle dokaj podobno obliko v Atlantski listini,. Odklonil je nemško prigovarjanje,naj pred Zavezniki zapusti Rim in odločno je že Prej zavrnil nemške poskuse,da bi odobril nacistični pohod na Rusijo. Toda na-drugi strani je kasneje prav tako zavrnil poskuse, da bi se ka= toliška Cerkev postavila na ameriško stališče,kar zadeva odnose do Ru= sov. Leta 1951. je poslal osebnega odposlanca v Ameriko, ki je tamkaj=
• šnji hierarhiji v njegovem imenu obrazložil, da Cerkev ni v sporu z ru skim narodom ampak le z brezbožnim komunizmom»
Po končani vojni je prejel zahvalo zmagovitih Zaveznikov za vsa Njegova prizadevanja, ki so olajšala položaj vojnih ujetnikov.Poizvedo valna služba,ki jo je iz Vatikana naročil organizirati po vsem svetu , je v času vojne opravila preko sedem milijonov in pol poizvedb poleg tega, da je vatikanski informacijski urad strogo nevtralno objavljal Poročila obeh strani in za to žel obilo jeze na fašistični strani.
Sele zgodovina bo mogla soditi o sadovih tega Njegovega nevtralne ga stališča v času druge svetovne vojne, vendar pa nihče ne bo mogel mimo dejstva, da je bila Njegova odgovornost neizmerna.
Pij XII. ni doživel,da bi svetu zavladal ETir,ampak je bil soočen z novo vero Materije in Nasilja, ki pa jo je obsodil s tako jasnostjo in neizprosnostjo, da je v kali onemogočil morebitne odpade,ki bi jih sicer lahko zagrešili katoličani v svoji naivnosti,nevednosti ali dobri veri, kar bi lahko načelo enotnost Cerkve. Njegova zasluga je, da stoji Proti komunizmu danes idejno in organizacijsko pripravljena Felesila,s katero morajo računati komunisti, pa čeprav »nima papež nobenih diviii!
Asketske postave, izredne delavnosti - v dvanajstih mesecih je n. Pr.govoril 132 govorov v sedmih jezikih! - in svetniškega značaja, je razumel novo dobo znanosti in tehnike in modro vanjo vključil Cerkev ki kljub viharjem zadnjih dveh desetletij stoji močna in enotna v nadoi' in organizaciji. Storil je odločilne korake,da je naredil Cerkev še bolj vesoljno,pa naj je šlo za deitnlianizncijo kardinalskega kolegija aii vzpostavitev domače hierarhije v Aziji in Afriki. V duhovnem oziru De Cerkev pomladil zlasti v liturgiji!,razglasil je dogmo o Marijinem vnebovzetju ter proglasil 168 blaženih in 33 svetnikov.
Naj počiva v božjem miru!
LETA OSEMNAJSTEGA
Na letošnji 29.oktober obhajamo štirideseto obletnico,ko se je za Slovence zrušila večstoletna avstrijska državna zgradba. Rušila in porušila jo je avstro-ogrska hegemoni ja,ki še v 20*stoletju ni hotela priznati istih pravic vsem narodom Dvojne monarhije.
29.oktobra ne moremo obravnavati ločeno. To tudi ni bil dan kake ga samostojnega revolucionarnega dejanja. 29.oktober 1918.leta je le člen v^verigi dogodkov, ki so se pričeli z Majniško deklaracijo 1917. in končali s 1.decembrom 1918. Ta dan je bil vsekakor viden korak v našem narodnem razvoju, toda revolucionaren pa gotovo ni bil, čeprav ga nekateri poskušajo prikazati. Tiste dni so namreč vsi habsburški narodi proglašali svojo samostojnost, vključno sami avstrijski Nemci, dočim je avstrijska uprave z armado vred že razpadla. Mi smo bili ce=
10	med zadnjimi,ker so drugi narodi manifestirali pred nami in si sa= mi' postavljali narodne vlade/pri nas pa na 29.oktobra to nikomur še na misel ni prišlo. Šele dva dni kasneje se je na to spomnil dr.Janko Brejc, vlado pa nam je formalno imenovalo zagrebško Narodno viječe,po tem^ko sta jo po hudih prepirih dejansko sestavila dr .Brejc in dr.Ivan Tavčar; v njej je bilo sedem klerikalcev, pet liberalcev in en socia= list.Kaže, da je torej že tedaj "ključ" predstavljal pravi gordijski vozel.(Ali se ni ista pebem ponavljala 25 ali 26 let kasneje v Sloven ski zavezi ali Narodnem odboru...?) Predsednik te "revolucionarne" vin de je bil Josip vitez Pogačnik,ki je še istega dne - 31.oktobra 1918. - sporočil avstrijskemu ministerskemu predsedniku,da bo Narodna vlada prevzela posle v slovenskih deželah in ga prosil,naj da. zadevni nalog deželnemu predsedniku v Ljubljani, - kakor je tako idilično popisal Al bin Prepeluh, - čeprav je bila Lammascheva vlada na Dunaju brez moči in je celo prejšnji dan sama priznala samodločbo narodov. (Ali se ni po= dobno zgodilo skoro 27 let kasneje,ko se je tajnik Narodnega odbora za Slovenijo opravičil Rösenerju za nekorektno ponašanje...?)
Niti najmanj ne drži,da bi 29.oktobra Slovenci proglasili svojo sle vensko državo; proglašeno je bilo zedinjenje s Hrvati in Srbi v Dr žavo Slovencev,Hrvatov in Srbov,živečih na ozemlju b.Avstro-Ogrske.
Treba je tudi pripomniti, da so bili tiste dni naši politični vo= ditel ji doma^čis to brez orientacije - dr.Korošec je bil žo v Švici -in pasivni. Sele Ivan Hribar je na lastno pest dal pobudo za ljudsko ■manifestacijo, toda razvoj je šel takrat vsako uro dlje in je do same manifestacije 29.oktobra že tako napredoval,da je bila proglašena -' Jugoslavija.	. ;	•
Vse to so zgodovinska dejstva,čeprav so trpka za koga in jih ne= kateri utegnejo ob letošnjih proslavah zamolčati.
Kljub takim nerodnostim, ko je odpovedalo naše politično vodstvo in se vozilo na repu dogodkov, se je vendar treba spominjati 29.oktob ra, ko' se nismo Slovenci z nobenim vladnim dekretom - vlade niti ime=
11	nismo! - ampak z ljudsko manifes taci jo,četudi je bilo pozna in ome jena na Ljubljano in širšo okolico, izrekli proti Habsburžanom in za zedinjenje s Hrvati in Srbi v svoji državi.
Toda ta akt bi bil gotovo učinkovitejši in zares revolucionaren, če bi že prej sklicali Kranjski deželni zbor, nanj povabili poleg dr= z ovnih.tudi deželne poslance iz vseh slovenskih dežela, tam proglasi = li Zedinjeno Slovenijo in njeno vključitev v skupno državo s Hrvati in Srbi, tam postavili svojo narodno vlado odločnih in delavnih ljudi in predvsem poskrbeli, da bi ta razpolagala z oboroženo silo, ki bi kas= neje lahko reševala našo Koroško. Toda politiki, ki so se vozili na re 'PU dogodkov, gotovo niso mogli predstavljati revolucionarne sile niti ne vlivati dovolj zaupanja v ljudi, da bi ti hoteli ostati pod orožian in braniti našo narodno stvar.
Ti majhni dogodki okoli 29.oktobra kažejo v malem na.šo nepriprnv . Ijenost in nezrelost, ki se je v naslednjem letu v tako tragični obli ki in s tako žalostnimi posledicami pokazala ob dogodkih na Koroškem. Narod je bil idejno pripravljen na velike dni razpada Avstro-Ogrske in bi brez dvoma bil voljan izpolniti zahtevo Domovine, toda narodni vod niki so bili brez glave, nedorasli nalogam, ki jih je postavil čas.
..............'L ŠOLE NA KOROŠKEM
Maš list je bil septembra že v tisku, ko je bil 22,9.1958.objav= Ijen odlok koroškega deželnega glavarja, na podlagi katerega lahko starši šoloobveznih otrok na dvojezičnem ozemlju'vložijo do 7.oktobra Prošnjo na okrajno šolsko oblast,da njihov otrok ne bi bil deležen dvojezičnega pouka, kar bi praktično pomenilo, da bi bil zanje pouk le v nemščini. Deželni glavar je temeljil svoj sklep na neki določbi iz leta 1905. in na odloku zveznega ministra za prosveto z dnem 8.8.1947. glede izvzema pouka tujih jezikov,ki je bil mišljen kot olajšava za manj nadarjene učence. Mi treba biti posebno bis ter,da človek ne bi mogel sklepati, da gre pri tem sklicevanju v bistvu zgolj, za pretveio da se ugodi šovinističnim nemškim organizacijam na Koroškem,ki se že nekaj časa sem z vso vnemo in na razne načini zaganjajo v Slovence.
Öe bi bil odlok g.Fedeniga izvršen, bi bila s tem praktično obso jena na smrt dvojezična šola,ki jo je 3.oktnbra 1945.uvedla koroška deželna vlada in jo 11.septembra 1957.potrdila tudi dunajska zvezna vlada. Ta sklep je določil,da naj se na dvojezičnih šolah v prvih teh razredih osnovnih šol vrši pouk v^slovenskem in nemškem jeziku, v o = stalih petih razredih osemletke pa samo v nemščini s tem dopolnilom, da naj bo ■ tri ali štiri ure tedensko tudi pouk slovenskega jezika. Določba bi se morala izvajati na nekaj nad ato šolah, toda zaradi 0= čitnega sabotiranja avstrijskih oblasti je bila v celoti uveljavljena le na petnajstih osnovnih šolah.
Proti odloku glavarja g.Wedeniga,ki je socialist,so se dvignili seveda vsi koroški Slovenci brez izjeme in tudi jugoslovanska vlada je vložila protest. 0 stvari je pisalo tudi tuje časopisje, 'vendar nam " Pa izid še ni znan, ko to pišemo, v kolikor bodo avstrijske oblasti stvar sploh reševale.
Ob vsej stvari nam prihaja na misel sledeče:
Odlok deželnega glavarja je protiustaven,ker je avstrijska Držav na pogodbavdoločila,da je "v upravnih in sodnih okrajih Koroške,Gradiš canske in Štajerske s slovenskim, hrvatskim ali mešanim prebivalstvom slovenski ali hrvntski jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nem= škemu." Tako slovenščine torej ni mogoče smatrati kot tuji jezik,če je sploh mogoče jemati v poštev gornjo odredbo ministra za prosveto. Takega mnenja so tudi koroški Slovenci,ki so na protestnem zborovanju dne 30.septembra v Celovcu zahtevali od zvezne vlade,da v smislu zvez nega ustavnega zakona predlaga ustavnemu sodišču,da razveljavi proti= ustavni odlok koroškega deželnega glavarja. Toda pri tem no razumemo, zakaj so se znova obrnili na zvezno vlado,ki jih je že tolikokrat roi zočarala. Zakaj se niso predstavniki koroških Slovencev takoj sami odločili in na pristojnem sodišču izpodbijali veljavnost Wedenigovega odloka? Bojimo se, da zvezna vlada ne bo nič storila in da bodo koroš ki Slovenci postavljeni pred izvršeno dejstvo.
Dalje se je bilo bati,da tudi jugoslovanska vlada zaradi pobratil ske politike do avstrijskih socialistov in zaradi gospodarskih koristi ne do.:r priskočila na pomoč koroškim rojakom. Toda splošna reakcija na Koroškem je bila med Slovenci tako enodušna, da tudi komunistično vodstvo Zveze slovenskih organizacij ni moglo pluti proti toku in je sodelovalo na omenjenem zborovanju 30.septembra. Šele za tem, 4.oktob ra, je prišlo do jugoslovanskega protesta. Ali bo ostalo le pri ten?
Ljubljani sta prof»dr.Stanko. Škerlj in bivši rektor univerze dr»Kr. Zwitter pokazala, kaj je treba Storiti: protestni krik Jugoslavije se naj cuje do Organizacije združenih narodov,kajti vprašanje slovenske manjšine je mednarodno vprašanje.
Koroški Slovenci čisto prav čutijo,da bi to bil le nov korak pro ^vi1. dĐCi;^ manj šine f kaj ti vprašanje dvojezične šole postavlja, na tehtnico odnošaje bodočih rodov dvojezičnega ozemlja in s tem vprašanje same manjšine. PričakujemOf zato,da jih jugoslovanska vlada ne bo Pustila na cedilu,pa četudi bi zaradi tega Jugoslavija utrpela gmotno škodo, in da bodo tudi svobodni Slovenci širom sveta, vključno naši izseljenci vseh barv,pred svobodnim svetom podprli stvar naših roja = kov in moralno vplivali na jugoslovansko vlado, da vztraja do konca."
^NEOPRAVIČENE ""'ÜRE
Z zamudo so septembra v Sloveniji kameli novo šolsko leto.Otroci so bili paS veseli,da so imeli daljše pošltnice.USiteljem bi pa moral sam Čolakovid pisati opravičila za zamujene šolske urefsaj je on nekak pro svetni minister.Zamudo je povzročila šolska reforma.Spet enkrat so ti= tovci spreminjali šolski sistem.Öolokovid,ki ima trgovsko šolo,je pred sedoval nad spretne,batni z visokega marksističnega prestola.Kot že toli kokrat preje,so spremembe spet enkrat povzročile zmešnjavo,tako da ni* so o pravem času mogli začeti novega šolskega leta.
Titovci bolehajo na spremembah,ki jih slabo premislijo.Oči se jim svetijo v reformatorskem ognju.Počuti jo se velikani,ki preobražajo svet Domišljajo si,da so veleumi,ki črtajo življenju nova pota.A v resnici teče življenje po svoje in prej ali slej se morajo zamišljene reforme prilagoditi možnostim in dejstvom.Tako se godi v gospodarstvu,v držav* hi upravi, v šolstvu'- povsod,kamor jih žene neutešena želja po preobr( žnnju sveto in osebnem uveljavljanju.
S tem šolskim letom je prišel v veljavo novi zakon o šolstvu,ki so ga po dolgi javni razpravi na hitro sprejeli v skupščini pred poletni* mi počitnicami.Javna razprava, jo bila dokaj izčrpna in je v glavnem po kazala splošno razpoloženj e proti korenitim spremembam v šolskem siste mu. Posebno učitelji so svarili pred uvajanjem nepreizkušenih metod v ■šole. Toda zakon je le prišel skozi,kot so si ga prvotno zamislili sno vnlcifki so pač dobro podkovani v marksizmu,a se na šolstvo bolj malo razumejo.Predvsem nimajo smisla za dejstvo,da je reden tok učenja v šo lah veliko vreden.
Kot šole zn osnovno izobrazbo so uvedene osmoletke,kj er je pouk za vse enak.Vsak otrok mora skozi to Šolo.Za nekatere se bo z osmoletko šolanje končalo,a kdor misli nadalje študirati,bo šel na gimnazijo nH v tehnično šolo. To je glavna sprememba novega zakona. Ukinjene so to= rej nižje gimnazije in raztegnjene osnovne šol e,ki se jin vljudno in zapleteno pravi šole za osnovno izobrazbo. Tako so na glavo postavili prejšnji sistem, ki so ga pred leti oznanjali kot najnovejšo pridobi * tev modernega šolstvn.Na enostaven način,da so vse razrede osnovnih šol nad četrtim imenobali gimnazije,so takrat bili namreč dosegli,da je vsak kmečki otrok hodil v gimnazijo. Zdaj nihče ne bo hodil v gimnazi* jo pred 14 letom.To je trenutno najnovejša pridobitev socialističnega šolanja. Vsak otrok ima na papirju enako osnovno izobrazbo in tako ene ko možnost za nndaljije študiranje.
V glavnem je to spet le igra z besedami .Prejšnja reforma ni dosegle» da bi čez noc v vsakem rovtarskem kraju zrasla gimnazijska poslopja'ih bi za vse šole naenkrat bilo dovolj primernih profesorjev. Sole so bi* le zanikrne kot preje,čeprav so nosile imeniten naslov nepopolnih gim* nazij. Po prvem navdušenju so pričeli odpravljati tudi te imenitne na* slove* Sedanja reforma tudi ne more doseči nemogočega.Nižje gimnazije so postale pač del osmoletk,a višje gimnazije so os tale,kot so bile.
S tem se je odprlo nešteto vprašanj,na katere reformatorji niso izvoli li misliti v naprej.
Prvo je vprašanje šol.S spremembo naslovov se število poslopij ne izpremeni,niti ni poslopij mogoče razrezati na kose kot potico.Kje bo osmoletka? Ali v bivši osnovni šoli ali v girannziji?Ce v prvi,ne bo i* mein, dovolj prostora,ker bodo zdaj tudi bivši nižji gimnazijci hodili vanjo.Ce v drugi,kje bomo nastanili prave,velike gimnazijce? Drugo ie vprašanje učiteljev.Profesorji so preje učili osen razredov,a zdaj iih bodo imeli le štiri na gimnazijah.Ali naj torej' nekateri presedlajo na osmoletke? Morda bo moral profesor slovenščine učiti abecedo v prvem razredu, profesor matematike pa poštevanko. Bolj verjetno je,da bodo učitelji z učiteljiščem primorani poučevati v višjih razredih osmoletke, predmete,o katerih imajo presneto malo pojma.
Tretje je vprašanje učnih načrtov.Ali naj-v osmoletkah prilagode po* uk zabitim ali bistrim učencem? Učenci,ki jim je šola deveta briga,bode po končani šoli prav lahko zelo dobri delavci. Toda sedeli bodo v isteU razredu z učenci,ki bodo hoteli iti naprej na gimnazijo.Zakaj bi prve recimo pitali z matematiko,ki jim za vse na svetu ne gre v glavo in ki je nikdar na tem svetu ne bodo rabili? Ali naj zato drugi puste algebri do višje gimnazije? Kako bodo ujeli dovolj znanja v štirih letih do ma*
PIJ XII, IN SLOVENCI
S papežem Pijem XII. smo izgubili Slovenci kot katoličani svojega verskega poglavarja, kot narod pa prav gotovo svojega največjega pri= jatelja v zunanjem svetu. Za "velike" so navadno majhni narodi le dro biž, s katerim poravnavajo medsebojne račune, Pij XII. pa nas jie poznal, cenil in ljubil. Vedno se je zanimal za nas in pomagal, dasi velike katastrofe,ki je Slovence s komunizmom zadela ni mogel preprečiti.
V maju 1939. - kmalu po izvolitvi - je bila v avdijenci pri njemu večja skupina Slovencev; želel jo,da so se zbrali prav ob njem,preše= netil jih je 2 nagovorom v slovenščini. Dasi samo nekaj besed,vendar je s tem pokazal,da so mu prav tako pri srcu majhni narodi in morda še bolj, ker se morajo mnogo bolj boriti za svoj obstanek kot veliki.
Slovenci so potem prihajali k njemu, posamezniki in skupine,za vse in za vsakega je imel toplo besedo tolažbe in poguma.Zlasti po zadnji vojni, ko so prihajali kot k Jobu potožit narodno nesrečo, smo bili zanj "narod,ki trpi", "narod,ki take usode ni zaslužil"...
Svet je z njim izgubil velikega duhovnegavčiteTja in vodnika,saj je bil papež prvi v duhovnem in moralnem boju proti-pacizmu, komuniz= mu in vsem oblikam totalitarizma. Dasi je sprejemal "maso" pri avdijai cah, zanj mas ni bilo. Oziroma zanj je bil posameznik prav toliko vre den kot "mase". Človek je po Bogu ustvarjen za poseben cilj, z a: to ima svoje dolžnosti, pa tudi svoje pravice. Zato je vreden enako požorno= sti, pa najsi bo kralj ali berač. Tako je sprejemal kmete in delavce, advokate in bankirje, pesnike in zdravnike, mornarje in čebelarje,psi hiatre in vojake, vse in vseh poklicev.
h1-' Zadnjikrat sem ga poslušal letos prvega maja pri Sv.Petru v Rimu, kjer je bilo zbranih okoli dvajset tisoč delavcev in med njimi tudi skupina Slovencev iz Slovenije. Njegova beseda je še vedno razodevalo tisto duhovno moč,kot jo je takrat pred devetnajstimi lpti,dasi se je čutilo, da telesne moči že pešajo.
S Pijem XII. je tudi za Slovence legel v grob velikih,kot jih je malo v našem stoletju. Izgubili smo učitelja in vodnika, pa tudi pri= jateljaj ki nas je ljubil. R.I.P.	'	_ _	'_ .
:	župnik
ture,tako da bodo "zreli za visokošolske študije"? Četrtič’jo s tem v zvezi vprašanje učbenikov. V poletnih počitnicah pač ni bilo mogoče natisniti novih učbenikov za vse predmete, tudi če bi se odločili gle de novih učnih načrtov. In tako dalje.
Najvažnejše vprašanje je pri tem., komaj načeto. Tiče se splošnega, pomanjkanja v šolstvu. Manjka Šol, manjka učiteljev, manjka učbenikov. Redno imajo po šolah pouk v dveh izmenah, ponekod celo v1"treh.Razredi so prenatrpani. Otroci sed > v starih,slabo prezračenih prostorih.Uči= telji imajo preveč učencev,da bi jim mogli Posvečati pozornost. Tega osnovnega, vprašanja se reforma ni niti dotaknilo. Ker šole zaradi no= Vega zakona ne bodo rasle kot gobe po dežju in ker se učitelji ne bo= do množili kakor zajci, bo šolstvo po novem v pr^v tako slabem stanju kot je bilo po starem. Zaradi zmede, ki smo jo nakazali, bo še nekoli ko slabše. Vsiljuje se nam misel, da bi nekoliko več šolanja titovskih, reformatorjem samim zelo koristilo.
UREDNIŠTVO
:= = =: ===:=== = = = = === = = = = = = = = = = = " = = = = = = = = = = = = = = = = 3C: = = = = = =:=: ===:-=:- = = =: =====- =
KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu in ga izdaja "Slovenska Pravdal' Njeno mišljenje predstavljajo samo oni prispevki,ki so podpisani od iz vršnega odbora.-Naročnina'za list znaša v Vel.Britaniji L 1.4.o na le to odnosno 6/- na četrt leta,v Severni Ameriki pa $ 3.50 za navadno in /j 7.00 za letalsko dostavo, drugod pa odgovarjajoča protivrednost.
NAŠ NASLOV: BM/TRIGLAV-LONOON-W.CI.
PRED DESETIMI LETI
"V domovini je umrla mati g.dr.Al. Kuharja v visoki starosti 86 let-V januarju 1944.30 Nemci ustrelilinje nega soproga,starega 82 let,pred njenimi očmi na dvorišču,a šest me secev kasneje še sina kar za voga= lom hiše,njegove otroke in ženo pa odvedli v Nemčijo,medtem ko so po= kojno gospo kljub visoki starosti zaprli za dva meseca,dom pa razde= jali.V poslednji uri je pokojnici stal ob strani njen sin,znan kot Prežihov Voranc,ki ji je kljub svo ji komunistični zagrizenosti pre = skrbel duhovnika.Pogreba se je ude le.žilo veliko ljudi, med njimi tudi veliko komunistov...Očividna demon stracija pa so bile glasne molitve ostalih udeležencev..(KT št.5.)
"LONDON.Kratka vest...pravi, da je tja prispel č.g.Ignacij Kunstelj^, bo odslej naš dušebrižnik v Angli= ji.Prispel je iz Hamburga."(KT 5.)
"..'.Iz 29.oktobra in dogodkov za njim pa moremo potegniti velikimk da namreč z zanikovanjem narodne individualnosti,z nasilji in političnim ustrahovanjem ni mogoče re= Siti problema Človeškega sožitja, katerega osnovni problem je baš pn blem svobode,ki se mu nihče ne mo= re izogniti ali ga odpravi ti,kveč= j emu ga lahko za gotovo dobo odgodi ...Človeštvo namreč lahko cvete in se razvija samo, če je svobodno . "Svo boden pa je človek tedaj,ko se ni= kogar ne boji"/Patiet/,ko je v svo jih mislih,besedah in dejanjih ne= vezan,ko je gospodarsko samostojen in socialno zdrav,priznavajoč samo nravne zakone,ki mu jih je dal Stva1 nik,ki ga priznava za svojega Boga in pravni red,ki si ga je človek postavil potom svojih političnih svobodnih zastopnikov..."
(KT št.6.)
nrvp.	Na nedavnem razpravljanju o delavski udeležbi pn
K IO upravljanju pod jeti j,ki ga je priredil Kongres za kulturno svobodo na Dunaju,udeležili so se ga pa zastopniki delavskih zvez, delodajalcev in razni sociologi iz osemnajstih dežel,so prišli do nekakega neformalnega a obenem paradoksalnega zddjuČ ka,da je zahteva po delavčevi soudeležbi na upravi podjetij najšibkej= ša v tistih deželah,kjer so delavske zveze najmoČnejše, tako v sev.Ame= riki,Angliji in v Skandinaviji.Tu delavci lahko dosegajo svoje cilje z uporabo svojih enotnih močnih organizacijski jih praktično noben delo= dajalec ne more ignorirati .Po drugi' strani sta Pa n.pr .Ifemči j a in Av = atrija legalizirali delavske svete z gotovimi pravicami.Kot je bilo pi čokovati, so na kongresu razpravljali tudi o jugoslovanskem poskusu,ki so ga titovski odposlanci označevali kot na jdalekosežne j šega in najbolj šega.Toda pokazalo se je,da tej hvali navzoči niso v posebni meri nase dli in so izrazili svoje_dvome,češ da je vsa stvat čisto politične na= rove - v boju med stalinizmom in titoizmom,da je delavsko samoupravlja nje le druga beseda za komunistično: kontrolo in da nimajo delavci nobe ne obrambe pred birokratično državo in porajajočim se "novim razredom" direktorjev,kaj ti delavske zveze niso niti svobodne niti obstoja t dr= žavi opozicionalna politična stranka.	,,
Zagrebški "Vestnik v sredo" je razpisal anketo med svojimi naroč= niki,kaj mislijo o tujih turistih,ki so letos obiskali Jugoslavijo. O Nemcih so rekli,da jih ne sovražijo kljub vojni in da tako radi foto = grafirajo, da odložijo kamero samo tedaj,kadar se jim zahoče korazec Dingača ali šiljce slivovice. Najbolj so priljubljeni obiskovalci iz Belgije,Holandske in Skandinavije,ker se obnašajo skromno,obzirno in spoštljivo in komaj pokažejo,da so tujci.Amerikanci so kajpak najbolj radodarni,ker pač imajo,kar jim to omogoča. Skandinavci potrpežljivo 10 kušajo vsako vrsto alkohola,ki jim še ni znana.Rajši imajo slivovko kot pa Postojno in konjak jim je bolj pri srcu kot pa Jadran.Holandci upo= rabijo vsak prosti čas,da se bašejo z mesom,Avstri jci pa da igrajo bad minton.In AngležiT^Ti se pa najbolj zabavajo na obali,prizadevajoč se z vsemi možnimi načini,da bi pred prevročim soncem obvarovali svojo bledo polt.Sicer pa je njihova glavna zabava,da posedajo v senci v sku pinah - in se sploh ne zabavajo.
Čeprav je v Angliji katoličanov samo 10$ vsega prebivalstva,več = krat kak katoličan zasede vplivno ali odločilno mesto.Tako je bil po = stavljen za novega načelnika imperialnega generalšataba general Sir Francis Festing,ki je konvertit. V pretežno anglikanski državi je to tir goče,ker je demokratična in spoštuje vsako človekovo prepričanje.
LOJZE ZUPAN:
ZMAGA BREZ MIRU
/Povzetek 1.članka:Potek dogodkov in napake Zaveznikov v 2.svetov= ni vojni so vodile k prodoru sovjetskih čet in s tem komunizma v srce Evrope.Anglija je Lila prisiljena stopiti v vojno,da hi ponovno vzposta vila ravnotežje sil, - nujno za zavarovanje britanskih interesov - ki je bilo porušeno z nemškim napadom na Pol jsko.Odbijanje Amerikancev,da bi Poleg strateških činiteljev jemali v obzir tudi politične ter njihovo tradicionalno nezaupanje do Britancev sta v veliki meri oslabili zavez= niški položaj v Evropi. - Težavna situacijo na ruskem bojišču je nareko vala potrebo po "drugi fronti" na zapadu.Medtem ko so Amerikanci oblju= bili Sovjetom,da bodo Zavezniki začeli drugo fronto z napadom preko Ka= nala že 1942.,so Angleži smatrali,da je francoska obala premočno branje= na in da je treba z napadom v Sredozemlju preprečiti spojitev nemških 21 japonskih armad pri Indijskem oceanu.Amerikanci se z Angleži niso stri= njali,toda radi neuspelega napada Kanadčanov na Dieppe,so končno le sku Paj z Britanci napadli in pregnali Nemce in Labe iz sev.Afrike in s tem odprli zavezniški mornarici pot na Vzhod.Sovjetom to ni bilo všeč in so obtožili Amerikance prevare.Po končani kampanji v Afriki je nastalo vp^i šanje nadaljnjih operacij tamošnjih zavezniških edinic./
Jugovzhodna Evropa ali Pacifik?
Churchill je predlagal,naj te čete porabijo za napad na Sicilijo , kar bi po njegovem mnenju verjetno povzročilo padec Mussolinija in ime= lo nedogledne.posledice v Nemčiji in zasedenih deželah. Iz Italije bi Zavezniki tudi lahko bombardirali tovarne,ki so jih Nemci preselili na vzhod izven območja letal iz angleških oporišč,in pa romunska petrolej= eka polja. Britanci.so bili tudi za to,da poskusijo spraviti v vojno Turke.Toda načelniki ameriškega glavnega stana.se s temi idejami niso strinjali,ker so se stvari precej nepovoljno razvijalo na Pacifiku in se 31m je zato zazdelo,da bi bilo treba podvzeti večje operacije napram Ja Pončem,predno se ti dodobra vgnezdijo v zasedenih področjih.Da bi olaj= °nl ta otrah,je Churchill izjavil,da bodo vse britanske in Commonwealth) ve sile na razpolago za poraz Japoncev,čim bo premagan Hitler. Poudaril 3e tudi,da je potrebno vršiti na Nemce v Sredozemlju stalen pritisk, da bi tako ustvarili boljše pogoje za napad preko Kanala. Roosevelt se ie s tem strinjal in da bi borbo proti Hitlerju Še bolj poudaril, je skoval tormulo o brezpogojni kapitulaciji,katere posledice takrat ni nihče pred videval,a so se pokazale kasneje,ko se je nemški odpor podvojil in ko • celo ona mala opozicija Hitlerju ni mogla sprejeti tako nemogočih rqgjiev.
Stalin.je dobro razumel pomen tega načela,toda se mu ni zopersta = VH,čeprav je vanj odkrito podvomil,ker mu je pač zagotavljalo, da bodo sovjetske čete lahko korakale brez skrbi o kakem premirju.Totalna zased ba Nemčija je odprla Stalinu velike perspektive za bodočnost - vse ie bilo odvisno od vojne sreče in brzine,e katero bi sovjetske čete napre= dovale v srce Evrope.
Am	Si^liÖe Je padla v V/ashingtonu v aprilu 1943.
Ameriški vojaški krogi se s čim večjim niso mogli spri jazniti.Edino,kar so dovolili Eisenhower ju, je bilo to, da "izkoristi invazijo Sicilije zn take akcije,ki bi eventualno povzročile padec Italije". To je bila Predvsem posledica ameriškega nezaupanja v britanske in zlasti Churchil love načrte. Na vashingtonski konferenci je namreč Churchill zagovarjal vzpostavitev mostobrana na dalmatinski obali,preko katerega naj bi Za -vezniki poapirnli gverilce v Jugoslaviji in Mbnni ji z Srfäjem, opLmo to omcndesi. Churchill je izrozil hojnsen,dn ho ravnotežje sil po vojni
c.l ■ ?-2Ven rnTn9"tezJn»dn ne bo med Vel .Britanijo in Sovjetsko zvezo ob = stojala v Evropi prav nobena druga močna sila. Predlagal je zato,da bi ?otr®1:)no f'??0 vzpostaviti močno Princi jo, Podonavsko federacijo, ki bi nadomestila bivšo Avstro-Ogrsko,in pa Balkansko federacijo.Ameri konci,ki niso imeli v Evropi nobenih interesov, so znto priäli do prepri ^ nja,da . Churchillovi vojni predlogi sovpadajo s političnimi in da
BritTOC1 z nmerläk0 P0"0830 po^ii svo=
Danes je poznano dejstvo* da Amertkancl tudi niso hoteli brk tanske pomoči v vojni proti Japoncem* ker niso hoteli osvoboditi dežele na Daljnem vzhodu le pred Japonci marveč tudi pred. Britanci. Roosevelt je celo pritiskal na Churchilla* da preda Hong-Kong Cangkajšku kot izraz dobre volje in tako dalje. Amertkancl so bili recimo odločeni* da ne pustijo Fraif cozov in Holandcev nazaj na Daljni vzhod in da morajo njihove kolonije dobiti neodvisnost. Samo gotove obljube so rešile Frah-coze in Holandce v ten pogledu. Kaj se je nato zgodilo v Indoktnt in. Indonezij i je poznana stvar» Churchill ni bil istega kova in je 10.decembra 1942.leta izjavil v Manston House* ‘'Nisem postal kraljev prvi minister, da bi predsedoval likvidaciji britanskega imperij a.1' Zelo malo je bilo tudi poznano doslej, da je Roosevelt hotel uporabiti Atlantsko karto predvsem,da bi prisilil kolonialne sl' le in zlasti Veliko Britanijo, da se odpovedo svojim kolonijam in da se Churchill temu uprl, češ, da naj kolonije dobe samoupravo in eventualno nH odvisnost v sklopu Commonwealtha. Ntkakega dvoma ni, da so se anglo-amert' škt odnosi med vojno razvijali na dv& različnih linijah in da je to nujnf' vplivalo na vojaške in politične poteze* katere so Sovjeti spretno izkoriš' čali. Majvečja napaka je bila nedvomno ta, da Amertkancl niso imeli ntkakU političnih ciljev v Evropi, katere naj bi zasledovali vojaškim potom. Njih je .zanimala samo vojaška zmaga. G,A.Harrison* eden izmed uradnih ameriških vojnih zgodovinarjev, pravi v svoji knjigi ''CROSS-CHANNEL ASSAULT1' (Napad preko Kanala): ''Ameriško vrhovno poveljstvo (Joint Chiefs of Staff -op. pr») jo nameravalo podvzeti akcijo zgolj z vojaškega vidika in voditi račun o političnih posledicah samo v toliko, v kolikor je potrebno, da se jim izogne. Ta namera je odražala popularno obsedenost, da j e treba zmagati čim Hitreje in čim ceneje, - obsedenost, ki je polagala zelo malo važnosti na položaj Amerike po vojni.Roosevelt sam je moral biti zelo oprezen, da ga ne bi kritiki obsodili, da podpira britanske politične cilje. Ločitev poli' tike od vojne je šla celo tako daleč, da je bil ameriški zunanji minister Cordell Hull izločen iz Rooseveltovega vojnega kabineta, da se ja ne bi moglo trditi, da je bita neka vojaška operacija izvršena iz političnih razlogov.
To je tudi bil glavni razlog, da so bili zavezniki nesposobni izkoristiti kapitulacijo Italije. Ameriško vrhovno poveljstvo je vztrajalo na tem, da je treba sedaj prepeljati večino čet v Anglijo, da se pripravijo za invazijo Francije, a dobršen del transportnih in izkrcevalnih ladij poslati na Daljni vzhod. Toda prodno je do tega prišlo, sta se Roosevelt U1’ Churchill ponovno sestala v Quebecu.
Tam jo padla odločitev, da se bo invazija preko Kanala izvršil3 I.maja 1944. - pod pogojem, da Nemci ne povečajo svojih sil v Franciji, odnosno da jih povečajo samo do gotove mere. To je bilo namreč važno zaradi sorazmerno malega števila transportnih in izkrcevalnih ladij, ki so jih i-moli zavezniki na razpolago v Evropi» Vzrok temu jo bil baje v tem, da je admiral King izjavil, da ne more žrtvovati več ladij na račun tekočih operacij na Pacifiku» Toda kako jalov je bil ta izgovor, se je pokazalo na sestanku v Kairu novembra 1943», ko so Amerikanci pripeljali s seboj na predhodni sestanek s Stalinom, Oankajška in predlagali širokopotezno invazijo Burme, ki naj bi jo izvedli s četami iz Indije in Kitajske in amfibijskimi silami iz Bengalskega zaliva, teprav je bilo nedvomno važno, da se ponovno odpre kopna zveza s Kitajsko preko Burme, so Britanci protestirali proti takemu načrtu* češ da bo to razdvojilo sile in spravilo v nevarnost invazijo v Francijo. Ako ni dovolj ladij na razpolago za udarec preko Kanala, od kod dobiti ladje za izkrcanje v Burmi? Eventualen poraz invazijo preko Kanala bi odložil končni udarec napram Nemčiji v nedogled in morda celo pripravil Sovjete do tega, da bi sklenili separaten mir. Položaj Tretjega Rajha bi se znatno ojačal.
Na koncu kairskega sestanka so Amerikanci stali pred izbero,-toda končna odločitev je padla šolo v Teheranu»
Kakšno je bilo Rooseveltovo stališče napram Stalinu in Sovjetom? William Bullitt, tedanji ameriški veleposlanik v Moskvi, je zapisal sledeče Rooseveltove besede v svojem članku ’'H0W l/S WON THE WAR AND LOST THE PEACE'1 (Kako smo dobili vojno in izgubili mir), ki je bil objavljen v LIFE 30.avgusta 1948. : ;'Ne vem, - toda dozdeva so mi, da Stalin noče nič drugega za svojo deželo kot varnost, bo mu dam vso, kar mu le morem dati in ne zahtevam ničesar v povračilo - nobless oblige - potem ne bo poskusil
rucesar anektirati In bo delal za to,, da bo. v svetu prevladala demokracija m mir« ‘ Marca 1942. leta je Roosevelt pisal Churchillu: ''Upam, da ml ne boš zameril, ako Tl otkrlto povem, da smatram da bom lažje opravil s Stalinom Kot pa Tvoj Foreign Office ali moj State. Department. Stalinu smrdi mozeg vseh Tvojih vodilnih ljudi In meni, da Ima mene rajši. Upam, da bo pri tem tudi ostal.'1
Teheranska konferenca se je začela 28„novembra 1943. s sestan-Kom med Stalinom In Roseveltom, na katerem je Roosevelt pojasnil, da se nje-gove ideje o vojni In miru ne skladajo docela s Churchillovimi. Na drugem sestanku, odnosno prvem skupnem sestanku, kateremu je prisostvoval tudi Uiu-rchvll, je Roosevelt orisal vojaški položaj In poudaril težave na japonski fronti, ki ovirajo operacije v Evropi. Dodal je, da skupno s Churchillom smatra, da bi bila potrebna še ena ofenziva v Sredozemlju predno pride do glavnega^napada preko Kanala, a da-bi rad :zvedel Stalinovo mišljenje predno se dokončno odloči.	:■ r,	j j r
• Stalin je. takoj odgovoril, da sirot:ra Invazijo. Franclje Iz Anglije za najkrajšo pot do srca Nemčije; In da,vpot: preko Italije In Balkana ni Pomembna-. Kar se tiče Japoncev, -bo Sovjetska zveza vrgla vse svoje sile pre-čim bo Hitler na tleh. Sovjeti bodo dali Amerikancem na razpolago °pöpisca, od koder bodo lahko skupno vodili operacije.
r ■,	Stalinova izjava je zadovoljila Amerikance in zlasti Roose-
veita, k L je imel s tem v rokah-: argument napram admiralu Kingu, da lahko ona.Z; skrbi poveča število ladij ?a.rinvazijo preko Kanala. Britanci, po dru-fhstrani, niso sprejeli Stalinovega odgovora s prevelikim veseljem. Church-,je pripomnil, da se je treba^odiopitl, kaj napraviti z zavezniškimi če-na Sredozemlju v naslednjihipetün mesecih predno bo prišlo do invazije n predlagal, da zavezniki z,avzame.jo Rim, prodrejo do Firenc in nato udari— J° preko Jadranskega morja skozi Jugoslavijo v podonavsko kotlino, kjer Podaj o svojo desno roko.. Rusom.J. Istočasno naj bi zavezniki zasedli Dodeka-no3 Ln skupno s Turki še, grške,otoke, - ako Turčija vstopi v vojno, v v a,-	. Stalinu seveda-ti Churchilloyk predlogi niso bili prav nič
Jlj,--* Je Predlagal,. da Zavezniki/udari jo v -. južno Francijo v podporo na-u PrGko Kenala. Vztrajal je.na tema- da akcije preko Balkana niso potreb-f 5 k;fjr. 30 sedaj sovjetske čete v stanju uspešno tolči Nemce na vzhodni
da samo vPad v Francijo lahko predstavlja resno pomoč sovjetskim -etam. Amenkancem je Stalinova teza godila, ker so bili od vsega začetka Proti. / postranskim operacijam'1 in navdušeni za neposreden napa^ neea.t.1 antski 2id. Ker se je Roosevelt strinjal s Stä'Vlnbm, se je Churchill vdaV; da šene ot .zapletel v politične spore s Sovjeti, v katerih je bilo skoro gotovo, da se Amerikanci držali vsaj ob strani ako že no proti Angležem. Na koncu !£VGga dna teheranske konference je Roosevelt izjavil svoj-eimr sinu Etrto-ttu: robenegarazioga nevidim, zakaj bi spravljali v nevarnost življenje ame-vojakov, da bi zaščitili prave ali namišljene britanske interese na da •:^F.®kejT‘,Ico^t^rientu* Nahajamo se v vojni, in naša,, naloga je zmagati kar se aa hitro, m brez avantur, ■' (Iz knjige Eli tot ta: Rooseyel t.a.v'AS. H£.’ SAK IT'J) „
.	(Bo še)
'v

• a

r r M
S E GUNC I .0ELAVC I i
V	■ založbi Manchester University Press je-izšla knjiga J.A.Tannahil-ta:"European Voluntter Workers in-Britnin"( Evropski prostovoljni delav = -.1 v 'B r i tani j i) r.ki jfia 143 strani in stane'18/—. Ni mogoče v kratkem pre "ledu podati vso vsebino knjige.Anglež je znan po točnosti in pedantno = •uta;tako je takoj v predgovoru povedal,da tista o 'kolaboraciji» ne drži /po, (razen v redkih posameznih primerih).Radoveden požiraš stran za stra nJo,da bi ein preje odkril še kako posrečeno.
V	opisu narodnosti,iz katerih so •prostovoljni delavci,poiščeš prvo Jugoslovane m trebn je priznati,dobro nas je opisal.
Nato prikaže ves administrativni postopek nabiranja in izbiranja de vcev,organizacijo prevoza in stroške.	'
. Najdolj zanimiva .zn našega človeka so pa avtorjeva, opažanj a, kako so '/ivljamo in kako ^eđa njihov svot na nas.V marsičem nismo izpolnili pričakovanja.Toda avtor nas no obsoja,ko se še vedno»držimo ob strani» Paa pa poskusa razumeti. In v tem vidimo,da so vlada zaveda moralne od’= v Ohno.sti,ker nas je sprejela, a t:o nam vliva mir ih brezskrbnost gledfe ^odoč.nostrii - oč tu nas ne bodo pregnali .La, res je, slabo'vstopamo v n ji aovo socialno življenje, vendar bi rekel, deset Ibt prebivanja, tu nam ie dalo ječati - naturalization.
Knjigoljub
PISMA UREDNIKU
"KDO JE KRIV*1: G.urednikIV zadnji štev.KT navaja g.Vrai trditev dr. lačkajda so srbski Slani jugosl.vlade v zamejstvu poskušali zvaliti od govornost za vojni poraz na Hrvate in Slovence in dodaja,da je tudi sam cul razne Srbe v taboriščih,da so tako govorili.Iz dr.Mačkove knji ge je razvidno.( str.226), da mu je dal te podatke dr.Krnjevid,ki ga ps ni mogoče smatrati za človeka,ki bi dal zanesljive podatke.Čeprav je brez dvoma res,da je večina Srbov v vladi smatrala krive Hrvate,so mor da le dva,trije krivili tudi Slovence.Ti poslednji Srbi so spadali med veliko-Srbe dr.Puridevega kova,za katere je cel svet kriv samo "Čelik-Srbi" ne. Škoda,da je dr.Maček glede Slovencev nasedel dr.Krnjevidu. -Dalje me čudi,zakaj se g.Vrai toliko navdušuje nad "poštenjem" dr.MaČ= ka,ko je to priznal,da so se ob mobilizaciji uprli trije hrvaški polki To so vendar gola dejstva,ki jih ne more nihče skriti.Dr.Maček pripove duje tudi o podobnih dogodkih na srbski strani, n.pr.,da so bile aktiv nosti pete kolone v Beogradu organizirane od strani Dimitrija Ljotida, bivšega ministra za časa kraljeve diktature in vodje velikosrbskega fa šističnega- pokreta Zbor (str.205). - Kar zadeva Srbe po taboriščih je res,da jih je bilo največje število iz ozemlja NDH,zlasti Ličanov,ki i majo s Srbi iz drugih predelov skupno samo - vero. Te je mogoče prej i menovati pravoslavne Hrvate kot pa Srbe,kajti če ne bi bilo ustaških pokoljev,bi bili ti najvernejši podaniki Neodvisne države Hrvatske.Ko^ so bili nekoč njihovi očetje zvesti podaniki Franca Jožefo,so ti za Ča sa avstrijske okupacije Srbije huje postopali s tamk.Srbi kot pa sami Avstrijci. Od teh hrvatskih Srbov tudi drugega mogoče pričakovati kot da trpajo v isti koš Hrvate in Slovence,kolikor zadeva krivdo za pora& Če bi bil g.Vrai med vojno v Srbiji,Bosni,Hercegovini ali Črni gori,bi videl,da so mnogi Srbi krivili za poraz Hrvate - poleg srbske pete ko= Ione,toda praktično ni bilo Srba v teh krajih,ki bi za to krivil tudi Slovence.Obče prepričanje je bilo,da so se edino Slovenci izkazali in postavili po robu Nemcem za časa aprilske vojne 1941. Koliko je to toč no,ne vem,ker nisem bil v Sloveniji tedaj.Sicer pa je tudi odličen spe jem slovenskih izgnancev dokaz, v kakšnih čislih so Srbijmci imeli Slovence.	g,L.
M. TRAVNIKAR: G.urednik! Že dvakrat ste ob javili,nazadnje letos juni= ja,članke Mirka Travnikarja o koroških slovenskih problemih. V njih ne vidim čusto nič drugega kot le nasedanje titovcem.	Dr.V.
RED ZA ZASLUGE?: G.urednik! V začetku avgusta se je na Voice of Arneži CfTraznešTrTlFes^, d a bodo s 15.septembrom ukinjene albanska,gruzinska (georgijska) in slovenska oddajo.V zvezi s tem so nekateri pisarili vs: mogoče,kar hudo diši po tem,da so nekateri gospodje lačni propagande o "zaslugah^.Da bodo stvari postavljene na svoje mesto,dovolite,do ugotc vim sledeče:	Takoj ko so ,slov.nameščenci "Glasu Amerike" zvedeli za
gornjo vest,in oni so bili kajpak prvi,so podvzeli korake na merodaj -nih mestih, da se odlok razveljavi .Pri tem so jim „pomagali nekateri sM prijatelji v Washingtonu,ki so takoj obiskali nekaj senatorjev in kongresnikov.Odločno se 'je za stvar zavzel senator Laus che,ki je takoj pi sal direktorju USIA g.Georga Allenu im takoj je bil 21.avgusta odlok preklican. "Ameri®ka Domovina" je o tem preklicu poročala 8.septembra in pri tem omenila,da je urednica "Zarje" ga.Leskovarjeva pisalo neka^ terim senatorjem,(datum ni bil na vedenj in da je prejela odgovor sen. Dirkseno 4.septbmbra. Ifajbrže izzvan zaradi te neortodoksne vesti,se je 19.sept.oglasil v istem listu dr.Puš,tajnik SLS in obvestil javnost,dc je dr.Krek po prejemu vesti o ukinitvi oddaj "sredi avgusta poskrbel za izdelavo posebne spomenice o tem vprašanju in jo poslal znatnemu šte vilu slovenskih ljudi v US s prošnjo,da posredujejo pri svojih kongres nikih in senatorjih,da se slov.oddaje ne ukinejo.Tudi sam se je obrnil na kongresnike in senatorje v tem oziru in prejel od njih zagotovila , da bodo posredovali v tem vprašanju." - Z ozirom na to SLS spomenico,so mogle zahteve za preklic odloka začeti "deževat" v urade kongresnikov in senatorejv šele proti koncü avgusta ali bolje v prvi polovici sep = tembra,torej potem,ko je bil odlok o ukinitvi oddaj že preklican in ko je Kongres odšel na počitnice.Torej je "bistvena pripomoč široke skupne
(Konec na 12.strani)
DVE RAZPRAVI
Fran Erjavec je eden naših najaktivnejših publicistov in morda edini v tujini, ki res vztrajno in sistematično orje po ledinah slovenske zgodovine- So bolj kot s svojim sintetičnimi pregledi raznih obdobij slovenske ali jugoslovanske politične preteklosti, ki so zmeraj poučni in zanimivi, nam je razodel svojo zgodovinarsko vestnost s svojim široko zasnovanim delom o koroških Slovencih- ''Koroški Slovenci '* (zdaj so izšli štirje zvezki, pri Mohorjevi Družbi v Celovcu) nosi zgolj popularen prikaz življenja severne veje našega naroda izza naselitve» V njih jo za preprostega bralca res veliko mikavnega, a njihov poglavitni pomen je vsekakor v tem, da so obogatitev slovenskega regionalnega zgodovinopisja» Avtor se pravilno zaveda, da so izčrpne, vsestransko obdelave posameznih historičnih pokrajin, od Goričke in Beneške Slovenijo do Prekmurja, vogelni kamni znanstveno fundirane slovenske zgodovine« ‘'Koroški Slovenci1', s svojim novim materialom, s svojimi še neupoštevanimi viri, so torej tehten prispevek k zgodovinski literaturi o
Pred kratkim pa sta izšli dve novi Erjavčevi razpravi; "Klic Triglava" jo natisnil njegovo temperamentno in jasno napisano, analizo političnega dogajanja v. prvi Jugoslaviji, z no prav odgovarjajočim naslovom "Iz bojev za slovensko avtonomijo'1» Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu pa nam je, s posebnim odtisom iz svojega Zgodovinskega zbornika (ki je že v ;ti sku J. Bgsirqg]L§x$-otonjol jAtim-- Er-j^nvemiW'Yh’eThöarskim' prikazom " Avtonomist!-ii) ave slovenskih kulturnih delavcev leta 1921''» Obe študiji sta, kot pričevanj a in kot prispevek k diskusiji, izredno dobrodošli, saj sta napisani s poznanjem predmeta in z očitno voljo po objektivnosti»
Erjavčev "prispevek k politični zgodovini prve Jugoslavije" -kot pravi podnaslov - je polemično priostren obračun s političnim dogajanj cm v skupni državi med obema vojnama in trezna konfrontacija z vprašanjem Jugoslavije kot specifično skupnosti več narodov» V obeh aspektih te razpra-Ye» ki gleda kot vsako inteligentno pisanje zgodovine nazaj in naprej hkrati, jo čutiti vročo prizadetost ob obravnavanju oseb, dogodkov in problemov in vztrajno hotenje, ugotavl j ati- dej stva in Zavračati lepe in nelepe legende tn enostranske interpretacijo, v skladu s spoznanjem, da je za vsako plodno orientacijo v Človeških stvareh prvi pogoj - soočenje z resnico»
Ko piše o "romantični bajki" in realnosti jugoslovanstva, Fran Hrjavec pravično poudarja pozitivno zgodovinsko vlogo idejo narodnega edin-stva Slovencev, Hrvatov in Srbov v preteklosti in v prelomni dobi prve svetovne vojne; "brez tako močnega poudarjanja te bajko sploh ne bi prišlo do našega osvobojenja",• pravi» Geslo o troimenem narodu pa j e bilo v nasprotju z obstojem vsaj treh v različnih zgodovinskih podnebjih izoblikovanih nacionalnih individualnosti in nikakor ni moglo nuditi zadostno podlago za centralistično ureditev nove države» Da je do vidovdanske ustave in kasnejšega Usodnega vztrajanja pri centralizmu vendarle prišlo,, pripisuje avtor predvsem "prečanskim" unitaristom, nekonstruktivnosti hrvatske politike in rastoči moči parlamentarno neodgovorne vojaške in civilne kamarilje in ne to-ttko. srbi-j an skim političnim strankam, dasi ne* skriva, da so bili v prvi Jugoslaviji odločujoči element ves čas Srbi» Se posebno koristno se zdi Erjavčevo opozarjanje na vlogo "avtokratskih zakulisnih sil" dvora pri postopni likvidaciji jugoslovanske demokracije in pri onemogočanju lojalnega srb-skč-hrvatsko-slovenskega sporazuma« Ta moment, kakor tudi nedvomni hegemo-nizam vodilnih srbijanskih krogov.$ta.,ysek.ak.ar celo premalo poudarjena^Lt-sac :pravi'inO“-hal.agä včliko odgovornost za nesrečni razvoj po 1918.16tü t» im, "jugoslovanski" ideologiji in Radičevi nestanovitnosti, ne .omenja pa iztreznjenja in nove politike Pribičeviča in Radiča (KDK) v 1927» in usodnem 1.928o letu- Raznim srbijanskim radikalom in demokratom jo za tisto od-iočtlno dobo pač nepotrebno zmanjševati zasluge za vzdrževanje najbolj togega in jalovega centralizma in zasluge, da so v parlamentu podprli tisto Zakulisne intrige, ki so uničile krhko jugoslovansko demokracijo in utrlo Pot 6.januarju»
Erjavčeve razprave tukaj ne morem v celoti rezimirati» Zelo razumna so njegova načelna razmišljanja o pogubnosti birokratskega centra-Lizma' in kreposti avtonomij (narodnih in krajevnih, občinskih), V slednjih vidi jedro demokracije in vir državljanske zavesti. Kot rdeča nit se vleče skozi njegovo brošuro seveda prepričanje, da bi se bila mogla Jugoslavija
utrditi samo s poštenim federalizmom in ne z zanikovanjem historičnih alnosti.
^	In vendar se zdi ta analiza v svoji graji in hvali nekako sto'
tiena5 premalo usmerjena v odkrivanje prevladujočih silnic dogajanja. Avtor pravično opominja na razna dejstva, ki jih nacionalisti preradi potiskajo' kot» Tako dejstvo je n^pr., da so vodstva demokratičnih srbijanskih stran ostala zunaj diktatorskih režimov, čeprav sta imela kralj in knez-namostnl pomočnike za izvenparlamentarno vladanje tudi iz njihovih vrsto Portret ra
ri-tcnC1ileStudfZko?l'kahPHSLCa Z,a?!'mlvi morda nekoliko idealiziran, a ko' rieten je tudi kot pobuda za temeljito študijo. Kar je povedano o Radiču tj
Mačku pac ni navzkriž z dejstvi, a hrvatskega položaja v prvi Jugoslaviji/
ki ga je celo Vilder označil za^■'nemogočega', ta obravnava nikakor ne pri-
Slovpnr!'2CfSn2otn	PKasticno. Vloge, na katero smo bili reducirani
Slovenci, in se posebej meja Koroščevo politike, njenega značaja po 1934,s(
vini r?o dvoma treba globoko zavedati. Delež posameznikov v politični zgodo' 1	3 zar°? Pr'GCGJson in vendar bi so dalo ob pričujočem orisu dobe I9I8J
41 pripomniti, da avtor ni zadosti podčrtal razvojnih elementov, ki so si uni?aUnG!KS vseskozi načelnemu, ravnanju opozicijskih voditeljev vztrajno upirali. Le zdi se potrebno skrivati, da tudi med srbskimi demokratičnimi fnH^aU<'' ?vtor\ta™oga režima ni bilo veliko stvarnega razumevanja z| federalizem in za legitimne nacionalne težnje Hrvatov in Slovencev. To sc jo znova potrdilo v letih emigrantske vlade v Londonu. Da je s h?vatskim e stremizmom nastajal potem nekakšen circulus vitiosus in da slovenski opor-
?mv2?l SZdrrl^fnj> n^P^a PrlP°™g^ Jo j nsno. Tragika° Jugo sl avl je j'~ v^ tem, da so odločujoči faktorji niso o pravem času zavedeli, da jo je
mogoče utrditi samo z zadovoljitvijo teženj njenih narodov. Njena tragika \Q,Y ÜSm’ da.f° JO pososto. Skušali braniti proti tem težnjam in s tem ustv: j ali antinomijo, ki ideji južnoslovanski skupnosti ni imanentna,
sli ki Uh	razpraVa ysobujo .še veliko dragocenih navedb in mil
, i’	nG utegnem omenjati. Poudarim naj sc enkrat, da le vredna
rfdSgIj\njra?Ja da b° korlstna> tak° "'U-1jšimJbr,lcom tol	opUanc-
(i:adaL j evanj c prihodnj ič)	... .OOQo0ooon „ ..	B.i-
ZA NASE PRAVICE
Koroške dogodke je Manchester G« ardian komentiral v uvodniku,da je videti,kot da se Avstrija vrača v otroško dobo,dasi se ponaša s svo= jo "zrelostjo".Brez dvoma da je zfl nemške otroke utrudljivo imeti poL vico pouka v slovenščini, toda toda se nanaša le na okoli 100 šol.Naci
onalisti pozabijajo,da je to pač
cena,ki jo plačujejo,ker je Jugo = slavi ja opustila zahtevo po južni Korpški in da so bile slovenske pra vice zajamčene v Državni pogodbi. Stvar zdrave pameti je, da bi prišlo do kompromisa,zaključuj e uvodnik.
Teden dni kasneje je Guardian ob javil.pismo urednika Klica Tri = glava,ki po iasnjuje,da je dvojezic ni pouk le.v prvih treh razredih in da je.število Slovencev,ki se upa13 jo izjaviti za Slovence,padlo v 48 letih za 60.000.	(pg)
JUGOSLOVANSKA ARMIJA
Jugoslovanski komunisti so se iz madžarske revolucije vsaj nekaj naučili: spoznali so,da morajo imeti zanesljivo vojsko,ki jih bo reševa la, ne bi kdaj prišlo do ljudskega upora.Zaradi tega so dali poklicni vojski izredne prednosti,med kate= rimi so.zelo visoke plače.Polkov = nik dobi okoli 80.000 din na mesec m majorju pritiče 60.000 din. Kaj to pomeni,vidimo ob povprečni pla= či v državi,ki je 15.000 din.Stro= kovnjaki smatrajo podoficirski ka= der enostransko izvežban,dočim pri vojakih ni velike razlike od onih iz 1941.leta.Vojska na splošno raz Polaga z obilnimi sredstvi,saj po= rabi 1000 vojakov na poletnih va = jah do 50 milijonov din,polovico po nepotrebnem• To so veliki denarji,če upoštevamo,da letno pokličejo na vaje do 200.000 ljudi.	KPS
n ...	, 2AKLJUÖEK PISENJJREDNIKU Z 10. STRANI
RAZGLED!
KRI'"JEVIĆEV POLITIČNI CREDO: V časopisu HRVATSKI GLASs z dnem 18„avgusta 58 se jezi dr.Juraj Krnjevlć, glavni "tajnik HSSj, na g„Ostovlćas ker ta v nekem drugem časopisu ''prikazuje moje politično verovanj e. drugačno 5 kot je v resnici', G.Ostovlč tolmači namreč v Časopisu ZAJED! • IG AR neko Izjavo dr,Krnje-vlča kanadskemu francoskemu časopisu .LE.DEVCIR; kot da bi bil dr,Krnjevlč "»od gotovimi pogoji tudi za Jugoslavljoj, . oziroma za konfederacijo med Hrvat-sko In Srbijo katera bi potem vstopila v evropsko' skupnost, Dr.Krnjevlč pa trdi, da tega ni rekel, niti takomlstll, In Izpove svoj oolltlčnl čredo takole:	'	. . :
•	‘'Kakršnakoli skupnost ki bi obstojala med Hrvatsko In Srbijo,
bi se obrnila v oblast Beograda.nad Hrvatsko-, Kadarkoli se govori o federacijah alt konfederacijah med Hrvatsko'In Srbijo to ni nič drugega kot plašč, ?Qd katerim bi ' se moral hrvatskt narod prepeljati ze-jen čez vodo pod oblast Beograda. A oblasti Beograda nad Hrvatsko hrvatskl narod nikdar ni hotel. Prav gotovo noče tega sedaj, ko se vsakemu narodu bilo velikemu ali malemu prizna pravo do svobode In samostojnosti, če on od -te zahteve ne odstopi.
rvatska In Srbija Sta lahko dobri prijateljici In dobri sosedi kot dve suvereni tn samostojni državi, toda Hrvatska ne bo nikdar sprejela oblasti Beograda In Srbije nad seboj v nikakršni obliki, V korist Beograda Ih Srbije je, da to č'lmprej e uvidijo. G.Ostovlč bi naredil bolje, ko bi to napisal, kot pa da piše o 'duallstičnih konfederacijah' med Hrvatsko In Srbijo, katere nihče noče In katere bi lahko služile le kot plašč za velIko-srbske Imperialistične načrte1'.
kevroza dr.Krnjevlča se vidi v nerazumnem strahu pred Srbi In v verovanju da govori v Imenu Hrvatov,	"	•
-'i T IKO-SRB HOČE JUGOSLAVIJO1,? Dr. Slobodan Draškovlč, eden od vodij ''jeklenih Srbov' je začel dvomiti, da je Ideja Velike Srbije danes Izvedljiva. '
•V nekem svojem govoru, zabeleženem v časopisu 3RPSKA BORBA z dnem 17,julija 1958.-, smatra, da čeprav je neobhodno;'da Imajo vsi Srbi svoje srbsko ozemlje In na njem svojo srbsko oblast'1 vseeno ne vidi možnost ostvarltve 'srbsko države’, katero je prej zahtevali
■'Kar se tiče skupne države, ali Izključno srbske države, pravijo nekateri: ml nočemo nikakršno Jugoslavijo, nočemo nikakršne skupne države, hočemo samo srbsko državo. To je lepo In krasno, a ml moramo računati z enostavnim dejstvom, ki je: ako bi v tem trenutku kot so stvari v svetu danes, na teh pozicijah ki jih držimo, s tem stanjem, kakršno obstoja danes v srbskih vrstah, rekli recimo Amerlkanccm In drugim velesilam, da ml ne želimo nikakršnega stika s komerkoli, da želimo čisto srbsko državo, bi se moglo zgoditi, da nam priznajo samo predkumanovsko Srbijo ali ono, katero so h am omejili Adolf Hitler In Josip Broz Tito, z malo Banata In s i-rno Goro,
A ml na to na noben način nočemo In ne moremo pristati Iz enostavnega razlega, ker ta okrnjena Srbija ni Srbija. Ona Srbija, za katero se ml' borimo, cela Srbija, od te Srbije smo na žalost daleč.'’
Ar "TIT BLAZHEGA NACIONALIZMA: V Isti številki časopis : SRBSKA BORBA prinaša tudi govor g.Božldara hurlča, bivšega.predsednika- zloglasne jugoslovanske ženltbene vlade za časa vojne, ki jo danes tudi eden od vodij ■'jeklenih Srbov’ katerega edina kvalifikacija je, da j c bil pokojni Nikola Pasic njegov tast. ''Prišli smo v emigracijo da se borimo. Da se borimo za srbsko državo j pravi g.Purič in da'bi objasnil meje srbske države, je povedal enekdoto iz življenja svojega tasta Nikolo Pašiča, ko se j c delal sporazum mod Srbijo, Bolgarijo, Grčijo in lrno Goro za napad na Turčijo-in osvoboditev okupiranih krajev. 'Pasic je zahteval Voden, Dramo, Soroz in Solun'1., pravi glPurič, 'Keki mlad uradnik ga jo opozoril: ' G, predsednik, tam vendar ni Srbov, kar vi. zahtevate',' Starec (Nikola Pasic) ga jo pogledal in mu odgovoril: 'Veš, no smeš ljubiti samo narod, ampak moraš ljubiti tudi roko in goro. Vse to je bilo naše, pa bo zopet postalo naše'”. Časopis SRBSKA BORBA piše, da je bil ta del govora zeta Nikolo Pašiča pozdravljen z ‘'burnim ploskanjem'1.
pLAVNI SOVRAŽNIKI SRBSTVA. Tretji vodja ''jeklenih Srbov', profesor g.Lazo Bostič, je v govoru objavljenem v glasilu kanadskih ''jeklenih Srbov' KANAD-
_Strnn_l£._____________________KLIG^TRIGLAVA______________________|tev.222i-
SKI SRBOBRAM , z dnem 3. julij a 1958, dejal da Ima Ärbstvo DVA glavna sovra? nlka: ‘'Največja nevarnost nam gro,žl od hrvatstva In Hrvatov» Tako daness M kor tudi preje, kot vedno v naši novejši zgodovini^, ;,Za Hrvati so naši 'Jugoslovani1 nedvomno največja nevarnost za airbstvo.» . ;t»
‘ . |
lt JUGO SLOVENI I, NA OKUP11 Pod tem naslovom^prlnaša časopis JUGOSLOVEN, glasi' lo ^Zdniženja svobodnih Jugoslovanov na Švedskem‘, članek svojega urednika g.M.Gjurkovečkega v številki jullj-avgust 1958» Ta članek pojasnuje stališče omenjenega združenja - res čudno stališče! Že l»I9S7 v junijski številki piše JUGOSLOVEN: ''Vse govori v prid, da smo en, velik, nerazdeljiv slovanski narod» Jezik, običaji in videz ne razdvajajo Srba od Hrvata - nj1' ju razdvajajo edino pokvarjeni politiki, blazneži in tuji plačnnci» Pa če je tako in ko coli svet dokazuje da je Jugoslavija stvarnost in da smo tfii Jugoslovani, ali moremo potem trditi da nismo - če ne spadamo med številne grobarje svojega naroda1'» V omenjem članku pa g.Gjurkovečki piše med ostalim:	'Vse ono kar bi nas moglo razdvajati, moramo pustiti pri strani»Vpra-
šanjo notranje ureditve, oblika države, bodoče ustavo in podobno se mora pustiti samemu narodu v domovini» Trkati se na prša, da smo demokrati in M v naprej vsiljevati narodu svojo idejo, daje zelo slab dokaz tej demokract' ji»o. Pustimo narodu, da v svobodni domovini in na svobodnih volitvah odloči - ali Je za monarhijo ali republiko; ali želi centralistično ali federativno ureditev, ali hoče sprejeti program HSS, zornijoradnikov, resolucij0 v vasi Ba ali nekaj sodobnejšega glede na Združeno Evropo itd - vse to prepustimo zmučenemu, a skozi vso nevihte oj eklenelenru in politično zrelerru narodu da odloči» Nam ostane edina in izključna naloga - da pride ta narod čimprej do svobode» Taka osnova zbiranja naše celokupne emigracije jo zel° enostavna in za vse sprejemljiva: Rušenje komunistične diktature, integrite! obstoječih državnih meja in spoštovanja svobodne volje naroda na svobodnih volitvah» o»"
Tako pisanje pa na žalost narodi mučen vtis na vsakega človek? ki je za Jugoslavijo,pa " je istočasno tudi demokrat» Ni dvoma, da člani omenjenega Združenja iskreno žele Jugoslavijo in demokracijo, a zaradi gotovih razlogov gledajo na cel problem preveč rožnato in jim vse izgloda en4 stavno in se čudijo, da ni njihovo stališče sprejemljivo za vse» Mogoče so pa razlogi za to v znatni meri tudi nepopolno ali napačno pojmovanje demokracije? V emigrantskem tisku se često označuje, da je demokracija vladanj? večine, z drugimi besedami’, naj bo tako, kot večina odloči - v gornjem primeru večina naroda. Ne da bi zahajal v obširna tolmačenja pojma demokracij0 pomeni ta tudi VLADANJE POTOM RAZPRAVLJANJA (diskusije), medtem ko prid0 glasovanje - ugotavljanje, kaj večina misli - šele na koncu diskusije. JU-GOSLOVEN pa izključuje vsako možnost razprave v emigraciji, kjer vsaj mi lahko obravnavamo vse probleme, ko jih že narod pod komunistično diktaturo no more. Kaže, da g.Gjurkovečki ne želi nikjer nikake diskusijo, ker smatrfi vsako razpravo "vsiljevanje idej narodu".
Na koncu svojega članka g.Gjurkovečki še pravi: "Smatramo, do j e lahko in naj bi bil sam obstoj Jugoslovanskega narodnega odbora v London0 kakor tudi njegova sedanja avtoritativna in nekompromitirana sestava jedro tega zbiranja.».". V tc™ oziru zavzema g.Gjurkovečki danes že zastarelo mi" oljenje jugoslovanskih demokratov, ki so prod desetimi leti verjeli, da bo mogel londonski JNO izvršiti nekako zbiranje , - da bo jedro tega zbiranj o« Medtem ko je vprašanje "avtoritativne in nekompromitirane sestave " JNO-j a do neke mere sporno in so mišljenja deljena, je izkušnja pokazala, da	ni
jedra v orehu JNO-j a. Poleg tega ni pravično pričakovati od spoštovanih starcev v JNO, da bi so ti bavili s čisto tehničnimi posli zbiranja.
Kk/vLJEV FOND: Septembrski RAVNOGORSKI BOREC poroča: "Iz Fonda za pomoč kr e" Ijcvi pisarni pri pokrajinski upravi Združenja Borcev K, J,V. "Draža Mihailovič" (v Veliki Britaniji) smo naprošeni, da objavimo sledeče stanje sredstev toga fonda:
Do 16.8.1958 prejeto £4443.8.0 (ca 12,500 dolarjev)
Poslano pisarni Nj.V.Kralja £4230,3.0 Izdano za poštnino in drugo £44,18.0 ".
______________________ ___________________ B. Simonio
P.Erjavčevo brošuro "Nastanek slov.polit.s trank" kakor tudi "Iz bojev za slovensko avtonomijo" dobite pri BM/PRAVDA,London W.C.1 in pri "SAVA Service Agency'/198 Balsam Ave .S Hamilton, On t. Canada Cena vsakemu zvezku jev A^li^i VvjA^eriki P0 50 c, pri čemer
OD MESECA
Povišale so se cene kruhu, sladkorju, tobaku, elektriki in železniškim vozovnicam. Cena moki se je dvignila za pov= prečno tri dinarje za kilogram, a cena kruhu za štiri. Sladkor se je podražil od 1^5 na 170 din za kg. Elektrika sta=
.ne sedaj en dinar več za vsako kilovatno uro. Cigarete in tobak stane 15/S več,i= sto železniške vozovxiice. Ta dvig cen je povečal življenske stroške za 3,j.
Istočasno so se zvišale tudi plače in sicer za povprečno 7.-, kar pomeni 4.1 čiste povišice. Plačilni sklad v podjetjih se bo dvignil za 90» kar bo omogočilo podjetju večji dohodek, iz katerega bodo lahko izplačali 7.^ povišico. Državni u= rudniki bodo dobili povišico v skladu z njihovim plačilnim razredom. Nižji usluš benci bodo dobili več kot višji. Vajenci v podjetjih bodo prejeli pavšalno poviša co 700 dinarjev. Enako delavci, katerih 7. povišanje ne bo doseglo 700 dinarjev.
Otroške doklade za družine s,tremi ali vcčimi otroci so se dvignile za 240 dinarjev. Najnižja pokojnina, ki je bila doslej okroglo 5.800 din, bo odslej 6.50Q Invalidnine se bodo zvišale pavšalno za 700 dinarjev, dokler ne stopi v veljavo novi zakon o invalidskem zavarovanju.
Novo povišanje je stonilo v; veljavo z oktobrom, čeprav ga skupščina še ni odobrila. Obenem je zvezna vlada zabra= nila vsako povišanje cen - razen zgoraj omenjenih. Do usvojitve novega družbene= ga plana za 1959 leto ljudski odbori ne smejo povišati cen občinskih uslug,rent ali davkov. Pričakovati je, da se bodo rente močno povišale kasneje, ker seda= nje niso zadostne za vzdrževanje hiš.
KRATKE GOSPODARSKE VESTI: Mariborska tovarna automobilov TAM bo prihodnje le to izdelala 2.400 k'/z tonskih tovornih automobilov po neki nemški licenci.-
Dnevna proizvodnja premoga v Velenju je sedaj 6.250 ton. To je bilo doseženo po tkzv. '!drugi fazi modernizacije” rud nika. Računajo, da se bo proizvodnja, v I962.letu dvignila na 3 milijone na le= to po končani "tretji fazi”,-
V Kopru gradijo novo pristanišče za prekooceansko ladje■ Končano bo v dveh lotih.-
Največjo opekarno v Jugoslaviji bodo zgradili v Pančevu. Izdelovala bo 15 mi lijonov opek na leto. V kratkem bo tam pričela obratovati opekarna, ki' bo izde lovala 7 milijonov opek na leto. To jo važno zaradi pomanjkanja gradbenega mu= terijala, ki zavira gradnjo hiš sedaj.-
Jugoslovanska ladja DRVAR je lO.okto bra odplula na svoje prvo redno potova= nje na liniji Rokn-Trst-Neapelj-Gcnoa-
DO MESECA
Barcelona-Rio de Janeiro-Montevidco-Buenos Aires. Potovanje bo trajalo tri mesece.-
Ladjedelnica Uljanik v Puli je do= končala podmornico SUTJESKA..-
V	toku so dela za izboljšanje co= ste od Ljubljane do Maribora in nato do mejo. Modernizirana bo tudi cesta Naklo-Kranj do ljubeljskega prelaza,
V	Zenici so spravili v pogon tro= tjo visoko poč, čemur 00 prisostvoval tudi Tito, Jovanka, Rankovic in drugi. Zenica jo največji jugoslovanski meta lurški center, katerega so gradili 30 let. Letna proizvodnja tega centra jo: 600. 000/metalurškoga koksa, isto toliko surovega železa, nekoliko več suro vega jekla in nekaj manj valjanih in kovanih proizvodov (54-0.000 ton). To predstavlja 62;4 vsega jugosl.metalur= škega koksa, 65,8 vsega surovega žele= za in 5l/o vsega doma proizvedenega su rovega jekla. Center zaposluje 13.50C delavcev in nameščene..v. "Hudobni jo= ziki” pravijo, da se direktorji Zenice zelo hitro menjavajo, ker jih voči no. dobi po nekaj mesecihiipovišanje,!v Sremsko Mitrovico (zloglasne joče).
POLITIČNE ZADEVE: Bogek ji Osolnik je postal tajnik pripravljalnega od= bora za proslavo 4-0-lotnice jugoslo= vansko KP (glavna proslava bo od 20. do 23.aprila 1959•)• Predsednik j^ kajpak Tito.- Kdo je Bogdan Osolnik? Absolvent pro.vne fakultete v Ljubija ni in medvojni partizan. Po vojni je bil "ljudski poslanec" v slovenski skupščini (19^6-51) 5 sekretar pokreux jinskega komiteta za Gorenjsko,glavni uradnik "Ljudske Pravice", sekretar Okrožja Ljubljana-Novo mesto,pomočnik ministra prosvete federativne vlade (1949-51), direktor Radia Jugo sLuvija v tujih jezikih (1951-52), generalni konzul FLRJ v : '.uenchenu in svetnik veleposlaništva v Rimu (1952 -54), opolnomočeni minister-svetnik v veleposlaništvu v Moskvi (1954-56), tajnik odbora zvezne vlado za prosveto in kulturo (1956-58) in sekretar sekretariata za informacijo zvezne vlade, kar je postal letos v aprilu. Obenem je član CK Zveze1 Komunistov Jugoslavije. A star je samo 38 lot, kor pomeni, da ga čoka visoka bodoč= nost vkolikor ne bi gavge bile višjo.
Or g aniz acij sko-p o1itič ni s ekr e t a= riat CK /-veze Komunistov Jugoslavije je imc-1 sojo, na kateri je ugotovil, da je imela Zveza 30.junija letos 789.624 članov. V prvi polovici 1958 se je število povišalo za 44.490, ne
vključujoč izključene člcine. Izza kon = gresa jih je bilo sprejetih 34.558 (t. j.od aprila letos). Od teh jih je bilo okroglo 58% delavcev in kmetov. Najmanj je bilo sprejetih žena. Izmed bivših kominformistov jih je bilo samo v Srbi= ji ponovno sprejetih 84-9 (i).
Albanija je pred kratkim začela 0= stro kampanjo proti Jugoslaviji, češ da satira albansko narodno^manjšino na ICo= govu in Metohiji, Kolj široka, predsed= nik prosvetnega sveta autonomne Kosov= sko-Metohijske Oblasti (Kosmet), je v nekem interview-u izjavil, da v Kosmetu uodi v solo 140.000 učencev, od katerih jih je 85.000 Šiftarjev (Albancev) in ..500 Turkov. Od 4.000 učiteljev jih je 2.000 Albancev in 125 Turkov, šolske Knji ge so pisane tako v albanščini kot v turšcini.
Jugoslavija je ostro protestirala proti V/e de nig o vem naročilu šolskim nad= .-.ornikom na Koroškem, da ukinejo pouk v olovenscini, t.j. da ukinejo dvojezične sole. Boris Kraigher, predsednik slove-n ske vlade, jo zagrozil, da bo prišlo do prekinitve dobro so razvijajočih odnoša jev med Jugoslavijo in Avstrijo, ako bo Avstrija šc vnaprej odbijala, da izpol= ni določbe mirovne pogodbe, ki se tičo= j° jugoslovanske narodne manjšino.
Okrog 230 delegatov pravoslavnih du= hovnikov, menihov in vernikov je priso= stvovalo zasedanju "Narodnega Sabora Ma cedonske Cerkve'1, ki je obnovil ohrid= oko naskofijo in postavil opiskopa Dosi te-ja za prvega metropolita Makedonske pravoslavne Cerkve. Spbor je tudi odl6= il, da bo v kanonskem pogledu nova Cer kov podvržena srbski patriaršiji.
Noznano je, da je pokojni patriarh Vikonti je nedavno potoval po Makedoniji,
■ da bi v zadnjem trenutku preprečil loči tov makedonskih pravoslavcev od srbske pravoslavne cerkve. Bil je celo tako na iven, da je prosil samega Tita, da po= srcduje. Tito mu je odgovoril, da bo podprl vsak sporazum, ki ga bodo srbski in makedonski pravoslavci dosegli mod seboj. Makedonski pravoslavci, ki enako lojalno podpirajo režim, so se odločili za kompromis v gornji obliki.
DIPLOMATSKA SLUŽBAj Marko Nikozič, bivši veleposlanik v jčoškoslđvaški, je postal novi veleposlanik' v ZDA na mesto Leo Matosa, ki je zamenjal dr.Jožo Vil= fana kot generalni tajnik predsednika republike. Vilfan je preko noči postal ljudski poslanec v Sloveniji in član slovenske vlade. Dan za tem je post-.l podpredsednik vlade. Pravijo', da je od= stopil kot generalni tajnik pri Titu zaradi prenapornega dela (verjetno jc
pisal Titovo govore odn. jih saj prire= jal v spodobni obliki za tisk) in žara di slabega zdravja. Vilfan jo član CK Zvezo slovenskih komunistov in član so dišča v Hagu. Njegova žena, Marija, je tajnica, komisije Socialistične Zvezo Ju goslavije za mednarodne veze. V sloven ski vladi je nadomestil Janeza Vipotni ka, ki je teh stvari že navajen (doslej je bil že dvakrat v vladi).
Nikozidev položaj na češkem je zavzel Jakša Petrič, dosedanji šef tiskov nega urada zunanjega ministrstva. Njegov položaj kot govornik zunanjega mi= nistrstva na petkovih tiskovnih konfo= rencah je dobil Drago Kunc, svoječasni svetnik v jugoslovanskem veleposlanic štvu v Indiji,- Dušo.n Kveder, ki je se danji veleposlanik v Indiji, je postal še poslanik v Afganistanu in na Cejlon nu.* Dr.Žiga Vodušek je nadomestil Mi= tjo Vošnjaka kot generalni konzul v Tr stu.
NESREČE: 6l rudarjev j.e izgubilo življenje, ko je v premogovniku Podvis blizu Knjaževca (Srbija) eksplodiral transformator, ki jo zanetil splošni požar. V jami sc je v trenutku nusroSe nahajalo 150 rudarjev.
Nedavno pred tem se je zgodila tež® ka nesreča na giadilišču vodne centra le Kokin Brod pri Rutošah, Prijcpolje (Srbija), ko je eksplodiralo strelivo v enem izmed podzemskih rovov in žadu šilo 23 delavcev. 9 jih je umrlo kas= neje v bolnici. Strelivo jo bilo v ro vu proti predpisom in več voditeljev gradilišČa je bilo aretiranih,
V Zenici je nek mehanik ukradel ko baltovo iglo, katero so uporabljali za nadzorovanje poslovanja visokih peči s pomočjo izotopov. Možu je bila igla všeč, ker je bila zlate barve in jo hotel iz nje delati prstane - a ni i® mol pojma, da se igra s smrtjo.(Radio aktivno, zr.ačenje kobaltove igle sega v polmeru 15 metrov.) Položil jo jo v predal v svoji delavni sobi, skozi ka toro je šlo okrog 18 delavcev, ki so se na koncu vsi znašli v bolnici z bo ločinami v glavi in drugih predelih telesa. Najnoumnejše je bilo seveda to, da je uprava držala to iglo v sviu čeni posodi brez vsakega opozorila na njej.
OBISKI: Norveški predsednik vlade Gerhardsen in indonezijski predsednik vlade Djuanda sta uradno obiskala Jugo slavijo in rnzgovarjala s Titom, Kar® deljem in ostalimi,- Koča Popovič, dr žavni tajnik za zunanje zadeve, bo 0= biskal Anglijo od 28. do 31.oktobra. Vrnil bo obisk Selwynu Lloydu,-
IVAN STANIČ