Črviček.
fa listu rvotofioga grma,  pod laliko prozorno odejo,  podobno drevesnej volni,  v tcnkoj lupini,  loži  (Tviček.    Vže  davno leži  tam.  vžo davno ziblje vctorčok  njcgovo  zibclko,  a on sladko dromlje v svojcj zračncj postoljici.   In pride c-as, da sc vzbndi črvičck; prodore okcnee v svojej lnpini, pogleda ven na bozji svet, opazi  svctlobo in dobro groje tudi solnčecc.    Za-niisli se naš črvif-ok.    ,,Kaj jo to?" govori sam v sebi, ni5e nikoli mi ni bilo
168
tako gorko, kakor danes. Vidi se mi, da ni slabo zunaj na božjem svetu; še malo se razmakni okenee — —"
Še jedenkrat butne v lupino in okence postanejo duri. Orviček snjo z glavico, še, se — in končno izleze ves iz lupine: zre skozi svojo prozorno zaveso, a poleg njega na listu je kaplja sladke rose. solnčece se igra v njoj in v raavricnih bojah se leskeče na zelenej livadi.
,,Daj, da se napijem sladke vodiee," reče črvieek: iztegne se, ali ne gre. Kaj je to? najbrže je maniica prikrepila črvifka tako krepko na zaveso, da mu ni inoči vzdigniti jo.   Kaj tetiaj pofeti?  NaS črviček preinišlja, premislja
—  kar začne grizti jedno nit za drugo; grize in grize — in koneno vzdigne zaveso;  črviček izleze iz  pod nje ter se napije sladke vodiee.   Prijetno mu je na svežem zraku;   topli veterček piše na črvička,   ziblje kapljico rose in s cvetov siplje nanj dišeči prah.
nNe", govori črvieek, .Mne bodeš me omamil ne. čemu bi šel zopet pod dnšuo odejo in sesal suho hipino? Ostanem rajše na jasnem: tu je mnogo dišečih cvetov in ranogo kijukie je razsipanih po iistji. da se lehko za kaj prime ..."
II.
JSTi še prenehal črviček govoriti, kar zašumi listje raed seboj, lnušice začumo v travi, nebo se potcmni, še celo solnčece izgine strahu za oblaki; vrano, krokajo, race čebljajo, in glej! dežek lije plohoma. — Pod ubogim črvičkom je celo morje; voljno se stisne detotco; strah šine po njegovih tcnkib nožicah; hlad in groza ga raučita; komaj se zavo, zbere vsc svoje moči. streso z glavico, in novič zleze pod rahlo zaveso v rodno posteljico.
Dote se ogreje. V tera prestane dež, solnce se zopet prikaže iu sc raz-siplje v tenkih iskrah po deževnih kapljicah.     _ • (   ,     . _               . «*•
- -k-.ii                            ni.        "  j1                 "
nNe", reče zopet erviček, ,,zdaj me ne prevarijo več; femu bi hodil iz rodnega gnezda na hlad in viažnost? Vidiš, kako premeteno je solntecc: omami, ogreje — a pred dežjem te ne brani!"
In preide dan , mine tudi dmgi in tretji; črviček kar Ieži pod rahlo odejo, premetuje se od jedne strani na drugo, časi privzdigne glavico, posčiplje listič in zopet v zibelko. (ilej, kaj zapazi? Iz telesa mu začno poganjati lasci; ne preide še teden in črvieek ima gorak. Jop kožaščck. Ako bi vidcli. kakc cvetove je razsipala po njern narava! Opasala ga je s krasnimi trakovi, spodaj mu jc posadila rumene, mahnate gombe, a po vratu mu je pustila črne in zeleue žiliee.
nHe! he!" roče črvieek sam v sebi, ,,kaj bodeni ros lcžal na vse voke v svojej posteljici, da gledam na zaveso? Kaj ni nobenega dola na tem svetu?
—   Meni  se je  vžo  res,  priznam,  pristudila  posteljica,  — tesuo je v njfij, neprijetno, — moram v svet poglcdati,   mordii na kaj drugega naletiin.    Nii, saj res,  kaj se ne bojim dežja?   Mcno,   v mojem kožusčku  dož  ne ustraši; čaj, poskusim, pobaham se v svojej novej obleki."
In črvičftk novič dviga zavoso ; glcda in kaj vidi ? Nad ujim jc cvetek, sladorni med kaplja iz njega in mami i-rvička; ne strpi črvičok, vzdigne se, krepko se ovije evetovega vratu in željno poljublja svojega novoga prijatclja; gloda — nad njim je dmg evet, še lepši od prvega;  011 k njeniu — potem
159
še tretji, še lepsi; šepetajo med seboj, igrajo se s črvičkom in sipajo va-nj sladki mcd; veseli se naš črviček in pozabi na vse drugo. Nehote zaveje veter in pihne črvička na zemljo.
IV.                                                rr_.
Kaj bode z naSim ervičkom? Kako bode našel rodno gnezdece? Nakrat privzdigne glavo in se ozira. nNu kaj," misli si, ,,nesreča še ni tako velika, — poJeaii soni se. poloni)! — drugie bodem imel nauk; — kaj ko bi se vrnil zopot v zibelko? Ne, nič več \ zibelko, čas je, da živim tudi s svojim umom." Ecče in se pomiče, kamor oči gledajo. Vžo prileze do vcje: ščipa jo — pre-trda je! dalje, še, še — in prileze do lista, poskuša —• dober je.
BNe", pravi črviček, Bsedaj bode bolj pametno, da me ne straši vetereek," in se skrije za pajčni list.
Pregloje list, zleze na drugi in potem tudi na tretji. Dobro je črvičku! Pihne-H veter — skrije se on za pajčevino; pada-li toča — njegov kožušeek se nc boji dežja; peee-li solnce preveč — smukne on pod list, in se še celo smejo solncu ta šaljivec.
Nu pa so bili za črvička tudi vroči easi. Glej, tu priloti ptičica in ustavi oci nad njim; drugie prileti ter ga sune celo z nosom v rebra. Ali črvieek ni tako noumen; poččue in se potaji, kakor bi bil rartev; in ptičica odleti. Pa bilo je še hujše: črviček zleze pod drug Hstek, a glej — na njem sedi volik, muhast pajek s klešcicami na nogah, pregiba krvavo past in razteza mreže nad urvičkom.
Drugič gredo miino črvička hudobni Ijndje in govore med seboj: BOh, preklieani crvi! stresel bi je najraje vse na zcmljo in dobro pohodil."
Crviček, slišavši take besede, ide v globoko časieo in po ves dan se ne sme prikazati.
V.
Cilej, v tom je prešlo leto; mnogo cvetov je vže odpalo in na njih mestib. se vidijo glavice s sočnatiini zrnci; rano solnee je šlo za gore in «e po večkrat nogo poprej veje vetrič, in po vcfkrat pada silni dež. Črviček opazujo, da listje ni več tako do.hteče in sočnato, solnce ne tako gorko, da tudi on ni več tako živ iu vse na svetu se. mu ne zdi več tako lepo nego li poprej.
nKaj?" misli si, Bdovolj sem živel na svetu; delal sem, ter skusil gorje in radost; pil grenko in sladko rfiso, ponašal se s kozuš^kom, družil se s cvetovi; ni nara živftti vcčno na pustej zeralji, fas je, da bode boljc. To rekši, zacne iskati senčnatoga, skromnega mesta, oddaljcnega od šuma in sveta. Najde ga, naseli se tain in začne važno delo svojega življenja. Misli urareti ter si dela gorailo!
Dolgo sc trudi ž njo, končno slece s sebe svoj lepi kožušček in reče: ,,Tam notri nc bode silo," tcr zaspi v mirnili sanjah. Nestalo je crvifka, le na listu se je zibala njegova brezdušna gomila in skupaj zgrneni kožušček.
Pa ni dolgo spal erviček. Zopet čuti: novo srce zabije v njem, raajhene nožico. probijojo izpod trebuščka in na hrbtu so nekaj zgane; še trenotek — in njegova gomila razpade. Crvieek gleda — nč, on ni črv, ni mu treba lezti po zemlji in lepiti se na listje: razvila so se pri njem velika mavrična kj-ila; on je živ, on je svohočen, on se dvigne ponosno v zrak.
Js rmkega prevel B—c. -------x-------