Poštnina plačane v gotovini. Štev. 12.	V Ljubljani, dne 23. marta 1921.	Leto XXXIV.
„__----------------------------f	... ■■ni..........ii M 11 u ..........
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
Izhaja v i a k o sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu j. 30 K na leto. — Za inozemstvo 50 K. Posamezne številke se prodajajo po 1 K.
Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: UpravniStvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
zeli vsem svojim naročnikom In čitateljem
wDomoSjubw.
________„_g
Preti krivični odmeri davkov.
Že v eni zadnjih številk ^Domoljuba« smo poročali, da je Slovenska ljudska stranka po svojem poslancu dr. Hohnjecu posredovala pri finančnem ministru, ker slovenski davčni referenti še vedno predpisujejo dohodninski davek na podlagi najmanjše obdavčljive vsote 1600 kron, kar pa je popolnoma protizakonito.
Sedaj je zopet poslanec dr. Hohnjec opozoril ministrstvo na krivično nalaganje osebnodohodninskega davka, in sicer s sledečo vlogo:
Dohodnina se na Slovenskem Štajerskem in tudi. v ostalem delu Slovenije poljedelcem, obrtnikom in delavcem od davčnih oblasti odmerja v taki obliki in višini, da je to popolnoma protivno pravici in veljavnim zakonitim določbam. V zvezi s tem je tudi, da se premnogim manj premožnim poljedelcem in obrtnikom na podlagi previsoko odmerjene dohodnine predpiše še višji vojni davek. Nasledek vsega tega je, da bo mnogoteri poljedelec in obrtnik obubožal in se zadolžil. Kinctske-mu stanu, ki je doslej z največjim naporom poleg raznih velikih stroškov nosil ogromna davčna bremena, preti nevarnost, da se bo pod težo vseh obilnih plačil zrušil ter bo gospodarsko propadel.
Smatram kot svojo dolžnost, da gospoda ministra dodatno k temu, kar sem r.avedel v prvem svojem upitu o odmerjanju osebno-dohodninskega davka, opozorim še na nekatere značilne nepravilnosti
pri predpisovanju dohodnine in vojnega davka
1.	Zakon o dohodnini (osebni) z dne 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 §§ 177. do 173. in nasl., določa, da se mora v vsakem okraju sestaviti posebna cenilna komisija za odmero dohodnine oziroma presojanje došlili napovedi. V to komisijo imajo pravico voliti tisti, ki so po zakonu
i obvezani plačevati dohodnino, svoje za-i stopnike, drugi del članov te komisije pa j imenuje vlada. Takih komisij sedaj ni, da-j siravno jih zakon predpisuje in ni prav I nobenega vzroka, da se ne bi mogle sesta-j viti ali voliti. Ker so torej po krivdi davčne ! oblasti oziroma vlada samo ukinjene te . komisije, smatram, da je način, kakor se sedaj predpisuje dohodnina in vojni davek, nezakonit.
2.	Kako pa se torej sedaj pri nas ! predpisuje dohodnina oziroma vojni da-'. vek? Nekatere, posebno izobražene osebe, i sestavijo same na podlagi svojih knjig in
zapiskov napoved o dohodkih in izdatkih. Mnogo pa je takih, ki tega ne storijo, ker niso vešče sestavljanja davčnih napovedi. Kaj se zgodi? Uradniki davčnih oblasti ne verjamejo ne tistemu, ki jc sam napravil | pismeno napoved, in ne tistemu, ki je ust-| meno na davčni oblasti napovedal svoje dohodke in izdatke. Referenti, ki predpisujejo te davke, se poslužujejo za poročevalce ali zaupnike o.veb, ki niti daleko nimajo pojma o gospodarskih razmerah poljedelcev in obrtnikov. Ponajveč so zaupniki davčnih oblasti orožniki in člani finančne straže, i Tako se zgodi, da ima davčna oblast o posamezniku poročila, da je pridelal n. i pr. v svojem vinogradu 30 hI vina, a v res-
; niči ga ie pridelal samo 18 hI. Dotični za-! upnik poroča, da je poljedelec prodal vino j po 24 kron liter, prodal pa ga je res samo i po 18 kron liter. To so velike razlike. In j dasiravno doprinese poljedelec dokaze za svojo trditev, vendar davčna oblast veruje edino-le svojemu zaupniku.	»
Drugi slučaj: Poljedelec proda svoje stare za delo nerabne vole in dobi za nje 24.000 kron (1600 kg po 15 kron). Nakupiti pa si mora mlajše. Te pa mora dražje plačati. Stanejo ga 18.700 kron (1100 kg po 17 kron). Pravilno — po zakonu— bi smel referent šteti med dohodke samo 5300 kron, to je kar je kmet več dobil za prodane vole, kakor je dal za kupljene. A to se ne zgodi! Davčna oblast všteje med dohodke celo vsoto 24.000 kron, celo vsoto 18.700 kron pa noče všteti med izdatke ampak samo en del. Takih slučajev nezakonitega predpisovanja dohodnine je sto-| tine in tisoče. To pa vse samo radi tega, i ker davčna oblast noče odrediti sestave | cenilnih kofisij.
3.	Davčne oblasti tiste osebe, katere ! same ne prizanajo svojih dohodkov in iz-! datkov, to je, ki ne pošljejo svojih napovedi v določenem roku, enostavno kontu-macirajo in jim predpišejo dohodnino in
| vojni davek, kakor se jim zljubi. Zgodi se neštetokrat, da mora marsikateri siromašen poljedelec plačati dohodnino od dohodkov iz vinograJa, dasiravno vinograda ! več nima. Marsikje so namreč opustili vinograde, a to še v zemljiškem katastru, kateri tudi služi davčnim oblastem kot podlaga za odmero dohodnine, ni zabi-lježeno.
4.	Davčna oblast je ukinila v Sloveniji tudi vse deželne prizivne komisije, kakor
ll
iih določa zakon o dohodnini z dne 25. oktobra 189«, drž. zak. št. 220 §§ 177. do 178. in nasl., oziroma osebno davčna novela z dne 23. januarja 1914, drž. zak. št. 13. Tudi v te komisije imajo pravico davkoplačevalci voliti svoje zastopnike. Vsled tega ukinjenja dosedanji način predpisovanja dohodnino in vojnega davka, ki je ž njo v zvezi, popolnoma protizakonit. Vprašam gospoda finančnega ministra: 1. Ali je voljan tem protizakonitostim in nepravilnostim, ki potekajo iz samovolj-
nosti davčnih oblasti, napraviti konec ter takoj odrediti revizijo zadnjega predpisa osebno-dohodninskega davka, ki se nanaša ne samo na letošnje, marveč še tudi na
prejšnja leta?	.
2. Ali je voljan odrediti, da se takoj sestavijo in pokličejo na poslovanje^ po vsej Sloveniji cenilne m prizivne komisije kot' posvetovalni in kontrolni organ davčnih oblasti pri odmerjanju dohodnine in vojnega davka?
fti 1^8 58
W E 3 ^ ' 5 tsu
UNIČEVALNA SODBA SRBSKIH KMET-»V O SAMOSTOJNI STRANKI.
Liberalno-radikalna vlada hoče na vsak ! Zaradi tega svojega izdajstva nad kme-način usilili državi tako ustavo, da bosta ti seveda samostojni poslanci niso mogli
Slovence in Hrvat brez slehernih pravic, več ostat, v klubu srbskih kmetov (zemlje-r.e bodeta si smela sama delati postav, ne J radnikov), temveč so morali izstopiti ter si določati dohodkov in stroškov, nc no-
s;avl;ati svoj h uradnikov, — temveč o vsem naj odločuje Bel g rad in njegovi pokorni slu£e po ccli državi — kmet, ti pa plačuj vc.no večje davke in molči.
Vlada pa ni imela večine za to svojo rekano. Treba ;ib ie dobti. Če ne gre dru-
So osnovali svoj klub, v katerega sta vstopila tudi narodnosocial.stična poslanca (stranka liberalnih delavcev in železničarjev).
Srbski kmetje so na to objavili uradno izjavo, v katerem podaiejo naravnost uničevalno sodbo o slovenski samostoini
ga če, ie treba z denarje*. Mohamedanske i Stanki. V tej izjavi pravijo med drugimi: r-oslance >c kupila z ciobro miii^irdo kron, ! *
i:' jo bodo morali plačati kmetje, sloven rki samosloineži pa so bili bolj po ceni. Dr. \ ošnjak bo dcbil sijajno plačano mesto poslanika v Varšavi, mesar Pucelj na min -slrstvo. Zzto se o*»v»"c'3 dovenski sa-r::s;o'n?ii, da s svojmi glasovi prodado slnvenskiga in hrvatskega kmeta bsl^rsj-s i bankir-k gospodi, ki nam bo sedaj z flasovi slovenskih 'ibcralcev in samosloj-nežev usilila central stično ustavo, kar po-r-enja gospodarski, politični in kulturni po-£in slovenskega in hrvatskega kmeta.
Kaj bo sedaj?
Slovenci ne bomo imeli svojega dežel-rega zbera, k er bi sami sklepali postave, ki so nam primerne. Postave nam bo delala srbska večina v Belgradu.
Slovei.ci bomo še nadaljne milijarde davkov plačevali ter jih pošiljali v Belgrad, odkoder pride '.e majhen del nazaj za slovenske potrebe.
Slovenci ne bomo imeli svoje vlade, temveč kraljevega namestnika, ki je samo Belgradu odgovoren.
Slovenski vojaki bodo še dalje službovali po Macedoniji, Albaniji, Črnigori in bodo vojaki II. vrste.
Tako so samostojni poslanci zapustili kmetski program in se za osebne koristi udinjali liberalizmu, ki je bil vedno najhujši sovražnik slovenskega kmeta.
V stranki Saveza zemljoradnikov ne cb sto'i n kaka diktatura poeedincev, ima pa program in pravila, ki jih je sklenil zbor zn—l;eradnikov in ki se ne sinejo «rodafeti ;;'ti 7', pj'nWrs'<e »>ort!e!fe, niti za kakrš-bcM 5zv^isn:2ar?kc in uvozničarske operacij ... Or^an^acra zes?Veradnikov je bi'a ustanovljena, da d~!a v korišt kmetskega ljudstva, ne na zn Korist poedincev.«
Srbski kmet:e slovenske samostojneže dobro poznajo, saj so dobre tri mesece sedeli skupno v istem klubu in ti srbski kmetje torej sarrostojnežem očitajo, da prodajno program zemlieradnikov, torej kmetske zahteve, za ministrske stolčke, za iz-vozn'ce in uvoznice ter da clelajo za ko-riot "oerlincev fza Puclia in Vošnjaka).
Dalie iz;av'.iaio srbski kmetje o naših simoMoinežih, da so »brez pravega kmet-rkega programa«, in da samostojni program se^toii samo iz »par praktičnih in dobičkonosnih vprašani.«
In kar je najbolj uničevalno, je to, da slovesno srbski kmetje izjavljajo, da se je z istonom samostojnežev iz kluba zemlje-radn'kov izvršilo »ozdravljenje in okrepitev« kmetskega gibanja in napredka.
Torej so srbski kmetje sami prišli do spoznanja, da samostojna kmetska stranka ni kmetska stranka, ter da je kmetskim zahtevam veliko škodovala.
Ugotavljamo samo, da srbski zemlje-radniki niso klerikalci.
66 protestnih sltodov.
Na praznik sv. Jožefa in včerajšnjo nedeljo se je vršilo na Kranjskem 26 sijajno uspelih protestnih shodov proti kulturno-bojnim poskusom, ki jih skušajo izvesti svobodomiselni liberalci.
Vsi shodi so pokazali, kako globoko pojmujejo ljudje namere, ki se pripravljajo od sedanje svobodomiselne vlade in njenih
strank. Pripravljeni so na najhujši odpor proti vsemu, kar bi naj pomagalo uničiti versko vzgojo naše mladine! ter usužnjiti Cerkev v spone državnih oblasti. Korupcija, ki jo uganjajo sedaj kulturnobojneži, razp'amteva ljudi do silnega odpora proti vsej nemorali, ki se širi baš zadnje čase.
Ravno zato pa se njihovi nameni ne
bodo uresničili. Naše ljudstvo jc prajkoslej granitna skala, ki je veternjaško ia pod. kupjivo in zalkoholizirano svobodomiscl-
stvo ne bo premaknilo r^pa.
• • •
V	soboto na dan sv. Jožefa sta se vršila shoda v Poljanah in na Trati nad Škofjo Loko. Oba shoda, na katerih je govoril posl. Gostinčar, sta bila do. bro obiskana. Sprejela sc je soglasno protestna resolucija proti razkristjanjaniu šol in proti »kancelparagraiu. V nedeljo popoldne pa se je vršil shod v Sostrem, na katerem je govoril posl. Gostinčar. Tudi tu so »prejeli zborovalci, katerih )* b.ia nabito polna dvorana, protestne resolucije. Navdušenje za našo stvar raste povso-di.
VŽužemberku se je dne 19, t. in, vršil nad vse sijajen shod. Došlo je na zborovanje nad 2600 ljudi, ki so z nepopisnim ogorčenjem spremljali govor posl. Š! u-1 j a proti nameram svobodomislecev. Bilo je navzočih tudi nekaj demokratov in tistih pet samostojnežev, ki so še v Žužemberku, ToJa tudi ti so soglasno izražali svoio obsodbo nacl delom liberalcev v Belgradu.
Lep shod se je vršil tudi v V e 1. P o r!-1 o g u v Krški dolini, kier sc je zbralo vsč sto mož, ki so z največjo odločnost o protestirali proli kulturnobejnim nameram liberalcev in nemoral, nesnagi, ki jo hočejo ti svobodomiselni gosoodje uvesti prt r.s v škodo ljudstva v šoli, politiki in gosoo-darstvu. Izvajanja urednika Kremžarja so žela vsestransko odobravanje tudi od navzočih par,pristašev samosto ne stranke.
V	Škof ji Loki se ie zbralo v ne-i deljo na stotine mož v dvorani, ki je b la 1 nabito polna. Izvajanja dr. M o h o r i č a so
učinkovala kot električna iskra. Možje nasprotnih političnih strank, ki pa so ostiii še krščanski, so pritrjevali protestu z enako vnemo kot možje iz krščanske organizacije.
V	S e 1 c i h je v natlačeno polni dvorani samih mož govoril dr. S t a n o v n i!;, lei so mu zborovalci viharno prltrjavali,
V	Železnikih jc protestni shod, na katerem je govoril tudi dr. Stanovnik, dosegel velik uspeh.
Veličasten tabor v Trebnjem. Poleg žužemberškega je bil sobotni trebanjski shod edennajsijajnejših teh dni. Pred župniščem na obširnem dvorišču se je zbralo na tisoče ljudstva, ki jc z največjo odločnostjo protestiralo proti namenu protikrščanskih 1'beralcev in njih samostojnih zaveznikov. Dr, Mohoričcv ge-
vor je vsa množica burno odobravala. • * •
Na vseh shodih, odkoder smo dobili doslej poročila, so navzoči dosedanji pristaši samostojnežev molče ali pa naravnost glasno in viharno odobravali proteste proti početju sedanjih protikrščanskih i« sve-bodomiselnih mogotcev v Belgradu, ljudem so se odprle oii in spregledujejo, Vrste krščanskega ljudstva se jačijo in rastejo. Po deželi gre vihar, ki narašča od dne do dne. Ta vihar bo očistil vso gnilobo, ki se je zbirala doslej na površju po»* tike.
Kot en sam orjaški glas gre iz ljudstva: Izvoljeni zastopniki krščanske«'
ljudstva — v boj, neizprosen boji Vaša opozicija bodi nepopustljiva!
Na štajerskem se je včeraj in predvče-raj vršilo, po poročilih, ki smo jih prejeli, 40 shodov.
Na Slovenskem se je tedaj ta dva dni vršilo 66 protestnih shodov. Zborovalo je na desettisoče krščanskih mož,
Hnton Kristan postal — liberalec.
Voditelj socialistične stranke, Id je na kmetih organizirana pod imenom »Kmetsjco-jelavska zvera«, je delavcem, kmetsko-delav-ski zvezi ter »Ljudskemu glasu« pokazal hrbet in odšel med liberalce. Pa ta zgodba ni tako preprosta. Takole je Slo: Kristan je bil predsednik socialistične velike nakupovalne zadruge, obenem pa je bil član neke trgovske družbe, ki je prodajala Nakupovalni zadrugi. Tako je Kristan iz trgovske družbe prodajal Kristanu iz Nakupovalne zadruge — torej samemu sebi in sicer tako, da je Kristanu bolj neslo kot zadrugi. Ker tudi socialni demokrati s takim gospodarstvom niso bili zadovoljni, je Kristan vse skup popustil ter se ponudil liberalni vladi v službo. Le ta ga je nastavila za oskrbnika na posestvih Friderika liabsburSkega v prejšnji južni Ogrski. Iz teh posestev bo dobil prvo leto 15 milijonov plačo. Zato pa jo Kristan moral postati liberalec, kar je tudi rad storil.
Tako socialistični voditelji delajo m delavca in lcmeta. > Ljudski glas«, ki mu je bil Kristan odiešenik, bo molčal in zato tem prid-uejo udrihal po klerikalcih in po duhovnikih.
AH nazaj?
Ko je že v letih 1908 dobila SLS moč v vojvodini Kranjski, je z vso vnemo šla na delo, da porabi svojo politično moč, izključno v izvršitev svojega programa, na katerem je tudi zmagala. Ker se je SLS zavedala, kot se istotako danes, da je nje glavni steber kmetski stan, zato je tudi v prvi vrsti zanj delovala po svojem zastopstvu v dež. odboru. Novo življenje se je začelo za kranjskega kmeta v tistih letih. Razne naredbe in postave so se kar vrstile v korist kmetskemu stanu in še več bi jih bila, da ni oviral^ dunajska vlada. Glavna važnost pa sc je polagala na živinorejo. Uvajalo se je novo pleme iz Tirolske, iz Solnograške in od drugod, novi pleme-njaki, lepe krave nove pasme. Koliko dobrih sadov tega dela se danes vidi v naši živini! Začel se je poduk o umni živinoreji, celi tečaji so se vršili, kjer so deželni kmetski veščaki podučevali ljudstvo o napredku živinoreje z ozirom na paše in pasmo.
Pa še večl Zastopniki ljudstva so ve-c.eli, da kmetov glavni kapital je živina, saj kaka žalost, kaka nesreča za celo kmetsko družino, če se pojavi kaka bolezen v hlevu, ali če celo živinče pogine. Zato se je vnel cel boj med deželnim odborom in ži-vinozdravniki, med katerimi je bil najhujši sedanji prijatelj samostojnih demokrat Rib-nilcar. Deželni odbor je namreč začel prire-
jati tečaje, na katerih bi se kmetski možje in fantje poučevali, kako v pnvi sili pomagati pri živinskih nezgodah,
Tečaji za živinozdravnišfcvo se sicer končno niso obdržali, pač pa se je na živinorejskih predavanjih poučevalo, kako pomagati od živinskih nezgodah. Pripeljali smo na tečaj kar živinče in na istem je pre-davatelj-živinozdravnik kazal posamezne zdravniške slučaje. Ustanovile so se nato mnogobrojne živinorejske zadruge, ki so imele namen nadaljevati delo, pričeto na tečajih in nabaviti predvsem če moč za vsak okoliš posebej ono orodje, ki se najnujnejše in največkrat rabi pri živinskih boleznih. Deželni odbor je še dal denarno, podporo in tako si je vsaka bolj delujoča zadruga nabavila trokar, ki se rabi, če živino napenja, irigator pri notranjih boleznih indr , Vsaka zadruga si je omislila tudi razna razkuževalna sredstva. Najvišja oblast v deželi deželni zbor in odbor sta v to kmetu dajala podpore, ker v tem tiči velik napredek živinorejca, In vlada, ki tega ne razume, ta vlada tudi ne razume kmet-skih potreb in kmetskih koristi, še manj pa kmetski napredek. In tak nazadnjaški duh je zavel v naši Sloveniji v sedanjih dneh. O tem nam govori slučaj, ko je orožnik zavednemu kmetu v dobropoljskem okolišu zaplenil trokar in irigator ter lizol, vse to oddal sodišču in kmet bo sojen pri glavarstvu, češ da ravna proti zakonu, ko živinorejcem pomaga v živinskih nesrečah. To je prežalosten dogodek, ki mora dvigniti slednjega kmeta na noge, da on pojasni vladajoči gospodi, kaj je glavni paragraf v deželi: napredek in blagostanje ljudstva, ne pa šikaniranje cd strani nevednega žandarja. Torej od 1, 1908 do 1914 so se izdajale svote za pouk, podpore za nabavo raznih koristnih inštrumentov, zdaj pa naj vse to postane plen žandarjev in predmet kazenskih obsodb. Tega SLS ne sme pustiti nikdar, vse kmetske organizacije in živinorejske zadruge morajo glasno zaklicati, da se sliši v Ljubljano in v Belgrad. Doslej niste pokazali ljubezni do kmeta nikjer drugje kot v tem, da mu nakladate vsak mesec nove davke in določate ceno njegovim pridelkom, druge pa pustite proste, spravili ste naš les pod svojo oblast, da kmet ni gospodar več svojega gozda, zdaj pa hočete nam vzeti še to, kar si je kmet tekom let sam priboril —• tega ne damo, tega ne pustimo. Če nimate smisla, da bi kmetu pomagali, pustite mu vsaj, di si pomaga sam in ne gonite nanj žandarjev. Tak bodi naš glas, pa krepak in vstrajen. Mnogim sc bo zdelo to morda malenkostno, a kdor pozna politiko in značaje sedanjega časa, bo za tem uzrl ljudi, katerim je lasten zaslužek več nego cel kmetov hlev in cel grunt.	Š.
Kancelparagraf.
n.
Zadnjič smo dokazali, da ima sv. Cerkev sveto dolžnost, da s svojega uradnega mesta dvigne glas proti sokolski t. j. brez-verski vzgoji otrok v soli, ki no bo več učilnica in vzgojevalnica naše mladine*
temveč javna pohujševalnica. Pri nas so cerkvene oblasti to tudi storile in tudi za-naprej ne bodo molčale; čeprav se stokrat 3nido ves judovski veliki zbor in kaznuje apostole z bičem kancelparagrafa. >Boga je treba bolj poslušati kot ljudi,« bo od* govor Cerkve in odgovor vsakega vernega katoličana.
Druga stvar, ki je v svojem bistvu strogo verska in o kateri Cerkev mora govoriti, in o kateri duhovnik tudi na priž-nici ne sme molčati, je zakon. Za!;on je zakrament, in o zakramentih more in ima govoriti ter odločati samo Cerkev ia nihče drugi. Sv. Cerkev določa, kdaj katoliški verniki zakrament veljavno prejmejo, torej tudi, kako se mora prejeti zakrament sv. zalfona, da je pred vestjo in pred Bogom in pred ljudmi veljaven. Sv. Cerkev kot čuvajka Kristusovih naukov mora zvesto čuvati, da vsi ti nauki ostanejo čisti in nepokvarjeni in jo v ta namen tudi večino vodi sv. Duh, da nikdar v tem oziru ne zgreši prave poti.
Toda kaj se godi? Brezvercem in svo-bodomiselcem se zdi nerazdružljivi katoliški zakon prevelik jarem. Zakon je po njih mnenju v prvi vrsti spolna naslada, ki naj se večkrat menja, da naslada ostane naslada. Katoliški zakon pa je v prvi vrsti dolžnost — dolžnost med zakonskima in dolžnost do otrok in zato po božji zapovedi nerazdružljiv.
Zato hočejo brezverni politiki in državniki odpraviti zakrament sv. zakona ter namesto njega vpeljati navadno trgovsko pogodbo, ki jo mož in žena lahko razde-reta, ko ni več naslade. Brezverni politiki in državniki nasilno posegajo r sveto zakladnico katoliške Cerkve, oropajo iz nje sedmi sv. zakrament in ga ponižajo v navadno priležništvo in prešuštvo.
Cerkev bi ne bila več Cerkev, bi ne bila več čuvajka Kristusovih naukov, ne več delivka milosti in zakramentov, ako ne bi ob takem nasilnem ropu — rop je tudi, če ga izvrši država v imenu postave — glasno ugovarjala v pastirskih pismih, na prižnici itd. Toda ko bo duhovnik iz-pregovoril na prižnici besedo, da je zakrament sv. zakona samo verska zadeva, ko bo škof izdal pastirsko pismo, da Cerkev glasno in slovesno protestira proti ropu Kristusovih ustanov, proti skrunitvi sv. zakramentov, tedaj bo ves krščeni in nekrščeni Izrael ves samostojni in nesamostojni liberalizem zakričal: Politika v cerkvi! Zakaj pa imamo kancelparagraf? V ječo z duhovniki, škofa zaprimo I
Iz tega je več kot jasno, da se s kan-celparagrafom kratijo in omejujejo osnovno in najsvetejše pravice katoliške Cerkve ,da se tej veliki učiteljici in vzgojiteljici narodov, ki jo je ustanovil Kristus, hoče vzeti njena bistvena naloga: pouk in vzgoja ljudstva. Mutasta učiteljica in slepa voditeljica, kakor so druge vere, ki so prešle v državno sužnost.
In kancelparagraf so predlagali samostojneži, in sami pravijo, da zato, da branijo sv. vero. Enake razloge je navajala farizejska stranka, ko je Kristusa na smrt obsodila,
IDI, klerikalci.
(Koneo.)
Znamenje klerikalnega duha med mladino je zlasti viteštvo. Viteški je tisti, ki se neustrašeno postavi na stran preganjanega. Neka umirajoča mati je dala svojemu sinu — enemu izmed katoliških voditeljev — to-le naročilo: Sin moji Stoj vedno na strani malih, slabotnih, preganjanih. Večina politikov si s takim testamentom ne ve nič pomagati. Premalo nese.
Tembolj pa mora nam preiti v meso in kri. Boj za svobodo — in tak je naš boj — je že raditega klerikalen, ker je kato- , liški duhovnik tisti, ki ga najbolj preganjajo in sovražijo. To zadostuje, da se povsod, v družbi, v delavnici, v gostilni, v vlaku postavimo za duhovnikovo čast. V tej točki moramo imeti neko sveto občutljivost, krščansko nervoznost in reči: tega ne trpimo.
Znamenje klerikalnega duha med mladino je tudi pokorščina do Cerkve. Sto let so oznanjali od vseli strani vso mogočo svobodo. In kaj je posledica te hvalisane svobode? Razdejanje vsakega reda, revolucija, anarhija, popolna zmeda. Gotovo, svoboda mora biti. Niti posamezniki niti država ne morejo brez nje živeti. Pa kar je treba bolj kot vse drugo oznanovati vsepovsod, je red, pokorščina, dolžnost. Kuto-ličanstvo jc red. Klerikalec mora biti učenec reda in discipline. Zlasti pa napram najvišji in najsvetejši oblasti, napram sv. Cerkvi.
Končno je znamenje klerikalnega duha med našo mladino: zaupanje! Dobro vemo, da leži med šolsko klopjo in kasarno doba kipenja in vrenja, čas viharjev, poskušenj in odločitve. Kar pomenja človek za ta in oni svet, to je v potu svojega obraza iz trdega kamna izklesal največ v teh letih. Ker pa ni vse, kar človek v delavnici te svoje mladosti izkleše in pre-obliči, mojstrsko delo, nasprotno veliko ponesrečenega, nerabnega, veliko izvr/.ka, česar se mlad človek sramuje, zato toliko prikrivanja, skrivanja, neodkritosti, odtod v teh letih marsikje tak strah pred duhovnikom.
Pa nič ne pomaga. Kdor se skriva, se izdaja. Duhovnik je že preveč globoko gledal v mlada srca, da ne bi spoznal tudi takega človeka, ki hoče ostati nepoznan. Nikdar pa človek bolj ne potrebuje vodstva in pomoči kot v mladostni dobi kipenja in vrenja. Nikjer ni pameten svet bolj na mestu. Noben protiklerikalizem ni bolj usodepoln kot mladostni. Zato je v korist mladini in narodu, če mladino hočemo klerikalno vzgajati. Mladina, ki ima doma in v spovednici do duhovnika zaupanje, se nikdar ne izgubi. Zato pa ni dovolj samo zunanji klerikalizem, treba je tudi notranjega.
Mi, klerikalci! Prijatelji 1 Klerikalizem ni lestva, po kateri bi duhovniki plezali do zunanjih časti in gospodstva. Če bi bil to klerikalizem, bi bil jaz prvi protikle-rikalec. Nobena stvar katoliški duhovščini bolj ne škoduje kot neevangeljski in ne-apostolski pohlep po zunanjem gospod-stvu. Zgodovina nas uči, da vse to za duhovnike in Cerkev ni nikdar imelo dobre-
4'
ga konca. Na drugi strani pa je naše trdno prepričanje, da temelji sreča naroda na nerazdružljivi ljubezni in zvestobi med duhovščino in ljudstvom, torej v klerika-lizmu. Duhovščina in ljudstvo morata biti eno. Kar je Bog zvezal, naj človek ne loči, tudi tukaj ne.
Vsak protiklerikalizem vede v propast, pride od satana in vodi k satanu. To dokazuje svetovna vojska. Ne moremo nikdar dovolj poudariti dejstva: ko so si velesile napovedale svetovno vojsko, ki je napravila toliko neizmernega gorja še za nekaj desetletij naprej ni bilo ined njimi ne eno klerikalne vlade. Vsa tedanja politika je bila odločno protiklerikalna. Svetovna vojska je njeno delo. In kadar bo to protiklerikalno divjanje izpreinenilo ves svet v puščavo, takrat bodo krščanski narodi — kakor se je zgodilo to po preseljevanju narodov — kLicali duhovnika, da jim ustvari nov svet.
IIIM II.....t........—HM
Vsem Kmefskim zvezam! Vsem zadrugarjem!
V	ponedeljek, dne 4. aprila se bo vršil v Ljubljani na verandi hotela »Union« celodnevno posvetovanje delegatov Kmetskih zvez in zadrugarjev o važnih gospodarskih in organizatoričnih vprašanj.h. Na-čelstvo Jugoslov. Kraetske zveze je sklenilo, da sc morajo tega posvetovanja udeležiti vse Okrajne Kmetske zveze po svojih delegatih. Posvetovanje se bo pričelo ob 10. uri dopodne in bo trajalo cel dan. Poživljamo vse Kmetske zveze in zadružne delavce, da se tega sestanka zanesljivo j udeleže. Vsak udeleženec naj prinese potrdilo svoje organizacije, da jo na sestanku zastopa.
Na shodu bodo poročali poslanci in tudi drugi referenti.
Za načelstvo Jugoslov. Kmetske zvezej Janez Erodar, 1. r, narodni poslanec.
Vse narobe.
Do neba smrdeča kupčija, ki so jo sklenili samostojni kmetje v Belgradu z liberalci na račun slovenskega kmeta, jo »Kmetijski list« tako zmešala, da nič več ne ve, kje se ga glava drži. Nekaj tako čudovito smešnega iz Žer-javove tiskarne, kjer se ta ubogi list tiska, še ni izšlo.
Poslušajte!
S prav posebno vidnim tiskom oznanja
>da Ji laž »Slovenčevo« besedičenje e razkolu med nami (t. j. samostojueži) in nem-ljeradniki iz Bosne in Srbije.
V	istem času pa so samostojneži v Belgradu že izstopili iz kluba zemljeradnikov in v istem času srbslri zemljeradniki izrekli tako uničujočo sodbo o slovenskih samostojnežih, da še »Domoljub« ni nikdar napisal tuko hude obsodbe o njih.
In ^Kmetijski list« pravi, da 2Slovenec« laže, če piše o razkolu. Kdo laže, kdo? Povej zmešani Kmetijski list?
Dalje pravi »Kmetijski Ust«, da niso privesek liberalne stranke in da mi lažemo, če jim to očitamo. Pa kako, zmešani tovariš raz-
ložiš to uganko: Klub zemljeradnikov, ko 8o bili njegovi člani tudi še slovenski samostojneži, sklene predlagati svoj lastni načrt ustave. Ko pa pride v ustavnem odboru glasovanje, slovenski samostojnež prelomi sklep lastnega kluba in glasuje z liberalci za liberalni centralizem. Ali dalje: Slovenski samostojni zapuste srbskega kmeta, ki ima precej zdravo pamet, in se za osebne koristi in ministrski stolček proda liberalcem, da bodo le-ti lahko uvedli centralizem nad slovenskega kmeta, Ali imamo prav ali ne, če trdimo, da ste samostojneži samo privesek liberalne stranke, kakor vam je to tudi povedal srbski zemlje-radnik Avrainovič?
Daljo: »Kmetijski list« trdi: >Laž je, da so naši poslanci proti veri«. In vendar sto predlagali kancelparagraf, ki je odločno in izrazilo proti veri. Ali morete to lajiti? Kdo torej laže? Ah ni potem vsak vaš članek, v katerem zagovarjate vero, na drugi strani pa predlagate izrazite protiverske državne postave, sama hinavščina? Povejte, povejte I
Izvoz živine I Ali ni bilo zadužništvo v prvi vrsti slovensko, tisto, ki je vedno pritiskalo na Belgrad, naj se ta zadeva pravično uredi. In se je sklenila samo na pritisk zadružništva. Vi ste pri tem nedolžni in se lastite Uijili zaslug.
Davki! Ali jih ni naložil liberalni minister Stojanovič, pristaš liberalne stranke, katere del je tudi vaša stranka. Povejte, povejte I
Iz Kmetskih Zvez.
SHOD KMETSKE ZVEZE V KRANJU.
Velikonočni torek ob 11. uri bo v Kranin v »Ljudskem domu« shod »Kmetske zveze za kranjski okrai«. Kmetic in kmetice, pridite na shod v obilnem Številu! Gre za vašo blaginjo! Časi so resni in nujno ie treba, da nastopno kmetic in pokažejo svoio moč.
ŠT. VID NAD LJUBLJANO.
V nedeljo, dne 13. t. m. sc .ie pri nas vršil« predavani« J. K. Z., na katerem je predaval prof. 1'engov o večkratnih rzrefkih gospodarskih kriz r posameznih državah, o pomenu akcijskih družb iu njih koristi * ozirom na potrebe delovnega ljudstva, o potrebi generalnih organizacij raznih stanov, potoin katerih šele bi bil uspešnejši razvoj dobrega gospodarstva in trgovutva, o naraščanju cen pri pomanjkanju blaga, oziroma padanju ccii pri kopičenju ali vetji produkciji, kar ne hi l)i}» nobena nesreča za ljudstvo, ako oi bilo po stanovih brezizjemno in celotno nrgoiriirano v gospodarskih generalni« zvezah, ie z ozirom na dejstvo, da je posameznik navezan na družbo, potom katere ficlo bo zainoro pravilno razvijati in kriti svojo potrebe. Kako napačno pa jo načelo, ki ga poudarjajo naši liberalci; seveda, kot kapitalisti ho seveda boje, za svoje bogastvo, da bi ga pravilno uživala celokupna človeška družba, zato stoje na sta-liSčn: vsak zase, kar jc krivično in nesmiseln«, posebno pa Se pri današnjih razmerah. I. C.
DELOVANJE OKRAJNE KMETSKE ZVEZE ZA LITIJSKI OKRAJ.
Naša okr. Kmeiska zveza se pridno tžib-lle. Neprestano dela na to, da bi se v vsen Sarah, oziroma občinah krajevne Kmetske zveze lepo razvile in da bi se res vsi krscan-ske misleči kmetie v okraju združili v eno krepko armado. Za boliši razvoj kmetskih organizacij je priredila obenem s podružnico Kmetijske družbe v Šmartnem gospodarsko-izobraževalni tečaj od 27. februarja do 2. map ca. Vršil se ie v Društvenem domu v Smari-nem in ie prav lepo uspel. — Kmetijska po* družnica fe priredila tri predavanja: ° zdravstvu ie predaval g. živinozdravnik ter ne: potem o umnem poliedelstvu. zlasti o v menu gnojil, tn tretje o živinoreji, predaval z< kmet. strokovnjak Prijate«. Kmetska zveza i«
»a orircdila tri velika predavanja. ki so jih imeli gg. dr. Moborič. dr. Kulovec in dr. Basaj. Zadnji ie temeljito razložil razvoi in pomen Kmetskih zadrug. Ta predavanla so bila zju-fraf in zvečer. Čez dan so pa imeli udeleženci iz seredutih Kmetskih zvez predavanja o vodstvu kmetskih organizacij. Zastopane so bile K. Z. Trebcljevo, Kresnice, Hotič. Primslcovo, Št. Vid pri Stični. Čatež, St. Križ pri Litiji, Sava. Čemšeuik. Vsi so se izjavili prav pohvalno o tečaju iti obliubiM, da pridejo drugo leto zopet in pripeljejo Se novih tovarišev. Udeležba pri gospodarskih r-redavaniih fe bila ICO—150. pri organizacijskih 30 -50. Upamo, da bo tečaj rodil prav leče uspehe za našega feroets. vendar bi lahko dosegel več, če bi bila udeležba iz domače fare kaj boliša. Ob večerih ic priredilo Izobraževalno društvo igrici »Vse naše« iu »Kje je meia?«
SEJA OKH. KMFTSKE ZVEZH V SMARTNHH FBI LITIJI
u« Je vršita eli sklepu tečaja dne 2. mana t. L K seji f*> bili radi rainih točk dnevnega reda porabljeni oI<eliiki župani in občinski odborniki SLS. Udeležili so »e župani ii »T. Krila pri Litiji, i« Priraskovega, Polšnika, Sare, Ilotiča, Kresnlr, Trebeljevega, Smartna ia Litije. Vseh udeležencev pri »ejl je bilo okoli 100. 1. Najprej je poda! dr. Kaiovec, tajnik SLS, porcčilo o političnem de-iaju. Delovanje Jugoslovanskega kluba ?» vzeli navzriči * velikim odobravanjem sa »nanj«. — 2. •Sledilo jo poročilo o bližajočih se občinskih volitvah. Vsi Kiutopniki euoa-lasno protestirajo, da se jo spremenil ie potrjeni »Minski volivni red in vzela voltvra pravica našim pridnim luieUkim Sennm in dekletom — B Silen« sc, da bo rjeia »k?. K. Z. ji»napr"j v reke sadovo topilnito svinra t litiji, ki je, kadar jo bila v obrata, delala kmetom tele •kolice veliko škod«. Zadeva se mora urediti tako, da ae bo sploh avbene nevarnosti več za kmetijstvo našega okraja. — Navnoči prizadeti oho. aastopaiki »o obljubili okr. K. Z. pri tem svojo pomoč. — 4. Ugotovi se, d* vlada v uaJera okraju mod enim dolom kmetskega ljudstva neznosno pomanjkanje. Ljudem se mora pomagati. Okr. K. Z. bo vzela vso stvar s porušijo ob?, sastopuikov v roko — in profila poslane« Jugoa!. kluba, da bodo »poslovali ud strnili vUdo vse potrebno, da »o reši io ljudi Iz njih bednega stanja. — 5. Sklenil ko jo protest orni krivičnemu predpisovanju donetbiiaskoga davka in sploh proti temo davka, ki so naj tak, kakor j« sedaj, odpravi oz. začno predpisovati šolo «m1 vtiiko višjo vsot« — Storilo st je ie vri važnih sklepov za razvoj kmetsko organizacije, na kar jo biia mei«i ii*kljui*bn ob splošnem prepričanju na-VMeib, d« j» Kmetcka Zveza glavna trdnjava nalogu kmeta.
MIRNA PEC.
V nedeljo, dne 13. marca 1921, ee te vršil no jutranji maši redni občni zbor K. Z. v mostovih Društvenega doma. O političnem položaju fe poročal g. dr. Ivo Česnik. V kratkih, a jasnih besedth nam jc očrtal delo v ustavnem odbora. On« stranke, ki so pred volitvami naiveS obljubovalc. delajo najmanj. Sa-raoeioini, ki so isnsli polna usta medu za kmeta, so potegnili s liberalci. — Tajnik g. Manda is Novega mesta {e r>ovdaria' pomen in potrebo organizacije z a kmeta. Sai ic 80 odstotkov kmetskega ljudstva v Jugoslaviji, a pravic ».na nikskih, To nc sme iti dalje, dovoli čnea smo prenašali težki jarem brezpravnosti. Strnimo tovef svoic vrste in zahtevajmo, kar nsrn Ose. Za načelnika je bil izvoljen posestnik Jože Zupančič iz BiSkc vasi. G. župnik le toda! poročilo o delovanju K. Z. v pretekli poslovni dobi. Sprejete so bile resolucije: Zaupnica Jugoslovanskemu klubu za njegovo delovanje, energičen protest proti ukiuienju že od regenta podpisane volilne pravice za ženske, protest pro'i kuliurnoboinim poizkusom ministra Pribečivičs. oroti »okolizaciji v naše sole, ker niknkor ne moremo dopustili, da bi se otrokom že v Šolah trgala iz src vera. ki le bila fn re že našemu narodu najdražja. — Odbor K. Z.
TRŽIČ.
Kmečka zveza za tržiški sodni okraj je v scii dne 20. t. m, sklenila soglasno sledeče predloge, ki so bili poslani tudi i. Pasiču. ministrskemu predsedniku v Belgradu: 1. Izrekamo pocolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu in zahvalo za njegov odločni bol za samo-
1 upravo Slovenije. 2. Protestiramo zoper vpeljavo svobodomiselnega sokolskega duha v j naše šole in sovražno razpoloženje proti ka-I toliški cerkvi v ustavnem odboru. 3. Izrekamo se zoper nezakonito odmero o"?ebnodohodnin-skega in direktnega davka. 4. Protestiramo zoper spremembo občinskega volilnega reda za Slovenijo in ukinjenie ženske volilne pravice. 5. Protestiramo proti morebitni vpeljavi novega poletnega časa.
SV. VID NA PLANINI (ŠTAJERSKO).
Lep ie bil shod Kmečke zveze pri nas dne 15. februarja 1.1.. ko nam ie g. JVL Kraajc vrlo zanimivo razlagal o našem političnem položaju. Navdušeni mnogošteviioi zborovalci onem sosednih občin so se živahno in stvarno udeleževali debate in so staviti tako primerne resolucije. Dobro »cel ie tudi naš protestni shod dne 13. t. m; Zborovalci Kmetske zveze so sklenili odooslati Jugoslovanskemu klubu v Belgrad protest proti kulturnobojr:emu kan-celpara grafu, ki ima namea zasužniti Cerkev; proti razkristianieaju šole; »roti določbi, da se bodo občinske volitve vršile na podlagi starih volilnih imenikov za konstimanto; proti zakonu, ki odreka Sentkam volilna oravico. Soglasno se zahteva avtonomija za Slovenijo, kakor jo označijo poslanci S. L. S.

Razgled po s?eio.
PO KATOLIŠKEM SVETU.
Krščanska w>la zmsgala. V državi Michigan v Združenih državah so hoteli nvobo<loiniselci, da bi se odpravilo versko ?ole. Tooa narod je z dvelre-tjinaka večino glasov odložil proti tej nameri. Katoličani ao pridno delali. Tudi verni protestantje »o glasovali a katoličani. Da ni bilo od strani fra-masonov toliko neapodobnih letakov in pa laži o verskih &olah, ki so pa i! mnogo ubogale, bi bila zmaga še večja.
BUSIJA.
Poloiaj boljševikor s« je po »»dnjih vesteh Kiiatno »boljšat. Zadnje vogli so bile tudi deloma neroiinUne. Sirili so jih namreč predvsem Poljaki in Ktimnni, katerim je bilo najre« na tem, da bolj-čerišk« vlado ravvpijejo kot na thkejJaj« »mrt obsojeno. Po novejših poročilih boljševiki povsod Kmajujcjo. Navzeli so tudi glavno uporniško mestu Kronštat. Pri tem so jim menda pomagali Kitajci. Uporniki, ki s« valrd poraza beiali ii SroHštata, so pri »db.edu uničili 6o dve vajin ladiji. Tudi na gorovju r Kavkazu boljševiki dtscgli zopet novo i nspahe. Z AagleM m pravkar podpisali trsoriasko pogodbo. Pri tem so Angležem obljubili, da n« b*do podpirali njenih upeinikov v Indiji. Torej b«ljš«viki ni.* so tok« pri koni-u, sicer bi Anglija ne ikl?pala x njimi uikakib p*codb.
IZ OSTALEGA SVETA.
Italija j« v nedeljo obhajf.la slovesa« unekuijo z*i.'«dep.ega »zarmja, l>a je bilo pri tem dosti kričanja in samohvala si s»mi lahko mislim«. — Sirijo Be tudi vesti o ministrski krizi. — Rnmanija so bo letos proslavila «fl Velik« Romunijo. Kralj so be dal ob tej priliki sa«va kronati. - Nemčijo zavezniki čimdalj« b:;ij stiskajo in pošiljajo nova fate v zasedeBO pokrajine. Nemčijt e<! vedno trdi, d.i stavljenih pojojev ne more izpolhitt in j« radi nasilja, ki g* zavezniki izvajajo nad nj«, poilala protest na zvsso narodov. Seveda tudi to ne bo nič po-masalo, ker tridi v iveii narodov odločujejo ti Ka-vejniki. — NeniSka Avttrijs jo nesrečna država. Zato jo v stiski cel» njeni lastni državljani zapuščajo. 'Jfirolel »« nanireč na vsak načlu liočejo ločiti od nje in se pridružiti Bavarski. Menda so kar resno pripravljajo na volitve, da bi prišli pod Bavarsko. Morda bi žo tudi koroški nemčurji danes rajši glasovali za Jugoslavijo, ko jo vsaka nrS* brona vredna pot nemškoavstrijskih. — Milena, vdova po biv-i šcin črnogorskem kralju Nikiti, jo izdala oklir, da i se hoče šo vnaprej boriti za samostojna Črno goro. Bivši prestolonaslednik Danila je uvidel, da iz to moko ne bo kruha in so je prcbtelu odpovedal. — Na Kitajskem »o imeli silovit pttres. Vsled potresa je bilo »kr»g 10.080 ljudi pedsutih ia pobitih.
IZ RAKU PRI KRŠKEM.
Ruškim libcralrom je naš gospod župnik M. Skorjam »čividno trn v peti. Zakaj, io vedo! Na vso uačino ga skušajo spraviti ob ugled in zaupanje. Minali mesec pa so se zopet poslužill ^Domovine«, ki so ji poslali nesramen dopis, v katerem ga blatijo na uajpodlejši način, ter so tisto številko razposlali } o vsej župniji, češ, zdaj smo mu pa zadali »smrion i udarec. — Očitajo mu vso mogoče; toda že vemo, kam pes taeo moli. — Dosedanji izkori ščevalci ljudstva, ki jim jo sla tako >pšeniea v klasje* (pri tem no mislimo naših trgovcev) so pi ravi.o * župnikom škerjaneom doživeli »nevihto in >toča jo pobila to pšenicoc, — bi radi prišli zo pel do veljave. Pa no bo nič. Le pišito o i K met podružnici« kakor hočete, mi vemo, da tudi naj boljša armada razpade, čo je zraven izdajavef. — iu vodovod pu posojilmea! — Voda ni nikoli rada teklu v hrib, ta stara pesem so poje, kar jo raški vodovod. Zakaj, bi vedel povedati ključavničar Na.-at. — Posojilnica je v najboljšem redu in se ne bojimo revizorja. Vemo, da bi ravno pri posojilnici, to jo v zadevi glede denarja radi ljudi zbegali, kei so ravno v denarnih zadevah najbolj občutljivi. — Vriva sc nam sumnja, da imajo naši libe-\ilei pomočnika, ki pozna sveto pismo, ker ve, kolikokrat jo mana padala v puščavi, vidi se, da zna latinski, ker rabi izraze »referent« in »eksponent«. Kdor jo zdelal le >9. golo« na Vrhniki »pod mostom« no sina latinski in indi ne kakšen ardurski pisar. Najbržje je pomočnik raških liberalcev kak gospod »zguba«, ki mu »Dominus vobisoum« ne do-naša voč kruha. — Gospod pomočnik »Zguba«, žalostno je, da iščete mane pri liberalcih in popivate vino za Judeievi gr >še! — Pošteno ruško ljudstva spreglej, kdo je »štrajienga božja« za Rako? — Gospod župnik, poznamo Vašo nesebičnost in požrtvovalnost Zaupamo Vam, torej le naprej po začrtani poti!
SKOFJA LOKA.
Pri nas ue govorimo veliko, pa vendar pridno delamo. Pač, na praznik sv. Jožefa smo pa tudi mi spregovorili) Imeli smo velik shod zoper one ljudi, ki preganjajo Cerkev in skušajo iz šole odpraviti versko vzgojo. Velika društvena dvorana ie bila tako nabita, da je mnogo poslušalcev moralo ostati vzunaj. Na tem shodu smo šele spoznali vso hudobHo ia hinavščino n.iših liberalcev in javno protesti« rali proti njihovim knlturaobojnim načrtom. Pa nismo samo protestirali, sedaj bomo tudi mi na noge stopili in pokazali tem ljudem, da znamo tudi dejansko braniti vero in krščansko šolo. Posebno smo hvaležni, da smo spoznali Sokole in zvedeli, kaj ti ptiči hočejo. V Loki si menda znašajo gnezdo — in seveda tudi v nedeljo in praznik, ker so ptičje vrste. Čudno se nam zdi, da so bili ti liudie tako nesramni in so še celo okrog kmetov iskali lesa in denar^ za sokolski dom. To so beraški milijonarji, veletrgovci z lesom, pa hodijo k nam smreke beračit. Pa zakaj? Zato. da si zidajo dom. kjer bodo plesali in učili zabavljati mladino zoper vero in Cerkev. Ne mHite, da cmo kmetje tako neumni, da bi vam šli na 11-manice. Smo že videli, kakšni verni kristjani ste, kako spoštujete praznike in hodite v cerkev Hvala Bogu. da ste se enkrat pokazali. Sedss? vemo, kai je to Sokol, in bomo že pokazali vrata vsakemu, kdor bo še prišel agiti-rat nli pa nabirat za te uboče liberalne mestne postopače, ki nimajo zadosti prostora, da bi r.e rnor^'1. flow Se obračunali pri volitvah in takrat bedo prišli na dan vsi ncSlemnlrni bankovci, ne samo tisti, s katerimi ste hoteli našega župana zapreti, ampak tudi tisti, ki norijo pečat Čitalnice, verižništva in različnih sokolskih bogataševi — Vsi pošteni starši pa stopimo skupaj in zapišimo svoje sinove k našemu društvu in našim Orlom, ki neutrudno delajo za pošteno vzgojo naše mladine)
SEMIČ.
Od zadnjega poročila se je pri nas zgodilo že marsikaj novega. Pri sv. Btku in v Gorenjcih so dobili n«vo jeklene zvonove. Prvi tehta 480 kg, drugi 270 kg. Tudi druga cerkve bodo kmalu sle-
ijlc _ V Ivotii jo pogorelo par zidai c. Z< žgal c naibri zopet železniški stroj. - Naša hromimi« jo
izsnbila svojega načelnika. l*o kratki bolezni
?e°PumTva£ltafi-S«. P" domače Dunajčan IHl jo
ibfo spoštovan in zaveden krščanski mož. Orli so svojega podpornega člana spremili k večnemu počitku v krojih. 1'ridiiim otrokom iskreno sozalje! — Kako znajo naše oblasti vzgajati v ljudeh zaupanje" do sobo in ljubezen do držuvc, kažo tožba, ki se je pred kratkim vršila zoper našega gg. župnika i n tajnika. Neznani podlež si kar na lepim izmisli zoper nje vclcizdajniške besede in dejanja in ju naznani z navedbo eele vrete prič državnemu pravdništvu. Državno pravdništvo na to ovadbo, ki ie bila po izjavi merodajnih gospodov brez podpisa, preeej dvigne tožbo. Ker seveda nobena izmed prič ni ničesar vedela o kakih takih besedah, ali dejanjih, se je tožba za prizadeta končala častno ne pa tako za .ožitelja. Koliko nepotrebnih ne-priielnosti in skrbi jima jc prizadel. Brezvestno m sramotno je, da gro oblast na Um ovadbam bron podpisa. Takih lahko dobi od brezvestnih ljudi vsak dan na rente. Veleizdajnikov naj gre iskat v Bclgrad!
IZ PREDTRGA.
Dne T. marca lanskega leta je uničil ogenj pri nas osmim posestnikom vsa poslopja, nekaterim tudi vse orodje, vozove, stroje iu tudi nekaj živine. Bili smo v veliki potrebi in sili, ker pri nas šo več-Jidel blizo doma lesa nimajo, ampak le daleč vrh goro llovce. Nc vem, kako bi bilo z nami, to bi ne bilo usmiljenih src naših dobrih ljudi, ki sto nam tako obilno z vsakovrstnimi darovi pripomogli tako, ita smo do sedaj že skoraj vse potrebno postavili in popravili. Zelo velike hvaležnost smo torej dolžni svojim darovalcem, zato izrekamo vsem dobrotnikom zahvalo in želimo, naj vam Bog tisočero poplača.	Matija Kalan, kmet. i
MO*E PRI SMLEDNIKU.
Dne 5. marca je bi! praznik splošnega veselja ra ve tunc; pripeljali so na lepo okrašenem vozu dva r.ova bronasta zvonova iz strojne livarne v Ljubljani. Malega imamo »e od prej. tako da imamo ziLtj tri. Veliki tehta 711, srednji il% kg. Med lepimi okrn-ki iu podobami naših zavetnikov imata pomenljive napise. Vsa vas se jc odela v mlaje, vence in slavoloke. Tndi Dragočajua, ki spada k naši vasi in jim poj« na»i zvonovi, se je zelo častno obnesla, vsa pot pa njih zemlji je biia okrašena. Največjo veselje jc pa bilo, ko smo ob tednu zatuli lepo zvončnic. Bes Ercčno izbrani glasovi. JJclo hvali mojstra, l ast pa tudi Francu Jermanu, kovaškemu mojstru iz Doba pri Ljubljani, ki jih je tako hitro in varno postavil po novcin od njega iznajdcncin načinu, da zvonovi zelo lahko počasi in lep« ubrano tečejo. Zvonovom daj Bog srečnejšo bodočnost kot njih prednikom. Da bo se poznim rodovom veljal klic s slavoloka: Od dela in truda k molitvi vabite, od dneva ločitve pa v raj ! nas spremite!	i
IZ BOHINJSKE BISTRICE.
Kako sc barčica samostojuciev potaplja, ka-icj« sestanki, ki jih sklicujejo po vaseh v hišali pristašev — Slovenske ljudsko stranke. Delajo aa neko skupno stranko, seveda tako, da uvrščajo naše ljudi med brezpomembne namestnike. Pri tem iščejo že podpise naših, dobro vedoč, da jih ta program samostone no spravijo niti potrebnih 48 iz svojih vrst. — Možje! Če ste kaj podpisali, takoj prekličite. Brez vednosti vodstva naše stranko nc hodite nikumor na posvet. — Slovenska ljudska stranka bo v sporazumu z vami postavila pravočasno kandidatno listo za občinski odbor izmed najboljših naših pristašev. Slab pristaš krščanske stranke, ki bi pomagal s svojim podpisom Mi glasom zvijačnim nasprotnikom n;>. nogo.
NOMENJ.
Komunisti so pa res — komunisti. Znajo pu tako! -- Nekdo proda vola. Prcoblcče sc v vojaško obleko. Vola po komunistovsko rekvirirn. Nato ga zopet proda. — Plačilo za umetnost — v senci bajonetov. Zagovarjali in odlikovali se bodo pred sodiščem. — In tisti, ki jo pri zadnjih volitvah sedel za komunistično skrinjico m lovil Irnikule za komuniste, tistega danes love — orožniki. — No-inenjčani! To so komunistična nebesu. 0(1 teh dobrot nas bo kmalu — konec!
DOLENJA VAS PRI RIBNICI.
Kako se ie zagnala letos smrt t naše vrste! Pred par tedni smo pokopali ugledno ženo Frančiško Merhar, Prigorica. Bila ie kot
dekle vneta članica in odbornica v Dekliški zvezi, igralka na našem odru. Osem dni po poroki pa ie že legla v prezgodnji grob. Umrl jc tudi Janez Oražcm iz Prigorice. Moz prave slovenske korenine, pošteniak, miroliuben m veren, pa zvest pristaš SLS. Pred par meseci je pokopal v enem tednu očela in dva otroka, zda! pa še sam v 51. letu starosti mora pustiti ženo in sedmero otrok. Manjkalo ga bo v naših vrstah. N. v m. pJ	_
Srečna beračica ie Franca Osvvald. Uo zadnjih dni ie še beračila po hišah, zdaj pa ie postala zavidno bogata žena. Umrl ii ie sin v Ameriki, pa ie podedovala zavarovalnino 120.000 K. Koliko ima Franca zdaj prijateljic več kot prei. Kdo bi zameril, če si ie bogata Franca zdai nakupila cukra, kofeta, novo ruto, obleko pa nove čevliel
KOČEVSKI OKRAJ.
Vsled pomanjkljivih uradnih navodil ie okr. glavarstvo v Kočevju računalo takso za amerikanski pos 2000 K mesto 1000 K. Na tozadevno posredovanje poslanca Škulja pa javlja okr. glavarstvo, da vsak, ki ie plačal 2000 K takse, dobi pri pristojnem županstvu 1000 K nazaj brez kake posebne prošnje.
LOŠKI POTOK.
Eden najzvesteiših prijateljev »Domoljuba« in zanesljiv pristaš SLS lega v grob: Jan Bartol, Travnik 13. Bil (e občespoštovan in ugleden mož, podžupan vasi Travnik, načelnik Lesne zadruge, odbornik hranilnice na Tabru. občinski svetovalec. Vse to znači. da ie bil pokojni mož ljudskega zaupanja. Za SLS v Loškem potoku ie njegova smrt težka z_gu-ba, zelo ga bomo pogrešali. Počivaj v miru, blagi možl
KOČEVSKI OKRAJ.
Čujem, da se trosi po ribaiški in sodražki dolini od strani liberalne in niim> sorodnih ctraak govorica, da sera jaz organiziral kovače in krojače ter jih pridobil, da so kovači dvignili ceno kovanju ia podkvam, krojači pa podražili delo. Prosim somišljenike in prijatelje, da mi sporoče imena onih, ki to govorijo, da jim posvetim, kakor zaslužijo. Tekom štirih let eem se končno prepričal, da liberalca ne ukrotiš ne z dobroto, ne s prizanašanjcaa, nc s prijaznostjo. To ie nehvaležen rod, ki sc užene le z drugimi sredstvi. Imena s pričami prosim kar na moj naslov. Resnica namreč je tn: Organiziral sem kovače celega sodnega okraja, da ki skupno dobavljali železo in na ta način bi se za kmeta in voznika pocenilo lahko to tn ono, Eunko sem delal na to, da bi kovači skupno kuhali ali dobavljali oglie, kar bi tudi ccneiše izšlo. Parkrat sem iim sam dobavil ccneišc železo in podkovske žeblje. Jasno jc, da ie moie delo merilo na pocenitev, ne pa po draženje. Da se _ organizacija ni raz-i vila deli v označeni smeri, ie vzrok to, da so sc kovači organizirali na strokovnem stališču, nc na na strankarskem, kar bi bilo boliše, to uvidevam danes. Pri organizaciji pa iz gotovih vzrokov nc sodelujem več ža eno leto. Iu krojači! Če se trgovci s lOO.OOOkratnim kapitalom organizirajo v ribniškem trgovskem gremiiu, zakaj bi se krojač ne, ki večina njih živi iz rok v usta. Krojače sem enako organj-ziral z namenom skupne dobave blaga; saj vidite, kako drago ie blago po naših prodajal-! nah. Baš tiste dni se je ustanavljala velika za-I druga v Ljubljani za skupno nabavo blaga, ! Tako sem tudi krojačem, kar sem pač mogel, j dobil nekaj cenejšega sukanca. Torei je moje j delo v tci organizaciji enako merilo na poce-1 nitev. Li ni iz opisanih dejstev nasprotno res, kar trdijo grdi obrekovalci. Danes ie pač težko delo za narod. Naš klub poslancev je skoro najbolj osovražen v Belgradu, ker se borimo neizprosno za korist slovenskega ljudstva, doma pa se repenčijo ljudje na nas, češ, davke smo mi naložili in tako dalje. Da, resi Trden mora biti človek v svojih idealih, da mu jih narod sam ne izbije. — K. Š k u 1 j, poslanec.
ŠKOFLJICA PRI ŠMARJI. ' V nedeljo, 13, t. mes., bi se imela vršiti I javna dražba za »gmajno«, pravilno razgla-i šena. Določeno uro pridejo na lice mesta g. j župan in dva odbornika od gospodarskega odseka, ki zastopata tako imenovano »gmajno«.
Takoj pa so nasprotniki izzvali medsebojno prerekanje, češ, da ne pustijo »gmajne« prodati. Najbolj glasen je bil samostojnež Vinko iz Škofljice, ki niti nima nikake pravice do »gmaine«. Po dolgem prerekanju so navzoči zaradi samostojne surovosti in podivjanosti zapustili barje, ne da bi se vršila dražba. Kdor ie zakrivil, ta bo škodo trpel. — Na Škofljici bomo popravljali gasilni dom. Spomladi sc z delom prične. Načelnik gasilnega društva, samostojnež, ljudem vsiljuje protiverski »Kmetski list«. Ljudi opozarjamo, naj ne nasedajo na njegove limanice. — Več kmetov.
Tedenske novice.
Politične, p Mesar Pucelj — minister kmetov. Ko je samostojna stranka prodala slovenske kmetske leoristi belgrajskemu centralizmu, jc za plačilo postal minister kmetijstva mesar Pucelj. Kakor se vidi, v Belgradu vedno bolj iz kmetov norca brijejo.
p Cena 1 mliljardo in 200 milijonov kron. Liberalci hočejo imeti centralizem, da bi katoliške Slovence in Hrvate s pomočjo Belgrada gospodarsko, politično .in versko zasužnjili. Ker pa nimajo večine, so kupili inohamedan-'ske poslance iu naše samostojneže. Za inoha-niedauce so duli — plačal bo jugoslovanski kmet — eno milijardo in 200 milijonov krou, Hrvatska ia avtonomija. Poroča se nam: Radiču ni prav preveč zameriti, če govori o samostojnosti Hrvatske. Hrvatje t>e res težko ločijo od svoje kraljevine, ker so imeli nekdaj znamenite kralje iu ostanki onih slavnih kraljev so bani. Po vseh šolah so hrvatsko mladino krulili zadnja desetletja s hrvatskim' državni m pravom, tako da je to pravo vsem izšolanim Hrvatom prešlo v meso in kri. Dr. Josip Pliverid dokazuje v svojih spisih, zakaj ima hrvatska država že vse pravice do samostojnosti, iu da je, obsegajoča trojedino kraljevino Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo, ravnopravna s krono sv. Štefana. Precej veliko avtonomijo je res tudi po mtgodbi z Ogrsko imela Hrvatska in Slavonija v upravi, justici in šolstvu. Hrvatski sabor je sklepal zakone, ki so segali precej čez mero deželne avtonomije, in prevajal jih je ban kot načelnik deželne vlade. Izredno samostojnost je imelo zlasti vodstvo na temeljih državnih zakonov. Hrvaščina je bila uradni jezik v v »h instancah gori do najvišje. Justica je bila od Ogrske neodvisna in njen šef je imel svoj sedež v Zagrebu. Na avstrijski absolutizem je ostalo pri hrvatskih sodiščih le toliko spomina, da so se vloge v nemščini vsprejemalo brez prevoda. Te veljave niso imele niti mad-jurske vloge, ki so morale marširati v preva-julnico. Tudi na svojo vojsko so bili Hrvatje vedno ponosni. Deželna bramba je bila čisio hrvatska. Žrtve Hrvatov naj se sedaj priznajo s tem, da se dovoli razmeram primerna avto noinija. Hrvatsko domoljubje je pač toli plemenito, da se narod ne bo dal zavesti po hudičevih muhah v pustolovščine.
flomsžc novice, d Naš listek. Danes pričenjamo z novim zanimivim listkom iz irskega kmečkega življenja, »Junakinja iz Štajra« iz'de kratkem v dveh knjigah. Naroča se v Juž°* slovanski knjigarni. Cena š« ni določeni
d Umrl je v Ljubljani krojač in trafikant Franc Šoukal. Bil je veren očo svojim otrokom, prepričan pristaš SLS. Bog uiu bodi
plačniki
d li kamniško okolice. Žalosten dogodek, popisau v zadnjem »Domoljubu« se ni zgodil tia Dobravi pri Komendi ampak na Cerkljanski Dobravi. — Toliko v obrambo dobrega imena komendske župnije in njenih župlja-nov. — Komendčan.
d Občna javna bolnišnica v Ljubljani. V mesecu februarju (28 dni) je bilo sprejetih v ljubljansko bolnico 869 bolnikov, rojenih je bilo 70 otrok, umrlo je 4 oseb. — Od novega leta do konca februarja je bilo sprejetih v bolnico 1701 bolnik in 153 porodnic skupaj torej 1854 bolnikov. — Za sprejem v bolnico je potreba predpisana razkaznica od županstva. Vsak, ki želi v bolnico, naj se oglasi najprvo pri županu, da mu izgotovi razkaznico. V nedeljah in praznikih se ne sprejema v bolnico, tako stoji napisano na tabli pred vhodom v bolnico. — Obiskovanje bolnikov je dovoljeno vsak dan 12. do 3. ure popoldne. Nespametno je, da nekateri hočejo obiskovati bolnike izven dovoljenega časa. Ta čas se namreč vršijo zdravniški obiski in zdravljenje bolnikov. — Od starosti oslabele osebe se ne sprejemajo v bolnico. Za iste mora skrbeti občina ali sorodniki njihovi. — Bolni otroci se sprejemajo v otroško bolnico v Streliški ulici pri cerkvi sv. Jožefa. Le poškodbe (zlomljeni udje itd.) se sprejemajo tudi v javno bolnico.
ci Poziv priglašencem kmetijske razstave v Pragi, katera se vrši v dnevih od 12. do 17. majni-ka t. 1. se sporoča, da je zadDji .-ok priglasitve za udeležbo 15. aprila l. 1. — Vsak, kateri namerava razstave udeležiti, naj si preskrbi pri pristojni politični oblasti potni list, opremljen h svojo sliko. Vojni cbvezanci si morejo preskrbeti Se dovoljenje vojaški oblasti. Tako opremljen potni Iint pošljite na podpisanega v priporočenem pismu. Poleg tega je treba založiti 400 kron za razne stroške kakor vizume od češkoslovaškega in nemško-avstrijskega konzulata, nadalje od konzularne oblasti v Belgradu. Vizume preskrbim osebno skupno za vse obenem in jih ns dan odhoda vlaka vsakemu izročim. Rok priglasitve se ne da več podaljšati, ker nn Češkem hočejo štiri tedne naprej vedeti, koliko stanovanj bode treba preskrbeti, in ker mora.j ona deželi vse pripraviti, da jim pokažejo vse, kar imajo na razpolago. Obiskali bodemo Češko, Moravsko in Slovaško. Dobimo polovično vožnjo na jugoslovanskih in češkoslovaških železnicah. Vožnja stane kakih 400 naših kron. Razen tega je treba vzeti še kakih 1600 kron za normalne prehranjevalne stroške Iz Bolgarske se peljeta dva vlaka na Češko. Pokažimo tudi mi Jugoslovani svoje zanimanje ?u poljedelski napredek bratske nam Češkoslovaške, kar mogoče z največjo udeležbo, Priglase sprejema: Fr. Malasek, strokovni učitelj kmetijske šole na Gimu pri Novem mestu.
lj Najstarejša Ljubljančanka umrla.
21. t. m. je umrla v hiralnici sv. Jožefa na Radeckega cesti 9 mestna uboga Klementina Bosizio. Dosegla je redko in čestitljivo starost 101 leto, 2 meseca in 9 dni. Bila je do zadnjega duševno čila, dasi že dlje časa popolnoma slepa.
. . ^ Željno pričakuioči vrnitve v domače kraie, želiio slovenski fantje iz Nevesinj v Hercegovini svojim staršem, .prijateljem in oiiiateJjicam veselo Veliko noči Borovnica: jMirlan Jakob: Škofia Loka: Svolišak Ivo, J-ančerholc Jožko. Jemc Jožko: Domžale: Weith Mihael: Križe: Poljane Franc: St. Vid P" Lukovici; Gostič Janko: Ljubljana: Planin-sek Alojzij.
d Vsem slovenskim fantom in dekletom in vsem čitateljem Domoljuba želimo vesele veliko-
nočno praznike iu mnogo pirliov; pa tudi mi se priporočamo zanje. — Pozdravljajo vas slovenski fantje 13. pešpuka, 1. četa, 3. Bataljon, Dalmacija.
— Izmenjava iT) kronskih bankovcev. Uradno sc"poroča, da se bo izmenjava pravilno markiranih 10 kronskih bankovcev pričela takoj, izmenjava bankovcev po 1 in 2 K pa tedaj, ko vlada odobri mocalitete, po katerih se bo pri izmenjavi treba ravnati.
d Poiiopanjo s papirnatim denarjem. Piše t-e nam: Ljudstvo po pravici tarna, da je papirnati denar tako zamazan in zmečkan. Kdo je kriv, da jo temu tako? Pri starem avstrijskem deuarju je krivo v prvi vrsti dejstvo, da se je obrabil, ker jo tako dolgo v prometu. Pri našem novem denarju, ki je že tudi zelo obrabljen, so pa krivi tisti, ki denar prav malomarno shranjujejo. Večkrat se opaža, da kdo kar stlači ali potisne v žep ali v kako neprimerno denarnico še lep bankovec. Papirnati denar se naj tako shranjuje, da se nič ne pregane, da se torej vloži v denarnico kakor u. pr. kaka podobica v mašne bukvice. Seveda pa naj ne izdaja država papirnatega denarja v prevelikem obsegu. Tudi tisočaki naj bodo majhni. Čemu tako rjuhe? Saj pove številka, barva in izdelava, koliko velja. Tudi prave barve Jugoslavija dosedaj še ni pogodila. Denar naj bo sploh temne barve, ker gre čez toliko rok. V Jugoslaviji je pa to ravno nasprotno. To spada k vzgoji ljudstvo, o čemer bi bilo treba poučevati že otroke po ljudskih šolali. Časopisi drugih držav opominjajo ljudstvo večkrat, kako je treba postopati s pa-
| pirnatim denarjem, da se ne obrabi prehitro.
j Ni torej odveč, čo se pouči o tem ljudstvo tu-
i di pri nas.
| d Požari, povzročeni po železnicah.
j V preteklih dveh letih so na mnogih krajih lik belokranjske železnice nastali požari, ki so bili zaneteni po iskrah iz lokomotiv. Temu se ni čuditi, ker so poslopja ob železniški progi v pretežni večini krita s slamo, iskre iz lokomotiv, rnenda zaradi slabega premoga, pa švigajo po zraku, kakor da bi gorela sama slama. Ob poletnem času pri suši zadostuje mala iskrica, da užge slamnato streho. Pri zgradbah železnic se sicer gleda na to, da so poslopja v ožjem požarnem rajonu ognjavarno krita, toda taki predpisi ne morejo zabraniti, da iskre ne lete preko požarnega rajona. Na belokranjski progi so po žcleznici pro-vzročeni požari napravili škode za 1 milijon 357.551 K od 8. julija 1919 do 8. avgusta 1920. Taki požari so grozna nesreča za prizadete naselbine, pa tudi za železniško upravo. Ljudje so ogroženi v svojem obstanku, k^r jim ni nikdar povrnjena škoda in ker železniška uprava odškodnine ne izplača takoj, marveč šele po dolgotrajnih obravnavah. Lahko si je misliti, kaka beda vsled tega nastane. Pa tudi železniška uprava trpi do požarih, ker mora velike svote na odškodninah plačati. Te škode bi se dale čestokrat zabraniti, če bi železniška uprava pravočasno ukrenila, da se slamnate strehe v neposredni bližini proge ognjavarno krijejo, če tudi niso več v požarnem rajenu. Upravni svet Dolenjskih železnic se je zato obrnil na deželno vlado za Slovenijo, kakor tudi na upravo državnih železnic s prošnjo, da bi poklicane oblasti brez odloga vse ukrenile, da se nevarnost, če ne odstrani, vsaj
zmanjša. Železniška uprava naj da slamnate strehe ob progi ali sama ognjavarno kriti ali pa naj se sporazume s prizadetimi posestniki, da sami pokrijejo strehe proti določeni odškodnini.
d Stekli psi. Iz Loke pri Zidanem mostu se nam poroča: 2. marca je ugriznil slekli petf 4 osebe. Nahajajo se v bolnišnici v Zagrebu. Sumi se, da so po vsej okolici okuženi psi. Ljudstvo je prestrašeuo in oddaljene hiše si na upajo otrok pošiljati v šolo. Upamo, da bodo v najkrajšem času oblasti napravile red in konec tej golazni. Lastniki psov, imejte malo več pozornosti na svoje pse.
d Ogenj. V nedeljo 13. t. m. opoldne se je užgalo pri Grudnu na Polici. Ker je bilo suho in jo pihal veter je bilo takoj vse v plamenu. Ogenj se je razširil na Tišlerja in Klančarja. Prvemu je pogorelo popolnoma vse, hiša in vsa gospodarska poslopja, Tišlerju lcozolc, hlev. in polovica hiše, Klanearju hiša in ves živež.. Nevarnost je bila tudi za župno cerkev. Um-, nemu nastopu bližnjih in daljnih Zupljanov, se je zahvaliti, da se ni ogenj dalje razširil.' Kmalu sta bili na mestu tudi požarni brambi iz Grosupclj in Gatine, ki sta ogenj pogasili. Škoda se ceni na 200 tisoč kron. Zavarovalni-] na je bila malenkostna. Vsi pogorelci so reveži' in potrebni nujne podpore.
d Rodbinska žaloigra. Lovrenc Franko V| Bukovem vrhu je jezen na svojo žeuo, ker so boji, da ne bi volila posestva njemu, marveč svojim otrokom iz prvega zakona. Prepiri bo na dnevnem redu. Posebno hudo sta se sprla 27. t. in., ko se jo Franko vrnil iz Poljan. Franko je svoji ženi grozil, da jo bo ubil in jo je suval z nogo. Prisili jo je nato, da je morala j iii /. njim na Kovski vrh k Uršuli Kos, ko sta i prišla h »Kovskarju«, jo je zoet suval z noga-J mi iu jo pretepal. Rodbinska žaleigra se zaključi pred sodiščem.
Koliko jih je, ki so iz gole nevednosti aH pa preslepljenosti od zunanjega bleska v vrstah So-kolstva. Vsem tem je treba potisniti v roke brošuro: sAjmo mi Sokoli«, ki temeljito razkrije vse nakane Sokolov in prozorno osvetli njihovo sovraštvo do vere. Zato segajte pridno po nji. — Izvod stane K 5.150, več skupaj po 5 K. Razpošilja jo »Katoliška Liga i: v Ljubljani, Poljanski nasip 10.
d Pogreša so 14 letni deček Alojzij Martiujak, ki je odšel pred dobrini meseccra z doma iskat si službe. Ima tudi poselsk.j knjižico. NVhI ,«ivo obleko iu temnomodro kosmato zimsko kapo. Deček je močne rasti. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočili njegovi materi Mariji Martinjak v Gorenji vasi št. 23, p. Skofja Loka.
Kdo ve? Ako kdo vračajočih se in bivših ruskih ujetnikov kaj vč o Francu Re-pinc, ki je bil ujet 7. 9. 15 v Galiciji in je zadnjič pisal kot ujetnik iz Gorod Ar« dalov, Limbirska gubernija, Rusija, naj to proti plačilu ozir. primerni odškodnini sporoči materi Mariji Re-pinc, Laški Rovt št, 31, pošta Boh. Bistrica, Gorenjsko.
TOZOR SORODNIKI!
Dne 24. fvbruarja je odšel v Ameriko Frane Pestolnil;, doma ia Blagovice pri Lukovici, okraj Kamnik. Ima dva brata v Ameriki, starejši je farmar in mu je poslal 200 dolarjev, da naj pride takoj le njemu. Frane jo dobil potne liste in je odšel v Havre na Francosko kjer jo hotel kupiti vozni listek za Ameriko. Dne 8. marca t. I. pa jo prejel od njega njegov prijatelj I. S. pismo, ki je datirano v Havre dno 4. marca in v katerem piše Pestotnik med dragimi: »Ah, kako sem nearežon, prodali so me v tujsko legijo na sleparski način.« Morodajnn oblast so prosi, da naj posreduje za njega pri francoski vladi, ako še ni laranjeno. Tiuli sorodniki naj se zganejo! — Bergmt Benjaatii), Bohinjska Bistri«« št. 97.
d Pozdravi iz Negotina. Tudi m., fantje-roiaki od 9. pešad. puka. Negotina v Srblii, radi spominjamo na naše slov. časopise, katere zelo pogrešamo tukai. Posebno radi se spomin jamo na »Domoljub« na edino priporočljivo glasilo za pošteno m krščansko ljudstvo. Ker pa nam ni mogoče priti z bratu v dotiko, pa potom »Domoljuba* nošiliamo posebno lantom-Orlom in Orlicam nailepse pozdrave in voščila za velikonočne prazn.ke ter kličemo vsem skupaj: »Le pogumno naprej po te poti ki ste si jo začrtali za pnuodnjost ter vam še'enkrat kličemo vsem skupaj trikratni:
Bog živil
d Vesele velikonočne nrazntke želita vsem čitateijem »Domoljuba« telefonista: hrane Po-virk in Pavel Grošelj, oba od 9. pe4. pulta iz
kIskrene pozdrave pošiljamo in voščimo vesele velikonočne praznike vsem slovenskim
fantom in dekletom od 44. peš. puka iz lio-
spiča.
d Tiskarna In knjigoveznica J. Krajca nc si. v Novem mestu se priporoča za vsakovrstna t;sk?rska in knjigoveška dela.
d Kita »c kaj o Alojziju Jarc iu Janrau Cir-van? Služila ata pri 20 p.špolku, 3. bataljon. — Zadnjikrat sta pisala novembra lil!). Stroški so povrnejo. — Jane« Jarc, Pcdbcrii, Mirna ppS.
d Zalivala. Podpisani Jernej Čam.tžar se povodom poiara tem potdm iiaipr.srčn^ij zahvaljuje vsem in vsakemu posameznemu, Is i je pri gašenju sodeloval; possono pa se zahvalim neutrudnemu oso!;ju požarna bramba iz Jezice, Štoži c in Št Viria, ki je nemudoma dospelo na lice mesta ter s tem preprečilo, da se ogenj ni razž:ril še na dru^a gospodarska poslopja. — Jernej Čemažar, posestnik v Klečali št. 30.
mm-.
uks
V/J
ooo&juimmi^i ■■ oianc joooo«o—.
g Cene ▼ Novem Sadu so stalne in je a'.so povišale, čeprav je trgovina znatno oživela. Nadalju(e se kupovanje blaga, ki ga bodo na ladijah odpeljali v inozemstvo. Za inozemstvo se prodaja v prvi vrsti oves. Cene so: Pšenica 980—1000 K, rž 780 do 810 K, oves 320—350, ječmen (60 kg) 510 do 550 K, koruza 400 K. Moka št. 0 15 K, za kuho in kruh po 1 K cenejša, mekinje 320-340 K.
g Cene na Hrvatskem in t Slavouiji. šid. Pšenica 1000—1010 K, koruza 425—430 K, oves 350—360 K. Živahno poprašovanje po koruzi. Zemun: Koruza 450—400 K, pšenica 1010 —1020 K, oves 335—365 K. Mnogo nakupov za Avstrijo. Mlini v Banatu povišujejo cene moki.
g Cene v Bajki. Po pšenici je živahnejšo povpraševanje in ji je cena 960—980 K, ječmen 540 -550 K, oves 330-340 K, koruza 400 K, moka 15 K, mekinje 3 K, svinjska mast 46 K.
g Cene v Kragujercu. Pšenica 100—200 dinarjev, koruza 90—100 din., ječmen 90—100 din., krompir 80—100 din. za 100 kg. Mast 7.a kg 12 din., slanina 15 din., prašiči žive tež« 0.60-7 din.
g Cene jajcem ▼ Celju so za par 5 K. g Cena živilom v Pragi. Goveje -eso 12 K, svinjsko 16 K, gnjat 20 K, salame 18 K, mast po 20 K kg, jajca po 1 K 16 vin. Cene v čcškoslov. kronah.
g Cena krompirja V Berlina znaša 130 do 140 mark za 50 kg (v našem denarju 290 do 320 K).
g Slaba letina na Murskem polju. Ozmina kaže zelo slabo. Posebno rž, ki je bila pozneje sejana. jo zima skoraj vzela.
g Davek na tujce nameravajo upeljati ▼ Karloveu. Vsak tujec bo moral dnevno plačati 4 krone.
g 666 dinarjev davka na eno ossibo. Vse državne oblasti so vposlale finančnemu ministrstvu svoje proračune za prihodnje proračunsko leto. Iz teh je razvidno, da so zahteve silno narasle. V preteklem letu je znašal državni proračun 4 milijarde dinarjev, lelos pa znaša 8 miljard, kar bo imelo za posledico, da odpade na vsakega državljana ne glede na starost, letno 666 dinarjev ali 2664 kron davka.
g Naš izvoz t Italijo. »Corriere della Sera« prinaša podatke o trgovini med našo državo in Italijo. Iz naše države se je izvozilo v Italijo od 1. januarja do 30. no-
vembra 1920 lesa za 16 milijonov 802 tisoč 910 lir, prešičev za 9 milijonov 711 iisoč 180 lir in manjše množine drugih stvari. Cel izvoz iz Jugoslavije v Italijo v tem času znaša 39 milijonov lir, italijanski uvoz v Jugoslavijo pa 121 milijonov lir.
g Prest izvoz žita. Gospodarsko-finan-čni ministrski komite je sklenil, da so koruza, ječmen ir. oves prosti izvozne carine in davka na poslovni obrt.
g Trorn ca za električno žarnice v Mariboru zgrado še letošnjo leto. Tovarna so bo imenovala »Elektras:.
g Nova tovarna za živilu. V Smarci pri Kamniku so snuje delniška družba »Triglavc, ki bo ustanovila tovarno za žitno kavo, kavi-no nadomestka, in marmelado, testenine in konzerve sadja in zelenjave. Delniška glavnica znaša 400 tisoč kron.
g Nov uspeh imamo zaznamovati na gospodarskem polju. Tvorr.ica keksov in prepečenca V. Bizjak in drug, Rogaška Slatina, je razširila svoj obrat ter postavila te dni za izdelovanje keksov najmodernejše stroje. Produkcija keksov se more zvišati do 2000 kg na dan. Tvrdki, ki je zbog svojih finih izdelkov znana, je omogočeno s tem nuditi krasno izdelano blago po ze'o nizkih ccnahl Znano zdravil.šče Rog, Slatina ie pridobilo s tvrdko na slovesu; saj se nahaja v njeni sredini prva najmodernejša tvornica keksov v Jugoslaviji.
g Petrolej ca Jugoslavijo. Iz Ameriko je prispelo na Reko 600 vagonov petroleja za našo državo. Ta velika množina bo brezclvomno vzrok, da se bodo znižale dotedanjo visoke cene.
g Češkos!ova8ka skladišča v Zagrebu. Češkoslovaško ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo kredit v znesku 50 milijonov češkoslovaških kron za zgradbo velikega skladišča in oddelka za prodajo češkoslovaških industrijskih proizvodov v naši državi. To skladišče zgrade v Zagrebu.
g Kako je Bosna opusiošena pokazuje najboljše to, koliko je imela živine pred vojno in koliko po vojni. Pred vojno je bilo goveje živine v Bosni nad pet in pol milijona glav, po vojni je pa ostalo samo 2 in pol milijona.
g Denarna podjetja v Srbiji. L. 1920. so ustanovili v Srbiji 14 denarnih zavodov,
katerih glavnica znaša 48 milijonov 300 ti-soč dinarjev.
g Elektriko iz Falo nameravajo napeljali v celjsko okolico. V to s/rho se ustanovi jja. sebna družba.
g Sol v Jugoslaviji. V Jugoslaviji se pridela leino okoli 4000 vagonov soli, rabi se pa je 10.000 vagonov, tako da se je mora uvoziti 6000 vagonov. Sednnja cena naši soli znaša 10 dinarjev za 100 kg. Ker pa znaša o cene nemške in runiunske soli s prevoznimi stroški veliko več kot pri nas, jc nu'110 potrebno, da se zviša pri nas pridelek soii,
g Novi železniški vagoni. V Subotico je dospel večji del vagonov, ki so bili po-slani v mažarske tovarne v popravilo. Te dni pa je dospel tudi prvi del popravljenih osebnih vagonov, drugi del pa dospe še le. kom tega meseca. Vagoni so kot novi in udobni kakor pred vojsko.
g Statistika gozdov ▼ naši držari. V ministrstvu za šume in rude je izdelana podrobna statistika o stanju in velikosti gozdov v ceii državi. Na podlagi teh podatkov se bodo izdajala dovoljenja za sekunje gozdov.
g Zamenjava 10 kronskih bankavter, Uradno se poroča, da se bo zamenjava markiranih 10 kronskih bankovcev začela v nekaj dnevih. Zamenjava eno- in dvtkronskih bati-kovcev pa se bo začela, čim odobri vlada ukrepe, ki so potrebni pri zamenjavi.
g Glavna carinarnica II. vrsto v Bofovniti je dne 2. t. m. v polnem obsegu začela uraJo-vati na kolodvoru na Rakeku.
g Vzorna železniška uprava. Proga Split—Sinj v Dalmaciji ima le še 2 porabni lokomotivi. Ker sta obe potrebni za tovorni promet, je osebni promet na tej progi popolnoma ustavljen. Pač čedno gospodarstvo 1
g Italijanske banke so bavijo z načrtom, ustanoviti v naši državi svoje podružnice. Med njimi je tudi največja italijanska banka »Banca commerciale italianac (italijanska trgovska banka) v Milanu, ki hoče ustanoviti svoji podružnici v Zagrebu in v Belgradu. Še tega nam je treba 1
g Za ohranitev aaiih gozdov. V ministrstvu za šume iu rudo so sklenili ostre odredbe proti pustošenju naših gozdov. Mini str si vi bo najslrože postopalo ne samo proli onim, ki gozdove pustošijo, ampak tudi proti tvrdkaifl, ki posekan les kupujejo.
g Na dolih pri Litiji sa bode vršil semenj za blago in živino zaradi prestavljenega praznika M. ozn. v torek po beli nedelji dne 5. aprila.
g Najniže cene za žito, ki se bodo ravnale po cenah na svetovnih trgih, nansc-rava določiti Argentinija, S tem nameravajo preprečili vse špekulacije.
g Svetovni prideltk vina. Ves svetovni pridelek vina se ceni na 150 milijon0' hektolitrov. Od teh spada 47 milijonov, torej sleoro tretjina na Italijo. Francija, I'3' lija in Španija pridelajo skoraj tri četrto® vsega na svetu pridelanega vina, V Ito'11' se nadsjo za v bodoče še večjega pridela vina ter se v to svrho pečajo z vsemi ure ■ bami za pospeševanje vinerejstva. (
g Primanjkljaj francoskih železnic s«' ša v 1. 1920. 800 milijonov frankov.
g Avstrija rabi moke. Avstrijska moke zadostuje samo do aprila. Za drugi
leta si bo dobavila en del moke na kredit, ki je odobren od Združenih držav in antante, drugi del pa si bo morala dobaviti iz drugih držav, posebno iz naše države in ttumunije. Avstrija bo rabila okoli 160 tisoč ton fine moke in 40 tisoč ton koruze. Za to bo morala pla-iati po današnjih cenah okoli 10 mlljard avstrijskih kron.
Važnost gospodinjskega pouka.
Marsikatera gospodinja misli, da je go-jpodinjstvo čisto stranskega pomena za hišo in družino in da je dovolj, če se opravi gospcdinjsko delo kar na hitro, mimogrede, samo da je, kakor da je gospodinjsko delo samo izguba časa in izpodrivanje važnejšega dela, recimo na polju, hlevu ali v kakšnem drugem poklicu.
Bridka zmota. 1. Za družinsko premoženje je slabo gospodinjstvo ravno taka izguba kot slabo gospodarstvo. Slabo kuhanje, napačno pranje, nevešče shranjevanje raznih živil, nemarnost, : esnažnost itd. vse to ne požira večjih svot obenem, a ima to lastnost na sebi, da vedno pomalem požira in se tako naberejo velike svote. Nevidna in skrivna bolezen pa je toliko nevarnejša kot očitna in nenadna, ker jc človek ne opazi. Kako marsikatera gospodinja slabo kuha. Pa če bi znala, bi za cenejši de-uar veliko bolje kuhala. Koliko zdravja se pokvari radi tega, ker marsikatera gospodinja nepozna najprimitivnejših pogojev, ki jih mora imeti hrana, da je za naše telo res redilna in zdrava.
In pranje. Skrbna, poučena in vešča gospodinja polovico perila prihrani sanio z umnim in pravilnim pranjem.
Koliko jesenskih živil se pokvari do zime in čez zimo, ker jih gospodinja ne zna shranjevati, Koliko bi marsikje gospodinja zaslužila iz gospodinjstva, če bi bila spretna. In takih stvari bi lahko našteli vse polno.
2. Pa je še druga stvar, ki daje gospodinjstvu velik pomen. Nobena stvar na človeški značaj blagodejneše ne vpliva ko: urejeno in zadovoljno družinsko življenje. Dušna in telesna utrujenost, pridobljena pri delu, v družinskem krogu izgine, strasti se poležejo, ljubezen do doma se krepi, požrtvovalnost in skrb za domače se večata in vse to je močna ovira marsikateremu dušnemu padcu, ki imajo pogosto vzrok in vir ravno v neurejenem družinskem življenju. In urejenega družinskega življenja ni tam, kjer gospodinja ničesar ne zna: ne kuhati, ne vzrfajati ne stanovanja udobnega narediti itd. Koliko mož gre radi tega v oštarijo, ker doma ni nobena stvar v redu in tako, kot bi morala biti. Če pa zna vešča gospodinja z vsem svojim znanjem družinsko gnezdeče narediti udobno in prijetno, kako se vsak družinski član rad mudi doma in vedno z ljubeznijo misli na svoj dom.
Zato je silno važno, da so naše gospodinje res dobro poučene o vseh gospodinjskih zadevah. Posebno pa je gledati na to, da naiša dekleta dobijo popolno gospodinjsko izobrazbo, Žal, da dosedaj ni še do-
volj šol zato, ljudska šola pa v tem oziru ne stori svoje dolžnosti (ker je menda so-kolska vzgoja važnejša kot gospodinjski pouk, za kar g. Pribičevič prav nič ne poskrbi). Vidi sc že iz tega, kako važno je, da bi imele ženske tudi volivno pravico. Kmalu bi se šolski zakon toliko izpopolnil, da bi tudi ustrezal zahtevam gospodinjske na-naobrazbe.
Dokler pa tega še ni, pa na' si naša dekleta sama pomagajo. V slovenščini imamo nekaj izbornih gospodinjskih knjig. Shajajte se pri dekliških sestankih in skupno proučujte sestave'^ ca sestavkom iz teh knjig. Marsikaj boste doma mogle poskusiti in pri prihodnjem sestanku si boste vedele veliko povedati.
DuSiovmk s krvavo suknjo.
(Resnična povest z Irske, spisal R. de N e v e z y.
— Poslovenil Fr, Ks. S t e r ž a j.)
I. Slutnje.
Snažen konj leti po pusti stezi. Veter se poigrava 'z njegovo grivo, sedlo je prazno, uzde spuščene; drvi brez cilja, neprestano žalostno rezgetaioč.
Včasih vzdigne lepo jn pametno glavo, diha zrak skozi široke nozdrvi, kakor kobila v »Skrivnem razodetju«, ki jo je gonila lakota, in nadaljuje svojo neurjeno dirko.
Steza se širi, sence na ravnini delajo čudovite slike. V daljavi se svetijo med drevjem neke luči, ena nemirna kot svetilka, a druga stalna, nepremična liki zvezda — kakor že dokončuje gospodinja domača opravila v kuhinji — aH pa prede pri ognju.
Nebo je brez vsakega oblačka, čaroben kraj, kakor bi bil Bog hotel napraviti najlepši umotvor; bledo, svetlo obzorje, prijeten vonj cvetočega grmovja, vse to se je združilo, da je bil ta večer najslajši, ki se morejo doživeti na Irskem. Popotnik, ki bi tedaj hodil po tej stezi, bi se prepuščal drobnim mislim in bi se mu oživele mile sence njegovih spominov,
No, po tej poti ne gre nocoj živa duša. Le topot preplašenega konja in njegovo čudno rezgetanie moti naravno tišino. Od daleč, od zelo daleč se sliši, kakor bi mu odgovarjalo pasje lajanje. Rekel bi, kakor bi verni hišni čuvai razumel zbeganega gospodarjevega konja. Kadar je zarezgetal konj na pomoč, pa je začel pes tožno zavijati. Huhukanje sove in pisk drugih nočnih ptic — bi se ne mogli bolj neugodno polotiti Človeka kakor ta dva ža-• lostna glasova.
Konj je spoznal vasico; pobrzi hitrejše, udari na znano pot ter krene na desno Jn na levo. Čuteč, da mu klecajo nogč, postane nekoliko, se strese pa spet udari ravno proti oni hišici, k;er je nemirno pred vrati lajal pes.
V tej koči je ori ognju sedela in predla starica in duhovniško oblečen mladenič. Tu-intam je starica okrenila glavo in se zagledala na ulico, kakor da bo v gosti lunini prepoznala onega, ki ga je oči vidno težko in nepotrpežljivo pričakovala.
Duhovnik pa jc včasih spustil knjigo na mizo in poslušal, če bi ne slišal česa od zunaj.
Psiček, ležeč stisnien v kloočič pri gospodarjevih nogah, je naglo dvignil glavo in jza-lajal.
— »Čuvaj, ntirujl« je rekel duhovnik in je pobožal glavo lepega škotskega psička . . . »R avec bo hitro prihitel — tvoj prijatelj, ki ti pusti, da mu igraje grizeš grivo in mu prepuščaš svoje koščke sladkorja. Miruj in doli z gobčkom I«
»Ne vem, kaj mu je nocoj, čuvaju?« pravi nemirno predica, mati Anka. »Odkod ta nemir? — AH kdo umira v vasi, sinko 7»
»Ne, mati,« odgovori duhovnik, »vsi so zdravi.«
»Čudno je pa le,« pripomni mati, »pes naznanja smrt s svojim zavijanjem.«
»Dolgčas mu je, ker ne vidi Dunstana.«
Ko je psiček zaslišal to ime, je naenkrat skočil proti vrutom, pa se na gospodarjev miglei zopet vrnil na svoje mosto.
»Dunstan bi že moral biti doma,« pregovori po kratkem molku mati Anka.
»Seveda matil Pa mu je gotovo čas prekratek ... Včeraj šele mu je prvič Marija obljubila ... Dunstan je takoj odhitel v mesto, da kupi svoji zaročenki prstan, ker ju bom o svetem Juriju poročil. Koliko si imata rev-čeka povedatil Če se, mati, spominjate mladih dni, lahko pojmite, zakaj se je Dunstan tako zakasnil.«
»Ah, dragi moj Patrik,« odvrne starica in ustavi svoj kolovrat, da bi lažje zbrala svoje misli... »zdi se mi, da je bilo včeraj I In vendar je minulo toliko let... Ali nisem že spremila svojega starega v grob? Bila sva srečna, presrečna, kakor želim, da bi bil moi Dunstan.«
»Siromaštvo naju je priganjalo k delu, vera pa naju je obvarvala poštena. Nekatere je najina poroka zelo skrbela, nekaterim pa je bila všeč. Mladeniči so Jema izpraševali, Čemu se ženi prej, preden si ie postavil kočo, dekleta pa so se čudila moii preprosti poročni obleki. No, tvojemu očetu in meni pa se je zdelo, da so zdrave roke in božja pomoč središče blagostanja in bogastva. Zelo sva se ljubila in se vzela bolj gledaje na srce nego na sredstva za življenje.
— Ah, dragi moj Patrik, na ženitovanju ni bilo ne godbe ne plesa.... vedno sem mislila, da je sreča resna stvar. _
Ko naju je duhovnik poročil, sva se vrnila v hišico, ki sva jo vzela v najem; Jem mi je stisnil roko in odšel na polje sejat.
Sama sem ostala doma, vesela in vznemirjena, smejala sem se in jokala. Lotila sem se naposled svojega novega opravila, uredila sem vse in apravila južino, da jo uesem na polje. —
Okoli poldne sem se s košaro v roki napotila tja, kjer si je Jem služil svoj vsakdanji kruh.
Bil je krasen jesenski dan. Veie na drevju so se krivile vslea obilice zrelega sadja; ravnokar razorana zemlja je razsipala zdrav in prijeten vonj; neštevilno ptičkov je žvrgolelo in refetalo po grmičju; vse: sama radost, smeh in nedolžnost.
Vstavila sem se kraj njive, na kateri je oral Jem ... Zdi se mi, da ga še sedaj vidim, tvojega očeta: bil je visok, vitek, močan in lep kot irski kmetje. Vstavil se je za nekaj časa, opazil me je in se nasmehnil: ta smeh je bil kakor solnčni sijaj. Pohitel mi je nasproti, rdeč kakor roža, prijemši težko košaro, ki sem jo prinesla, zavpije z glasom, ki je v njem trepetalo srce:
»Glej jo moje drage gospodinjicel Jaz obdelujem zemljo, a ona pripravlja jed: jaz sejem zrno, ona mi peče kruh, ki mi ga ostadi s tem, da mi ga daje s svojima skrbnima rokama in mi ga še bolj sladi s svojim nasmehom ...«
»Anka,« mi je rekel, »najino življenje bo postalo živ blagoslov. Kakor sva začela danes poročni dan, me spominja na_ svetopisemske pastirie iz Mombze, Gessena in Hebrona. Ko te vidim, mi duša pluje radosti in ti si mi najslajši mir. Do včeraj sem bil deček, no, sedaj, ko je treba, da te redim in branim, čutim, da sem mož.«
»Treba bo, da me ljubiš na poseben način,« sem mu odgovorila, »zakaj, žeue so kot ptice; potrebujejo mirno gnezdo in ljubeznivo kritje. Ne smeš osorno postopati z menoj, ker sem bojazljiva. Rad me zelo imej, ker moraš nadomestiti vso ljubezen mojih milih, ki sem jih tebi na ljubo zapustila.«
»Ljubezen, ki jo imam do družice svojega življenja, je resna kakor dolžnosti in mila kot blaženstvo.«
— Ne vem, kaj sva še govorila v oni uri odmora, a v dnu srca sem čutila globoko za-dovoljrtost. Ko sem se poslovila, se je on takoj lotil svojega dela ...«
Patrikova mafi je naenkrat pretrgala prl-povest svoje mladosti in reče sinu:
»Ali ne slišiš konjskega topota?«
A.
»Ne, mati/ Veter maie drevje.« .Deset ie že minulo,« pripomni mati An-tot »Dunstan se ni nikoli tako dolgo mudil.
To me vznemirjaj...«	. .
»N* bojte se, matif Rjaveč ie izvrsten
'"""čuvaj je naslonil svojo glavo na tfospo-dinjina kolena in jo tožno pogledal.
»Tudi ti, siromak, se čudiS le-li, da Se nI Dunstana?«	,,. ., ,
Psiček ji je prnazno obliznd roko. »Pripoznavam sam,« reče duhovnik, »da se je brat nenavadno zapoznil; toda nocoj mu že morava odpustiti. Počakajva ga in se nikar ne vznemirjajva ter misliva, kako ie srečenl«
N* morata »pati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza-fluld! 6 dvojna-tih ali 2 veliki špecijalnl steklenici 42 kron. Državna trošarina pogebel.
Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? Ta zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza-krogljicami. 6 Skatljic 18 kron. — Želodec okrepčujoča švedska tinktura I steklenica SO kron. Oinot in poštnina posebej, a najceneje. E u g e n V. Feller, Stubica donja, Elsatrg fit. 10, Hrvatska._D.
Varčna gospodinja rabi edino le
GflZELfl MILO
_ki je najboljše in najceneje._
Občni zbor
Hranilnice In posojilnice na Vrhniki bo na belo nedeljo dne S. aprila 1921 po prvi sv. maSI v hranilnlčnih prostorih.
DNEVNI RED:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega
obe. zbora.
2.	Poročilo naCelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev raC. zaključka ta i. 1920.
4.	Volitev naCelstva.
5.	Volitev nadzorstva,
6.	Slučajnosti.
_Odbor.
VrSllilk llfonor lz P05tene tiiSe s primerno Šolsko IMCllUn UlrtjllLu izobrazbo se sprejme tako) v
trgovino z mešanim blagom pri Ivanu Levstek, Sodražlca, Dolenjsko.
Pečarija Mengeš
Ima vedno v zalogi vsakovrstne sobne, kmečke
peči in štedilnike
kakor vse v to stroko spadajoCe potrebščine.
Cene nizke.
Cene nizke.
I Prvovrstna švicarska svilena
,,.„„„«.,.. mma sita
(pajtelnl), kakor tudi pristna volnoua sita, 24 in «12 cm Široka, priporoča trgovina
Hipst Cadež. Ljubljana, Kolodvorski ulica 35
nasproti MStare Tišlarjcve gostilne".
JOSIP JANKO, urar v Kamniku
na Sutnl, m sproti (urne cerkvc, priporoča velUo zalogo
ur, tMmm m srebreme
po znižani ceni.
kupi za žago. Ponudbe se prosi up tMiorl. es, posest, in lesni trgovec, Š*lendrovec, p. Zsgotjc ob S;ivi._
Alan)še posestvo
obstoje iz blSe v dobrem sumu, s sadnim vrtom in treh njiv v SroKrci pr! Kamniku se t.koj proda. Naslov pove uprava i sta pod St. 1011.
|ril<9CMBMMa
Vrtnarski učenec
poštenih stariSev se sprejme z vso oskrbo pri Pavlu Šimenc, pokopal, vrtnar, Sv. Kril, LJubljana.
...... pragi <žvelar<c> ......
S borove, bukove in hrastove drva In oglje, S . kupi po najvišji ceni Fr. Skrbeč, Miklo- S i Slčeva cesta 8/1. (nasproti hotela Union.) i
Hl».a.iH .»..■•>.. .»•	»ameb a.
Večji samostan r.a Dolenjskem sprejme v službo več pridnih
HLAPCEV.
PlaCa po dogovoru. — Zahteva se priporočilo župnika. Naslov pove upravnistvo Domoljuba po i) Ste v. 6S2_
Naznanim, da sem odprl pri cerkvi Sv. Petra v LJubljani
novo lekarno
In imam zdravila tako za ljudi knkor tudi za živino obilno na zalogi.
Mr. Ustar Anton, lekarna pri Sv. Petru.
Cenovnlk iSS: tefift
govina s semeni SEVErt & Komn v Ljubljani, Wolfovn ulica St
tifW ^»ffor, MrrseriliantS I __ _
Privntri uradnik, 3 letu v Amerik', prevzame s 1. aprilom vsa dela, bntera sc tičejo angleškega In nemškega dor>i^ovun;fi. Honorar nize!:. Podhribški, postno ležeče, Llubljnna.
7. vsemi gospodarskimi poslopji, njivjmi, go.Ttii in Vruvniki s.r prod.i oo ugodni ceni. — Franc Mizlikar, Lesno brdo S!ev. 27, Vrhnika.
v izmeri 705'J rn2.
Dne 20. t. m. se radi slabega vremena ni mogla vrSiti javna drai.bu v Spod. Sliki, z .to se preloži na
velikonočni mM, Ose 28.!. m.
ob 10. url dopoldne na licu mesta ob zvezni železnici Dravlje-dolenjsko železnic«, koncem vojaškega letaliSCa. Pogoji ostanejo isti. _
! in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moji \ najbolje preizkus. in sploino hvaljena sredstva kot: ! proti poljskim miJira 12 K, r.a podgBne in miJi ) 2 K," i 7.a Sčnrke, posebno močne vrste 20 K, po.-cbn« ; močna tinktura za stcnlce 15 K, uničevalec raoliei ! 10 K, praSek proti mrčesom 10 in 20 K, maziio proti ušera pri ljudeh 5 iu 12 K, mazilo za uši pri živini 6 In 12 K, praSek za uSi v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na rt. lenjadi (unič. rasti.) 10 K, praiek proti mravljam '.0 Ki Pošilja po povzetju Zavod Ka ekspoit: M. JONKEK. Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1.
IV. JAX IN SIN
Eumtfcka cesfa št. 15, LJUBLJANA Šiealni stroji in stroji za plefenie.
Izbornn konstrukcija in elegantna izvršitev Iz tovarne v Lincit. — Ustanovi m 1. 1867. — Došlo je ravno ar večje Število strojev z«
vsako obrt. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni Nlrojl ..AOLER". Ceniki zastonj in franko. Kolesa Iz prvih tovein: DUrkopp, Sijjris, Waffenrsd.

Kdor si hoče

za Veliko noč
kupiti tlno ia trpežno obleko in prav krasno svileno mto, naj si ogleda največjo Izbiro svilenih rut ter rajnega sukna za moško la volnenega blaga r.a Ženske obleke v najmodernejših barvah in po jako znižanih cenah
»Prt Ivanki" f^os-
v LJubljani, Sv. Potra erala itov. 29.
ter vse dele in opremo priporoča
J. GOREČ, Ljubljana
Gosposvetska cesta fit. 14.
9»
Sila nas uči šiediti!
Zalo uporabljalo likuSene gospodinje samo kot noJboijSe pretikuieno, pravo
Schichiovo ml!©"
z znamko , Jelen",
z« pranje perila, kakor tudi ta vsako drugo snaZuiJe v kuhinji In hlii. Milo t .JELENOM" dobiva se sedaj povsod v naslednjih velikostih:
*/« kg komadi, 2-dcliiL	»/t kg komad/, 4-dcUl
Zastopstvo za Slovenijo ima tvrdka J. Globočnik in drug v Ljubljani.
«k
ttrčan) garantirani čebelnl pitanec, med mi« za pecivo, riHtnuni med, d. Kg 50. K p«. Silm so j.o poŠti in telesnic. loštni zttooj 4 kg K 240 Iiunko tam A. ittučoa, Čebelar. Vrh-U<kb 24S
stno laško britve
v
ima v zalogi tvrdho KRIET & CO., L!tibljnra, GosposveisKn cesta 8.
Kre cv trg št.
Is«? «|e vse vrste
v ■
%f 1« v

MnčiliVasglaVuhol? Trganja po udih ? Kihtin revmst^cm? Prehla en!o?Nesp3-
V£n e? Kervoznosi?
IVtiitkiu.ie t udi Vi l-tU.tr-pv piuvi Kina Flui.i. On-dili .c bo Uio in h\alil» I'Ciier.^v l.lhn Kla il ki.l ootu t*j;n ftrii 'tc. ja s i t.niii dei-ih! n ilvoin.itih *li 2 veliki k- alu- slekle-nii'tt2 -l\. Hevnm prniiek m toblOK- r.(>5 r 1 revma 15'- K. Aspirin ])Tw»ki t.V- K.
Ali kaSIjate?
Slu? odstjan u e in fcH»;el; t'-lnži Znpora.si prsni sok 9 - K Hcgn-ploš«ico (prsne paftiliO zopor ha-fieljj 7'fio K. Ponoom iz nlr.da n trpotcu od .'1 • R naprej. Prsni <oj proti knAliu 8- K. PinkeruKi prab K - K. (>nn akoi sirup na zdratniškt pred-P s 40 - K. !/ipor« ai * -Ji.
Glavobol?
Ravn» tako pripraven, kakorzanesliiv v upornbl ie Felleriov men'olni crt-nik „Klfla- 12 - K. Prašek *opcr glavobol 14- K. Kinin • ra&ck, prašek eo> P«r mrzlico 80 - K
Zobobcl?
Zobne kapljico 5 - K. Koleno ol|e 30 - K. Očesna
*ods ft- K
Srbečica, garje.
Mazilo zoper garje 12 - K. Naphtoino mazilo 16 - in 20 - h. Žvrpljono mazilo 12-- K. Vsa OH»ala mazila kakor Zinkovo mazilo belo »vineon«) mazilo, nromatirno mazilo, Invo-rovo mar.ilo v škatljah po 8-.7-m 12-K. Mazilo za rane 16*- K. Otročjo mazilo in hatrni cvet !.•• in fO - K. Mazilo zoper ozeblino 15-- K. Diabilon ob-liž, repni ob)il t- in 4 - h. Cvet in mazilo zopor KoUo 15 - K.
Ali Vam želodec ni
v redu? tcčkc prebava Nfir.ate eka?
O,. t a o bon f te zanov oljni. »e pouku«.to I-VUvr-eve prave KUa-kr« ^l-ice! Te so ros1 i- no t-obro! 0 skiitljic ib-- K .^ainai a Pari e 12- Ji.. Želo «c okrep-ufofft h « <• d » k u tinktura sto - K. Hal«am in Živ!'eniki ei>en<- 6'- K. Pravi Seebot« r u v oal^aiu tS K
Za prebavo!
Probo v:u |.r«eck <•- K. .Sodu bicarbonica 3-- K Otvnraj ča rc o<u na foJ 6- K. Kurlci.adska sol 0 - K. Kegtfnero< m amha .Hegn4 n iolobke oli |»« prol. Neusner-jn i škatija 25- K. Nr. jilne s nci-rovo olje G - m 20 - K. T A m n r i n d e n pustil u 5o K <"•«! za čiščenje krvi h -K. yor.eso\o linije tu Jduterble«er «d 3 - K
Slabokrvnost?
Tokori hflezni ekstrskt .0 - K. Položni sihumfnat 4"- K. Na zdravniški prodpin Araolerrmft^kto-lette:< ie lekarne k nv.l>ubn nu Duniiju ■ K lit^a-iernn 45'- K. Apnrni železni s rup 20 - b . Biaud-toktolett« s 15 - K. Piavo najfinciNA r i b i o o i j e S3-- K
m a višji ceei,
1 mm m ?N m r M pffis

Vtdrci, cefir, tio«o-v-r o, y5?tr.t», t-avSIe, kJcbisii«.;, liioeiKti In
gaSarfi rOafiti E»-a - o
d eldno iz i u boljših ini'*em:kih tovnm v \ eliku' :.ki iz iri in po Cuoovit • idzk h ce.-nih kn ite s8ii:o v vc:c-trgovini
K. ^-ri&R^rcrai
C&Uo -t. ZC.S.
linsirovimi ceniK s 1C00 ■iiltami >;c poSi e zastor j.
deče brinje
rtizpoSil a dukler trnja znloga iz svoie podiužnice m zeloge v Vel. LnS(e vsako množino n d KX) kg za ceno i5j K za 10U kg tvrdka
Psierncst & Rcraic
Ljubljana, Riras a cesta 2.
Brzojavi PAREM LJUBLJANA.
Vrefe fe poslati oziroma prinest' naprej, ker se ^cer . a<,e ZHMCunajo po "23 K za koinLd.
Trst—Amerika
Arflleška parobrodna dtužba
CUNARO LIME.
Zastopstvo za Jugosiavijot Jug slovenska banka. tl. d., Zagreb.
Odptnva potn kov I., II. in III. tar.reda preko TRSTA in CHF.RBOU1JGA v N15W YORK. Epreiemfl naročila za prostore na parnikih za Uičijo, Angiiio in Ameriko ter obratno za Jugoslavijo.
Natančna pojasnila daiet
CUNARO I I\E, ZAGREB,
VRHOVCEVA ULICA 1B.
inuilfts?
iumbH
prii.ororomo svo o veliko ?a!0K0 razi čneea angleškega in češkega sukna, volnenega blata y.a inoSne in ženske obleke, razit<"no periino b/ago, kakor platno, š'fo v, ccf no, tis aulno v nnuKnejSih vzorcih in bognti Izbiri, dalje rasi čn« vnine c iti šivano odeje za posiel;o svilene, volnene in bomnažaste robce za ua glavo itd. Opozar anio tudi na lazncvrttne ostanke po zelo znižunih cenah.
S e.stvo zoper ghsta!
Kisa Rlistovm itladkorii 1 vrsi-lra 7 50 lv. »ladkano nll (*l»t.o uliorovno somu na tehtuiro oct t - K naprti
, Mestni trg ll.
Zdravila za 2ivlno.
2w naki prali t ikatlja I'S0 K. Mazilo zn konja »0--K Arnika«-in30-K. Orenkn nol 3-- K Kronlin 15 -K.. T«rpontino>o olja « - in «0-. K. Goetl tnr-pentin 5'. m li)-- K Manilo kojioi uši 3 • in 12 - K
Pri vprašanju
naj ae priloge poštne gnnmlio odgovor
Proljev, diareja?
IlAstlerifeVo kolera kapljice 15- K. Kr*iio Itap I lce 10*- K. C i m 11 o v « kai>lj'cet WoIifl'iv rvvt, K amllčiifl km Ijice. Kim-love kapli ce. Proinm-teve i-apl ice, Btdclr an kapljice. HottmAnove kapljico mal.i atoMcniot.
-K velika 30- K. Bobrove bfti.liiee(Kil>ergt.d-troot- ni ro *eo« .1 - K
gcoristsio jev
Državna trošarina
se računa pri alkoholnih piopuratib posebno, ampak samo po lastnem
«tr< skn.
Omot in poštnina
se račnna posebno toao naiconejo. Pripo.-o^a se več na enkrat naročiti, kaiti strouki na več robe razumljeni. 1 nni znnsaio.
H. Naroči a se fldresira>to na:
evgen v. feller, lekarna,
Slabiča donja, Elsatrg 16. Hrvatska.
da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vnm prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poStno-Cckovnega urada.
Pazite, da bos e nsznanill pošiljatelju natanCni znesek, ki ste ga sprejeli, ln dun, ko Vam jc bil izplačan.
Radi mnog rt pr tožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari do« movini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah, Vas to prosimo.
Enake pntozue so se po strogi preiskavi dosedai Izkazale skoraj v vsakem s'ufn'u kot neopraid ei e. Večkrat se dobe liudje, ki posebno sorodnikom rsdi prikrivajo sprejem poslanega densrja, češ, bo raje Se poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepričn. da )e bil denai pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči postati zopet kaki denar. Konečno se obrt čamo Se no one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čaku|o po več .mesecev na poslani denar, da priporočalo svo i m sorodnikom v Ameriki pošllati denar potom naSe banke,
Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo nase geslo.
mikMK %msm state bank
82 CO&TiLANDT STREET, NEW YORK( N. Y.
♦
l
Sfrffn 144.
Poroč. prstani Double verižice S enske u e Bu i»!ic Že e ure Uhani Haisfrrejša trgevion ur, zlatnire in iretrnlne p# ČUDEN
LJUBLJANA 22, Prešernova 1.
Zahtevate ponudbe I
ERJAVEC & TURK i
: TRGOVINA Z ŽELEZNiKO pri „ZLAYI LOPATI" pre e Hammerschmidt (KUhleisen) LJubljana, Valvazorjev trg št. 7, — nasproti Krilanskc cerkve. —
IHT Zaloga cementa.
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
S
B£AfiTHl v krmo, angleški krmilni proSek za Ifi0\lIfS iiviro, po P^š" 5 zaim Ikov po 1, kg nnuIIU y.a so kron. Ghsom uUa?a diže ne vi; dc v L:ubl|ai.i smejo prodajati A^nstin lekarnarji, trgovci, kiamari, kmetijske >n kontumne zadruge. — Dalje on teh zahtevajte:
hrnna za clo-cnChc, ru o'rokc. Krepek juirek 2« odrasle, daje bolnikom ...i, rm č, zdrav e. Z njegovo upoiabo se prihr. ni mleka in sladkorja. To dokazu e n thoče zaliv. In h pisem. Po posti 5 zamotkov po 14 kg 100 kron.
kraste, liSnje odstranjuje pri človeku In živalih Niiftol-niazilo, ki je brez uuha in ne maže perilo. — 1 lonfek za eno osebo po pošti 15 kron pri
TRBOCI, lekarna, LinMim. Soveniia Si.
m s

mca
Slovenske eskomptne banke
LJGBL JRNR
nasproti giavncga kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute : po najugodnejših dnevnih cenah. :
Ista inttii borzni iMelii. Mm m bančne posle.
Telefon Stev. 3.
ZADRUŽNA 60SP0BAHSKP. BANKA D J. 9 Ljubi
posluje začasno v prostorih Zadružne zveze, Dunajsko c. 38|/.
Podružnici i
ŠOMBOR,	SPLVT.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombar-dira vrednos!ne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakc.je pod najugodnejšimi pogoji.
PsolMuii prodajalec srečli Držoune toedne Loterije.
Izplačuje svojim klijentom vsak znesek brez odpovedi s (pice^S.

Zahtevajte cenik zastonj in poštnine prosto!
ana št
e
Mestni trg št. 23.
Največja zaloga ur, zlatnine in srehmin?.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
mmssmetm, mmmmmmsmmmm
Izdaja komoici) •Domoljuba«, 1'
Odgovorni u.ednik Anton buSnik v Ljubljani.
Tiska Jugoslovan.*« tiaharo«-