Za uspešno gospodarjenje in razvijanje samoupravnih odnosov je predsednik republike Tito odlikoval kranjsko Savo z redom dela z rdečo zastavo; visoko odlikovanje je Stane Dolanc izročil predsedniku delavskega sveta Save Francu Sircu. Delavci Save pa so predsedniku Titu podelili najvišje priznanje Zlato plaketo Save, s svečane proslave pa so Titu poslali tudi pozdravno brzojavko. VLTH Škofja Loka pa so v soboto predali namenu novo proizvodno halo. Trak je prerezal delavec Milan Krajnik. — Foto: F.Perdan Kranj, torek, 8. 1. 1980 Cena: 5 din 1-iHt izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 195M kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob »redah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Leto XXXIII. Številka 1 Ustanovitelji: občinske konference SZDL •Jesenice. Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje ('las Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej Žalar Največja izborjena pravica delavskega razreda Jugoslavije: Delavec je sam svoj gospodar V prostorih Gorenjskega sejma v Savskem logu je bila v nedeljo velika svečanost ob 'Mhletnici samoupravljanja in 60-letnici delovne organizacije Sava Kranj Kranj — »V praksi je delavski razred -Jugoslavije dokazal, da je sposoben upravljati tovarne oziroma proizvodnjo, dohodek in družbeno lastnino,« je med drugim poudaril Stane Dolanc. slavnostni govornik na slavnostni seji delavskega sveti m osrednji proslavi letošnjih Savinih jubilejev. Slovesnosti so ne poleg vcćjne, več kot 4000-članskega kolektiva, udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja kranjske občihc in Gorenjske, republike in federacije ter predstavniki delovnih organizacij, s katerimi Sava uspešno sodeluje Med gosti so bili tudi Viktor Avbelj, F'rance Popit, Milan Kučan, Mitja Ribičič, Vinko Hafner. Andrej Verbič, l'ep< a Kardelj. Miha Marinko in drugi. Čeprav obletnica ustanovitve kranjske Save. ki sega tja v leto 1920, ko je bilo ustanovljeno majhno gumarsko podjetje Vulkan, ni obenem tudi začetek industrije nasploh pri nas. pa je vendarle prav v Kranju v majhnem obratu za izdelavo radirk in zamaškov. iskati zametek jugoslovanske gumarske industrije. Za Kranj je bilo to Se kako pomembno, sa| razen takrat nega Standarda druge industrije sploh ni bilo. V vsem predvojnem obdobju maloštevilni gumarski obrat ni bil deležen kakega posebnega tehničnega napredka. Se vedno dokaj majhna tovarna se je šele po osvoboditvi začela hitreje razvijati, zaposlila je lahko prve kvalificirane gumarje, v letu 1948 pa je bila izdelana prva avtomobilska guma Vse odtlej skoraj ni leta, ki ne bi za hitro razvijajočo se gumarsko industrijo pomenilo pomembnega razvojnega koraka: selitev v nove prostore na desni breg Save, razširjen proizvodni program, poslovno tehnično sodelovanje u Semperitoni; nova tovarna avtopnevmat ike. tovarna umetnega usnja 2e zgodaj pa se V procesu združevanja sorodnih organizacij u Savo združijo Vulkan iz Niša. industrija gume Kuma. Tovarna po/amentarije in plastičnih mas Totra ter Kemična Nadaljevanje na .9. str. Škofja Loka praznuje Bil je večer. Debela luna seje bahavo sprehajala med svetlimi zvezdami. Stal sem na ploščadi dražgoškega spomenika. Nikjer v bližini ni bilo videti žive duše. Iz dimnikov hiš, pripetih na rob črne Dražgoške gore, je igravo poplesaval bel dim. Začutil sem domačnost ognjišča. Zazdelo se mije celo, da vidim na skali Jelenci prikovanega Prometeja, a le za trenutek, potem je sneg, kije prejšnjo noč ozaljšal praznično pokrajino, ohladil mojo sanjat ost. Kakšno je neki življenje za temi osvetljenimi okni? Je srečno? Ah, stopiti bi moral do vsakega od njih, jih povprašati: »Ste srečni?« Potlej bi vsakdo risal svojo srečo. Imelo bi deset, sto, tisoč obrazov, a nekaj besed bi našel v vseh odgovorih, kakor: kruh, otroci, zdravje, mir in tudi nesreča. Potlej bi jih vprašal: »Kaj neki je vašim govoril Žagar, da so Cankarjevce končno le vzeli za svoje?« »Najbrž tudi o sreči, kije mogoča le v svobodi,« bi bržčas odgovarjali. In tu bi odkril novo besedo: SVOBODA. Vi jo izgovarjate povsem preprosto kot kruh, delo, hiša, žena. V vašem govorjenju ni duha krvi in ne slutnje smrti. »S časom se ne spreminjajo le ljudje, temveč tudi zven besedi,« sem si rekel. Stal sem in užival lepoto večera. Vra v zvoniku je začela udarjati večerno uro. Zazdelo se mije. daje napočila ura strahov. Iz Rudnega sem ugledal prihajajoče apokaliptične jezdece. Konec! Tedaj pa so luna in zvezde nenadoma močno osvetlile Ivetove podobe. Vse okoli mene je na mah oživelo. Batičevi borci so se zganili. Bron je zaječal in borcev korake je spremljalo zlovešče lomljenje betona. Bil sem priča smrtnemu plesu, v katerem sta bila objeta mali slovenski narod in apokaliptični jezdeci, ki so bili okrašeni z znanimi in neznanimi nvastikami smrti. Ko je odzvenel poslednji udarec in sta urno kazalca potegnila mejo med preteklostjo in prihodnostjo, so zlovešče podobe izginile. Ostal je le lep večer in luna in zvezde in . . . mrtvi pod menoj. Začutil sem, daje zgodovina tudi sedanjost in prihodnost. Spustil sem se po elegantni vijugi navzdol. Takrat pa se je utrnila zvezda. Postal sem in se zazrl v razparano nebo. Iz grla se je pritihotapila osvooojajoča želja: MIR. Pomislil sem: to je edino, za kar bi tudi svetovni referendum uspel Koraki so pregnali besede. Mislim na Prometeja. Mu bomo ostali v pogumu, ustvarjalnosti in kljubovalnosti ptidobni tudi v letih preizkušenj, ki so pred nami? V.ŽAKELJ Jutri, 9. januarja, ob 16. uri bo v dvorani kina Sora v Škofji Loki slovesnost v počastitev občinskega praznika. Po kulturnem programu bo sprejem v restavraciji hotela Alpetour v Skofji Loki. O LAS 2.STRAN_ Tito na zdravljenju Predsednik republike -Josip liro:-Tito je r soboto zapu-stil klinični center v Ljub Ijam in je v spremstvu preti sednika CK ZKS Slovenije Franceta Popita odšel na Brdofrri Kranju Zdramiš/a konzilij r katerem so bili najuglednejši domači zdrav niki ter prof. dr Michael de Bekey u ZDA m prof. dr. Mara t Knjazev iz SZ je sporočil, da izvidi preiskai ožilja nog zahtevajo nadaljnje intenzivno zdravljenje. Po pregledu in konzultacijah je predsednik Tito zadržal prof. de Bakeya in prof. Knjazeva ter člane konzilija na kosilu. Štafeta iz Vojvodine Odbor za proslavo dneva mladosti pri pokrajinski konferenci Zveze socialistične mladine Vojvodine je predla gal zveznemu odboru, da hi letošnja. 35. štefeta mladosti s čestitkami predsedniku Titu. začela pot v Novem Sadu. Pričakujejo, da bo to 23. marca. Desetega januarja pa bo potekel rok za oddajo osnut kov letošnje štafetne palice, značke, plakatov in znakov ter scenarija za proslavo. Vojvodinski mladinci, še po sebej Novosadčani. ki naj bi bili gostitelj te slovesnosti, se na ta dogodek, s katerim naj bi proslavili tudi 35. oblet ni co zmage nad fašizmom, vneto pripravljajo. Vse mladinske organizacije pripravljajo posebne programe. Rudarje bolje plačati Prihodnji razvoj revirjev bo temelji/ na energetiki v okviru revirskega energetskega kombinata F.dvard Kardelj ter na pospešenem razvoju spremljajočih mdu strij. Razvoj bo vključeval tudi prestruktuiranjc gospo darstva, toda ne z opuščanjem tradicionalnih progra mor, temveč z modernizacijo, gospodarsko krepitvijo tudi na videz manj pomembnih gospodarskih dejavnosti To je bila osrednja tema pogovorov, ki jih je imel v petek in v soboto dr. Anton Vratuša med obiskom t savskih revirjih. za Rekorden izvpz Topilnica svinca in cinka iz Titovega Velesa je v desetih mesecih preteklega leta do segla rekorden izvoz. \' tem obdobju je namreč izvozi/a 15.370 ton cinka. 7 tisoč ton svinca in 100 ton kadmija v vrednosti 23 milijonov dolar jev, oziroma za 3 mili/ona več kot so planirali. Domači rudarsk stroji i v industrijsko-cnvrget skem kombinatu Kolubara bodo najkasneje do marca izdelali pm odlagale, premogovnike, kar je za ne- dvomno velik uspeh domačih od-dve D, ........'« * proizvajalcev o/)reme. V lagalcu je vgrajenih tretjini domačih delov slej smo rudarsko opremo vedno uvažali. Kmalu bodo začeli izdelovati tudi doma či bager, ki naj bi prišel na tržišče leta 1981. Nagrada »4. julij« Svet sklada zveznega odbora Zveze združenj borcev NOV Jugoslavije je objavil vsejugoslovanski razpis :a nagrado »l. julij.« ki jo po deljujejo ob dnevu borca. Nagrado podeljujejo za umetniška delu na temo i: tare Inoosvobodilne vojne m . i etične revolucije. KRANJ TOREK, 8. JANUARJaTJ Predsednik izvršnega ^ct.t kranjsko občinske skupščine Drago štete je sklical /a danes. H januarja. 84. sejo izvršnega sveta ("'lani izvršnega sveta hodu oltravnavali oblikovanje m raz|M»rejarije prihodkov občinskega proračuna \ letošnjem prvem tromesečju. razpravljali o analizi priznavalnin udeležencem NOB in obravnavati spremembe osnutka resolucij* n izvajanju letošnjega družbenega plana kranjske občine, ki se nanašajo na reševanje nedovoljenih građen i ■jk RADOVLJICA Občinska konferenca ZSMS Radovljica je decembra v sodelovanju /. delavsko univerzo pripravila seminar /a vodstva komisij /a idejnopo-litično delo in vodstva marksističnih krožkov pri osnovnih organizacijah ZSMS Dvodnevnega seminarja, ki je bil v mladinskem domu \ Bohinju, se je udeležilo prek :{() mladih Predavanja so zajemala snov o razvoju marksizma v svetu in pri nas. o delegatskem sistemu. f> zakonu o združenem delu. o dohodku in stabilizaciji gospodarstva ter o marksističnih krožkih JESENICE B, Mulalič V ponedeljek, 14. januarja, ho seja predsedstva občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva z Jesenic Sejo. ki ho ob 1H. uri v konferenčni sobi jeseniške občinske skupščine, bodo v glavnem posvetili vprašanjem s področja obveščanja. Delegati konference bodo najprej razpravljali o smernicah za izdelavo srednjeročnega plana lokalne radijske postaje Triglav z .Jesenic za obdobje 1981 — 1985 ter se odločali o sprejmu dopolnitev samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela radijske postaje. Zatem bodo med drugim razpravljali o programski usmeritvi časopisnega podjetja Glas i/. Kranja za letošnje leto ter njegovem letošnjem finarw"r.r---- načrtu (S) Dvaindvajseti« stezah partizanske Jelovice Novoletna poslanica predsednika Tita Za nikogar ne bo lahko • Minilo je se eno leto naše zelo intenzivne dejavnosti tako na notranjem kot na mednarodnem prizorišču. Leto 1979 je potekalo v znamenju nadaljnje graditve samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema socialistične samoupravne demokracije, v znamenju vsestranskega razvoja vseh naših republik in pokrajin ter stabilnosti nase skupnosti kot celote. Hkrati je plodna zunanjepolitična aktivnost okrepil« mednarodni položaj nase države in ji prinesla nova pomembna priznanja, pravi v uvodu svoje poslanice ob slovesu leta 1979 m prihodu leta 1980 predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije, Josip Broz-Tito. • Na novi veliki preizkušnji je bila tudi solidarnost nasin narodov in narodnosti. Ob slovesu od leta 1979 ne moremo pozabiti na težke občutke zaradi katastrofalnega potresa in poplav, »o je bil hud udarec za našo državo in posledice bomo Se dolgo putili. Vendar pa solidarnost, ki se je izkazala ob tem, priča o trdnosti naše skupnosti in učinkovitosti socialističnega samoupravnega sistema. • Nadaljeval se je proces, začet s sprejetjem nove ustave in zakona o združenem delu, pravi med drugim predsednik v po; slanici delovnim ljudem in občanom Jugoslavije. Delavski r*"ed Je sprejel delegatski sistem kot najboljši način za svojo udeležbo pri pripravljanju, sprejemanju in izvajanju družbenih odločitev. Potrebni pa so še napori za krepitev delegatskega sistema. Staro predstavniško prakso prepočasi premagujemo. J,° moje, pravi predsednik Tito, ni glavni problem v sestavi delegacij. Delavci znajo izbrati najboljše. Bolj gre za premajhno poznavanje pravic in dolžnosti, zato delavci ne sodelujejo v polni meri pri odločanju. • O življenjskih vprašanjih delavcev pogosto odločajo v ozkih poslovodnih krogih in tudi ne tako redko s prav tako ozkim krogom funkcionarjev v družbenopolitični skupnosti, torej mimo delegatskega sistema. Vse to ohranja moč državnega aparata» veča vpliv izvršnih organov in goji ostanke birokratskih odnosov. Sistem je zato treba obvarovati pred deformacijama ki mu grozijo. Tudi tnkmt Ki *~i~i-----1—**«----------:- V* skih odnnSnv aLV .vrsn,n organov in goji ostanke birokratih o r,xr.^,* mi, k? mu ?ro.- ^mie Zato treba obvarovati pred deformacija-IVaZ Vil almO tra/Jl/*,*^ Vre^r» ko ektlvni? Udl t.°krat bi želel Poud«Hti pomen uvajanja J*11^ traaiClje NOB ^SS^SSiJ^ ,n °dgovorn°8ti' kar Pomeni tudi enotnost l.lllll T a k ■ a _ • Kn So ~-__i_. .... --- LJUBLJANA - Ob občinskem prazniku Škofje Loke, ob osemintrideseti obletnici Dražgoške bitke in petintrideseti obletnici zmage nad faSizmom, bodo 12. in 13. januarja v tej znani partizanski vasici pod Jelovico že dvaindvajsete prireditve Po stezah partizanske Jelovice. Tako kot že nekaj let nazaj so prireditve, posvečene tej znani bitki, razdeljene na dva športna dela; v športne prireditve in množične pohode. Letos pa bodo te prireditve popestrili še zmajarji, ki bodo imeli svoje tekmovanje. V obeh dneb, posebno pa še v nedeljo, ko bo pred spomenikom ob 14. uri osrednja prireditev, organizatorji pričakujejo nad 6000 udeležencev. SOBOTA Ob 10. uri bodo zarezali tekaško smučino s startom za Kam-nitnikom smučarski tekači, ki se bodo v biatlonu pomerili za jugoslovanski spominski pokal. Organizator tega pokala je SK Alpetour iz Škofje Loke. SK Radovljica bo ob 10. uri v Kamni gorici organizator slaloma za cicibane in cicibanke »Dražgoška bitka ponos mladih.« NEDELJA Ob 8. uri bo l vrha Dražgoške gore sankaško tekmovanje s tekmovalnimi, samotežnimi in navadnimi sanmi. Proge in organizacija so v rokah ŠD Železniki. S startom in ciljem pred spomenikom NOB v Dražgošah bo ob 8. uri deveto odprto smučarsko prvenstvo TO SR Slovenije. Pričakujejo, da bo na startu od 400 do 450 udeležencev iz enot TO, JLA in milice. Start patrolnega tekmovanja članov ZRVS in ZSMS »Po poti heroja Kebeta« bo ob 8. uri v Kropi. Organizatorja sta ZRVS Slovenije in ŠD Plamen iz Krope. Smučarski klub Triglav iz Kranja pa bo ob 9.30 organizator množičnega smučarskega teka. Dolžina prog je osem in deset kilometrov. Start je pod Bičkovo skalo. Vsi udeleženci tega teka naj pridejo z avtomobili v Dražgoše do 8.30. Od te ure naprej pa bo promet zaprt za vsa vozila, razen z nalepkami. Množični rekreativni pohodi v Dražgoše. Po poti Cankarjevega bataljona — od Pasje ravni do Draž-goS bo pohod planincev PD Škofja Loka, Železniki, Žiri ter sosednjih PD iz Medvod, Idrije in Ljubljane. Pohod bo krenil ob 12. uri iz Pasje ravni v Dražgoše po enotah, tako kot borci Cankarjevega bataljona v letu 1941. Občinski odbor ZZB NOB Jesenice je organizator pohodi stezah prvih partizanov. Začetek poti je ob 7 ■*-J : ko Jelovice v Dražgoše. Občinski odbor 7.7.n M«™ misli m akcije. • Ko je predsednik Tito govoril o nujnosti samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja ter opozoril na primere ozkega in sebičnega mišljenja, je terjal nujnost večje aktivnosti Zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij. Komunisti morajo neposredno delovati in pojasnjevati ukrepe, ki jih sprejemamo. Neposredne, žive besede nihče ne more nadomestiti, Se najmanj pa kupi težko razumljivega pisanega gradiva. Predsednik Tito meni, da je Se posebej odgovorna tudi socialistična zveza. •Lanski gospodarski dosežki so vrednejši zaradi tega, ker smo jih dosegli v nemirnem gospodarskem letu, v letu mednarodne gospodarske krize in katastrof. Težave, izražene predvsem v visoki inflaciji in zunanjetrgovinskem deficitu, pa niso le posledica zunanjih vzrokov, temveč tudi naSih notranjih slabosti: neresnega sprejemanja stabilizacije, nespoštovanja sistemskih rešitev in dogovorjene gospodarske politike, odtujevanja dohodka od delavcev, pretirane porabe in najrazličnejših drugih neupravičenih zahtev. Sklepi predsedstva CK ZKJ so smernice za ponašanje v prihodnjih letih. Proizvodnja mora biti večja in kvalitetnejša, spremenjena njena sestava, položaj našega gospodarstva v mednarodni delitvi dela pa se mora okrepiti-Izvoz lahko k temu največ pomaga. Varčevati bomo morali. To so danes prisiljene početi tudi veliko bolj razvite in bogate države kot Jugoslavija, poudarja predsednik Tito. Vsi se moramo obnašati tako, kot smo se dogovorili. • Pred nami so torej velike naloge. Za njihovo uspešno in pravočasno izpolnitev imajo največjo odgovornost komunisti, vendar tudi vsi naši delovni ljudje. Toda, odgovornost mora biti konkretna. Ne more vsak odgovarjati za vse. Zagotoviti moramo, da bomo vselej vedeli, kdo za kaj odgovarja. Zato moramo imeti konkreten in jasen načrt akcije, v katerem bo vsak naSel svoje mesto in naloge. Seveda pa moramo krepiti sistem samoupravljanja. • Ko je predsednik Tito ocenil zunanjepolitično dejavnost Jugoslavije, katere ugled se je lani povečal, je poudaril odgovornost vseh državnikov in držav za boljši svet. Leto, v katero stopamo, ne bo lahko. Zahtevalo bo resna odpovedovanja. Zato se obračam na vse delovne ljudi, pravi predsednik Tito na koncu poslanice, posebej na voditelje na vseh ravneh, da vsakdo na svojem mestu stori tisto, kar je njegova dolžnost. Naj bo to resnično leto velike aktivnosti in varčevanja, leto največje discipline in odgovornosti! •J Košnjek .-a Po _ 7. uri iz Soteske pre-Občinski odbor ZZB NOB Kranj je organizator dveh pohodov. Prvi je Po poti heroja Iva Slavca-Jokla. Ta pohod bo krenil ob 8. uri iz Cepulj preko Mohorja v Dražgoše. Za vse pohodnike je organiziran brezplačen prevoz izpred hotela Creina. Drugi pohod Kranjčanov, tudi za te bo vozil avtobus do Nemilj, pa je ob sodelovanju PD Kranj iz Nemilj preko Podblice v Dražgoše. Ob 7. uri bo na Križni gori krenil pohod v Dražgoše, pod geslom Po poti Škofjeloškega odreda. Organizirata ga TO Škofja Loka in občinska konferenca ZSMS. Po poti komandanta Otona Vrhunca-Blaža bo ob 10. uri krenil pohod iz Selc preko Kališča v Dražgoše. Organizator tega pohoda je krajevni odbor ZZB NOB KS Selca. Od Rudna do Dražgoš Po poti herojev Žagarja in Gregorčiča, s pričet kom ob 11. uri pred gasilskim domom na Rudnem, organizira pohod krajevna konferenca SZDL in ZSMS Železniki. Ob 10. uri organizira pohod Po poti heroja Dežmana Anto-na-Tončka od Krope preko Jamnika do Dražgoš občinska konferenca ZSMS Radovljica. Taborniki, pozdravljeni na Bičkovi skali, je geslo množičnega zimskega orientacijskega pohoda in srečanja tabornikov Slovenije. Organizator je Taborniški odred iz škofje Loke. Dražgošani, vsi na prireditev ob 38. obletnici bitke, pa je geslo ZZB NOB KS Dražgoše-Rudno. D Humer 35-letnica miniranja hotela Evropa v Kranju IO iUn..„-;„ 1.. . - ___ 10. januarja letos poteče 35 let od znane sabotažne akcije, ki jo je izvedla drzna skupina obveščevalcev - diverzantov Kokrškega odreda. Tega dne so se v večernih urah zamajala tla restavracije v prvem nadstropju in zidovi hotela v Poštni ulici v Kranju. Diverzanti so prišli v poslopje preoblečeni v nemške železniške uniforme, postavili aktovko z angleškim plastikom ter tempir-nim svinčnikom, nastavljenim na pol ure, v prvo nadstropje in se kar najhitreje izmuznili iz hotela. Učinek je presegel vsa pričakovanja. Predvsem so diverzantje hoteli zastrašiti Nemce, da se ne bodo počutili varne niti v takem gnezdu, kot je bil zanje hotel Evropa. Deset kilogramov plastika so pognala okna hotela /. okvirji vred na ulico, zunanji zidovi so se razmajali, tla prvega nadstropja so se udrla v pritličje. Razpoke na hotelu so vidne še danes! Bile pa so pri Nemcih tudi žrtve: mrtva sta bila dva nemška vojaka in napovedovalka takratnega nemškega radia v Kranju, 22 pripadnikov nemške vojske in njihovih političnih voditeljev pa je bilo težko ranjenih ostali so brez rok, nog, dobili tfM opekline, zlome. Nemško poveljstvo je takoj eksploziji zablokiralo Kranj, pr*1* kalo center mesta, vendar diverzant so bili že daleč od mesta, na po' proti Naklu in že na novih d i ver zantskih nalogah. Zadovoljni so bil s svojim delom. Še bolj pa so bili t; večer in to noč zadovoljni v štabi Prešernove brigade, ki je kiju' močni blokadi mesta izvedla uspe* no vojaško prehranjevalno akcijo ] Stražišču pri Kranju, uničila precej vojaških objektov, ujela nekaj sd vražnih vojakov in skoraj v ceM uničila prometni urad in kretniSM naprave na železniški postaji v Kranju. Vse te akcije so imele velik odnie* med prebivalci Gorenjske. Vsaka nova akcija, za katero so iz vedeli, jim je bolj približala svobodo. V sredo, 9. januarja se bodo član' te diverzantske skupine spet srečali v hotelu Evropa v Kranju in obudil' spomine na tiste razburljive dogodke pred 35 leti. Dušan Feldin-Srečko Škofja Loka praznuje V škofjeloški občini, kije po površini ena največjih na Gorenjskem in v Sloveniji in, ki kot pravijo, v mnogočem spominja na našo širšo domovino, dela in živi okoli 34.000 prebivalcev. Živijo, tako kot velja za povsod, bolje kot kadarkoli poprej. Gradijo nove gospodarske objekte, nove vrtce in šole, vlagajo veliko denarja v komunalo in varstvo okolja. Za boljši jutri si prizadeva/o kolektivi in krajevne skupnosti ter posamezniki. Tako so lani ustvarili 11,5 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar predstavlja v okviru Gorenjske 18,3 odstotka, porast za 29 odstotkov pa j«» enak poprečju Gorenjske in zaostaja za rastjo na Jesenicah in v Radovljici ter prekaša Kranj in Tržič Dohodek ocenjujejo na več kot 3 milijarde dinarjev in je na Gorenjskem najmanj porastel, čeprav je od predlani večji za 29 odstotkov. Tudi čisti osebni dohodki so se lani najmanj povečali v Skofji I.oki in so znašali 6.613 dinarjev in so celo nižji od regijskega poprečja, ki znaša 6.795 dinarjev. V škofjeloški občini so lani nadpoprečno veliko denarja porabili za investicije in rast zaostaja le za Radovljico. Izgub skoraj ni bilo saj je celo največji izgubaš TO Z D Montažni objekti v Jelovici izplaval iz primanjkljaja. Porasle so zaloge izdelkov, vendar kljub temu Ke vedno niso visoke. Industrijska proizvodnja pa se je v primerjavi z letom 1978 povečala za četrtino in je prodaja industrijskih proizvodov dosegla 7,2 milijarde dinarjev. Zunanjetrgovinska menjava je še vedno pozitivna V primerjavi s predlani so lani prodali na tuje za 19 odstotkov več in je izvoz presegel 42 milijonov dinarjev. Najbolj se povečuje izvoz v dežele v razvoju, ki je porastel kar za 80 odstotkov, upada pa izvoz na klirinško področje, ki je kar za tretjino manjši. Sicer pa prodajo škofjeloške delovne organizacije 72 odstotkov za izvoz namenjenega blaga na konvertibilno pod- ročje, 20 odstotkov na klirinško in H v dežele v razvoju. Uvozili so za 39 milijonov dolarjev blaga, kar je za 17 odstotkov več kot leta 1978. Od celotnega uvoza je le 7 odstotkov investicijske opreme, 92.6 odstotka pa predstavljajo surovine in repromaterial. 8 odstotkov uvoza je iz klirinškega področja, 92 odstotkov pa s konvertibilnega Podjetja so planirala uvoz v vrednosti 53 milijonov dinarjev, vendar ne bodo uvozili niti tri četrtine. Zadovoljivo se je povečala tudi produktivnost zaposlenih v gospodarstvu, ki je porasla med 4 in 5 odstotki. Poslabšala pa se je plačilna sposobnost gospodarstva, prav tako tudi sestava poslovnih sredstev Stopnja samofinanciranja je upadla od 46 na 42 odstotkov. Kar dve tretjini družbenega proizvoda ustvarja industrija, desetkrat manjši delež odpade na kmetijstvo medtem ko so trgovina, gostinstvo in turizem udeleženi le z 20 odstotki. 70 odstotkov ljudi dela v industriji in le 30 v kmetijstvu, terciarnih dejavnostih in negospodarstvu. Prav to razmerje med gospodarstvom in negospodarstvom je eno največjih neskladij, ki jih v škofjeloški občini v tem srednjeročnem obdobju niso uspeli odpraviti, niti zmanjšati. Ob vstopu v sedanje srednjeročno obdobje, ko je bila škofjeloška občina na 17 mestu v Sloveniji po razvitosti, je bilo takšno razmerje še znosno, sedaj, ko se je zaradi hitrega razvoja povzpela na 9 mesto in se tako uvrstila med razvite V krajevnih skupnostih so uredili precej kilometrov cest. Mili' Sodobno urejena kmetija in tržna proizvodnja sta pogoj, da bodo hribi ostali poseljeni občine, pa to neskladje že povzroča težave in probleme. Zato bo razvoj družbenih dejavnosti, gostinstva in turizma ena glavnih nalog za prihodnjih pet let, saj poleg dela delavec in občan potrebuje tudi razvedrilo, rekreacijo in pa seveda šole, vrtce, dobro trgovino in storitve Resna ovira za hitrejšo rast in večjo povezanost prostora še vedno ostaja slaba cestna povezava dolin s Skofjo Loko. Slabe ceste dvigajo poslovne stroške v gospodarstvu Selške in Poljanske doline, zlasti pa Zirov. Takšno stanje tudi onemogoča naravno povezanost s sosednjimi primorskimi občinami in Logatcem ter zmanjšuje delež turizma v občinskem prostoru in gospodarstvu Slaba cestna povezanost tudi vpliva na ohranjevanje krajevnih lokali/, mov in ovira delo zlasti tedaj, ko je potrebno celotni občinski prostor aktivirati za skupne akcije. S sprejeto novelacijo urbanističnega programa in pripravo nižjih urbanističnih dokumentov pa se odpira zelena luč najprej v Poljanski dolini. Na več krajih so že zapeli buldožerji pri gradnji nove uranske ceste, ki mora biti zgrajena do leta 1981, ko bodo odprli rudnik urana Zirovski vrh. Vse zadeve okoli poteka ceste, zemljiško pravni problemi in še drugo, kar je potrebno rešiti pred gradnjo tako velikega objekta, je bilo v Poljanski dolini reše-no skoraj neopazno in dela potekajo po programu. V letu, ki se pravkar začenja pa bo treba dokončno rešiti tudi problem uranske ceste skozi Skofjo Loko Predlogi urbanističnega načrta za Loko bodo prav kmalu v javni razpravi in dani v pretres krajanom in delegatom občinske skupščine. Kje bo tekla, se bodo morali občani sami odločiti, jasno pa je, da je ni mogoče potegniti tako, da nihče ne bi bil prizadet. Ker je odločitev dolgoročna, je vredna temeljitega razmisleka. Rudnik pa prinaša vrsto problemov tudi v Gorenjo vas, na katere kraj ni pripravljen. Problem pošte, banke, rekreacijskih povrfm, zlasti pa trgovine in vode s«- je še posebno zaostril, ko so začeli na delovišče rudnika in ceste prihajati novi delavci. Čeprav krajani vedo, kaj je potrebno narediti, so sami kadrovsko prešibki, da bi lahko v taku hitrem času nadoknadili zamujeno. Ni dovolj le to, da ima Gorenja vas v občini pri reševanju vseh problemov absolutno prioriteto, na pomoč bo moralo krajevni skupnosti priskočiti predvsem združeno delo v kraju in to ne samo z denarjem, temveč tudi z znanjem. Zaradi visoke stopnje zaposlovanja, saj število zaposlenih v škofjeloški občini še vedno raste najhitreje na Gorenjskem, se stalno večajo potrebe po otroškem varstvu in vseh oblikah kakovostnejšega izobraževanja. Število zaposlenih se je namreč povečalo za },H.{ odstotka, medtem ko je poprečje na Gorenjskem 1,86 odstotka. Število zaposlenih v škofjeloški občini se je tako dvignilo z 19,8 na 20,2 odstotka vseh zaposlenih na Gorenjskem Otroško varstvo so lani v Skofji Loki uspešno rešili z dograditvijo novega vrtca Najdihojca v Pod lubniku in so jeseni lahko ugodno rešili vse prošnje za sprt (k-m Vendar pa je rešitev le trenutna, saj zaradi hitrega povečevanja števila delavcev rastejo ROV« potrebe- Zato je sedaj izredno aktualno zbiranje sredstev /;i dograditev prizidka k vrtcu na Trati, sicer se kaj lahko zgodi, da bodo že prihodnje leto spet vrste Lani je bil /grajen dom Upokojencev v Podlubniku in tata » Cen tru slepih in slabovidnih Začeli so graditi novo športno halo na Podnu in dijaški dom Načrtujejo gradnjo centra usmerjenega izobraževanja za katerega se denar že zbira. Sorazmerno visoka življenjska raven pa zahteva nove kulturne in rekreacijske prostore. V Skofji Loki Visoka tehnologija in produktivnost sta pogoj za uspešen razvoj. bodo letos začeli graditi kulturno-družbeni center, pred koncem leta so začele voziti nove žičnice na Starem vrhu, asfaltirana je cesta proti Soriški planini, kar kaže, da se tudi na področju dela in se premika na bolje. Vendar pa bo treba ob tem misliti tudi na manjše kraje. V Železnikih že imajo načrt in tudi program za izgradnjo športnega parka, načrtujejo pa ga v Gorenji vasi v Zireh. Se naprej se bo treba spoprijemati z varstvom okolja, predvsem pa z ohranjanjem živosti prostora. Predvsem pa razvoju kmetijstva. Dobra osnova temu je študija o stanju kmetijstva, ki jo je po naročilu kmetijsko zemljiške skupnosti naredil Kmetijski institut Slovenije. Podatki, da je od 2400 popisanih kmetij kar 10 odstotkov »odpisanih«, ker nimajo naslednikov in nadaljnjih 20 odstotkov ogroženih, so dovolj zgovorni, da zahtevajo dobro premišljeno kmetijske) politiko. 85 odstotkov kmetij ima značaj hribovske kmetije, kar otežuje in draži proizvodnjo. Najprej so dražje investicije, ker morajo biti prilagojene posebnim pogojem, po drugi strani pa je produktivnost strojev dela nižja in so stroški višji kot v ravninskih predelih. V škofjeloški občini, bi lahko rekli, da je vsa družbenopolitična skupnost naklonjena kmetijstvu. Hribovski kmetje imajo ugodnosti pri kreditih, daljšo odplačilno dobo in manjše obrestne mere, različne višine regresa in dotacij. Škofjeloška občina je tudi prva, ki je sprejela samoupravni sporazum o združevanju sredstev združenega dela za pospeševanja kmetijstva v hribovskih predelih. Le z izboljšanimi pogoji življenja in dela bo prostor ostal poseljen. Živost prostora pa je tudi temelj uspešnosti naše zamisli splošnega ljudskega odpora. Vedeti je namreč treba, da je kmet nepogrešljiv del naše ljudske obrambe. In kakšno naj bo letošnje leto? Predvsem bo to leto, ko se bo treba odločiti, kakšna bo pot v prihodnjih petih letih in s tem tudi najmanj do leta 2000. Treba je namreč izdelati srednjeročne načrte razvoja. To naj bo leto konkretnih dogovorov, brez frazarjenja in kolebanja, če gre za zadeve, ki jih je nujno rešiti. Naj bo leto akcije in reševanja konkretnih vprašanj pa naj gre za uransko cesto ali problem v Gorenji vasi, za uvajanje celodnevne šole, za boljši kos kruha kulturi ali pa za boljše gospodarjenje. L Bogataj Lani so bili v Selški dolini zgrajeni silosi za prehrambene Velik problem še vedno ostajajo stanovanja, ker primanjkuje urbanistično urejenih zemljišč. Stoletna pesem kladiv Podko, nega korača še najdeš sem in t/e. Ceprai s» tudi te zelo redki. »r»dm kovači, kot je Pavle Krmelj i; Hotovlje, pa je ie prOVO posebnost — Pot o. D. Dolenc Se kar nekam polna je bila struga Hotoveljščice tisti petek pred Novim letom. Deževje in sneg, ki sta padala prejšnje dni, sta jo napolnila. Ob sušnih dneh pa je komaj še zaznavna I*red nekako desetimi leti so jo zajezili za vodovod, kajti dobri in zdravi so studenci ki se stekajo vanjo. Včasih smo se otroci tam pod Monterjem, pod Portunom ali pri Kisovškem malnu Se kopali v njej Gnala je 6 mlinov, 2 žagi, elektrarno in kovačijo. In to na borih dveh kilometrih dolžine Zdaj komaj kdaj prekrije kamne v strugi Ni več tako poskočna kot RVOJe dni. Mlini so se ustavili, pa tudi mleti ne bi imeli več kaj, V elektrarni imajo Ljubljančani vikend, le kovačija je Se ostala. Več kot pol prejšnje vodne moči je zamenjala elektrika . . . Vsaj dvesto let so v Hotovlji pri Poljanah doma kovači. Zadnji (pa vendar upajmo, da ne bo čisto zadnji!) je Pavle Krmelj. Se do lani je y kovačiji delal tudi oče -Janez, ki je bil kovač čez SO let. Ze Pavle kuje 28 let. Dolga ozka delavnica je bila že pospravljena za praznike le v pečeh je še žarelo ogije. Klešče so bile obešene nad pečmi, norci sredi delavnice so onemeli . . . Skladišče je prazno, le nekaj nebesno modro pobarvanih skobeljnikov se je sušilo na gredeh Ne ostaja izdelkov Vse bi lahko prodali, kar bi naredili. Toda ne zmorejo. Po dvanajst do petnajst ton ravenskega rezilnega orodnega jekla predelajo na leto Sam mojster z enim pomočnikom Lahko bi ga pa štirideset, |>etdeset ton. Pa ni »ljudi, ki bi delali. Kovaška je težka in vsi beže od pravega dela. V tovarne. Včasih je bilo v tej dolgi kovačnici po devet delavcev. »Tudi petnajst bi jih bilo lahko, pa bi vsi imeli dovolj dela. Toliko naroČil imam. Letos je bilo pa se tako nerodno, da se mi je delavec ponesrečil, pri hiši smo delali in smo res veliko manj naredili kot druga leta. Za kranjskega Merkurja sem vsa leta delal veliko, letos pa nisem naredil prav nič. Vem, da so mi zamerili, pa ne morem prav nič pomagati. Mogoče bo drugo leto bolje. Upam, da bom dobil po Novem letu se enega delavca, kovača, ki je svoj čas že koval pri nas,« pravi mojster Pavle K rmelj. TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA s svojo temeljno organizacijo. ri l I I I l i i i i i i | | | i i i i i i i i i i i itj združenega dela VELEBLAGOVNICA NAMA Škofja Loka nama čestita VSEM OBČANOM - POTROŠNIKOM IN POSLOVNIM SODELAVCEM ZA OBČINSKI PRAZNIK ŠKOFJE LOKE Za vsak kovaški prijem svoje klešče Mojster Pavle pran. tla jih ne bi prodal za »pet milijonov«. — Pot»: D D O.crog petindvajset vrst izdelkov še delajo: sekire, cepine, lupilnike. rezilnike, macole. klepalne garniture za klepanje kos. kline za cepljenje drva, obračalnike za hlode, mesarice, tesarske plankače, kakšne rovnice in podobno. Največ kujejo gozdarska orodja. Vsaj petdeset vrst izdelkov so pa opustili: dleta, zakovna in kovaška kladiva, kline za zelje režat, lopate, motike, krampe in drugo. »Se pa dogaja, da hočejo ljudje prav mojega imeti, čeprav so prav tako dobri industrijski izdelki. Pa radi ustrežemo, če moremo, toda ni časa. Delamo le Se za podjetja.« Se enkrat sta z Marjanom razpi-hala oglje, segrela kos in pognala električno vzmetno kladivo. Včasih so temu rekli »norec«. »Norce« je gnala voda in tisti njihov, ki je bil še pred leti v uporabi, je danes v Železnikih V muzeju. Trdno drži mojster klešče in kos jekla v njem pod udarci nakovala. Potem popravlja Se z ročnim kladivom. Kvaliteta kovaškega izdelka je odvisna seveda od materiala, največ pa od pravilnega kaljenja in brušenja. Ne bo prav, če boš jeklo preveč segrel, če ga ne boš brusil pod pravim kotom. Zakaj ima kovač klešče, je tisti ljudski rek. Oziram se po lepo spravljenih tam nad pečjo. Vse se mi zde enake. Povprašam po njih. »Za vsako vrsto orodja, ki ga delam, potrebujem vsaj dve vrsti klešč. Pri cepinih pa tudi sest, sedem vrst. Za vsako operacijo druge klešče, kajti vsakokrat drugače poprimes . . .« »Ja, za pet milijonov jih ne dam. Toliko jih je. Večina so še očetove,« so ozre mojster z neko posebno ljubeznijo po njih. Mišičaste, težke roke kažejo, da je kovanje še vedno težko fizično delo. Pa se mojstru skoraj ne zdi. Najhuje je prenašati vročino. Vrteti kladivo pa, kot da bi bila najmanjša težava. »Poleti je pa res hudo. Raje bi delal pozimi po 12 ur kot poleti po 8. Tako preklensko vroče je.« Mojster Pavle je od treh Krmelje-vih sinov edini kovač. Pa še ta je končal srednjo ekonomsko šolo Pa vendarle je ostal. Skoda se mu je zdelo pustiti očetovo kovačijo, njegove žulje in žulje vseh hoto-veljških kovačev pred njim. Tradicija je pri hiši in peljal jo bo naprej, dokler bo mogel. Dokler bo še kdo hotel biti kovač. Včasih to ni bil cenjen poklic-. Kovač — berač so pravili. Oče je v tistih hudih letih gospodarske krize pred zadnjo vojno hodil prodajat izdelke prav na Vrhniko. V Logatec. Postojno, na Rakek, v Cerklje, na Jesenice. Pa so bili tudi dnevi, ko od polnega voza ni prodal več kot za 10 dinarjev . . . Zamislim si v tej dolgi delavnici ob vseh štirih pečeh, ob vseh teh nakovalih in brusih petnajst kovačev. Toliko, pravi Pavle, bi jih lahko bilo. Kakšna pesem kladiv bi to bila! Pa jih ni. In verjetno jih nikoli ne bo. Pa čeprav bi bila Hotoveljščica spet polna struga . . . D. Dolenc /VII PA NISMO SE UKLONILI Maks Kalan Boštjan Le pri nas se oglasite, pa vam bomo pokazali pot do Muhovega Maksa, so mi zatrjevali DO telefonu v gostilni na Vidmu v Poljanah. Hotovlja 6. Saj ta številka res ne more biti daleč. Nekje blizu Devjakovega malna mora biti. Ko se potem res oglasim na Vidmu in spet povprašam po Muhovem Makslnu iz Hotovlje, so mi pokazali kar k mizi pri peči: Maks se je pravkar vrnil iz Škofje Loke, kamor ga je neslo po opravkih. Videm pa je obvezna postaja pred domom. Vsaj na pivo mora, da zdrži potem do svoje snežeti. Prava sreča, da sem ga našla kar tu. Lepšega si ne hi mogla misliti. Njegov dom je veliko više, kot sem ga imela v mislih. Prav pri tistih prvih hišah, ki zožijo hotoveljsko grapo kot vrat pri steklenici, zaviješ desno navzgor in potem mimo posameznih kmečkih dvorišč, kjer navadno pot tudi zavije, skoraj pod same Vinharje. Pri Snežetarju tudi pravijo njegovi hiši. Daleč naokrog nima soseda. Zgoraj sne-žet, spodaj grapa in v daljavi se vidi za hribom, ki mu zakriva del Poljan, poljansko pokopališče, Volča. Čudovita lega. Vroča, lepa poletja morajo biti tu gori . . . Maks Kalan je Muhov z Vinhar, z domačije, kjer so se že poleti leta 1941 ustavljali prvi partizani: tu so imeli zatočišče, hrano,'vezo /a naprej. Maks pa si je svoj dom postavil \ strmo snežet nad Hotovljo. Za doto je bil dobil ta kos zemlje in sedem in osemintride setega si je tu postavil hišo. Skromno življenje je bilo v tej strmini, kjer zemlja ni radodarna kot v dolini. Pa se je pretolklo. Tudi Maks in žena Katarina sta že junija 1941 sprejela v hišo prve aktiviste. Maks Krmelj je bil glavni organizator vstaje v Poljanah in pri Snežetar- ju je bilo kot nalašč za skrivne sestanke. Od koderkoli je človek prišel, ga nihče ni opazil. Prihajali so aktivisti prav iz Ljubljane. Največkrat je prišel Lojze Kebe-Stefan. Poverjenik za Gorenjsko je bil še takrat. Vsaj dvakrat na teden je prišel. Noč ga je prinesla in odnesla. »Za tole mizo smo sedeli in se pogovarjali. Ce bi dobro pogledali, bi se še poznale raze, ki jih je vanjo vedno delal z nožičem Krivar . . . Najprej smo se pogovarjali kako bi pridobili pristaše, kdo bi pri tem narodnoosvobodilnem in naprednem gibanju že zaslužil sprejem v partijo, kako bomo pridobivali orožje, hrano, sanitetni material, kdo ho vse to skril, komu lahko zaupamo, komu ne, o tem, kako prepričati prebivalce poljanske doline, da moramo biti enotni v tej borbi proti okupatorju, ki jo pripravljamo. Ocenili smo posamezne akcije že delujočih čet na tem koncu, odziv Nemcev . . .« Poleg Kebeta in K livarja so se tu srečevali tudi drugi visoki politični funkcionarji odporniškega gibanja: Franc Vodopivec. Mira Tomšič, Tomo Brejc, Stane Žagar mlajši. Tone Nartnik-Crnivc, Jaka Bernard, Johan Berton-celj in drugi, žene pa je hodila organizirat aktivistka Ana. Pogosto je prihajal tudi Robnik Rudolf. Anton Oblak, Lado Jamar iz Poljan, Leopold Krmelj s Smolnega. Kdo bi se vseh spomnil? Skoraj štirideset let je že od tedaj. Toda zavest Poljancev je bila takrat visoka. Nemci sami so poskrbeli za to. Prve selitve prebivalcev Poljan že junija 1941 so zresnile Poljance. Nemci so izselili učitelja Kvgena Varla in ženo, nekaj aktivistov, med njimi tudi Janeza Kovača-Znidarja iz Gorenje vasi, pa župnika in celo nekaj ljudi, ki so veljali za bolj uboge, duševno zaostale. Da se spodtikajo celo ob lake ljudi, je Poljance Se najbolj spodbodlo. Prve uspešne akcije Cankarjevega bataljona pri Lenartu, požagani telefonski drogovi med Srednjo vasjo in Dob-U>m, potrgane telefonske žice med Lučnami in Crnim vrhom, spraznjena trgovina nemškega pristaša v Srednji vasi in še druge drobne akcije takrat še maloštevilčnih partizanskih čet, so v Poljancih dvigale moralo in občudovanje teh redkih borcev, ki so se takole upirali do zob oboroženemu sovražniku »Kako smo uživali ob akciji pri potrganih telefonskih žicah med Lučnami in Crnim vrhom, kjer so bile nemške postojanke. Žice bcl bile oblečene, povite In žico si tako dolgo na kratko zvijal, da se je znotraj pretrgala. Ovoj pa je ostal cel. Največja težava je bila potem najti to prekinjeno mesto Prav po posebne aparate so Nemci poslali, da so ugotavljali pretrgana mesta« Hotovlja je bila vsa partizanska. Ustanoviti čim več manjših partizanskih čet, je poudarjal vsakokrat Kebe. In 4. decembra 1941 je bila prav pri Muhovem Maksu v Hotovlji ustanovljena Poljanska četa. Komandir čete je bil Robnik Rudolf, njegov namestnik Pavle Peternelj iz Vinharij, Maks Krmelj politični komisar,Oblak Anton z Vršanj je bil postavljen za intendanta, Maks Kalan pa za kurirja za vezo z Ljubljano. Prvo nalogo je Muhov Maks dobil že naslednji dan, 5. decembra 1941. Lojze Kebe-Stefan je odrezal dva povsem enaka kvadratna koščka belega papirja. Enega je dal Maksu, enega pa je spravil z namenom, da ga dobi veza v Ljubljani. Košček papirja je bil torej spoznavni znak. Miklavž je bil naslednji dan, pa je Maks vzel s sabo na pot nekaj štruc masla, da bo imel izgovor, da ga nese sestri in otrokom V Ljubljano za Miklavža. Kako priti čez takratno mejo nad Polhovim gradcem, so najbolj vedeli »kontrabantarji«, kot so v Poljanski dolini včasih imenovali švercarje. Povezal se je z njimi in so šli. Pod Crnim vrhom pa so jih napadli Nemci. Maks je bil hudo- ranjen v nogo. eden ubit. trije pa so ušli. Tistih nekaj kilogramov masla ga je rešilo. Veljal je za kontrabantarja. »puteršmuglaija« kot so rekli Nemci in nič drugega. Vse njegovo aktivistično delo pred tem je ostalo tajno, čeprav so Nemci poizvedovali za njim. Stroga konspiracija, ki jo je vedno zahteval Krivar. pa Kebe in drugi, je naredila svoje. Na Maksa Kalana takrat pri Nemcih ni padel najmanjši sum. Odpeljali so ga v bolnico na Golnik in ga tu zdravili celih šest mesecev: od 0. decembra do l.maja 1942. Gestapovski zdravnik Samonig in vsi drugi so ga klicali le »puter-šmugler«. Kaj se je po tem dogajalo v njegovi dolini, je izvedel ob vsakokratnem obisku sorodnikov, predvsem žene, ki je v tistih najhujših dneh povila njunega prvega sina. Le on je vedel, kje je skrito orožje za oborožitev borcev Poljanske čete. Prinašali so mu ga z vseh koncev in on ga je varno nalagal pod lubje v gozdu nad njegovo snežet jo. Nikoli ni spraševal čigavo je, od kod je, le pregledoval in spravljal ga je. Zdaj je moral ženi zaupati kje je in ta je obvestila borce, da so ga odnesli. Potem je slišal za tisti največji uspeh Cankarjevcev v Rovtu, kjer je V kratkem in sunkovitem boju popadalo 45 nemških policistov. Partizani so v tej akciji pridobili tudi najnovejše orožje. Potem je zvedel za akcijo na orožniški postaji v Poljanah, kjer je Bičkov vod pobral vse orožje, odeje, čevlje in drugo Pa za požgana mostova čez Soro na T tebi j i in na Hotavljah. Tudi poljanskega so prižgali, pa so ga poškodovali le toliko, da ni bil več sposoben za prevoz s kamioni. Živinska vprega je še vedno šla lahko čez. Tudi o tem je slišal praviti, da so Nemci ukinjali orožniške postaje po dolini. Kako je užival! Vedno več fantov in mož je odhajalo v partizane. Zamisel Lojzeta Kebeta. Maksa Krmelja, Vodopivca, Žagarja in drugih se je uresničevala iz dneva v dan bolj. Samo iz njegove Hotovlje je odšlo v partizane '.Y.\ mož in fantov. In slišal je za tisti drzen napad na škofjeloške zapore. Pa o tem, kako so se Poljanci in Hotoveljci uprli Nemcem 24 in 2.r). decembra, ko so Nemci hoteli preseljevati Poljance. Cesa takega Nemci Se niso doživeli! Po podatkih domačinov je padlo okrog 40 do 00 Nemcev in veliko je bilo ranjenih. Na polož+je so prihajale tudi žene. ki so bodrile može in jim prinašale tople hrane, čaja in žganja. Ko bi mogel biti z njimi! Ko so se vnele Dražgoše, so ranjene Nemce vozili tudi na Golnik. Takrat so se stari bolniki morali umikati s postelj. Pa so se radi. Uf. da bi jih bilo čim več! Potem je izvedel, kaj vse se je dogajalo v Dražgošah. Da so požgali vas, pobili domačine . . . Potem pa še to, da je 21. januarja 1942 zgorel tudi njegov rojstni dom. pri Muhu v Vinharjih. Sest padlih partizanov so vrgli v ogenj, da so zgoreli, domače so pa selili. Njegova hiša nad Hotovljo pa je še naprej ostala nekompromitirana. Ko se je maja vrnil domov, niti hitro stopiti ni mogel. Pokrajinski komite se je še ^vedno držal tu okrog in ko se je le malo bolj postavil na noge, je bil spet kurir med Poljanami in Pokrajinskim komitejem. Septembra 1943 je potem odšel v partizane. Je le postalo prenevarno na terenu. Nekaj časa je bil na Pokrajinskem komiteju, ki se je držal v Vinharjah. Bukovem vrhu, v Farjem potoku. Ob božiču 1943 je šel v partijsko šolo, ki je bila takrat v Gornji Tribuši. Največ pa se je držal na rajonskem komiteju za Poljansko in Selško dolino, ki je bil v Javorjah. 23. marca 1945 je bil na Starem vrhu spet ranjen v nogo in roko »Po vojni se je zdravil v partizanski bolnišnici v Hotelu Toplice na Bledu« »Tako slab sem bil, da ob vseh svetih še nisem mogel vejice prijeti z roko . . .« Po vojni pa so ga čakale druge naloge. Se vedno je aktiven. 27 let je bil predsednik Zveze borcev v Poljanah. 13 let predsednik krajevne skupnosti, pri invalidih je od ustanovitve, takoj po vojni, vrsto drugih pomembnih funkcij na občini v Skofji Loki je opravljal. Nosilec spomenice 1941 je Maks Kalan. Lani je dopolnil sedemdeset let. Oglasile so se težave, ki jih prinaša starost, noga ga še vedno opominja\ Toda. Snežetar se ne da. Trden hribovec je in dokler bo visoko iznad Hotovlje še lahko prihajal peš na Videm, bo še . . . j) Dolenc Vinko Kržišnik: Več hrane, čeprav z manj kmetij »Kmetijska zadruga Skofja Loka ni samo organizacija kmetov temveč je njena vloga izrazito družbenoekonomska, saj je prisotna na vseh področjih življenja v vaseb. Vanjo se vključujejo delavci in kmetje, ki imajo prek svojih enot motnost, da uresničujejo svoje interese. Izraz družbenoekonomski pa je med drugim upravičen tudi s stališča v zadrugi organiziranih žena — kmetic proizvajalk. 2ene namreč nosijo težo kmečke proizvodnje na našem področju in se prek svojih aktivov vključujejo v samoupravljanje, se izobražujejo kot gospodinje na sodobnih kmetijah in se kot proizvajalke seznanjajo s sodobno tehnologijo trzne proizvodnje. NaSa zadruga ni zaprta organizacija, saj se vključujemo v delo zadružne zveze Slovenije, regionalne in republiške gospodarske zbornice in po delegatskem sistemu v skupščine družbenopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. V občinskem merilu je najbolj pomembno, da zadruga in kme-tijsko-zemljiSka skupnost dosežeta usklajen odnos do razvoja kmetijstva in to občinske skupščine, združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti. V uresničevanje programov pa bo treba bolj pritegniti krajevne skupnosti, saj je stara resnica, da je v krajih, kjer je več industrije, bolje organizirano tudi kmetijstvo in kjer je kmetijstvo bolje organizirano, daje industrija večji dohodek. Zato je naSa želja, da našim programom bolje prisluhnejo tudi delovne organizacije in s postavitvijo manjiih tovarn omogočijo tudi najbolj oddaljenim kmetom dodaten zaslužek in jim omogočijo boljšo opremo kmetij in s tem večjo proizvodnjo hrane. Kot pomembno nalogo, ki smo si jo zadali je melioriza-cija zemljišč, da bi nadomestili izgubljeno zemljo zaradi meliorizacije. Vsem tistim kmetom, ki želijo in imajo možnost, da ustvarjajo dohodek iz kmetijstva pa bomo prek strokovne službe nudili čimveč znanja in tako zagotavljali, da hrane ne bo manj, čeprav se Število kmečkega prebivalstva zmanjSuje.« L. Bogataj Čez 500 krav v A kontroli Na območju kmetijske zadruge Škofja Loka redijo kmetje 3500 krav in letno oddajo 6 milijonov litrov mleka — Največjo poprečno mlečnost imajo krave v hlevu Izidorja Rupni-ka iz Stare Oselice, rekorderka pa stoji v hlevu Slavka Ingliča iz Srednje vasi S tržno proizvodnjo mleka se na območju Škofjeloške kmetijske zadruge ukvarja 970 kmetij, ki redijo 3500 krav. Proizvodnja mleka je v preteklih letih naraščala letn o za 12 odstotkov. Lani pa se v primerjavi z letom 1978 ni prav nič povečala. V prihodnjem srednjeročnem obdobju pa naj bi naraščala letno za 6 odstotkov. Vzrok za zmanjšan porast je v tem, da se je v preteklih letih odkupno področje širilo in sedaj oddajajo mleko vsi kmetje, kjer je le možen prevoz. Na zastoj pa je vplivalo tudi neugodno razmerje med cenami mleka in krmil. Lani so odkupili nekaj manj kot 0 milijonov litrov mleka. Krave so na škofjeloških kmetijah v pretežni meri svetlolisaste pasme pri kateri pospeševalna služba kmetijske zadruge v sodelovanju z Živi-norejnoveterinarskim zavodom Gorenjske izvaja selekcijo po enotnem selekcijskem programu za Slovenijo. Krave so razvrščene v tri stopnje in sicer A, B, in Z. Za selekcijo in napredek živinoreje je najpomembnejša kontrola A. V tej skupini je na območju škofjeloške občine 520 krav na 67 kmetijah. Vsaka kmetija ima poprečno 7,8 krave. Kontrolor mlečnosti prihaja na kmetijo enkrat mesečno in izmeri količino mleka ter tolščo. Na osnovi te kontrole ugotavljajo, da je poprečna mlečnost krav A selekcije 3220 kg mleka letno s 3,8 tolšče. Najvišja poprečna mlečnost pri vseh kravah je bila lani dosežena na kmetiji Izidorja Rupnika iz Stare Oselice. Najboljša krava pa je imela 5090 kg mleka v enem letu. To je krava Beta s kmetij« Slavka Ingliča v Srednji vasi. V B kontroli je na območju škofjeloške zadruge 1200 krav. Poprečna mlečnost pa je 2050 litrov na kravo. V Z kontroli so vse ostale krave. Večinoma jih redijo na manjših kmetijah in niso čiste svetlolisaste pasme. Povedati je treba, da so na škofjeloškem področju še pred desetletjem kmetje redili predvsem pitance. Sele potem se je začela povečevati proizvodnja mleka in s pomočjo pospeševalne službe pri kmetijski zadrugi so rezultati sedaj že na poprečju slovenskih dosežkov. L. Bogataj Za kmečki turizem ni odgovoren le kmet V škofjeloški občini 14 kmetij sprejema goste, vendar pa se na kmečki turizem pripravlja še 26 kmetij — Širša družbena pomoč Eden pomembnih pospeševalnih ukrepov v kmetijstvu je razvoj kmečkega turizma kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji Vendar s tem ne mislimo, da se kmečki turizem lahko razvija le v hribih. Prav gotovo ima vse pogoje za uspešen prodor tudi v ravninskih predelih tako škofjeloške občine, kot drugje v Sloveniji. Posebej pa ga kot pospeševalni ukrep za hribovske kmetije poudarjamo zato, ker je ena redkih dejavnosti, ki poleg zemlje daje zaslužek na tistih kmetijah, ki so preveč oddaljene od industrijskih središč, da bi se lahko mož ali žena zaposlila. Pospeševanje kmečkega turizma pa je pomembno tudi zato, ker pomaga pri ohranjevanju poseljenosti prostora, zato je tudi širša družbena skupnost tako zainteresirana za nje- gov razvoj. Pomoč se kaže pri davčni politiki, raznih dotacijah, predvsem pa prek pospeševalne služIl, ki pomaga pri načrtovanju dejavnosti in tudi uresničevanju. Vendar pa se pri uveljavljanju kmečkega turizma vse bolj čuti dvotirnost. Na eni strani w pospe sevalci trudijo, da bi dosegli hitrejši razvoj in imajo zato tudi podporo v družbenopolitični skupnosti. Zatakne pa se pogosto pri inšpekcijskih službah Inšpektor namreč odloča ali bo dal dovoljenje za kmečki turizem ali ne. Tako se je zgodilo, kot je povedal pospeševalec za kmečki turizem pri kmetijski zadrugi v .Skofji Loki mag. Marjan Krišelj, da inšpektor ni dal dovoljenja, ker v kuhinji ni bilo enobarvnih ploščic meter in pol visoko Kmetje in pospeševalci pričakujejo, da bo več reda vpeljal na to področje družbeni dogovor o enotnem usmerjanju skladnega razvoja kmečkega turizma v Sloveniji, ki je sedaj v javni razpravi. V škofjeloški občini se je kmečki turizem začel razvijati med prvimi v Sloveniji. Tako so se v letih 1971 in 1972 prvi kmetje hkrati s postavitvijo žičnic na Starem vrhu začeli ukvarjati s kmečkim turizmom. Najprej so se s to dopolnilno dejavnostjo začele ukvarjati kmetije, ki so že prej sprejemale ljudi. Po začetni zagnanosti se je kmalu pokazalo, da se le amatersko s tem ne bo dalo ukvarjati in leta 1970 je bila pri kmetijski zadrugi ustanovljena posebna pospeševalna služba. Sedaj sprejema goste 14 kmetij, ki imajo na voljo 173 ležišč. Ze kmalu pa bo teh kmetij 40 s 433 ležišči v 25 krajih. Za primerjavo naj še povemo, da je v Sloveniji vseh turističnih kmetij 100. L. Bogataj Krave Pavla Ruparja iz Do-lečič so dale 4385 kg mleka. Krave Franca Benedičiča iz Studena so lani dale v poprečju 4171 kg mleka. Najboljšo mlečnost pri kravah je dosegel Izidor Rupnik iz Stare Osel niče. V poprečju je namolzel 4532 kg mleka po kravi. Za svoje dosežke je bil nagrajen s srebrnim priznanjem. Franc Martin-čič iz Dolgih Njiv je lani pridelal v poprečju 4115 kg mleka na kravo. V hlevu Slavka Ingliča iz Srednje vasi je stala »mlečna rekorderka« . Ivanka in Lojze Erznotnik iz Zirovskega vrha sta leton sprejela prve goste. Foto: M. Krišelj Kmet mora biti enakopraven delavec »Tako kot poprečne slovenske, so tudi škofjeloške kmetije zelo razdrobljene z velikim številom parcel in majhnimi skupnimi površinami. Od 2400 kmetij je le 1400 takšnih, ki proizvajajo tržne viške na organiziran način,« je povedal mag. Jurij Kumer vodja pospeševalne službe pri Kmetijski zadrugi Skofja Loka, ko smo ga povprašali o problemih kmetijstva v škofjeloški občini. »85 odstotkov kmetij ima značaj hribovske kmetije, kjer je proizvodnja težja in dražja Najprej so dražje investicije, ker morajo biti prilagojene posebnim terenskim pogojem, po drugi strani pa je produktivnost strojev in dela nižja in so stroški zato viftji kot v ravninskih predelih. Z različnimi ukrepi sicer poskušamo ta razmerja odpraviti, vendar nam to ne uspeva tako, kot bi želeli in kot bi bilo potrebno. Hribovski kmetje imajo določene ugodnosti pri kreditih, nižje obrestne mere, daljšo odplačilno dobo, različne so višine regresov in dotacij itd.« »Velik problem so v vsem na-Sem kmetijstvu neskladja med cenami semen, gnojil in krmil ter cenami mleka in živine.« »Kmetijstvo deluje stalno na spodnji meji rentabilnosti in zato Se veliko bolj občuti prepočasno usklajevanje cen reprodukcijskih materialov s cenami kmetijskih proizvodov. To je Se toliko bolj občutno, ker kar 00 odstotkov cene proizvoda predstavlja tisto, kar je za proizvodnjo treba kupiti na trgu in le 40 odstotkov predstavlja delo in tisto, kar se za proizvodnjo pridela na kmetiji« . , »Veliko v zadnjem času govorimo o stanovanjskih kreditih za kmete. Je pri tem narejenega kaj konkretnega?« »Ze dalj časa si prizadevamo, da bi sistemsko uredili tudi stanovanjsko kreditiranje kmetov - kooperantov, vendar smo doslej uspeli izdelati le začasen in ne najboljši sistem kreditiranja Naloga, ki 10 bo potrebno uresničiti v naslednjem srednjeročnem obdobju ni samo stvar kmetij-cev, ampak se bodo v reševanje morali vključiti tudi banke, samoupravne stanovanjske skupnosti in drugi. Sedaj lahko dobijo kmetje kooperanti le minimalne zneske stanovanjskih kreditov iz sredstev hranilnih vlog pri Hranilno kreditni službi Skofja Loka. Ta sredstva pa so omejena in draga.« »Nedodelano je tudi socialno varstvo. Zlasti so prizadete kmečke žene.« »Res je. Združeni kmetje, kot delavci Se nimajo enakovredno z drugimi delavci v združenem delu rešenih vseh vprašanj socialne varnosti tako na področju pokojninskega zavarovanja, kot tudi invalidskega in zdravstvenega varstva. Pri tem je najbolj prizadeta kmečka žena, ki nima ne porodniškega dopusta, niti največkrat ne vrtca. Tudi za reševanje teh vprašanj bo potreben interes širše družbe. Sami kmetje tu ne morejo dosti narediti« »Kaj pa napredek, razvoj v naslednjih letih?« »Za uspešen nadaljnji razvoj kmetijstva bo potrebno bistveno izboljšati infrastrukturno opremo podeželja. Se najbolj zaostaja gradnja primernih cestnih povezav in gradnja vrtcev« L. Bogataj Bitka se bije za vsebino Priprava srednjeročnega plana za naslednjo petletko je že skoraj leto dni ena najpomembnejših akcij, ki se je dotaknila prav vseh oblik in organiziranosti naše skupnosti; KS, TOZD in samoupravnih interesnih skupnosti. Če ugotavljamo, da pri rokih ne gre vse tako, kot je bilo predvideno, je najbrž podobno tudi pri vsebini. Slednja je prav gotovo najvažnejša, saj morajo biti planski dokumenti sestavljeni in seveda usklajeni tako, da ne bomo ponavljali napak iz preteklosti, temveč jih bomo odpravljali. V škofjeloški občini imajo vse krajevne skupnosti pripravljene smernice razvoja za naslednjih pet let, 70 odstotkov KS ali 14 od 20 pa tudi ustrezno izdelane elemente. Slednjih niso dobro obdelali (podatki veljajo za december) v Železnikih, Skofji Loki, na Trebiji, v Gorenji vasi, v Davči in Lučinah. Od 99 OZD in temeljnih organizacij je smernice pripravilo 71 ali 72 odstotkov. Ovrednotene elemente za sklepanje samoupravnih sporazumov z ostalimi nosilci planiranja ima pa le 10 odstotkov TOZD in OZD. Vendar je treba pri tem povedati, da je do sedaj tekla akcija predvsem v krajevnih skupnostih, sedaj pa se začenja tudi v delovnih organizacijah. P edvsem je to bitka za vsebino vih srednjeročnih planov, za tlajene cilje razvoja. Potrebno je seči, da bodo nosilci planiranja ne napisali plane, temveč, da se bodo govorili, kakSni so cilji in kaj bo njihovo uresničitev potrebno rediti. Vendar pa tudi časa ni na pretek. tdi roki so važni. Februarja ali i irca mora biti pred delegati občinske skupSčine družbeni dogovor o temeljih plana občine, sicer se kaj lahko zgodi, da vsi potrebni planski dokumenti ne bodo pripravljeni pred pričetkom novega srednjeročnega obdobja. Na kakSnih osnovah lahko planirajo v SkofjeloSki občini? Kateri so problemi, na katere je treba Se posebej paziti in kaj je tisto, kar vemo, da ni dobro in ne bi radi, da se napake pojavljajo v prihodnjem obdobju? Skratka, na kakSnih izhodiščih in kako je treba zastaviti razvoj občine, da naslednje generacije ne bodo imele Se večjih težav. 0 teh vprašanjih smo se pogovarjali z načelnikom oddelka za družbeno planiranje in razvoj pri občinski skupščini Svarunom Terpincem in predsednikom odbora za družbeno planiranje Zvonetom Teržanom. »Ne bi na dolgo ocenjevali preteklega srednjeročnega obdobja, čeprav je to izhodišče za nadaljnji razvoj. Povejta, prosim, le najvažnejše probleme, ki so v zadnjih letih Se posebej izstopili.« »Osnovna ugotovitev je, da v tem srednjeročnem obdobju nismo uspeli odpraviti neskladja med gospodarstvom in negospodarstvom. Ob vstopu v sedanje srednjeročno obdobje je bila naša občina na 17. mestu po višini družbenega proizvoda na prebivalca, lani je bila že na 9. To pomeni, da smo se uvrstili med razvite občine in taka ekonomija ne zdrži več brez težav in napetosti, da je 70 odstotkov ljudi zaposlenih v industriji in le 30 v kmetijstvu in negospodarskih dejavnostih. Odpravljanje tega neskladja bo naša prihodnost, saj poleg dela človek potrebuje tudi razvedrilo, rekreacijo in pa seveda šole, vrtce, dobro trgovino in storitve. Majčkeno prednost pred drugimi občinami imamo le na komunalnem področju, vendar smo še daleč od tega, da bi se komunala razvijala skladno s potrebami industrije in standardom občanov. To se kaže v krizi stanovanjske gradnje, zaradi nepripravljenosti zemljišč. Kaže se v tem, da je kljub visoki zaposlenosti žena število otrok v vrtcih med najnižjimi na Gorenjskem, celodnevna šola je na ničli, v zdravstvu imamo najmanj zdravnikov na število prebivalstva, telesnokulturnih površin skoraj ni. Velik problem je hitro zamnjševanje števila kmečkega prebivalstva in zaostrovanje socialnih problemov na vasi. Od 2400 kmetij jih je 10 odstotkov brez prihodnosti, 20 odstotkov je ogroženih. To je socialni element, ki bo v prihodnje najbolj izpostavljen.« »Veliko problemov, ki nastajajo, je povezanih z neustrezno sestavo gospodarstva. Kako se to kaže v vaSi občini?« »Takšna sestava gospodarstva zahteva stalno nove delavce. To je znano in znano je tudi, da v prihodnje lahko računamo le na naravni prirastek, če hočemo, da vsa prizadevanja za dvig družbenega standarda, ne bodo izničena. Vendar pa prav zaradi sestave kot jo imamo, lahko takšna zahteva postane velik problem, ker se pri nas nihče ne šola To sezono so na Starem vrhu zgradili novo vlečnico na Greb-ljici, ki je z avtomobilom dostopna tudi s Poljanske doline. — Foto: F. Perdan za tkalca, lesnega delavca ali pometača. Kar 70 odstotkov »naravnega prirastka« ima srednjo šolo, kvalifikacijska struktura naših tovarn pa ravno obratna. Imamo lepe zglede v Gorenjski predilnici, ki je bistveno spremenila strukturo svoje proizvodnje na osnovi visoke tehnologije, enak proces teče v Alpini, v Alplesu, Kla-divarju, takšno usmeritev bo prinesla nova investicija Iskri v Železnikih, LTH itd. kar dokazuje, da prizadevanja že dajejo uspehe. Takšne usmeritve pa so tudi edina možnost, da se bodo držali dogovorjenih mej v zaposlovanju. Vendar pa je ob tem treba dolgoročno planirati tudi kadrovske potrebe, sicer se lahko povsem izničijo prizadevanja za usmerjeno izobraževanje. Kadre pa lahko planiramo le, če so znani vsi drugi cilji razvoja in to dolgoročni, ker je izobraževanje od osnovne šole do univerze dolg proces. Drugače povedano, le če bomo imeli jasne cilje razvoja gospodarstva in negospodarstva, bomo lahko uspešno razvijali usmerjeno izobraževanje in razvijali takšne izobraževalne smeri, kakršne delavce bomo potrebovali. »Najbrž pa bo treba misliti tudi na opuičanje zastarelih programov in tudi proizvodnje, ki zahteva preveč živega dela.« »Nujno se bo potrebno začeti dogovarjati o načinu in združevanju sredstev za visokoproduktivne in tehnološko zahtevne programe in tudi o opuščanju nekaterih vrst proizvodnje. To mora biti osnovna usmeritev gospodarskega razvoja. Ob tem pa sodi tudi razmišljati na prenos tehnologije v kraje kjer ljudje čakajo. Primer so že Iskra, ki gradi v Palanki, LTH v Ljutomeru, Kroj v Mežici, Termika v Novem Marofu itd.« »Prej ste omenili zmanjševanje kmečkega prebivalstva. Kaj bo potrebno narediti, da bodo razmere čez pet let drugačne?« »Izdelana je študija o razmerah v kmetijstvu škofjeloške občine, ki je dobra osnova za izdelavo planov razvoja in ukrepov. Dejstvo je, da bi lahko tudi v hribih obdelali veliko več zemlje, kot jo sedaj obdelujemo. Seveda pa se mora uveljaviti princip izkoriščanja zemlje in ne lastništva. Vsak kmet mora imeti zagotovljeno socialno varnost. V hribih se bo treba prizadevati predvsem za čiste kmetije. Še bolj jasna pa je ta usme- ritev v nižinskih predelih. Tu naj bi nastale zložbe površin z intenzivno proizvodnjo.« »Vendar samo z več obdelane zemlje ne bomo zadržali kmete v hribih. Treba je njihov standard in položaj čimbolj približati ravninskemu kmetu in delavcu. Na kakšen način?« »Se bolj kot v ravninskih predelih ostaja v hribih aktualen razvoj telefonije, cestnega omrežja in dopolnilne dejavnosti od kmečkega turizma do raznih storitvenih obrti. Pri tem ima posebne naloge pospeševalna služba. Tečejo tudi intenzivne priprave za izgradnjo obrata v Lučinah, Sorici in resno se razmišlja tudi o obratu v Davči in morda tudi v Leskovici. S pomočjo teh obratov bi se razvijala tudi dopolnilna dejavnost na domu. Da pa ne bi le govorili, kaj je potrebno, smo se že lani dogovorili o združevanju denarja za pospeševanje kmetijstva v hribih. Delavci škofjeloške občine združujemo denar iz dohodka delovnih organizacij in sicer v višini 0,40 odstotka bruto osebnih dohodkov. »Zaostaja tudi razvoj storitvenih dejavnosti.« »Menimo, da bo tudi za razvoj teh dejavnosti treba združevati denar prav tako kot za kmetijstvo. Težko je namreč le z besedami spodbujati ljudi, da naj vlagajo lastna sredstva za razvoj gostinstva, za čevljarsko delavnico, za krojaško obrt, ker so to dejavnosti, ki zahtevajo velika vlaganja, veliko dela in dajejo malo dohodka. Da bi ta prizadevanja pospešili smo že določili nosilce dejavnosti. Za gostinstvo je to npr. Alpetour, Obrtnik za razvoj storitvenih dejavnosti itd.« »V vseh srednjeročnih planih oziroma za sedaj smernicah, je veliko poudarka na varstvu prostora in zraka. V Skofji Loki so problemi zaradi pomanjkanja prostora za pozidavo zlasti v zadnjem času izredno pereči. Kako združiti obe zahtevi?« »Če upoštevamo geološke posebnosti in nagibnost tal, imamo v naši občini kaj malo prostora za nadaljnjo urbanizacijo. Najbolj kritično stanje pa je v Selški dolini. Ključni problem pa je v tem, da naš rod nima pravice misliti samo do leta 2000, zato se mora skrajno racionalno obnašati do zemlje in prostor je ena največjih omejitev nadaljnjega razvoja.« L. Bogataj Pravilna usmeritev tudi v tekstilu zagotavlja lep kos kruha - Foto: F. Perdan Pravili so, da to ni za ljudi... Tomaž Krž isnik Nikoli ne bo pozabil svoje prve razstave oseminšestdesetega v kranjski mestni hiši. Dr. Cene Avguštin mu je na Široko odprl vrata. Lepa otvoritev je bila. To je bila razstava hotenja po umetniškem plakatu, prva informacija razmišljanj umetnika slikarja o plakatu, ne pa arhitekta, kot je takrat veljalo na Slovenskem. Razstava je doživela uspeh. O mladem umetniku je bilo zapisano v Delu, Glasu, Snovanja so 9e razpisala. Še celo podaljSana je bila. Da, plakat je lahko tudi drugačen, ne samo z debelimi, mastnimi črkami povedano, da bo takrat in"ta-krat proslava, ta in ta igra .. . povedano enako kot napoved za najbolj navadno gasilsko veselico ... Še po desetih letih govori o tej prvi razstavi z največjim navdušenjem . . . Dala mu je polet, zanos, pogum za nova iskanja, nova ustvarjanja. Ne, ne vleče ga v Ljubljano. V svojih Zireh je ostal. Saj je tam industrija, priznana doma in v svetu, ki potrebuje moderno oblikovanje in Solanega oblikovalca. On to vidi in ponudil je, ves odprt, vse svoje sposobnosti. Vse, kar mu je dala PedagoSka akademija v Ljubljani, profesor Didek in varSavska Likovna akademija, ki je dala najboljše od sebe prav v njegovih Šestdesetih letih. Vrste možnosti so pri industrijskih plakatih, prospektih, zaščitnih znakih, internih glasilih. Vse je kar vpilo po kultiviranem oblikovanju . . . Prvo njegovo delo v domačih 2i-reh je zaščitni znak Alpine. Odličen znak, ki je prevzel vse, ki se na oblikovanje spoznajo, le samozvanih ži-rovskih strokovnjakov, ki najbolj vedo kaj je kulturno za podeželskega človeka, pa ne .. . Še nekaj sezonskih prospektov in konec. Potem je moral iz Zirov zaradi sploSnega, neulovljivega izreka: če si že tako študiran, pa pojdi v Ljubljano ... Z leti se je alpinin znak po različnih strokovnih mednarodnih in strokovnih merilih uvrstil med najboljše znake, ki so nastali v sedemdesetih letih. Založba Ricci je izdala obširno ANDRZEJ SAVVICKI: Dodajmo, da je Kržišnik eden redkih umetnikov, ki se tako zavestno in svobodno giblje med izkušnjami raznih disciplin. Dejstvo , da se zaveda cilja, mu tudi omogoča, da se izogne vsakemu poceni efektu, ki se na področju uporabne grafike tako pogosto pojavljajo okrog nas. Nedvomno je Kržišnik prišel tako pri plakatih kot pri knjigah do individualnega sloga. Kot je značilno za jug, uporablja močne, nasičene barve, ostre sestave dopolnilnih barv in dela z močno poudarjenimi, ekspresivnimi ter ploskimi oblikami. Mogoče je prav ta likovni temperament odločil o uspehu, ki ga žanjejo avtorjevi plakati. publikacijo najboljših zaščitnih znakov na svetu, v kateri je bilo predstavljenih okrog 40 jugoslovanskih zaščitnih znakov. Dobil je diplomo založbe Ricci. Letos pa je japonska revija Ideja naredila še ožji izbor zaščitnih znakov v svetu: vanj sta prišla le dva jugoslovanska zaščitna znaka, mediteranske igre in Alpi-na . . . V Ljubljani se je povezal z mladimi ustvarjalci njegove generacije. Pravzaprav so se zbrali vsi okrog gledališča Glej. To obdobje sovpada z njegovimi začetki na področju gledališkega plakata za sezono 1970-71. Bil je to prvi korak k uresničitvi programa, ki je bil zastavljen s kranjsko razstavo. Istočasno začne delati tudi na področju scenografije v skoraj vseh gledaliških hišah. In zdaj se začno odpirati potrebe po modernem plakatu pri vseh slovenskih kulturnih ustanovah. Seveda, tudi ti začetki niso bili sprejeti s ploskanjem. Veliko energije je šlo v prepričevanje, da je to popolnoma enakovredno umetniško delo ostalim likovnim zvrstem. Potem se mu je odprlo novo področje, za katerega je mislil, da bo najbolj nedostopno: področje knjige. Pa je vendarle prav tu našel ljudi, ki so razumeli njegova hotenja, ga odprtih rok sprejeli in mu pomagali uresničiti njegove izvirne zamisli. Varšavski utrinki. 197H ANDREJ MEDVED: Poznamo ga sicer bolj kot oblikovalca knjige in plakata, pa po njegovih pastelih, zato se tudi tako težko odločimo za izvirnost njegove risbe. Vendar je prav z njo dosegel skrajno stilsko moč in samosvojost; čeprav so vidni vplivi pohske šole. Kržišnikova risba lovi dogodek, doživetje, vzdušje; ter gradi, postavlja prostor. Vedno znova zna prilaga diti svoj zapis različnim stanjem, ki so v začetku sedemdesetih let še pravljični, pastelni, zmehčani in barokni; potem vse bolj gib Ijivi, v drgetu in hitri, duhoviti, kot pri krokiju, pa gosti, težki statični, odreveneli in spet spro ščeni, polni razgibani, vsebinski ter zračni, klasicistični, stekleni. »Uresničitev mojega magisterija s področja knjižne ilustracije je Zlata ptica, ki pa ne izide v klasični obliki knjige, ampak je to mapa grafičnih listov v sitotisku. Ta mapa je bila deležna velike pozornosti, vendar kot novost ni pri Al a med ljudi tako, kot je bilo željeno. Ko sem spraševal zanjo po trgovinah, so trgovci govorili, da je razprodana, v resnici pa je poslovodje sploh niso dali na police. Prišlo je tako daleč, da je bila mapa tip pred požigom kot nekurantno blago. V zadnjem trenutku smo jo rešili, zdaj pa marsikdo presenečen in z veseljem seže po njej.« Še vedno se ukvarja s plakatom, risbo, celo keramiko in izkoristi vsako priložnost, da dela. Plakati niso le za gledališče, so tudi za razstave, so posterji, kot na primer njegova uspela študija »Nazaj k naravi«, ki jo je izdala založba Obzorja. Vzporedno z delom se začno vrstiti tudi priznanja po strokovni plati: slovenska, jugoslovanska, celo mednarodna. Njegova dela se uvrščajo na strokovne razstave. Varšava, Beograd, Zagreb, Brno, Novi Sad, Ljubljana, Niš, Graz, Barcelona, Peking, Sarajevo, Novo mesto, Bolog-na. Udeleži se tudi nekaj mednarodnih srečanj, med katerimi ima za zelo pomembno srečanje ustvarjalcev umetniškega plakata v Rigi. Znova in znova pa se vrača k oblikovanju knjige. »Knjiga je kot najbolj množična oblika do zdaj imela likovno podobo samo kot spremljavo teksta. Vse moje ustvarjanje na tem področju pa teži k temu, da bi bila knjiga rezultat enakovrednega ustvarjanja obeh medijev: pisanega in likovenga. To je obogatitev končne oblike. Nagrajena zložljivka »Zajček gre na luno« je bila prva potrditev mojega oblikovanja otroške knjige, ki s svojstveno fizično obliko nakazuje tudi rešitev likovne ustvarjalne igrače. To je pravzaprav nekakšen časopis za otroke, kjer cenenost tiskarske- izdelave nadomesti vrednost kreativnega ustvarjanja likovnega dela.« Tu sta še dve knjigi za otroke: Kle Peroci Deklica Lalala in Svetla-ne Makarovič Aladinova čudežna svetilka. Pa Obraz, knjižni projekt, delan na izbor pesmi Ivana Minatti-ja ter knjižna zložljivka »Srčevec« pesnice Svetlane Makarovič. Vsi ti eksperimenti, ki so srečno doživeli tudi uresničitev, so ga privedli do didaktične knjižice za najmlajše, Abecedne igre, ki je nastala v sodelovanju z avtorico verzov Tatjano Pregel. Za svoje knjižne stvaritve je dobil pozneje tudi uradno priznanje mednarodne žirije. Eno zanj najdragocenejših priznanj pa je priznanje mednarodne strokovne organizacije na kongresu ICOGRADA v DUsseldor-fu. Vse te stvari so imele odraz tudi v slovenskih krogih, obenem pa nekako sovpada s prvo osebno predstavitvijo njegovega dela in njega samega kot avtorja v glavni poljski likovni reviji PROJEKT, ki ga je predstavila z vsemi deli in ga uvrstila v širšo evropsko generacijo, ki je začela odpirati nove možnosti na področju knjige. Uspeh ima tudi njegova Abecedna igra. V tujini večji kot doma. Poleg založniških je prešla tudi pedagoške presoje in ocene. Rezultat tega je poljska izdaja Abecedne igre, ki naj bi izšla v visoki nakladi 35.000 izvodov in bo obvezen pripomoček za poljske prvošolčke. Prav gotovo bi si želel, da bi bilo njegovo delo tudi doma tako sprejeto .. . Vzporedno s knjižnimi deli, ki so ga vsega prevzela, se še vedno ukvarja tudi z risbo in sliko, notranjim kapitalom, ki ga mora negovati. Z njimi se je predstavil v Ljubljani, Kopru, Skofji Loki. Lani je sprejel povabilo krakovske galerije Mali Rvnek, ki ga je uvrstila kot tujega avtorja v svoj letni program razstav, obenem pa je dobil tudi štipendijo ministrstva poljske vlade v okviru meddržavnega kulturnega sodelovanja za polletno študijsko bivanje na Poljskem. »Po desetih letih je bila to zame možnost, da v širšem izboru svojih del predstavim dela, ki sem jih ustvaril po študiju doma, na Slovenskem. Glede na to, da sem končal varšavsko slikarsko akademijo in specializacijo z opravljenim magisterijem, je bilo to soočenje z deželo, ki ima vso pravico oceniti moj doprinos, mojo specifiko in določiti, koliko je v mojih delih slovenske duše. Kajti mojim delom doma večkrat pritikajo poljski vpliv. In vesel sem, da so poljski kritiki prav pri teh delih poudarili tudi mojo drugačnost, mojo nacionalno identiteto.« V Zireh so njegove korenine. Ne more od tu in ponovno sodeluje s tovarno Alpino. Ob tridesetletnici tovarne oblikuje zbornik Alpine. Spet izkušnja več. Opravljeno delo naj bi mu bilo v osebno priznanje. Namesto honorarja sledi pravniški spor, saj je po mnenju naročnika oblikovalec ogoljufal podjetje in izkoristil ideje članov delovnega kolektiva. Kljub stavam, da zbornik v predvidenih treh mesecih ne bo izšel, saj je STANE BERNIK: Kržišniku je slikanica izjemen domišljijski svet, v katerega prične otrok zlagoma vstopati, besedilo je le »ogrodje« bogatejšemu doživetju, ki se krepi s prodiranjem v povsem novo vi-zualnost. Pravljični prostor je brezmejen, knjiga fizično izginja izpred oči, njene strani postajajo čedalje bolj razseženjši prostori navadne pravljične vsebine . . . . . . kaže poudariti Kržišni-kovo risbo in barvitost: ta ne pozna togih pravil, ki v slovensko ilustracijo za otroke vedno bolj vrivajo klišeje nekakšne popolne prikrojenosti otrokovemu gledanju, zaradi česar je vse preveč poenostavljena, neproblemska in dostikrat sladkobna. Otrok je seveda veliko bolj kritičen, kot si mislimo da je, toda to kritičnost malokdaj odkrivamo in še manj na njej zidamo. Kržišnikove slikanice te temelje hočejo izrabiti, se pravi, poskušajo biti izziv in ne sprenevedanje. za to potrebno pol leta dela, je zbornik izšel. Po oblikovni plati je zbornik prava vrednota. Ko bi bil vsaj še po vsebinski. Pa počakajmo. Morda bodo spoznanja žirovskim veljakom prinesla leta? »Živimo v času, ko nobeden ni lačen, če nekaj dela in mislim, da človek kot sem jaz, ne ustvarja le zaradi plačila. Likovno delo ni neka boljša obrtniška zvrst, ki bi imela za končni cilj veliko denarja. Meni je pomembno ustvarjanje, to, kaj se da narediti v času, v katerem živiš, kar pa ne pomeni, da moraš delati neke prosvetiteljske kompromise za polovične honorarje za delo, ki ga opraviš za neko gospodarsko organizacijo. Informacija o izdelku določene delovne organizacije naj bi bila kulturna informacija o izdelkih, za kar so potrebni strokovnjaki z določeno izobrazbo, ne pa neki »kvazi trgovci«, ki se skrivajo za merili, da je to za narod razumljivo, to pa ni, kar privede do parade slabega okusa, v najboljšem primeru pa do nestrokovnega kopiranja podobnih tujih izdaj. Tudi za moje knjige se je govorilo, da to ni za ljudi. Mislim, da so slovenske založbe za vse Slovence. Ne delam tega iz nekih elitističnih pobud. Potem bi morali s tem vse založbe po vrsti obtožiti elitizma....« Hudo se je razvnel ob tem. Skoraj ga ne prepoznam več. Ve, kaj hoče. In tudi ve, da se bo moral za vsako svojo novo idejo na novo boriti. Kot se je moral takrat pred desetimi leti, ko je tu doma, v Zireh, dobil brco. Pa je z žirovsko trmo preživel in delal naprej. Ostal je v Zireh. Del opuščenega svinjaka in del senika je predelal v atelje. Sam, s prijatelji. Ne moti ga mukanje krave spodaj v hlevu. Še bolj pristno in domače je. Zdaj se pripravlja na dograditev ateljeja. »V tem poklicu s kompromisnimi rešitvami lahko ustvariš krasen materialni status. Seveda pa je to kompromis, ki uničuje umetniško potenco. To je pravica osebne odločite. Veliko je obogatelih slikarjev, ki so pozabili, da je to poklic, ki ga moraš imeti rad in da je vsa njegova vrednost v ustvarjanju. Da ne zaspiš, moraš biti v neprestanem soočanju a širšim kulturnim prostorom, z dogodki v svetu. Slovenci se nimamo za kaj skrivati za našo številčno majhnostjo, ampak se moramo navaditi biti samozavestni in ustvarjalni na vseh področjih, ne samo na umetniškem.« Dobrih deset let je minilo od tiste prve razstave v Kranju. Zdaj je bil že čas, da pokaže dela v domači občini, tista, za katera so mu zunaj v svetu dali najvišja priznanja. Človek bi mislil, da ga bodo sprejeli odprtih rok. Toda lažje je postaviti razstavo povsod drugod. Ni denarja za katalog, za vabila, za postavljanje razstave, za skromen zapitek oh otvori- Plakat za Osvajalca, 1971 WIE8LAWA WIERZCHOWSKA: Postaja eden prvih predstavnikov generacije, ki v kreativni praksi konsekventno in brez kompleksov ignorira disciplinarno delitev. Njihova umetnost, ki sega po najbolj komunikativnih medijih je postala manife stacija novega vizualnega jezika, razbija dosedanje miselne sheme in upodabljanje v uporabni grafiki. Ivan Minatti. Obraz. 1971 tvi . . . Pa je vse to po navadi običajno. Ker ustanova ni imela na razpolago finančnih sredstev, so ga razumeli pri založbi Partizanska knjiga in žirovski Etiketi, ki sta mu pri razstavi priskočili na pomoč. »Najlažje je sedeti nekje v službi in govoriti, kako se nič ne da. Govore o neki nezmožnosti. In ko sem uporen in sam poprimem, da je tu razstava, ostajam v očeh teh institucij, ki so poklicane skrbeti za nivo nekega kulturnega občestva na podeželju, neke vrste šleva, zaletavec. In to pri ljudeh, ki dobivajo plačo za to, da bi na kulturnem področju nekaj naredili. Vztrajanje v mojem delu in moja navezanost na domači kraj odpira vsaj to možnost, da nekega domačina, ki si bo za menoj pridobil izobrazbo, za katero bodo spet poklicani ugotovili, da ni potrebna kraju, kot so Žiri, ne bodo pošiljali v obljubljeno Ljubljano ...« D. Dolenc Sve/tlana Makarovtt, Srčavac, 1973 __ Himalajci: Doslej najboljši višinski čevelj Le komu ni zaigralo srce, ko je nafta alpinistična odprava osvojila najvišji vrh sveta. Z zadržanim dihom smo spremljali njihov sestop z gore. Globoko smo zajeli sapo šele, ko so se fantje srečno vrnili domov. Čakalo jih je veliko čestitk, pohval, odlikovanj. Najbolj sveže je, da so jih športni novinarji izbrali za slovensko in jugoslovansko moštvo leta. Ko je bilo vse mimo, ko so strnili svoje vtise in pripravili dokumentacijo, diapozitive in filme, ko so o svojem podvigu že dali nešteto izjav za časopise, radio in televizijo, ko so se seveda dodobra odpočili od hudih naporov, so se sredi oktobra oglasili v Alpini. Prišli so, da povedo, kako so se obnesli višinski čevlji, ki so jih v Alpini za njih posebej izdelali. Razgovor je prenašal žirovski radio in prisluhnili so mu številni Zirovci. Kaj so fantje povedali? Pohvalili so čevlje, dejali so, da so to najboljši višinski čevlji, kar so jih imeli doslej. Imenovali so ga Yeti, z njim so bili zelo zadovoljni, tuji višinski čevlji so slabši, so dejali. 3fc aaBBBav^aaafSaaaam '-i'" Kljub temu. da so čevlje pohvalili, pa jih je vseeno zeblo. Mraz najbolj pritiska na nezavarovan nos. na prste rok in nog. druge dele telesa si alpinisti lahko učinkovito zavarujejo. Obutev je torej silno pomembna. Pomagali so si z masažo nog, z raznimi platnenimi ščitniki, ki so jih sami izdelali. Nekaj članov odprave je dobilo ozebline, vendar ni bilo tako hudo. da bi kdo izgubil prste na nogah. Višinske čevlje bo torej treba še nekoliko izpopolniti, predvsem izboljšati izolacijo podplata. Jugoslovanska alpinistična odprava Everest 79 je Štela 25 alpinistov in 20 Serp, skupaj torej 45 ljudi. Za prenos opreme, hrane in ostalega materiala za delo na gori, so potrebovali okrog 700 nosače v, od katerih je vsak nosil tridesetkilogramski tovor. Odprava je postavila Sest taborov. Bazni tabor je bil pravo veliko šotorsko naselje s kuhinjo in skladišči. Razen baznega so postavili Se pet visinskih taborov, od katerih seje prvi imenoval Alpina. "t Izkušnja več. Zakaj? Razumeli boste, ko vam bomo povedali, kako so v Alpini izdelali višinske čevlje. Alpina že dolgo sodeluje z alpinističnimi odpravami. Fantje se nanjo obračajo kot na našega edinega izdelovalca gorskih čevljev. In v Alpini vselej prisluhnejo njihovi prošnji. Vrsto odprav so že obuli. Višinski čevelj se je izpopolnjeval z vsak«) Tokrat je pri izdelavi višinskega čevlja sodeloval član odprave Roman Robas. ki je od vsega začetka s praktičnimi nasveti izkušenega plezalca in planinca veliko pomagal Al-pininim delavcem. Prve priprave in razgovori so začeli teči že dve leti pred odpravo. V Alpini so začeli razvijati nekaj vzorčnih modelov. Po letu dni je bilo nared pet poskusnih parov. Nekoliko so se naslonili na avstrijskega izdelovalca, ki je poskrbel za avstrijsko odpravo, s katero so se naši fantje srečali v Himalaji. Te prve čevlje je preizkusila izvidniška odprava, ki je v Himalajo odšlo leto dni pred vzponom. Ugotovila je več napak, posebej pri toplotni izolaciji. V Alpini so tedaj odstopili od te delno avstrijske kopije in se povsem obrnili k sebi, k svojemu znanju. Zimo pred vzponom so nove čevlje alpinisti že preizkusili na Triglavu, v zanj neobičajno težkih razmerah, saj je veter pihal v sunkih do 120 kilometrov na uro. Ugotovili so, da so ti čevlji dosti boljši in Roman Robas je menil, da so za odpravo sprejemljivi. Sledile so le še manjše dopolnitve, nakar so v Alpini po meri izdelali višinske čevlje za vse člane odprave in za višinske šerpe. Seveda so /a njih izdelali tudi čevlje, ki so jih alpinisti nosili na pristopnem pohodu. Kakšen je torej Yeti, višinski čevelj, ki je za alpiniste tako po-memben. Izhaja iz gorskega plezalnega čevlja. Bistvena je razlika pri toplotni izolaciji, ki je za hud mraz nad H(KK) metrov bistvenega pomena. Zaradi nje je kopito večje, da lahko prenese vse oblazinjenje. r Yeti je čevelj za sneg in led. zato je lahek, zaradi teže je vidni del podplata zelo tanek. Izolacija je skrita v notranjem delu podplata. Najprej so hoteli uporabiti lahek afriški les. Ker pa ta ni tako odporen, so se kasneje odločili za suh lipov les, ki je zelo dober toplotni izolator in seveda lahek. Za čevlje so v Alpini uporabili posebno impregnirano usnje, notranji čevelj pa so izdelali iz naravnega ovčjega krzna, čigar podplat so naredili iz treh plasti. Alpinisti so povedali, da so jim bili notranji čevlji za copate,, v višinskih šotorih pa so spali v njih. Po zahodnem grebenu najvišje gore sveta, kamor doslej še ni stopila človekova noga, je začrtana »jugoslovanska smer«, ki pomeni novo poglavje v zgodovini velikana, imenovanega Comolungma. Končna višina Everesta je 8847,6 metrov ali zaokroženo za 40 centimetrov navzgor 8848 metrov. Na tej višini stoji sedaj naša zastava, ki sta jo 13. meja lani na vrh prinesla Kranjčana Zaplotnik in Štremfelj. Dva dni pozneje so se na streho sveta povzpeli še Stane Belak-Šrauf, Stipe Božič in vodja šerp Ang Phu, človek, ki je drugič stopil na vrh Everesta. Alpinisti so imeli doslej težave / jermeni za dereze, ki so pritiskali na nart in zaradi slabe prekrvavitve povzročali ozebline. Da so izločili te priti.ske so v Alpini prednji del Ye-tija posebej ojačali. Poenostavili so tudi zapiranje čevlja, saj na spodnjem delu namesti kovinske zaklopke in na zavezovanje, ki je v hudem mrazu in debelih rokavicah kaj zamudno in težko opravilo, so pustili le zgornji del. In kakšne izkušnje so alpinisti prinesli z Everesta? Pravijo, da bo treba izboljšati izolacijo podplata. Sistem naj hi ostal isti, vstavili naj bi le plast plutovine ali stiropora. Dobro bi bilo, če bi kovinske zaklopke plastificirali, so dejali. Yeti ni imel pregiba v hrbtu čevlja. Alpinisti so namreč menili, da ni potreben. Po vrnitvi z Everesta pa so Alpininim delavcem dejali, da so spoznali, da je vendar potreben. Pred dnevi so v Alpini prejeli pismo, s katerim se alpinisti spet obračajo na pomoč delovnega kolektiva, ki sestavlja pomemben člen vsake naše alpinistične odprave. Letos nameravajo premagati 3500 metrov visoko južno steno 8501 meter visokega Lhotseja, Kveresto-vega soseda. V Alpini jim bodo z veseljem pomagali. Uspeh odprave je hkrati tudi njihov uspeh. Vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik Škofje Loke OD TRIGLAVA DO EVERESTA V PLANINSKIH ČEVLJIH alpina, J Poudarki iz govora Staneta Dolanca člana predsedstva CK ZKJ - V teh preteklih desetletjih se je v življenju delavcev Save zvrstilo veliko lepih, pa tudi težkih trenutkov, prelitega je bilo mnogo potu, pa tudi proletarske krvi generacij vaših predhodnikov, da bi prišli do tega, kar imate danes, ko sami gospodarite s svojim delom in razpolagate z njegovimi rezultati. - Največja pridobitev našega revolucionarnega boja je prav gotovo samoupravljanje, je nenehno uresničevanje ideje, da je delavec pri proizvodnji in delitvi subjekt, ne pa objekt, da zares razpolaga z rezultati svojega dela, kar praktično pomeni, da je gospodar svoje usode, da lahko na podlagi družbene lastnine s sredstvi za proizvodnjo svobodno dela in ustvarja za svojo srečo. - Delavski razred Jugoslavije je v praksi dokazal, da je sposoben upravljati tovarne oziroma proizvodnjo, dohodek in družbeno lastnino. Delavsko samoupravljanje, ki je sčasoma posulo temelj vsega političnega sistema, je sprostilo neizčrpno energijo in ustvarjalno pobudo milijonov delovnih ljudi. - Porok za nadaljnji razvoj in za nove uspehe je prav naš človek, proizvajalec-samoupravljalee in občan, njegove žuljave roke, zavest in znanje, nafti borci NOV, nafta mladina, inteligenca, nafti kmetijski proizvajalci in drugi organizirani prek socialistične zveze, zveze sindikatov in drugih družbenopolitičnih organizacij, ki so globoko predani socialističnemu samoupravljanju in politiki ZKJ s Titom na čelu. - Samoupravljalci morajo brez omahovanja vztrajati pri opredeljeni politiki ekonomske stabilizacije. Hkrati z bojem za izboljftanje kvalitete gospodarjenja, povečanje izvoza, racionalnejše investiranje in podobno, se morajo samoupravljala odločneje spoprijeti tudi z negativnimi pojavi, kot je neracionalna uporaba družbenih sredstev. Hrbtenica razvoja v letu 1980 mora biti krepitev našega gospodarstva v mednarodni menjavi, v izvozni aktivnosti, zmanjševanju uvozne odvisnosti in usklajevanja uvoza s plačilno bilančnimi možnostmi države. Ukrepi ekonomske politike naj zagotove takftne pogoje gospodarjenja, ki bodo krepili interes združenega dela za izvoz in dohodkovno povezovanje; ob tem pa je seveda treba predvsem pospešiti rast produktivnosti dela. Razdrobljeni ne bomo uspeli Ob občinskem prazniku so v LTH v Skofji Loki odprli novo proizvodno halo, ki z najsodobnejšo opremo zagotavlja visoko produktivnost in uporabo najsodobnejše tehnologije - Slavnostni govornik je bil predsednik gospodarske zbornice Slovenije Andrej Verbič, kije opozoril na pomen stabilizacijskih ukrepov V soboto je bila v LTH v Skofji Loki slovesnost ob izredno pomembnem dogodku: svečano so odprli novo proizvodno halo s površino 8.400 kvadratnih metrov. Kot je poudaril direktor Marko Vraničar predstavlja objekt pomemben gradbeni rekord. 11. januarja lani so delavci SGP Tehnika iz Škofje Loke zasadili prve lopate. 3. septembra pa je bila hala zgrajena in so delavci LTH začeli vanjo preseljevati proizvodnjo hladilstva Pomemben dosežek pa je tudi za kolektiv saj omogoča, da bodo na osnovi najvišjih dosežkov tehnologije pokrivali domače potrebe in prodirali tudi na tuja tržišča. Slavnostni govornik, predsednik gospodarske zbornice Slovenije. Andrej Verbič, pa je predvsem pouda ril potrebo po stabilizaciji. To bomo lahko uresničili le, je dejal, če bo vsaka TOZD ali OZD ter vsaka organizacija sprejela konkretni program za izboljšanje gospodarjenja, spodbujanja produktivnosti dela in ob tem dosledno uresničevala na grajevanje po delu in program varčevanja. Pri tem je izrednega po mena varčevanje z energijo Vat razvite države so že sprejele ukrepe o varčevanju, ki niso le administra- tivno naravnani, temveč se nanašajo predvsem na proizvodnjo in spodbujajo programe, ki lahko kakorkoli doprinesejo k manjši porabi energije LTH imajo na tem področju veliko prednost in pa tudi veliko odgovornost. Njihov program toplotnih črpalk in sončnih kolektorjev lahko veliko pripomore k manjši porabi in tudi uvozu nafte in pomaga izkoristiti danosti, ki jih imamo Zato je Andrej Verbič pozval delavce LTH naj pomagajo pri združevanju znanja o možnostih izkoriščanja sončne energije in naj izkoristijo svoj razvoj za dobre lastne organizacije in dobro nas vseh Andrej Verbič je spregovoril tudi o izvozu. Dejal je, da so naši dosežki slabi zaradi razdrobljene ponudbe Na' tujem imajo slovenske delovne organizacije 250 predstavništev, ki pa niso učinkovita, ker delajo vsak zase. Imamo tudi vrsto predstavništev Ljubljanske banke, ki bi prav tako morala zastopati interese gosp;* ' L. M. H SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Povečano zanimanje za študij tehnike (1) X«. KOLIKO STUDENTOV POTREBUJEMO? Koliko naj bo študentov na posameznih višjih in visokih šolah'' Koliko naj bo strojnih inženirjev, agronomov, pravnikov in podobno'' Toliko, kolikor strokovnjakov posameznih profilov potrebuje združeno delo. Na žalost |e takšen odgovor samo navidezno enostaven Kadrovske potrebe združenega dela so približno raziskane ta preteklost in sedaniosi. prihodnost se skriva s megli Delno na* pomirjajo obeti, da bodo srednjeročni načrti pa razdobje I981-M") pripravljeni kvalitetno m da bomo i/ njih lahko izluščili bolj zanesljivo podobo kadrovskih pot reb Treba |c namreč vedeti, da današnjega bruca v najboljšem primeru ranima Bele leto 1986, ko bo prvič potrkal na vrata zaposlitve Njegov ustvarjalni višek pa bo v letu 2000, pri načrtovanju se vpletajoAedrugi dejavniki Osip ni povsod enak. na splošno /lasti temeljito oklesti prve letnike. Zadnje čase se vse preveč govori o takoimenovani »zamenljivosti pokli cev«. Gre za pojav, da strokovnjaki določenih poklicev uspešno prevzemajo delovna področja drugih pokli cev. ki so bili nekdaj izključno njihova »last«. Cehovsko začrtani robovi poklicev se torej marsikje krhajo, celo na področju tehnike, še bolj na družboslovnem področju (npr. pravniki, višji upravni delavci, organizatorji, socialni delavci ipd) PRKMIK PRI STROJNIŠTVU IN ELEKTROTEHNIKI Na fakulteti za elektrotehniko se v SR Sloveniji delež hrucov v dveh letih praktično ni spremenil, znatno pa je upadel gorenjski delež (s 4.1 enlstotka na 2.5 odstotka) oziroma od 49 vpisanih na M vpisanih. Manj vpisa je zaskrbljujoče. Se posebej zato, ker se l>o elelrtro in elektronska industrija v prihodnje fe pospe šeno razvijala, potreba po znanju pa je prav v tej panogi š(. posebej velika. Neskladja osvetljuje tudi tale podatek: lani so gorenjske OZD razpisale za študij elektrotehnike 59 kadrovskih štipendij, kar za 25 presega število vpisanih v I letnik. Boljši obeti se na srečo zrcalijo iz letošnjih študijskih namer, saj je 4*1 letošnjih maturantov srednjih šol zapisalo, da gredo na Študij elektrotehnike liani pa 28) Zanimanje se je torej podvojilo, vendar pa tudi s takšnim obsegom še ne moremo biti zadovoljni. Na fakulteti za strojništvo je delež hrucov v SHS padel za en odstotek, gorenjski je oslal praktično enak Združeno delo na Gorenjskem je za študij strojništva v lanskem letu razpisalo ")2 kadrovskih štipendij, vpisalo pa se |c TI študentov Razmerje je potemtakem ugodnejše kot na področju elektrotehnike. Razveseljive so tudi namere, ki po deležu kar za dva odstotka presegajo lanskoletni gorenjski vpis in za tri odstotke slovenski delež pri rednem študiju. K ran Belčič O L, ASW.STRAN TOREK 8 JANUARJA 15P Naselje montažnih his v Podluhniku se lepo vključuje v »zidano okolje. JELOVICA ŠKOFJA LOKA Novi programi, manjša poraba Letos spomladi bodo vseljive hiše na Bantalah. prc energije Jelovica iz Škofje Loke. poznana predvsem po svojih montažnih hišah in stavbnem pohištvu širom po Jugoslaviji, je lani dosegla dokaj dobre poslovne rezultate, čeprav ocenjujejo, da je bilo celotnega prihodka za" 2 odsotka manj kot so planirali. Vendar pa so uspeli zmanjšati stroške, tako da so plan dohodka celo nekaj presegli. To je še toliko bolj pomembno, ker so se lani škarje med cenami surovin in izdelki še bolj razprle. kar pa je problem celotne proizvodnje stavbnega pohištva in ne le Jelovice. Pozna pa se to pri akumulaciji, ki jo je nekaj manj kot so planirali. Ob tem velja povedati, da vse temeljne organizacije dobro poslujejo, vključno s temeljno organizacijo Montažni objekti, ki je še v devetih mesecih pridelala le izgubo. Konec leta pa so po ocenah — končnih rezultatov še ni — dočakali pozitivno. Velikega ostanka dohodka sicer ni, vendar je TOZD le izpla vala iz izgube. Vzrok za izgubo pa je skoraj enoletna zamuda pri izgradnji tovarne, ker niso proizvajalci pravočasno naredili približno 10 odstotkov opreme, brez katere pa proizvodnja ni mogla steči in pa izpad izvoza. Montažna naselja v usmerjeni gradnji Problem glede izvoza je nastal, ker je bankrotiral njihov dolgoletni kupec v Zahodni Nemčiji in so tako v hipu propadle že sklenjene pogodbe v vrednosti 25 milijonov dinarjev: Zato je bil izvoz pod planom in s tem tudi dohodek, ker vsega, kljub prizadevanjem niso mogli nadoknaditi doma, zlasti še zato ne, ker je pri nas odpor proti montažni gradnji še zmerom velik, čeprav so prednosti montažnih hiš dokazane in znane. Hiše so toplejše, hitro so narejene in potresno varne «o. Letos so zrasla montažna naselja v Cerknici, kjer je Brest omogočil svojim 50 delavcem, da so dobili svoje hiše iri to v zelo kratkem času. saj ni minilo niti leto od tedaj, ko so vzidali temelje, do takrat, ko so lastniki dobili ključe. Pri izgradnji tega naselja je veliko pomagala Jelovica iz Škofje Loke se s svojim programom montažnih hiš in izolacijskih stekel vključuje v prizadevanja za manjšo porabo energije - Program sončne hiše in stekel s trojno zasteklitvijo - Sodelovanje z LIP, Alplesom in Gradisom stanovanjska banka Ljubljana, ki je dala kredite članom stanovanjske zadruge Brest. Jelovica - TOZD Montažni objekti je namreč lani postala članica te banke. Enako naselje so delavci Jelovice zgradili v Ložu. le da so tam postavili 25 hiš. Tudi tu je šlo za usmerjeno stanovanjsko gradnjo. Gradijo naselje montažnih hiš v Ravni gori na Hrvatskem, katerega gradnjo je omogočilo podjetje Radin — ena največjih pohištvenih industrij v Jugoslaviji. Dogovarjajo pa se še za več naselij, med drugim je treba omeniti dogovore z občino Osijek za izgradnjo naselja 85 montažnih hiš. potem naselja v Ljubljani, Radovljici, Postojni, Sežani in v drugih krajih. To dokazuje, da je bila investicija v gradnjo tovarne montažnih hiš, ki je bila' zgrajena z namenom, da bo Jelovica lahko gradila kompletna naselja montažnih hiš z ustreznimi infrastrukturami objekti, še kako upravičena. Program gradnje montažnih hiš je usklajen s programom stanovanjske banke Ljubljana, ki daje 30 odstotkov kredita od vrednosti hiše za pet let, kar je prvi primer kreditiranja kupca montažne hiše v usmerjeni gradnji. Največ problemov zaradi nerešenih komunalnih, zemljiških in pravnih vprašanj pa je bilo pri gradnji naselja montažnih hiš na Bantalah pri Kranju, kjer bo kmalu vseljivih 54 hiš. Tam je Jelovica nosilec komunalne opreme zemljišča skupaj s kranjskim Domplanom in Gradbincem. Vse naštete zapreke so bile velika cokla pri izgradnji naselja. Sedaj urejajo okolico hiš in spomladi bo celotno naselje povsem urejeno. Čeprav je, kot smo že omenili, marsikje še precej odpora proti montažni gradnji, je po vsej Jugoslaviji za jelovške hiše vedno več zanimanja in to ne le v usmerjeni gradnji, temveč tudi pri posameznikih. Skoraj povsod pa pri programiranju naletijo na najrazličnejše urbanistične težave, saj so načrti ponavadi izdelani le za klasično pozidavo. Vendar pa se tudi na tem področju že premika na bolje, in se mora, ker so sicer prizadevanja Jelovice in družbe za hitrejšo izgradnjo stanovanj lahko zastonj. Skupaj z LTH se je Jelovica lotila tudi zahtevne raziskovalne naloge: projekt sončne hiše. Izdelan je že projekt za naselje 15 vzorčnih hiš, kjer bo demonstrirana uporaba sončne energije za ogrevanje sanitarne vode. Hiše naj hi postavili že letos in ko bodo znani rezultati, bodo podobna naselja ponudili tudi drugod. Projekt je izredno zanimiv še posebno z vidika energetske krize. Čeprav so sedaj znani predvsem »laboratorijski« rezultati strokovnjakov iz LTH, se že sedaj za takšne hiše in naprave zelo zanimajo predvsem dalmatinska mesta, kjer je toliko sonca, da bi najbrž lahko s soncem ogrevali tudi prostore. Sedaj se pripravlja zazidalni načrt za- »sončno vas«, stala pa bo za Kamnitnikom v Skofji Loki. Okna s trojno zasteklitvijo Druga dejavnost Jelovice je proizvodnja stavbnega pohištva, ki poteka v povezovanju s SOZD GLG. Sodelovanje temelji na delitvi programa in surovine. Lani so na tem področju veliko naredili. Tako je Jelovica sklenila samoupravni sporazum i Gradisom, ki opredeljuje razvoj primarne in lesne panoge v industrijski coni na Trati. Vrednost skupnih poslov bo letos 70 milijonov din. Sklenjen je dogovor v okviru SOZD z Alpleson Železniki o sodelovanju in kooperaciji pri izdelavi okenskih elementov in pomičnih — gibljivih naoknic po katerih je zelo veliko povpraševanje po vsej Jugoslaviji. Ze letos naj bi vrednost skupnega dela dosegla 40 milijonov dinarjev. Z LIP Bled pa se dogovarjajo o delitvi programa po planu SOZD. Ze letos bodo v jelovških trgovinah prodajali LIP-ova vrata. Dogovarjajo pa se o gradnji in sofinanciranju dveh novih poslovalnic. Vrednost poslov naj bi letos dosegla 120 milijonov dinarjev. Za naslednje srednjeročno obdobje pa Jelovica in LIP planirata dokončno delitev programa in sicer naj bi LIP izdeloval vrata, Jelovica pa okna. Seveda pa se bodo na podlagi takšne delitve proizvodnega programa morali dogovoriti tudi o delitvi surovine. Ekonomski interes Jelovice in LIP-a pa je, da se čimbolj okrepi mreža prodajaln. Ze letos bo Jelovica podvojila proizvodnjo oken z izolacijskimi stekli — to je termoton oken. V drugi polovici leta pa naj bi prišla na trg nova okna in sicer okna s trojno zasteklitvijo. Preizkusi namreč kažejo, da je toplotna in zvočna izolacija pri oknu s trojno zasteklitvijo 2 krat večja kot pri navadnem vezanem oknu. Tudi s tem programom se Jelovica vključuje v program varčevanja z energijo. Nov program oken je prvi gram stavbnega pohištva v Juge slaviji. ki upošteva velike izgub energije skozi steklene površin« Gradbena operativa je že pokazal« izreden interes za novi program. Prodajalne po vsej Jugoslaviji Tretja pomembna dejavnost Jel vice je trgovina. Ta danes s I lastnimi prodajalnimi pokriva prt izvodnjo in prodajo vseh domači TOZD s tem. da je lani že začel vključevati v svoje prodajne prt grame tudi druge izdelovak stavbnega pohištva po Sloveniji » Jugoslaviji. Rezultati takšnega pt vezovanja v trgovini pa -zahtevaj* da se Jelovica po drugi strani df hodkovno povezuje s proizvajal žaganega lesa in repromaterialc Njena trgovska mreža je namreč e» največjih v Jugoslaviji na področ pohištva in sistem prodaje pi* lastne trgovske mreže prinaša dob* dek proizvodnji tudi za razširjes reprodukcijo. Znano je. da lesna industrija p nas razen pohištva in žaganega les zelo malo izvaža. Zato je vsak ne prodor na tuja tržišča vreden pt hvale. V Jelovici letos predvidevaj' precejšnje povečanje izvoza, pred vsem montažnih hiš in tudi ok«» ker se zavedajo, da bodo le s prisol nostjo na tujem trgu, lahko osvaja« nove tehnološke dosežke in tvi pridobili devize za normalen pote redne proizvodnje. Če za konec le na kratko ■ po* zamemo izredno hiter razvoj Jek vice v zadnjih letih, ne morei* mimo 3 novih tovarn in 7 novih prt dajaln, pred dvema letoma je bil zgrajena tovarna Termoton s teke lani tovarna montažnih hiš, v tet je investicija v manjšo proizvodnji halo v TOZD Jelobor in pripravi* se gradnja nove tovarne v Prei dvoru. Z dokončanjem teh investK bo v celoti uresničen srednjeroč* plan. Delavci Jelovice ob občinskem prazniku Škofje Loke čestitajo občanom in poslovnim sodelavcem in želijo uspešno leto 1980. J Nova okna bodo imela trojno zasteklitev. Proizvodnja oken postaja v Jelovici vedno bolj pomembni 25 LET ISKRE RETEĆE Mikroelektronika v gospodinjske aparate Pred četrt stoletja je bila ustanov ljena Elra. Ob ustanovitvi je v njej delalo 19 ljudi. V začetku je bila servisno podjetje, ki je imelo prostore v najstarejši stavbi v Skofji Loki — starem Koširjevem mlinu. Kasneje so začeli izdelovati radijske aparate za avtobuse in to na povsem amaterski način, loščilce za parket in nato spajkala. Izdelava slednjih je bila začetek malo večje obrtniške proizvodnje in tako je Elra do leta 1961 poslovala kot obrtno podjetje. Iz Koširjevega mlina so se preselili v nekdanji nunski samostan. Prostore so obnovili in začeli v sodelovanju s kranjsko Iskro izdelovati transformatorje in akumulatorske luči. Leta 1961. ko je šla Elektra Ljubljana v likvidacijo, je Elra odkupila njen strojni park in proizvodnjo nekaterih modelov kuhal nikov S tem se je začela nova doba v razvoju kolektiva, ker je na trgu primanjkovalo kuhalnikov, električnih peči in drugih naprav. Potem so leta 1969 pripojili Pilarno Reteče in tam organizirali montažo in mehansko obdelavo izdelkov. Leta 1970 so začeli graditi prvih 1000 metrov proizvodne hale. potem pa so vsako leto zgradili približno 1000 metrov v poprečju in imajo sedaj 12.000 kvadratnih metrov sodobnih proizvodnih površin. Hkrati so širili tudi proizvodni program in to predvsem program izdelave gospodinjskih aparatov, proizvodnjo transformatorjev in TV stabilizatorjev ter nekaterih drugih izdelkov pa so opustili. Začeli so izdelovati plinske peči, sušilce za lase, kaloriferje raznih vrst, električne peči, vgradne kuhinjske elemente in druge aparate za gospodinjstvo Leta 1972 so se priključili k Iskri kot delovna organizacija. Takrat je bila poslovna usmeritev te tovarne izdelovanje gospodinjskih aparatov /a domače tržišče in to brez resne želje, da bi konkurirali obstoječim tovarnam S takšno usmeritvijo so dosegli, da so na jugoslovanskem tržišču postali vodilni proizvajalec sušilcev za lase, saj j«h letrn« naredijo več kot 300000. Z električnimi ogrevalnimi napravami pokri vajo več kot 80 odstotkov jugoslo vanskih potreb, s proizvodnjo plinskih peči pa dobro polovico Proizvodnja štedilnikov pokriva pri bližno osem odstotkov potreb jugoslovanskih potrošnikov. Za vgradne elemente, ki sn \nmo kokavostni in lepih oblik in jih v svoje kuhinje vgrajujejo Lipa Ajdovščina, Brest Cerknica, Marlcs Maribor, 1)1 P Senj in Sipad Saraje vo pa nimajo statističnih podatkov. Novo leto, novi programi Nova usmeritev v proizvodnji vgradnih elementov so mikrovalovne pečice, ki jih bodo začeli izdelovati letos. Drug proizvod, ki so ga razvili sami je vakuumski varilec folije. Izdelovati ga bodo začeli v drugi polovici letošnjega leta. Letno naj bi naredili 1(X).000 vakuumskih varilcev, od tega jih bodo 30 odstotkov izvozili. Vakuumski varilec folije je namenjen gospodinjstvom, ki imajo hladilne skrinje. Z Iskra Reteče je praznovala 25-letnico obstoja — V tem času se je razvila v moderno tovarno gospodinjskih aparatov — Vedno novi dosežki — Vlaganja predvsem v zahtevno tehnologijo in manj razvita področja — Letos bodo zgradili obrat v Smede-revski Palanki Vakumski pakirni stroj njim bo namreč mogoče prihraniti precej energije, poleg tega pa živila vakuumsko pakira, kar preprečuje, da bi se na hrani delali ledeni kristali ali drugače povedano, preprečuje izsušitev živil zaradi zamrzo-vanja V Iskn Reteče bodo že kmalu dali na trg pomivalni stroj. Poleg Ei Niš bo Iskra edini proizvajalec te gospodinjske opreme pri nas. Ob tem velja povedati, da ,stroj ne bo delan po licenci, temveč je v njem vloženo predvsem domače znanje. Nekaj ga bodo tudi izvažali Z italijansko firmo Gasfire so se dogovorili o izvozu strojev, Italijani pa bodo za Iskro izdelovali nekatere elemente. Pri Zavodu za napredek gospodinjstva so naredili preizkus lastnosti stroja in ga ocenili z oceno »zelo priporočamo«. Prvih 500 aparatov bo na trgu že maja. Cena bo precej visoka — primerna tehnični in uporabni vrednosti Zvišuje pa jo predvsem izredno visok prometni davek, saj so pomivalni stroji še vedno uvrščeni med luksuzno blago in ne med predmete, ki so namenjeni za vsakodnevno rabo. Hkrati v skri razvijajo nov štedilnik, v sodobnem evropskem stilu. Vanj bo vgrajena mikroelektronika in najsodobnejša krmilna tehnika Prednja stran bo enaka pomivalnemu stroju tako, da se bosta aparata oblikovno povsem ujemala. Ima pa tudi druge prednosti. Opozoriti velja na mikrovalovno pečico, kjer bodo na podlagi uporabe kaolinske volne dosegli dvajsetkrat večjo izolacijo od sedanje izolacije z mineralno volno Ta novost bo pomenila predvsem prihranek energije. Ob tem preoblikujejo tudi opremo kuhinjskih pultov tako, da bodo »komande« zgoraj, kar bo dalo nove možnosti izdelovalcem kuhinjskega pohištva. V proizvodnji sušilcev za lase bodo prav kmalu prišli v redno proizvodnjo kompletni seti za sušenje las, sušilci z vgrajenim elektro magnetnim motorjem, ki bodo peresno lahki in profesionalni feni, namenjeni frizerskim salonom. Seda i so frizerji vezani na uvoz. Razvijajo pa tudi sezonske sušilce za lase. Občutljivi senzorji bodo glede na bližino las sami uravnavali temperaturo izpihanega zraka - preprečevali, da bi lahko las«' poškodovali. Vendar to ni vs< V Iskri Reteče stalno razmišljajo o izboljšavah in vgrajevanju domačega znanja v izdelke Tako snujejo načrte za elektronske tehtnice z vgrajeno uro, razmišljajo pa celo o termoakumu-lacijskem štedilniku, ki bi ponoči energijo akumuliral, podnevi pa jo oddajal oziroma kuhal. Osvajajo proizvodnjo opekača kruha, na trg gredo s sendvič toasterjem itd. Letos izvoz podvojen Vsi Iskrini izdelki imajo velike možnosti izvoza. Lani so prodali na tuje za 2 milijona dolarjev, letos pa računajo, da bodo to številko podvojili. Ob tem je treba omeniti, da so že lani izvozili za 7.r> odstotkov več kot leta 1978. Večina proizvodov gre na konvertibilno tržišče in, če bodo plan uspeli v celoti uresničiti, bo Iskra Reteče dosegla največji izvoz na delavca v celotni Iskri, kar pa ni majhen uspeh, saj je Iskra med največjimi slovenskimi izvozniki. Naj naštejemo samo nekaj najpomembnejših Iskrinih partnerjev v tujini: navezujejo stike z zahodno nemško firmo Guelle in bodo prihodnje leto prodali v njenih trgovinah za 800.(XX) mark izdelkov. Proizvodno-kooperacijske odnose sklepajo s Prago-Union in Elek-tropraga. Vrednost medsebojne menjave bo 1,2(X).(XK) dolarjev. S poljsko firmo Predom bodo sodelovali pri izdelovanju kuhinjskih vgradnih elementov itd. Tovarne na manj razvitih področjih Ker so možnosti zaposlovanja na Gorenjskem omejene, so se odločili, da bodo nove obrate gradili na manj razvitih področjih, predvsem v drugih republikah. Tak primer je sedaj v Smederevski Palanki, ki je pobratena s Skofjo Loko, KS Azanja pa s KS Reteče. Tam bodo s skupnimi vlaganji zgradili tovarno velikosti 1300—1500 kvadratnih metrov površine, kamor bodo prenesli proizvodnjo sušilcev las in kalori-ferjev. Zaposlitev bo našlo 110 ljudi, ki bodo delali v dveh izmenah. Dogovarjajo se tudi z nekaterimi drugimi delovnimi organizacijami, ki imajo razpoložljive zmogljivosti, delavce in tudi denar, nimajo pa programov. V Skofji Loki pa bo ostala najbolj zahtevna proizvodnja. Tu se bodo zavzemali za najvišjo možno avtomatizacijo in mehanizacijo in s tem omogočili intenzivno zaposlovanje in ustvarjanje čim-veČjega doh Je H mars'kdo dvomil, da bo v tem odročnem kraju Poljanske doline kdaj stala sodobna tovarna, ki bo dajala kruh domačinom in jih zadržala doma. Tako kot je pred dvajsetimi leti upornost So-vodenjčanov rodila Termopol, ki je nastal tako rekoč iz nič, rasel samo-rastniško, tako so pred slabimi tremi leti zgradili novo tovarno in mračne, tesne delavnice v zadružnem domu so le še spomin. Krepko so delali in dobro gospodarili v teh zadnjih letih. Produktivnost se je povečevala, rastel je dohodek, kredite za nove prostore so že skoraj v celoti odplačali. Toda vzcvetela ni le delovna organizacija. Njen uspeh se je odrazil v kraju, vanj se je prelil Termopolov zaslužek. Domačini so zgradili nove in popravili stare hiše in težko bi tod našli zapuščeno kmetijo z ostarelimi, ki bi umirali z domačijo vred. Koliko odročnih naselij danes propada, ker niso ujeli sodobnega utripa življenja. Sovodenjčani so zgrabili pravi čas in vztrajali tudi v najtežjih trenutkih. Sovodenjski Termopo! ima zato danes trdne temelje nadaljnjega razvoja. V tem srednjeročnem obdobju beležijo 89 odstotno letno rast prihodka, lani je priteklo že 50 milijonov dinarjev. Produktivnost se je letno povečevala za več kot 20 odstotkov, predvsem zaradi boljših delovnih pogojev v novih prostorih, organizacije dela in nove opreme. Veliko so v teh letih namenili za stanovanjsko gradnjo, saj so združevali sredstva v višini 8,5 odstotkov od kosmatih osebnih dohodkov. Kredite je dobilo 38 delavcev, torej tretjina zaposlenih, nekateri celo večkrat. Povečali so se tudi osebni dohodki, saj je indeks porasta v zadnjih letih 278, kar je nad republiškim povprečjem. Vendar je startna osnova tega izračuna nizka in z ravnijo osebnih dohodkov niso zadovoljni. Letos bo bolje, saj so morali doslej plačevati kredite za nove prostore, veliko denarja so Stare stroje bodo zamenjali z novimi in vse bolj opuščali sedanji, še vedno obrtniški način izdelave. Vso pozornost bodo posvetili vzpodbudnejše-mu nagrajevanju, izobraževanju ob delu, večji kvaliteti izdelkov, s čimer naj bi bistveno povečevali produktivnost dela. Smernice za prihodnje srednjeročno obdobje vsebujejo tudi pomoč krajevni skupnosti, pri njenem programu urejanja cest, vodovoda, električne napeljave in drugih delih. Tako kot doslej se bo v kraju odrazilo tudi združevanje sredstev v višini 8,5 odstotkov od kosmatih osebnih dohodkov za stanovanjsko Wm gradnjo. fgf Posebej moramo povedati, da je tehnološka opremljenost proizvodnje dosegla raven, ko se lahko v Termopolu usmerijo tudi v izvoz. Doslej so izvažali le posredno. Decembra so za tri leta podpisali prvo pogodbo z zahodnonemško firmo, kateri bodo letno prodali za milijon dinarjev izdelkov. Razgovori tečejo in računajo da bodo letos uresničili za deset milijonov dinarjev izvoza na konvertibilno področje. To bo za Termopol izreden dosežek, saj bodo tako izvozili 15 odstotkov svojih izdelkov. V izvoz jih sili odvisnost od uvoza opreme in rezervnih delov ter zavest, da morajo souresničiti v resolucijah zapisane stabilizacijske programe. vložili tudi sami. Vso pozornost so v preteklih letih posvetili izobraževanju. Stipendije danes prejema 11 učencev na srednjih šolah in 5 študentov na višjih in visokih šolah. Delavci Termopola zato lahko danes smelo načrtujejo svoj razvoj. V prihodnjem srednjeročnem obdobju pričakujejo 28 odstotno letno rast prihodka, leta 1985 naj bi priteklo že 220 milijonov dinarjev. Število zaposlenih se bo povečalo za 3 odstotke letno, osebni dohodki pa bodo rasli za 26 odstotkov. Letos bodo razširili proizvodno skladiščne prostore, kar terja vse večji obseg proizvodnje. V prihodnjih petih letib pa bodo vlagali predvsem v opremo. Delavci Termopola čestitajo vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem ob občinskem prazniku Škofje Loke in jim želijo veliko uspehov pri delu. O L, A S18. STR AN TOREK. 8 JANUARJA 1980 (17. nadaljevanje) TONE POGAČNI Pozneje, ko naroči jagnjetino na žaru, pideli kebali s kruhom, jogurtom in mlekom in neke vrste baklave, slaščico, narejeno iz orehov in mandljev, vpraša šefa strežbe, če imajo mogoče prost kakšen apartma. »A boste prenočili pri nas?« »JOK, le na WC bi šel rad!« si briše mastne ustnice turški fotoreporter, zabuhle in pomazane z vinom. »Ampak samo za na stranišče vam pa res ni treba najemati apartmaja! Levo na vogalu pri vhodu ima- . mo krasen WC, čist in ves v ploščicah,« odnese šef strežbe skodelice na pladnju. Turški fotoreporter vstane in odide. Čez pet minut se vrne, moker od glave preko šlica na hlačah do zloščenih koničastih čevljev. Trije natakarji priskočijo in ga začno brisati s prtički. Sef strežbe ga začudeno vpraša: »Ja, kaj pa se vam je zgodilo?« »Stopil sem skozi vrata WC-ja, ko je prvi moški zavpil: TUREK NA VRATIH! In v trenutku so se vsi od školjk obrnili proti meni. .. in .. . no, saj vidite!« Brane konča, leže, se obrne in čez čas spet zažene svoj »cirkular«. Odplazim se na piano. Bolezensko buden sem še. Komarji so potihnili, vetra že zdavnaj ni več, vznemirljive so zvezde na tej nakuhani mehurjasti črno-modri plahti, ko čajčki ljubljanskih zeliščark, grenki na smrt, ki smo jih kuhali v Bolgariji, da bi spravili v red naše zamežljano črevesje. Neumite marelice — pa je šlo vse naprej. In smo čepeli pred vrati, pa za vrati, skoraj sede, s kakšnim tujim političnim časopisom pod pazduho, in mencali, mencali v upanju, da se bo že enkrat sprostilo to nadležno prelivanje. Sonček v sanjah mrmra, jaz pa se, zvaljen na bok s poležano olesenelo travo spodaj, neprestano v mislih vračam nekam pod ZJAVKO, ko smo še lovili kape po Lipnici in sem zvečer ležal v vročici, pil čaje, zjutraj pa spet bos lazil najprej za črvi, potlej pa še po vodi, milimeter od črepinj razbite radenske, kjer si je dan prej Simen kito na nogah prerezal, z rokami pod skalo do ramen, da so krapi od strahu otrdevali. In pod vsako sta bila dva. Ribe pa so starejši že zdavnaj prebodli po teh mrzlih rovih. Noč se je prelivala v jutro, ko ie dišalo no smnli in pljuskanju, plivkanju morja, in je vlačilo školjčne lupine med šope sluzastih alg nekje na pozabljeni turški obali Marmarskega zaliva. Dremal sem. Se sunkovito prebujal in zijal kot noj okrog sebe. In se topil s hrastovim listom, ki se je prezgodaj odlepil in zdaj v trzajočem vetru drsi med rogovile. dokler ga ne bo zamolklo brnenje hronenih zvonov odplaknilo na zagovor. Zvezdno modrino neba je odneslo Spet je nekaj smrdelo. Hrane se končno zvali na trpko travo »Ti. kuhaš, jaz se grem hladit — na brezplačne vitamine4« vrže brisačo čez ratne. »A si zmeden? Se spiš? Ob sedmih zjutraj?« / i/.jo-kanimi ocrni angora zajca. Morje plivka. Brane plava, se hladi, ledeni v diagramu neke pozabljene ljube/ni V krop vrženi šest žlic posušenega mleka, ra zre Ženi kruh. odprem ajvar, med pretočim v manjšo skodelo, da mi ga ne bosta vsega poma/.ala — in skorajda vse je pripravljeno za zajtrk ob četrt na osem Sonček se prebuja Brane ves moker smrka in se — bos — živčno prestopa. Kar misli, da sem mu iz. hudobe desni čevelj skril kam med skale ali bodičevje, kam v star, podrt »se kret«. pa ni bilo nič res, in smo se končno morali sprijazniti z. usodo v podobi psa, ki žre desne čevlje namesto mesa, nekaj časa smo še iskali požrti čevelj okrog in okrog te čudne podrtije, iz. katere se je neprestano kadilo, po robeh. in Je bi zdrsnil čez. bi padel deset metrov v morje. Potem pa nam je bilo vsega dovolj, še ponečedili smo vse prav grdo, plačali tistih deset jurjev, da so nam cxlprli z el/.etko, debelo za pest — in z verigo prevezane jeklene rešetke, in se odvalili kot izgubljeni sinovi, ki kažejo fige življenjskim bridkostim — v...-. v .. . v . . . v. . . : I S T A N B U I/t KONSTANT1NOPEL, CARIGRAD ali kakorkoli ga že imenujemo, brez fanfar smo se še dolgo potem potili na tem sodu smodnika v jeziku med Evropo in Azijo. Vojske je v nemirnem Instanbulu precej. V glavnem so to plačani Turki, oboroženi z orožjem NATO pakta Turške pruatne črpalke so zapuščene, ker so točili *22 V-ntf kaP^ah Se tega navadnega. In je spaček kihal poskakoval, ko je ugašal, da ga je bilo mučno poslušati. Preliv, ki se zajeda v kanjon reke Kare. Promet se gosti. Se štiriintrideset kilometrov do avtoceste, še dvainpetdeset kilometrov do ISTANBULA. Slaba ura! Turki bezljajo, vozijo noro. Prehitevajo po desni, tudi tovornjake, če jim ne daš dovolj prostora, te zrinejo na levo polovoco. In potem je — kar pač žeje. Noro trobijo, ko z vključeno desno utripalko pre-menjujejo tri pasove, da bi zapeljali na črpalko. SUPER - JOK. Super bencina spet ni. Smola. Domačini v nekaj stometrskih kolonah potrpežljivo čakajo tudi po več ur na »normalnega«. Tujci imamo prednost ob hkratni omejitvi količine na petnajst litrov. Smili se nam spaček, ki bo spet kihal in prehlajeno pokašljeval. Nekje med Yesilkoyem in Bakirkovem se začenja šestpasovnica. Londra kamping. Instanbulsko letališče. Boing kroži leno nad nami in čaka na dovoljenje za pristanek. Vozimo ob ostankih starih utrdb. Najmanj tisoč let že razpadajo na prepihu enkrat peklenskega drugič ledenega Bosporja. Zajemamo sapo, z dna, z nekakšnimi piskajočimi vzdihi, nekam sramežljivo mežikamo mestu, ki je v svoji zgodovini tolikokrat menjalo ime na svoji osebni izkaznici. KONSTANTINOPEL. Stari BIZANC. CARIGRAD. In sedaj - INSTANBUL. Na prireditvi v počastitev 20. ttbletnue kranjske Delavske univerze Tomo Brejc kij podelili priznanja članom kolektiva in sodelavcem. Med dobitniki priznanj je bila tudi Slaviva Zierkelbah — Foto: F. Perdan Praznik kranjske Delavske univerze Nad 100.000 ljudi je v dveh desetletjih obiskovalo najrazličnejše izobraževalne oblike, ki jih je organizirala kranjska Delavska univerza — Vključevanje v usmerjeno izobraževanje glavna naloga sedanjosti in prihodnosti — Plakete in priznanja delavcem in sodelavcem Kranj — Kranjska Delavska univerza, po dejavnosti med največjimi v Sloveniji, je pred novoletnimi prazniki proslavila 20. obletnico delovanja. Nadela si je ime revolucionarja, borca in komunista Toma Brejca in ob družbenopolitični podpori skupnosti utrjevala svoj ugled in poslanstvo. Dejavnost kranjske Delavske univerze Tomo Brejc je usmerjena predvsem k trem področjem izobraževanja: družbenopolitičnemu in samoupravnemu, strokovnemu in splošnemu. Delavska univerza iz Kranja je tako prispevala k dvigu samoupravne zavesti in prakse, k zmanjševanju kadrovskih neskladij v združenem delu in k rasti splošne kulture in znanja, je med drugim poudaril direktor Delavske univerze Tomo Brejc iz Kranja, Ante Marjančič. Razen tega sodeluje kranjska Delavska univerza z 18 izobraževalnimi ustanovami iz Slovenije in Jugoslavije, zato se ji tudi ne bo težko vključevati v sistem usmerjenega izobraževanja. Slavnostni govornik na proslavi 20. obletnice delovanja Delavske univerze Tomo Brejc iz Kranja je bil sekretar komiteja občinske konference ZKS Kranj Jože Kavčič. Poudaril je, da izobrazbena struktura zaposlenih v kranjski občini ni zadovoljiva in ima tudi zaradi tega Delavska univerza veliko vlogo. Njen program vzpodbuja k izobraževanju, tako strokovnemu kot družbenopolitičnemu in samoupravnemu. Prav tu je poslanstvo univerze veliko. Kolektivu Delavske univerze ni šlo vedno gladko, vendar je znal premagovati težave, ki jih tudi v prihodnje ne bo manjkalo, kar velja še posebej za vključevanje Delavske univerze v usmerjeno izobraževanje. Veliko povedo podatki. V dveh desetletjih je bilo v okviru družbenopolitičnega in ekonomskega izobraževanja organiziranih 640 daljših izobraževalnih oblik, ki so obsegale 23.847 izobraževalnih ur, udeležencev pa je bilo kar 37.122. Splošno izobraževanje je v dvajsetih letih obsegalo 12.729 izobraževalnih ur, udeležencev pa je bilo skoraj 200.000. Veliki so tudi podatki o strokovnem izobraževanju in oblikah posebnega splošnega izobraževanja, kamor sodi predvsem obrambna vzgoja. Delavska univerza je razen tega svetovala, skrbela za učila in učne pripomočke, pomagala pri oblikovanju samoupravnih aktih in gradila svojo tiskarsko službo. Te dejavnosti je treba še nadaljevati, kar pa bo lahko uresničil le notranje trden kolektiv. Na prireditvi, ki so jo popestrili 9 kulturnim programom oktet Sava, Etka Oman, Tonja Kahonc in Milan Tepina, so podelili delavcem in sodelavcem plakete in priznanja. Velika želja kolektiva Delavske univerze pa ostaja gradnja novih prostorov. J. Košnjek Jože Vidic: (nadalj. iz prejšnje številke) »Kdo pa ga je ustrelil?« je vprašala žena, »Partizani ga niso, Nemci tudi ne. Kakšna zmešnjava pa je to?« Na to vprašanje Slavec ženi ni mogel odgovoriti. Šele po vojni so pojasnili umor. Črnorokec Janko Soklič je v preiskavi izjavil: »V Kranju je Milutin Ludviger pomotoma ustrelil odvetnika Aljančiča. Moral bi ustreliti stavbenika Slavca. Kranjski plavogaridisti so bili zaradi tega hudo potrti in Ludvigerju niso naročili nobenega umora več. Sledila je tudi prepoved Blejskega gestapa.« Stavbenik Jože Slavec pa je šele 1973. leta od pisca te knjige zvedel za to pomoto, ki mu je rešila življenje, Aljančiču pa prinesla smrt. Odvetnik Jože Aljančič je bil rojen 1897. leta v Bistrici pri Tržiču. Zapustil je ženo Katarino, devetletnega sina Marka, ki je zdaj na biološkem institutu v Ljubljani, in trinajstletno hčerko Leo-Marijo, ki je predmetna učiteljica v Kranju. UMOR MIRKA RUSA V stavbi pokojninskega zavoda na Koroški cesti št. 12 v Kranju je bilo 17. novembra 1944. leta zvečer v stanovanju Mirka Rusa dokaj živahno. Mirko Rus je bil upravnik tranjike zavarovalnice, star 38 let, ojen v Srna rt nem pri Litiji. Njegov )če je bil aodnijaki pripravnik v Kra- Kranjski plavogardisti in črnorokci nju m je zato Mirko že od mladosti živel v glavnem mestu Gorenjske. Omenjenega večera ga je obiskal znanec. Bila sta zbiralca poštnih znamk. Pred seboj na mizi sta imela vsak svoj album, občudovala znamenite serije, se ustavljala pri tej ali oni redki znamki s častitljivo letnico in jih menjala. Vsako menjavo sta skrbno pretehtala. Za drugo mizo je bilo bolj burno. Rusova žena Magda, gospodinjska pomočnica Tončka Bartol in Marija Sršen so igrale priljubljeno igro človek ne jezi se. Kijub pomirljivemu naslovu igre je bilo precej jeze in smeha. Kocka je poskakovala po mizi, prinašala veselje in jezo, figure ni na plošči so se pomikale po začrtanih krogih h končnemu cilju. Na zidu je tiktakala ura in minute so drvele žalostnemu dogodku naproti. Mirko in Magda sta skrbno čuvala domačo skrivnost. Tri dni pred opisanim dogodkom je Mirko dobil poziv, da mora v partizane. Objavljena je bila splošna mobilizacija, ki je zajela tudi meščane, katerih partizani niso mogli mobilizirati na domu. »Bliža se zima in brez škornjev ne grem v hosto,« je dejal ženi in pri čevljarju naročil novo obutev. Z ženo sta že izbrala najtoplejše peri- lo, nogavice, najtrpežnejše hlače, nož, žlico, porcijo, iglo s sukancem in druge potrebščine. Čevljar je obljubil, da bo škornje izdelal v petih dneh. Zapustiti ženo in tri otroke ni bila malenkost, toda na Mirkovem obrazu ni bilo opaziti zaskrbljenosti. Takšen je bil zunanji videz, v resnici pa sta se z ženo pogovarjala vse noči. Tretji otrok je bil šele na poti, eden pa še shodil ni. Zeno je tolažil, češ saj so tudi drugi zapustili ženo in otroke. Kmalu bo konec vojne in tedaj se bom vrnil čiste vesti, da v hudih dneh nisem zatajil domovine. Hudo je, toda ne samo za naju. V mislih bom z vami in ko bom korakal po teh gorah, boste v sreu tudi vi z menoj. Za njegove priprave za odhod v partizane razen žene ni vedel nihče. Iz globoke zamišljenosti pri izmenjavi poštnih znamk ga je predramil hišni zvonec. Vsi so se kot na povelje ozrli v vrata in se takoj nato spet zamislili, moža v znamke, ženske v igro človek ne jezi se. Le gospodinjska pomočnica Tončka iz Stranske vasi na Dolenjskem je vstala in šla gledat, kdo in zakaj zvoni. »Je gospod Rus doma? Zanj imam pismo iz Ljubljane,« so skozi priprta kuhinjska vrata slišali neznancev glas. Tončka se je vrnila v kuhinjo, se obrnila k Rusu in mu rekla: »Nekdo vas išče.« Prisedla je nazaj in hotela nadaljevati igro. Za trenutek se je ozrla za gospodarjem, ki je počasi vstal in na stežaj odprl kuhinjska vrata. Neznanec je še vedno stal pred odprtimi vhodnimi vrati. Med Rusom in njim je bila predsoba in moža sta stala okrog štiri metre drug od drugega. »Za vas imam pismo iz Ljubljane,« je ponovil prišlek. Rus ga je že hotel povabiti v kuhinjo, ko je neznanec potegnil pištolo, dvakrat ustrelil in takoj zbežal. Prvi naboj je zgrešil cilj in se zaril v podboj kuhinjskih vrat, kjer je še sedaj, po tridesetih letih. Drugi strel je zadel Rusa v glavo. Po strelih sta Marija Sršen in Tončka Bartol skočili v shrambo, le Magda se je sklonila k možu. Mož je bil še živ. Mirko Rus je z družino stanoval v pritličju, kjer še sedaj stanuje njegova žena. Nad njim je v prvem nadstropju stanoval obersturm-ftihrer Messner. vodja nemške varnostne službe v Kranju. Ko je zaslišal strele, je s pištolo v rokah pridrvel po stopnicah navzdol in začel vsevprek živčno spraševati: »Koliko je bilo atentatorjev? Kako so bili oblečeni? Ste jih poznali?« Mahal je s pištolo in se oziral, kot bi vsak trenutek pričakoval drugi napad. Messner je bil avstrijski nacist, ki je postal invalid, ko so Nemci zasedli Avstrijo. »Ne vem. Moža, ki je streljal, nisem videla,« je med jokom odgovorila Rusova žena. »Kdo pa ga je videl?« je nadaljeval Messner. »Tončka, žlezi no iz skrivališča ii povej, -kar veš,« je Magda poklicali gospodinjsko pomočnico, ki se je ■ Sršenovo še vedno skrivala nekje shrambi. »Ven!« je zarobantil Messner, ko sta s>«? ženski preplašeni in bit prikazali na vratih, je spet ponov vprašanja. »Bil je srednje postave, star okrc 26 let, oblečen v bel plašč,« je bil< vse, kar je vedela povedati. »Poznate Draga Srakarja?« vprašal Messner. »Poznam.« »Je bil on?« »Ne.« »Poznate Franca Slaparja?« »Da.« »Je bil on?« »Ne.« »Zakaj trdite, da je bil v belei plašču, ker to ni res! Bil je v usnje* nem.« Sledil je kratek prepir, v katerem je Tončka odločno ponavljala trdi* tev, da je bil atentator v belem. Messner pa. da je bil v usnjenem plašču. SE NADALJUJE Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI Glasbena šola Škofja Loka ŠKOFJELOŠKI KULTURI NE MANJKA LE DENAR Natanko let« dni n minilo, odkar je škofjeloška glasbena šola oh lanskem občinskem prazniku slovesno odprla vrata za silo obnovljene kapele v puštalskem gradu Tedaj smo zapisali, da je odkrila nov biser škofjeloškega mesta in njegovih starodavnih kulturnih spomenikov Toda ta biser je v letu dni dobil moten lesk KULTURNA SKUPNOST NIMA POSLUHA ZA KONCERTE Zbodlo nas je vprašanje na zadnji skupščini škofjeloške kulturne skupnosti Delegat je vprašal, zakaj v program m zajeta koncertna dejavnost glasbene Šole. Nemalo nas je začudilo, da odgovora ni dobil Kaj se skrva za to nevednostjo.' Kje in zakaj se je zataknilo, da je letošnji koncertni program glasbene Sole obležal v pisalni mizi kulturne skupnosti*' Zakaj tudi smernice za prihodnjih pet let glasbene šole ne omenjajo? Lani je glasbena šola priredila v puštalski kapeli dvanajst koncertov^ torej poprečno enega na mesec . Zvrstila so se znana imena naše glasbene umetnosti, med njimi gojenci in diplomanti glasbenih šol Koncerti so kmalu dobili svoje poslušalce Ce je imela zanje posluh izobraževalna skupnost, pa pri kulturni skupnosti .zlepa niso dobili odmeva. Izvršni odbor je vlogo prelagal s seje na sejo. Prava borba je bila potrebna, da je padel stari milijon dinarjev. Drugega je ob koncu leta dala zveza kulturnih organizacij, ki pokriva tudi glasbeno dejav nost. S tem je priteklo manj kot polovico za koncerte porabljenega denarja. Vemo, da je škofjeloška kulturna vreča premalo napolnjena. Toda razstave, koncerti in druge prireditve niso drage. Denar požrejo naložbe. Mesto z številnimi kulturnimi spomeniki je pač dražje, treba jih je varovati. Ali ne bi kazalo, da bi se za to dogovarjali v širšem okviru ali pa vsi skupaj rekli, da kultura potrebuje več denarja. Golo dejavnost bi kult urna skupnost morala pokriti. Tako pa smo bili lani priče prepirom, kako razrezati kulturno pogačo in ob tem so se križali interesi izvajalcev, često prav osebni: dobiti zase čim več in zatisniti oči pred težavami drugih. . GLASBENA ŠOLA IŠČE POMOČ DELOVNIH KOLEKTIVOV Ce se je lani še postavljalo vprašanje, ali ni puštalska kapela pretesna za koncerte, saj sprejme le okrog šestdeset poslušalcev, je letos odpadlo. Glasbena šola je svoj program koncertov široko zastavila, razširila jih bo na osnovne šole. delovne kolektive in krajevne skupnosti. Koncerti bodo torej tudi v šolskih avlah, tovarniških jedilnicah, kulturnih domovih. Slovenski oktet in Slovenski komorni orkester, ki bosta privabila gotovo veliko poslušalcev, pa bosta nastopila v crngro ški cerkvi ali v kapeli loškega gradu. Kaže, da je tak zasnutek v tem trenutku tudi izhod iz stiske, saj bi sicer koncerti v puštalski kapeli usahnili. Ze ta mesec bodo v glasbeni šoli zastavili obiske v delovnih kolektivih. Ponudili jim bodo prirejanje koncertov, delavci bodo sami izbrali vokalne ali instrumentalne skupine, ki jih želijo poslušati. S tem denarjem bodo pokrili koncerte v puštalski kapeli. Hkrati bodo šli tudi v akcijo po osnovnih šolah. Običajno so slavisti tisti, ki radi sodelujejo pri pripravi koncertov. Pogosto so delavni tudi v kulturnih društvih svojega kraja, tako da bodo s tem pokrite tudi krajevne skupnosti Ah ni prav to tista prava svobodna menjava dela: izvajalci naj ponudijo, kar imajo, uporabniki naj izberejo, kar želijo Tako delo najde odmev pri delovnih ljudeh, ki se vse bolj pritožujejo nad papir nato vojno, ki jo vodijo samoupravne interesne skupnosti. Nastopi vrhunskih umetnikov v puštalski kapeli bodo dopolnjeni z likovnimi rastavami, za katere bo skrbelo lani ustanovljeno Združenje umetnikov občine Škofja Loka. Torej bosta to dve prireditvi hkrati, likovnikom pa se bo odprla še ena mala galerija. RDEČA NIT GLASBENE VZGOJE Škofjeloška glasbena šola ima 202 učenca, prišteti je treba še 100 otrok, ki pojejo v zboru Cicibani. Otroke od tretjega do šestega leta starosti že tretje leto uspešno uči petja Janez Kuhar, naš znani stro kovnjak za otroško zborovsko petje. Polovico teh otrok je vključenih v predšolsko glasbeno vzgojo. Otroci spoznavajo instrumente in sami poskušajo igrati nanje. Pokažejo se talenti, tisti, ki jih glasba ne zanima preveč, odpadejo. Običajno se jim eden od instrumentov tudi priljubi. Za resno delo je pač treba zgodaj začeti, to ne velja le pri športu. Starši često grešijo, ko čakajo, da je otrok toliko star, da lahko sam prihaja k pouku. Takrat je navadno že prepozno. Ali pa mu v sedmem, osmem razredu kupijo klavir in želijo, da bi znal zaigrati vsaj nekaj skladb. Začeti je treba pri treh letih, pravijo v škofjeloški glasbeni šoli. Tak način dela je že pokazal uspehe v oddelku godal, ki ga vodi Ivan Gorenšek. Godal so imeli pred leti zelo malo in Gorenšek je zbral okrog sebe najmlajše. Danes se že lahko pohvali z nekaj izrazitimi talenti. Uspeh jih vodi, da bi dali prav vzgoji mladih talentov na godalih poseben poudarek, saj v orkestrih teh instrumentov najbolj manjka. Tudi na tekmovanjih, ki jih prirejajo glasbene šole širom Slovenije, postaja starost vse bolj odločilna, saj so kategorije strogo določene po letih. Vse bolj si prizadevajo, da bi se klavir učili vsi gojenci, saj daje celotni pogled na glasbo, vendar bi se mu nato posvetili le res nadarjeni učenci. Eden najtežjih problemov, s katerim se bodo morale soočiti glasbene šole, je vključevanje v celodnevno šolo. V njej bi morala enakopravno mesto dobiti tudi glasbena vzgoja. Najbolj otipljiva je možnost, da bi bili učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo, združeni v glasbene razrede, podobno kot na škofjeloški gimnaziji poznamo smučarske razrede. Glasbeni predmet je bil tako enakovreden drugim, v okviru prostih dejavnosti pa bi učenci lahko vadili. Tako se ne bodo izgubili talenti, ki jih glasbena šola odkrije. M. Volčjak (24. zapis) Milsil sem. da bo moja pol po Tuhinjski dolini od Kozjaka proti Kamniku kaj bolj spešna in da boni tudi z. zapisi dosti prej pri sotočju Vasenščiee in Snovi ška pri vaseh Potok in Vaseno. kjer bi že rad namenil kaj več besed izviru tople, morda tudi mineralne vode -ki zdaj brez haska odteka v Nevljico A moram iti počasi, od vasi do vasi, od zaselka do zaselka. Nekoliko dolžnega se čutim, vsaj na kratko opisati kraje, ki so v času osvobodilnega boja t oliko žrtvovali — pač zato, ker so bili zvesti pripadniki in simpati-zerji Osvobodilne fronte. Malokje so na tako strnjenem ozemlju, kot je Tuhinjska dolina, domačini doživljali toliko zločinske podivjanosti nemške soldateske — »specialnost« okupatorja v teh krajih je bilo metanje živih ljudi v ogenj . . . No, o teh strahotah naj steče beseda, ko bom opisoval posamezne kraje. ČEŠNJICE - 750 LET STARE Sončna lega vasi na pobočju Menine planine nudi prav prijetno bivališče kakim stotim Češnjičanom, ki so se do nedavnih dni posvečali v glavnem živinoreji in gozdarjenju. Tu v bližini je razvodje med Nevljico in Motnišnico, to se pravi, tudi med Savo in Savinjo. Pod vasjo privre na dan potok Češnjica, ki se pri Pajkelcu v Golicah izliva v Šum-ščico. Lepo vodno ime — pač po šumeči vodi! Češnjice v Tuhinjski dolini (kot moram zapisati — saj je Češnjic na Slovenskem kar več sto) so prav stara vas. Natanko toliko, kot imenitno mesto Kamnik! Vas je z listinami izpričana že v letu 1229. Ko pa so pred leti (1956) kopali klet za Kapsovo hišo, so naleteli na lončeno posodo, napolnjeno s srebrniki in zlatniki iz 15. in 16. stoletja. (Torej pravljice o zakopanih zakladih le niso kar tako!) Vas je bila Nemcem močno sumljiva kot zaveznica partizanov. Prvi domačini so odšli v gozdove že sredi leta 1942. Zato je okupator odgnal več družin v internacijo. Sicer pa so Delavci Podjetja za opremo stanovanj DOM OPREMA iz Železnikov so prvi in doslej edini gmotno podprli škofjeloško glasbeno šolo. Izdelali so stilna hrastova vhodna vrata v puštalsko kapelo in vsi so bili za to, da jih podarijo. Morda bodo njihovemu zgledu sledile tudi škofjeloške delovne organizacije; tečejo že razgovori, da bi pokroviteljstvo prevzela Termika. I imeli partizani v Cešnjicah svoja skladišča hrane in vojne opreme V mnogih hišah mi tudi negovali ranjene bone. Ko pa sta se v hudi zimi 1944 mu dila v vasi Šl and rova in Zidanškova brigada, so ju 25. decembra 1944 napadli Nemci. Po hudih bojih sta se obe brigadi le prebili in se zatekli v višinske gozdove Menine planine, ki se je to pot spet izkazala kot skrbna mati partizanov Zal pa je v spopadu pri Cešnjicah med drugimi padel šef sanitetnega odseka 1 operativne cone dr. Peter Držaj (po njem je dobila ime znana ljubljanska bolnišnica). V onemoglem srdu so Nemci požgali pol vasi. sežgali dve ženski in ustrelili dva domačina. Ostale pa so vklenili in gnali na Vransko. Bližnji zaselek je Crni vrh, ki čepi visoko vrh osamelega hriba nad cesto. Kraj je bil pripraven za prevzemanje pomoči v hrani, obleki in orožju, kar vse so odmetavala zavezniška letala. LAZE V TUHINJU Kar velika vas ob glavni cesti skozi dolino. Tu se tudi odcepi pot proti Zgornjemu Tuhinju. Nad vasjo imajo enega najlepših pomnikov NOB, kjer je hkrati tudi grobišče 192 padlih partizanov. Zaradi tako pomembne lege ob prometni cesti pa tudi zaradi stičišča mnogih poti od hribovskih vasic, so Laze zares veljavne. Saj imajo svoj Prosvetni dom, ambulanto, gostilno in trgovino. Včasih so imeli na Lazah tudi mlin in žago. Lažanov ni veliko, blizu 140, vendar skrbe za napredek vasi. Morda k tej usmeritvi prispeva tudi znaten delež domačinov, ki jim reže kruh kamniška industrija. Posebna trgovina v Lazah skrbi za odkup kmetijskih pridelkov in nabavo semen ter umetnih gnojil. Celo avtoprevozni-štvo imajo v vasi. Tudi Laze so stara vas, resda po listinah iz leta 1428 nekoliko mlajša od Češnjic — no, saj je 551 let tudi kar lepa starost! Kot večina krajev v Tuhinjski dolini, tako so bile tudi Laze priča partizanaskih akcij. Najprej, 16. septembra 1942, je bil izveden uspešen napad Kamniškega bataljona na občinski urad, kjer je bil med drugim uničen tudi ves arhiv. Šlandrova brigada je K), marca 1944 v neposredni bližini Laz uničila nemško motorizirano kolono. Seveda, okupator se je takoj maščeval: že čez dva dni je požgal sedem hiš. Še huje je bilo 24. februarja 1945, ko so partizani napadli nemško policijsko kolono. To pa je bil že tudi čas sodelovanja domobrancev z Nemci: Utrnit smo našli pri vadbi v puštalski kapeli. Klavir naj bi se učili vsi. saj daje celovit pogled na glasbo, posvetili pa naj bi se mu le nadarjeni učenci. Letošnji program koncertov Škofjeloška glasbena šola je za letos pripravila abonma, ki obsega po deset večernih, mladinskih popoldanskih in dopoldanskih koncertov za osnovne šole. Gostovanje vrhunskih umetnikov bodo tako smotrno izkoristili, saj jim bo dopoldanski nastop lahko vaja. Medtem ko so datumi večernih koncertov točno določeni, se bodo za osnovne šole morda še spreminjali glede na njihove možnosti in želje 21. januarja bosta v puštalski kapeli nastopila pianista Ingrid Silič in Hinko Hass. Isti program se bo dopoldne in popoldne ponovil v osnovni šoli v Podlubniku. 18. februarja bomo lahko v puštalski kapeli poslušali Trio Lo-renz (Primož — klavir, Tomaž — violina in Matija — violončelo). Isti program bodo dopoldne ponovili v osnovni šoli v Zireh, popoldne pa v osnovni šoli v Podlubniku. 17. marca se bosta v puštalski kapeli predstavila Alenka Popov na violini in Andrej Jarc na klavirju. Koncert bosta ponovila dopoldne v osnovni šoli v Železnikih in popoldne v osnovni šoli v Podlubniku. 14. aprila bo v puštalski kapeli gostovalo deset najboljših gojencev Akademije za glasbo. Srednje glasbene šole in Glasbene šole Škofja Loka. Istega dne je predviden koncert za osnovno šolo v Zireh, kjer bo nastopil Pihalni kvintet Akademije za glasbo iz Ljubljane. 19. maja bo v crngrobški cerkvi ali v kapeli na loškem gradu nastopil Slovenski oktet. Koncert bo dopoldne in popoldne ponovil v osnovni šoli v Podlubniku. 9. junija bo v crngrobški cerkvi ali v osnovni šoli v Podlubniku nastopil Slovenski komorni orkester. Istega dne se bo Blaženka Arnič na klavirju predstavila dopoldne v osnovni šoli v Zireh, popoldne pa v osnovni šoli v Podlubniku. 13. septembra bodo v puštalski kapeli nastopili: Marjana Lipov-ftek - alt, Skerleva - sopran, Ivo Sancin - bas. Marjan Lipovšek — klavir. Istega dne je predviden nastop kantavtorice. dopoldne za osnovno šolo Gorenja vas, popoldne v osnovni šoli Podlubnik. 20. oktobra_po v kapeli na loškem gradu nastopil oktet Jelovica, koncert bo dopoldne in popoldne ponovil v osnovni šoli v Podlubniku. 17. novembra bodo v instrumentalnem večeru v puštalski kapeli nastopili: Tone Potočnik - klavir. Janko Šetinc - klavir in Miloš Mlejnik — violončelo. Koncert bodo dopoldne ponovili za osnovno šolo Železniki, popoldne istega dne pa bo v osnovni šoli v Podlubniku nastopil Komorni zbor Loka. 15. decembra bodo v puštalski kapel i pripravili večer ljudske balade, ki se bo popoldne ponovil v osnovni šoli v Podlubniku. Istega dne se bo Tone Potočnik na klavirju predstavil v osnovni šoli v Gorenji vasi. v razbiti koloni je bilo tudi več ot patorjevih hlapcev — domobrane SKRIVNOSTNO GRADIŠČE Za kraj sam (s 50 prebiva! : ki leži v zatišni. sončni t v pobočju Menine planine bi mogel tega trditi. Saj so Gr ščani povsem taki. kot so Iji drugje v Tuhinju. Nekaj jih je os na domačijah, drugi vsako jutro 1 v dolino, na avtobu.se. Pose mladih rok zemlja vedno bolj po ša. Toda tak je razvoj našega dežel ja povsod: možnost zaposl v industriji in ugodne pronu povezave — to iz dneva v < spremlja življenje na vasi. No, za Gradišče - visoko v hi ' in bolj v samoti, bi sleherni naj) zaradi imena pomislil, da je bilo nekoč rimsko ali predrimsko nas — gradišče. Dokazano, arheolo pa to seveda še ni. Pač pa je v .lovju nad cerkvijo sv. Miklavž; kamnitimi ploščami obložen grol verjetno izpred krščanske dobe \ gozdu pod cerkvijo so še vidni ost.ui ki temeljev domnevnega nekdanj tabornega obzidja Skrivnosti / bodoče raziskovalce kar cela vi Sicer pa je tudi Gradišče kot vas , že zelo-stara — prva omemba nega obstoja je v listini iz leta 1 Vaška cerkev ne stoji v vasi, pa blizu l(K)m više nad strmim bom grebena (757 m). Posvečen prijaznemu svetniku Miklavžu zato ji pravijo kar »Sv. Miklavž Gori«. Ima od cerkve ločen zve umetniško kasetiran raven strop pa še podobe slavnih slikat Metzingerja, Jelovška in Potoči Za Jelovškovo sliko trde strokovn j,-< ■ ki, da je eno od nastarejših ume n kovih stvaritev. Še drobcena z mivost: glavni oltar v cerkvi, ki zgradili že leta 1526, je delo J ta Berganta, očeta slovitega k niškega slikarja Fortunata I ganta. V času NOB so se Gradiščan kot vsi hribovski ljudje — (i izkazali, posebno glede nege p. I. zanskih ranjencev. Ko pa so N< za to izvedeli, so pridrli v vas t< požgali. Z njo vred pa tudi bi zaselek Hum. Seveda so barbarski okupator vojaki vasici prej popolnoma i pali. Dvanajst moških so obst in nagnali v goreče,skednje, žeii otroke pa izselili v Nemčijo. Spomenik, ki priča o zločinu, v bližini Koritnikove hiše, na ni kjer so žrtve obsodili na smrt. 1 imen 12 ustreljenih domačinov kamen še vklesana imena < padlih borcev, talcev in žrtev rišč. Domačinka Frančiška Drolc, Štrajharjeva, stara 87 let, v< vedati o usodnem dnevu našle »V ranih jutranjih urah 8. 1942. leta, so nas s kričanjem ii bijanjem po vratih t zbudili nc vojaki. Hitro smo morali vstati zbrati v veži. Nato so preiska' hiše v vasi. Iskali so partizar material. Zene in otroke so odpeljali v Goričane, od tam izgnanstvo v Nemčijo. Sploh r vedele, da so vas požgali in n pobili. To smo zvedele žele v : ru.« »Tistega dne, ko so Nemci drveli v vas, so ločili dvanajst m fantov; med njimi sta bila tudi dva sinova. Vse so zvezali za h nikov kozolec in jih vpraševa partizanih. Moški so molčali, so jim Nemci povedali za si; obsodbo. Zaprli so jih v tri sk< Pred Vačilarjevo hišo so jim strelih noge in jih tako ranjen gnali v goreče skednje. Živi so reli . . .« Delavska univerza TOMO BREJC Kranj Upravni odbor objavlja proste naloge in opravila HIŠNIKA - KURJAČA Pogoji za prevzem nalog opravil: — dokončana poklicna šola opravljen izpit za kurj. nizkotlačnih ogreval naprav, - 2 leti delovnih izkušenj upravljanje nalog in op vil hišnika — kurjača. Stanovanj ni. Prijave sprejemamo v p naj stih dneh od dneva ob O L# A S 24. STRAN_:_IIZ4_ Petindvajseto mednarodno FIS tekaško tekmovanje Bohinj 80 Ob srebrnem jubileju dvojna Jugoslovanska zmaga TOREK, 8 JANUARJA 1980 Mednarodni FIS tekmi v slalomu in veleslalomu za ženske v. BOHINJSKA BISTRICA - Po petnaj stih lotih spet slavje jugoslov a u*k i h smučarskih (»'kaN'v. Na srebrnem jubileju mednarodnih tekaških prireditev v tem koncu Gorenjske — Bohinjski Bistrici -je v tem nastopu članov na p. ' :«jst kilometrov slavil Ivo Carman i* kranjskega Triglava, slavje Jugoslovanov pa je dopolnil Ae Dušan Djuricič i7. Mojstrane, saj je bil v močni mednarodni mladinski konkurenci prvi. K temu uspehu pa so svoje dodali se Tone Djuricič iz Mojstrane, ki je bil med člam tretji. Jane/. ReberAak i/. Triglava sesti, v mladinskem teku pa je bil Dušan Podlogar iz Gorij peti. Med članicami In mladinkami, ki so tokrat tekle skupaj v eni konkurenci, je bila najboljša Jugoslovanka Jana Mlakar i/ K ranjske gore na desetem mestu. Na odlično pripravljenih progah, kar je odlika Bohinjcev, in dobrem vremenu /.a tek, je v treh konkurencah nastopalo nad devetdeset tekmovalcev in tekmovalk i/ desetih evropskih držav. Najmočnejša je bila udeležba v mladinski konkurenci. Tu so resnično tekli najboljši srednjeevropski mladinski tekači, bodoči stebri članskih reprezentanc. Slabša je bila tokrat konkurenca med člani, a vseeno je bilo na startu nekaj znanih imen svetovnega smu-čarskega teka. Tu so bili vedno dobri reprezentantje SZ in Švice, Bolgarije in Romunije. tekel izredno hitro in na vso moč. Zato tudi zaslužen uspeh in lepa mednarodna zmaga. Temu uspehu je svoje dodal se Dušan Podlogar, ki je hil odlični peti. Tudi ostali naAi mladinci niso tekli slabo, saj so se nato uvrstili med prvih dvajset. V veleslalomu Avstrijka, v slalomu Jugoslovanka ZATRNIK - KRVAVEC - Prvi medna rodni FIS veleslalom /h pokal Kranja na Krvavcu je dobila Avstrijka Karoline Gliick, prvi FIS mednarodni slalom za pokal Bleda na Zatrniku pa Jugoslovanka Anja Zavadlav. Ob odlični organizaciji SK Bled na Zatrniku in v organizaciji SK Triglav iz Kranja na Krvavcu so si torej zmagi izmenjali Avstrijka in Jugoslovanka. Na obeh tekmah je nastopilo osemdeset tekmovalk iz Avstrije in Jugoslavije. Na srebrnem tekaškem jubileju v Bohinjski Bistrici so j solo tekih tekle članice m mladinke v eni konkurenci. V pet kilometrov dogli smučini je bila med vsemi najhiterj ša reprecentantka NDR Kerstin Jung. - Foto: l) Humer V konkurenci članic je bila na pet kilometrov najhitrejša reprezentantka NOR Kerstina Jung pred članico ČSSR Vero Leskovjansko in drugo reprezentantko NDR lite Noack. Med to mednarodno žensko elito se je od naših najbolje odrezala najmlajša Kranjakogorka Jana Mlakar. Bila je odlična deseta. Nekoliko slabše kot smo pričakovali so tekle Jeli Jelovčan. še posebno edina članica Metka Munih in nato mladinke. Sila razburljiv je bil tek mladincev na deset kilometrov. V tej konkurenci je bila zbrana tokrat v Bohinju res evropska elita. Od najboljših na startu ni bilo edino Skandinavcev. Že prvi kilometri so pokazali, da se bo boj za prvo mesto bil med našima Dušanom Djuričičem in Dušanom Podlogarjem ter reprezentanti NDR in Švicarji. Na polovici proge je naj bolj Ae izhodišče za končni uspeh imel Mojstrčan Dušan Djuricič. Čeprav so tudi ostali tekli na vso moč, tokrat devetnajstletnemu Moj-strčanu niso mogli do živega. Djuricič je Imenitna konkurenca je bila na mednarodni FIS A tekaški prireditvi v Bohinjski Bistrici v teku mladincev ha deset kilometrov V te/ mednarodni druščini si je zmago »privoščil« naš obetajoči mladinec Dušan Djuricič. - Foto: D. Humer Napet je bil obračun tudi med člani. Čeprav smo pričakovali dobro mednarodno udeležbo, pa je bila za srebrni tekaAki bohinjski jubilej v olimpijskem letu slabša. Našim pa se je tu ze drugič Alo, kdo od naAih članov bo ra/en Iva Carmana Se potnik za Lake Placid. Že prvi kilometri so pokazali, da so Ivo Carman, Tone Djuricič. Janez Reber Ank in ostali Jugoslovani dobro nastrojeni za ta obračun. Na desetih kilometrih je bil ze v vodstvu Ivo Carman. ki je drugouvrAčenega reprezentanta S Z Tokareva prehitel za pol minute, Reber-Aaka je Ivo imel ze za triinAtirideset sekund. Toneta pa že /.a več kot minuto. V preostalih petih kilometrih Ivo ni po-puAčal, temveč je Se bolj »grabil« svojemu prvemu mestu naproti. Zadnjih pet kilometrov pa je imel med našimi se največ moči Tone Djuricič. Tekel je kot za stavo in na cilj pritekel kot tretji, medtem ko je Janez ReberAak popustil in se na koncu moral zadovoljiti Ae vedno z izrednim Aestim mestom. Tako naj bi na olimpijado po drugi izbirni tekmi, tretja bo v Reit itn Winklu, odpotovali Ivo Carman in Janez ReberAak iz kranjskega Triglava ter Tone Djuricič iz Mojstrane. Rezultati - članice (5 km) - 1. Jung (NDR) 1«:12.8H, 2. Leskovjanska (CSSR) 16:16,02, 3. Noack 16:17,83. 4. V/itscher (obe NDR) 16:19,60, 5. Ignjatovič (SZ) 16:41,99, 6. Hanischova 16:47,91, 7. Žakova (obe ČSSR) 16:50,52. 8. Akvilova (SZ) 16:56,26, 9. Janica (Poljska) 16:52,56. 10. Mlakar 16:57,70, 14. Munih 17:11.45. 15. Jelovčan (vse Jugoslavija) 17:32,31; mladinci (10 km) - 1. D. Djuricič (Jugoslavija) 28:29,62, 2. Schubert 28:46.54, 3. Straube (oba (NDR) 28:48,67, 4. Purro (Švica) 29:00,65, 5. D. Podlogar (Jugoslavija) 29:25,05, 6. Henriet (Francija) 29:33, 13, 7. Blažko (ČSSR) 28:33.37. 8. Locatelli (Francija) 29:36,13, 9. Schroder 29:36,85, 10. Wicht (oba NDR) 29:37,26. 13. KrSinar 30:08,40, 14. Klemenčič (oba Jugoslavija) 30:09,08; člani (15 km) - 1. Carman (Jugoslavija) 42:48,04, 2. Tokarev , (SZ) 43:25, 35, 3. T. Djuricič (Jugoslavija) 43:53.95, 4. Ambuhl 44:10,08 5. Pfeuti (oba Švica) 44:11,33, 6. ReberAak (Jugoslavija) 44:13, 11, 7. Ivantchev (Bolgarija) 44:16,29. Med našimi mladinkami in eno članico se je tokrat v Bohinjski Bi strici najbolje odrezala najmlajša. Kranjskttgorka dana Mlakar je bila dobra deseta. - Foto: D. Humer 8. C. Podlogar (Jugoslavija) 44:29.05. 9. Minev (Bolgarija) 44:40,57, 10. Cvajnar (Jugoslavija) 45:07.26, 11. Samov (SZ) 45:43,90, 12. Jelene 47:53,64, 13. lvančič 48:09.07. 14. Poklukar 48:12.11, 15. Burgar (vsi Jugoslavija) 48:21,61. Čeprav i zvenečih Smučarski skoki članski konkurenci ni bilo imen svetovnega smučarskega teka pa to ne zmanjšuje uspe ha Iva Carmana. Ivo je v tej drušči ni po petnajstih letih spet pritekel prvo mesto za jugoslovanske barve. — Foto: D. Humer V ŠTAFKTAH NAŠI ZATAJIM NaAi reprezentantje v Atafetnih tekih pri članih in mladincih na srebrnem tekaškem jubileju v Bohinjski Bistrici so razočarali, saj so zasedli tista mesta, ki jih po uspehih v solo tekih nismo pričakovali. Tokrat so v mladinski in članski konkurenci tekli tako slabno, da so bili člani »Sele« tretji, mladinska Štafeta pa cein četrta. Dobro so tekle le članice, ki so bile četrte. Rezultati - članice - 3x5 km - 1. NDR 58:37,20, 2. SZ 59:18,30, 3. CSSR 59:49,46, 4. Jugoslavija I 1;02:58,54; članice - 3x10 km - 1. SZ 1;44:17,70, 2. Bolgarija 1;45:05.21, 3. Jugoslavija I 1:45:24,17.4. Švica 1;47:51,92. 5. Jugoslavija II 1;50:13,87; mladinci - 3x 10 km - 1. NDR 1; 14:08.3«. 2. Francija 1;45:35,35, 3. ČSSR 1 -.46:54,92, 4. Jugoslavija I 1;4 7:41,57. 5. Poljska 1:58:22,06. I). II i imel Med 110 skakalci iz 19 držav Norčič osvojil odlično 12. mesto BISCHOFSHOFF.N - Tu se je te po tradiciji končala 28. skakalna turneja IN-TER8PORT, na kateri je sodelovalo rekordno število skakalcev. Na Štirih skakalnicah v ZRN in Avstriji je nastopilo 110 skakalcev iz 19 drtav. V zgodovini te popularne in Izredno zanimive turneje je bila doslej najštevilnejša in najkvalitetnejša udeležba. Prav zaradi tega pomeni uvrstitev Norčiča na 12. mesto v skupni razvrstitvi izredno velik uspeh. Na vseh Štirih skakalnicah je dobro skakaLše najbolje pa v Innsbrucku, kjer doslej ni imel Se nikdar dobrega dne. Prav tu pa bi lahko ob pravičnem merjenju dolžin lahko osvojil celo tretje mesto. Norčiča so merilci oško- Uspeh skakalcev Triglava v Celovcu CELOVEC - Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih so tudi letos nastopili skakalci kranjskega Triglava. Med 92 nastopajočimi so v vseh kategorijah zmagali Avstrijci. Od naSih se je najbolje uvrstil Zupan, ki je med mlajšimi pionirji zasedel odlično tretje mesto. V konkurenci starejših pionirjev pa se je najbolje uvrstil Žabkar. Med člani pa je Kranjčan Zelnik kljub padcu zasedel peto mesto. Ostale uvrstitve skakalcev Triglava: mlajši pionirji — 5. Skrjanc, 8. Kešnar, 16. Gorjup, 17. Dolenc, 19. Jagodic. Starejši pionirji - 7. Česen, 10. Slatner, 15. Melin, 20. Zorman in 22. S tiru (cn skok padec). J. J. dovali najmanj za tri metre. O tem ne-Sportnem dejanju avstrijskih merilcev so dokaj obširno poročali tudi avstrijski novinarji. Kljub tem neljubim dogodkom na olimpijski skakalnici pa je Norčič izredno zadovoljen z uvrstitvijo na 12. mesto. To je tudi njegova najboljša skupna uvrstitev na tej turneji. V točkovanju za svetovni pokal pa po petih nastopih zavzema 21. mesto. Norč.ič pa je tudi edini jugoslovanski skakalec, ki je doslej osvojil točke v tem tekmovanju. Na turneji je skupaj nastopilo sedem jugoslovanskih skakalcev. Izmed naših se edi no Mlakar ni niti enkrat uvrstil v finalno serijo, kjer je tekmovalo 50 skakalcev na osnovi rezultatov prve serije v konkurenci. V splošnem je mlada ekipa napravila dober vtis. Od vseh je najbolj presenetil Kranjčan Branko Benedik. zlasti z nastopom na olimpijski skakalnici v Innsbrucku. Na dveh tekmah je dobro skakal tudi Jeseničan Ivo Zupan. Glede na kvaliteto skakanja na prvih petih tekmah za svetovni pokal so si mesto v olimpijsko ekipo nedvomno zaslužili Norčič, Tepeš, Benedik in Zupan. •I. -lavoru i k Igor Eržen gorenjski prvak ADERGAS - Na 35-m skakalnici pod Krvavcem je bilo v soboto letošnje prvenstvo Gorenjske v smučarskih skokih za starejše pionirje. Med nastopajočimi je bilo največ skakalcev kranjskega Triglava, saj jih je bilo kar 18 med 26 nasto- Cajočimi. Med boljšimi sta manjkala naj-oljša pionirja kranjskega Triglava Poljane in Čimžar, ki sta se udeležila treninga in tekmovanja v Zireh, kjer so tekmovali za gorenjsko prvenstvo člani in mladinci. Na skakalnici v Adergasu je tako zmagal Igor Eržen iz Žirov. Vrstni red: 1. Eržen (Ziri) 207,6 (34, 35). 2. Dolar (Jesenice) 188,9 (31,5, 32), 3. Silar (Triglav) 184,5 (31,5, 31). 4. Peljhan (Jesenice) 183,0 (31, 31.5), 5 Česen (Triglav) 176,5 (28.5 31,5), 8. Zabkar (Ti iglav-K rize) 173.5 (29.5, 30,5) 7. Stirn (Triglav). 8. Kešnar (Triglav). 8. Jekovec (Triglav-Križe), 10. Skrjanc in Melin (oba Triglav). 12. Zupan (Triglav-Križe) 13. Kavčič (Ziri) 14. Semenič, 15. Slatner (oba Triglav). •I Javomik r Prve prijave za Trnovski maraton IDRIJA - Po objavi razpisa VI. TRNOVSKEGA MARATONA v »Nedeljskem dnevniku«, ki je tudi letos prevzel pokroviteljstvo nad najbolj množično smučarsko tekaško prireditvijo v Jugoslaviji in potem, ko so vsem letošnjim udeležencem V. Trnovskega maratona (teh je bilo 2747) poslali raspis z vabilom na prireditev, ki bo 10. februarja 1880 v Črnem vrhu nad Idrijo, so se prijavni službi organizacijskega komiteja Trnovskega maratona že prijavili prvi udeleženci. Kot prva sta se prijavila Štefan in Dušan Hren iz Ljubljane. Štefan se je odločil, da bo tekel maraton 42 km, Dušan pa na malem maratonu 15 km. Kot tretji je prijavljen Andrej Nahtigal, dramski igralec in nekdanji smučarski skakalec iz Ljubljane, ki se je prijavil za maraton na 42 km. Kot prvi prijavljeni smučar iz Primorske pa je Jože Bizjak iz Dobravelj, ki želi sodelovati na maratonu 42 km. Poleg objave razpisov za VI. Trnovski maraton tudi v drugih sredstvih obveščanja, si prizadevni organizatorji iz Idrije tudi na druge načine prizadevajo popularizirati to množično prireditev. Med najbolj uspelimi propaga-torji prireditve je prav gotovo polurni film o V. Trnovskem maratonu, ki so ga posneli člani filmskega kluba »Merkur« iz Idrije. Film si je že ogledalo več kot 10.000 obiskovalcev, predvajali pa so ga tudi zamejskim Slovencem v Trstu in Celovcu. Organizacijski komite Trnovskega maratona zato pričakuje, da se bo do 25. januarja 1880, ko je zadnji rok za prijavo na VI. TM, prijavilo zares rekordno število smučarjev tekačev, ki bodo tako v letu 1880, ko praznujemo 35. obletnico zmage nad fašizmom, na najbolj primeren način počastili to obletnico. Silvo K"\:i. prvem nastopu presenetila, saj je z visoko Štirideseto startno Atevilko dosegla tretji najboljši čas. V drugi vožnji pa celo prvega in tO ji je zadostovalo, da je zasedla odlično drugo mesto. Torej za Andrejo dva lepa mednarodna uspeha. Ostale naAe so vozile napadalno in opravičile vloge favoritinj. Prva vožnja je od Jugoslovank izločila Meto Jerman, druga pa Bojano Dornig. Rezultati - 1. Gluck (Avstrija) 2:24,81, 2. Leskovšek 2:25,21. 3. Tome 2:25.35, 4. Pehare (vse Jugoslavija) 2:25,70, 5. Buder (Avstrija) 2:26.26, 6. Blažič (Jugoslavijo 2:26,60, 7. Braunegger (Avstrija) 2.27,25, Oblak (Jugoslavija) 2:27.32, 9. Tarmar 2:27,59. 10. Kandler (obe Avstrija) 2:27,43. I) Humer Na Zatrniku in Krvavcu, kjer je bil mednarodni slalom in veleslalom je med našimi alpskimi smučarkami najbolj presenetila štirinajst letna članica ljubljanskega Novinarja Andreja Leskovšek. Andreja je bila dvakrat izvrstna druga. - Foto: D. H. Svojo prvo preizkušnjo na mednarodnih FIS tekmah so imele ženske na Zatrniku. Tu je SK Bled organiziral slalom. Na startu so bile odlične tekmovalke iz Avstrije in vse Jugoslovanke. Kdo bo boljši -Jugoslovanke ali Avstrijke? Vendar je sam razplet slaloma pokazal, da so tu močnejše Jugoslovanke. Zmagala je naša reprezen-tantku Anja Zavadlav, za presenečenje pa je poskrbela Ae pionirka ljubljanskega Novinarja, Andreja LeskovAek, ki je bila izvrstna druga. Na tretje mesto pa se je uvrstila t najboljšim časom drugega sla-lomskega nastopa na Zatrniku Ae tretja Jugoslovanka članica loškega Alpetourja NuSa Tome, četrta pa je bila članica kranjskega Triglava Nataša Blažič. Od petega pa do desetega mesta so se nato uvrstile Avstrijke. Rezultati - 1. Zavadlav 1:12,74. 1. LeskovAek 1:12.75, 3. Tome 1:12,80, 4. Blažič (vse Jugoslavija) 1:13.4». 5. VVarner 1:15,07, 6. Braunegger 1:15,23, 7. Kandler 1:15,45, 8. Gliick 1:15.69. 9. Reiner 1:15,78, 10. Neuchofer (vse Avstrija) 1:15.9» Čeprav je organizatorje SK Triglav presenetil novozapadli sneg. so bile proge na Krvavcu za veleslalom izvrstne. Težak veleslalom za ženske je vzdržal vse tekmovalke. Najbolje se je na obeh progah znašla Avstrijka Karoline Gliick, ki ji je v drugem nastopu uspelo, da je premagala vse tiste naše alpinke, ki so bile v kombinaciji, da zmagajo. Vodilna po prvi vožnji Nuša Tome je v zgornjem delu napravila napako. To jo je stalo zmago. Izredno vožnjo je pokazala spet najmlajša naša tekmovalka Andreja Leskovšek. Andreja je že v Za pokal Kranja na mednarodnem FIS veleslalomu na Krvavcu je bil dvoboj naših in avstrijskih smučark. Veleslalomsko tekmo je dobila Avstrijka Karoline Gliick. — Foto: D. Humer r Kolesarstvo Progi za balkaniado izbrani KRANJ - Kranj bo prihodnje leto od 13. do 15. junija gostitelj najboljših kolesarskih reprezentanc i/, balkanskih držav. Priprave na to zahtevno prireditev so stekle že pred nekaj meseci, zdaj pa sta znani tudi progi, na katerih bo ekipno in posamično prvenstvo. Kkipe bodo vozile 100 kilometrov po cesti od Brnikov do Most, medtem ko so organizatorji za tekmovanje posameznikov izbrali nekoliko razširjeno progo za dirko Po ulicah Kranja, tiolesarji bodo I Jelenovega klanca krenili mimo stavbe skupščine občine proti Prim-skovemu in pri črpalki zavili na Planino oziroma Cirče. Vozili bodo 30 krogov v dolžini 150 kilometrov. H I Jugoslovanska reprezentanka v alpskem smučanju Anja Zavadlav je zmagovalka prvega mednarodnega FIS slaloma za pokal Bleda na Zatrniku. — Foto: D. Humer Alpsko smučanje Tečaj za vaditelje smučanja Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev Kranj, v sodelovanju s šolskim centrom za telesno vzgojo iz Ljubljane razpisuje tečaj za pridobitev strokovnega znanja VADITELJ SMUČANJA. Tečaj bo predvidoma v dneh od 18. do 27. januarja 1880 na enem od bližnjih smučišč z vsakodnevnim odhodom. Število tečajnikov je omejeno. Za tečaj se lahko prijavite osebno v sredo, 16. januarja 1880 od 17. do 18. ure v klubski sobi Zbora, Prešernova 11, Kranj, kjer boste dobili tudi podrobnejše informacije. ■rt pstta kafcriktta odreda- OrjjftUicijski komite miwžićnt|i satiatskifa teka PRIJAVNICA Kraj bivanja:__________Ulica:______Hišna številka...---- (prvega prijavijenca) PoŠta ______ Poštna številka Upolni organizator Priimek in imo 1(10 ro|St»i o s; tik. Inm Pion Irk Drui ttk (fWtt)f Sl.r-tnina 4 ii ClM turni vtni A P K J Spol ženski- 2 ; moški -M Prijavljena pod K morajo obvezno označiti tudi A Slartnino vplačal dne_____po pošti O. na žiro racun □štev 51500 -679 - 70 0 7 6 Člani smučarske zveze imajo 50% popusta (Pišite čitljivo, prekrižajte ustrezni kvadrat) Po d o i s . LOKAINVEST ISkofia loka Lokainvest škofja Loka Organizacija za investitorski inženiring, p o. Škofja Loka INVESTiTORSKI INŽENIRING - STROKOVNI NADZOR - SVETOVANJE - POSREDOVANJE PRI GRADNJI VSEH VRST OBJEKTOV Vsem občanom, družbeno političnim organizacijam in delovnim kolektivom čestitamo za občinski praznik Škofje Loke egp Pridružujemo se čestitkam za občinski praznik Škofje Loke Embalažno grafično podjetje Škofja Loka Iz proizvodnega programa lahko nudimo izdelavo cenjenim naročnikom: — transportno embalažo i/, valovite in trde lepenke — komercialno embalažo — kasirano embalažo — reklamne obešanke — razne vrste vložkov in druge embalažne elemente i/, lepenke — lesa — styropora — iprena — tiskanje obrazcev za poslovno in tehnično poslovanje — razne vrste izdelkov iz sodobnih PVC materialov za sodobno admi-nistracijsko poslovanje in reklamo. Za kvalitetno in estetsko izdelavo smo prejeli: — 10 jugoslovanskih priznanj »Oskar« — 2 evropski priznanji »P^vrostar« 1 etiketa žiri Za vse artikle iz našega programa vam zagotavljamo kvalitetno kreacijo, izvedbo in dobavo. PROIZVODNJA: kartonske etikete v rolah s strojnim dotiskavanjem etikete na traku samolepilne etikete reklamne ter jubilejne embleme, nalepke in zastavice OBRTNIK Škofja Loka Blaževa ulica 3 Nudi s svojimi obrati vse vrste storitev _ kompletno ponudbo pri obrtnih in zaključnih delih v crradbeniStvu, predvsem pri adaptacijah. Delovni ljudje si lahko direktno poslužujejouftluge v enotah: • mizarstvo • parket arstvo • polaganje vseh vrst plastičnih podov • keramičarstvo • steklarstvo • trgovina na drobno za gradbeni material • trajnejše poslovno tehnično sodelovanje • z obrtniki — kooperanti Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem kolektiv podjetja čestita za občinski praznik Škofje Loke TERMIKA LJUBLJANA n. sol. o. TOZD Proizvodnja Škofja Loka, n. sub. o. 64220 Škofja Loka, Trata 32 I Priporočamo nakup in vgradnjo ognjevarnih izdelkov iz kamene volne »TERVOL« v vse stanovanjske, industrijske, počitniške in druge objekte. Naši izdelki so nepogrešljivi pri varovanju energije in zmanjšujejo izdatke za ogrevanje, izolirajo pred hrupom in varujejo pred odvečno vročino Priporočamo tudi izdelke iz polvestrov in termo-izolacijske kite Za informacije so vam na uslugo naše strokovne službe. Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in kupcem čestitamo za občinski praznik Škofje Loke in želimo mnogo delovnih uspehov v novem letu 1980 Vsem prebivalcem škofjeloške občine, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik Škofje Loke modna konfekcija »KROJ« ŠKOFJA LOKA Občanom in delovnim organizacijam občine Škofja Loka ob občinskem prazniku iskreno čestitamo. KVALITETA POROK ZA USPEH Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika Stara Loka 31, Škofja Loka usposablja, priučuje slepe in slabovidne osebe zaposluje slepe in slabovidne v kovinski, mizarski, pletarski in Sčetarski delavnici daje celotno oskrbo in varstvo slepim, slabovidnim in drugim osebam. Vsem poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in občanom čestita za občinski praznik Škofje Loke zavarovalna skupnost triglav i i čestita občanom in zavarovancem za praznik občine Škofja Loka GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST Kranj Obvestilo Vse lastnike avtomobilov obvešča, da v poslovalnici Škofja Loka vsako sredo, od 7. do 11. ure cenilec avtomobilskih škod cenil poškodovane avtomobile. Na podlagi 162. Člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76, 31-1393/76 in 8-483/78) izdajajo davčne uprave skupščin občin JESENICE, KRANJ. RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA. TRŽIČ POZIV k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov za leto 1979 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1980 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1980. Napoved za odmero davkov morajo vložiti: Za leto 1979 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1979; 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1979; 3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1979; 4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o. dohodkih doseženih v letu 1979. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le. če doseženi dohodek presega 3.000 dinarjev; 5. Zavezanci davka od premoženja — na posest gozdnega zemljišča za leto 1979. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1979 presega 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000,00 dinarjev letno na družinskega člana; 6. Zavezanci davka iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1979. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1979 presega 248.000 dinarjev. Napoved vložijo: — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri davčni upravi občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 2. in 3. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno pr -bivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri davčni upravi občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 5. točke pri davčni upravi občine, na katere območju leži gozdno zemljišče; — zavezanci iz 6. točke pri davčni upravi občine, na katere območju so imeli v letu 1979 najdalj stalno prebivališče. Za leto 1980 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1980; 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1980. Napoved vložijo: — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri davčni upravi občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi občine. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10% oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20% oziroma najmanj 200 dinarjev. DAVČNE UPRAVE SKUPŠČIN OBČIN JESENICE. KRANJ, RADOVLJICA ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ LOKA Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge za TOZD JELEN, gostinstvo Kranj RECEPTORJA V HOTELU JELEN, KRANJ Pogoji: - končana poklicna gostinska šola, - pasivno znanje nemškega jezika, — delo se opravlja na popoldanski in nočni izmeni, poskusno delo traja 45 koledarskih dni. SOBARICE V HOTELU JELEN Poskusno delo traja 30 koledarskih dni. SKLADIŠČNIKA V OBRATU STARI MAYR Pogoj: - KV ali PK delavec, poskusno delo traja 45 koledarskih za TOZD prodaja na drobno 4. MESARJA ' "M , . . - vodja v prodajalni Podlubnik, ki bo predvidoma odprta meseca maja 1980 Pogoj: - končana poklicna živilska lola za mesarja, — 1 leto prakse na podobnih delih, - poskusno delo traja 60 koledarskih dni. 5. MESARJA - sekaca v prodajalni Podlubnik Pogoj: - Končana poklicna živilska Šola - za mesarje Poskusno delo traja 60 koledarskih dni. 6. VEC PRODAJALCEV OBLAČILNE STROKE Pogoj: - končana šola za prodajalce, oblačilne stroke. Poskusno delo traja 60 koledarskih dni. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izobra: bi na naslov LOKA Škofja Loka, DS skupnih služb - kadrovska služba, Kidričeva 53, Škofja Loka v roku 15 dni po objavi oglasa. Skupščina občine Kranj Komisija za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov objavlja prosta dela in naloge v oddelku za skupne službe 1. TELEFONISTA Pogoji: — priučen telefonist - dvomesečno poskusno delo - moralno-politična neoporečnost Za objavljena dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polno zaposlitvijo. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev komisiji za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh od dneva razpisa. KOKRA Trgovska in proizvodna delovna organizacija Kranj Komisija za delovna razmerja TOZD Engro objavlja prosta dela in naloge VOZNIKOV TOVORNIH VOZIL do 4,5 tone nosilnosti. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. poklic šoferja z vozniškim dovoljenjem C kategorije, 2. eno leto delovnih izkušenj pri opravljanju del poklicnega voznika. Prijave sprejema tajništvo DO Kranj, Poštna ul. 1, 15 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v 20 dneh od dneva izbire. -- - - .27.STRAN G LAS ^■mladiVk Konfekcija MLADI ROD Kranj Pot na kolodvor 2 Po sklepu DS DO raspisujemo JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev: - TAM 2001 - letnik 1973 v voznem stanju - neregistriran, izklicna cena 60.000,- din - kombi TK Z - 1300 letnik 1976, v nevoznem stanju, izklicna cena,33.000,- din. Ogled osnovnih sredstev je mogoč na dan licitacije od 7. ure dalje pred DO Kranj, Savska c. 8. Licitacija bo za družbeni sektor v petek, 11. 1.1980 ob 10. uri. V primeru neuspele licitacije bo isti dan ob 11. uri licitacija za zasebnike. r Slovenski ples v Celovcu Kot vsako leto, bo tudi letos f*?ljai Alpetourov avtobus na tradicionalno prireditev naših zamejskih rojakov Slovenski ples bo v soboto, 12. januarja 1980 s pričetkom ob 20. uri v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu. Tokrat bosta za ples igrala plesni ansambel SOK - RTV ljubljana in narodno zabavni ansambel Fantje freh dolin. V kulturnem delu bo nastopil vokalni ansambel Ribniški oktet. Vstopnina 50 A Sch, plačljiva tudi v dinarjih Avtobus bo odpeljal izpred hotela Creina v Kranju ob 17. uri. vrnili se bomo pa v jutranjih urah" Cena prevoza v obe smeri je 150 dinarjev. Rezervacije sprejemajo v turistični poslovalnici Alpe-toura v hotelu Creina. LOTERIJA Nova kavarna na Planini - Veletrgovina Živila iz Kranja je na Pla nini uredila izredno privlačno op remljeno kavarno. Gradnja in notranja ureditev sta veljali nad 7 mi lijonov dinarjev - Foto: F. Perdan Šahovske notice Šahovske notice so z lepljenka raznih položajev iz partij, ki so bile odigrane v teč kot enem stoletju. Vendar pa zbirka ne namerava ugotavljati razlike v igri in razvoja igre t> preteklem stoletju. Zbrani primeri so predvsem namenjeni zabavi šahovskih ljubite Ijev. Ker pa so obravnavane pozicije v določeni meri vendarle sistematično razčlenjene, so lahko tudi pripomoček vsem, ki se želijo poglobiti v skrivnosti šahovske igre. V rešitvah položajev lahko najdemo marsikatero zanimivo misel ali pa izviren način izvedbe zamisli, ki je v poduk in razvedrilo Šahovske notice bomo objavljali v nada Ijevanjih, in sicer v vsaki številki. ,v t** n 1 rs? MATNA SLIKA V šahovskih zapisih najdemo Številne sklepne kombinacije, ki se končajo z matiranjem, še posebno v literaturi Šahovskih problemistov, ki načrtno sestavljajo položaje I nekajpoteznim matiranjem. Seveda tudi v živi igri, v spopadu dveh nasprotnikov, pot do mata ni naključna, marveč plod zavestne igre. Pogosto je izhodišče kombinacije zamisel matnega položaja nasprotnikovega kralja, tj. matne slike. Zamisel pa je potrebno opremiti še s potezami, ki matiranje izsilijo. V položaju na diagramu 1 (BOGDASAROV - KOR SUNSKI; ZSSR, 1978) ima črni naslednjo polemiko pot do zmage I. ... Sb4 + 2. Ke3 Lb2: itn. Vendar pa pozicija omogoča tudi hitrejšo odločitev, ki temelji na matni sliki trdnjave, lovca in kmetov. ■ * m a a I HaH 8 ■ lil ■ ■ ■ Diagram 2 Matna slika trdnjave m lovca, ob sodeloi anju kmetov Tudi pri drugem primeru, diagram 8 (PANFILOV -NOVOCENIN; ZSSR, 1975), je matna slika razmeroma enostavna. Videti je treba predvsem prvo potezo, žrtev dame na polju h6. s katero beli poruši podporo kmeta fo. i a ■ 91 ■ ■ ■*■ i m mm m m m ■ ! U BABA B Diagram 1 1. ... Sf4 + 2 Ke4 Te2 + ! 3. Kf4: Le5mat Nastal je matni položaj na diagramu 2. Diagram.? 1. Dh6+!! gh6: 2. Tffi: + Kg7 Na 2. ... Kh5 sledi 3. Th6 mat. 3. Lh6:+ Kg8 4. TfBmat Nastali položaj bomo videli na diagramu 4. Srečka št din Srečka št din 10 50 67434 5.000 30 30 100424 10 000 40 50 515604 10.000 250 80 :>Hb90 1.000 19975 5.000 78370 2.000 21195 1.000 365600 10.000 51205 2.000 487800 f, 00.000 313115 10.000 386355 lO.(KK) 911 100 495695 lO.(HK) 941 200 7321 500 76 70 8251 500 806 80 13161 1 .(KM) 996 1.000 128541 10.000 86306 1.000 524561 10.000 91146 1.000 2 20 17 30 07922 1.020 97 30 046812 10.020 01217 1.030 .111032 10.020 43717 1.030 56377 2.000 3 20 354977 50.000 06473 1.020 83203 5.020 38 40 161733 10.020 48 40 222013 10.020 4558 400 276583 10.020 26098 l .000 539803 • 10.020 33078 1.000 577243 10.020 112518 10.000 14 40 49 30 54 40 79 50 94 30 99 . 30 9564 400 869 80 00104 1.000 23749 1.030 28164 1.000 58159 2.000 61564 1.000 123919 10.000 Dom na Kofcah zaprt Tržič - Planinsko društvo Tržič, ki upravlja dom na Kofcah, priljubljeni planinski postojanki, obvešča, da ho dom pozimi oskrbovan le zasilno ter ob lepem vremenu v sobotah in nedeljah. Podrobnejša pojasnila morebitni obiskovalci lahko dobijo po telefonu (50-016, 50-770 ali 50-116) in v gostilni Ankele v Podljubelju. NESREČE VLAK TRČIL V AVTO Retece — V torek, 1. januarja, ob 17.35 se je na zavarovanem železniškem prehodu pripetila prometna nezgoda, ko je brzi vlak trčil v osebni avtomobil — na srečo brez potnikov. Voznica Nataša Hladnik (roj. 1951) iz Ljubljane je po stranski cesti vzporedno s železniško progo peljala proti železniškemu prehodu. Ker so semaforji postavljeni pravokotno na glavno cesto, jih s stranske ceste ni mogla videti. Ko je zapeljala na tire, so se avtomatične zapornice spustile in avto je ostal ujet na prehodu Prav takrat pa se je prehodu bližal brzec; voznica in sopotnik Mihais Florian Clavdio iz Ljubljane sta imela le še toliko čas-.a, da sta skočila iz avtomhila. Brzec je treščil v avtomobil, tako da ga je popolnoma razbilo. NEZGODA PRI PREHITEVANJU Kranj — V četrtek, 3. januarja, nekaj po 5. uri zjutraj se je na Visokem pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Andrej Barle (roj. 1933) iz Luž je peljal proti Miljam. Ko je prehiteval avtobus, je na kratki razdalji pred seboj zagledal pešca Jožeta Ribni-karja (roj. 1953) iz Cerkelj, ki je hodil po levi strani ceste proti Miljam. Voznik Barle je zaviral in se skušal umikati v desno, vendar je pešca zadel z levim stranskim ogledalom, da ga je vrglo na avtomobil, nato pa v sneg. V nesreči si je Ribnikar zlomil nogo, pretresel možgane in dobil druge poškodbe. Prepeljali so ga v Klinični center. ZALEDENELA STEKLA NA AVTU Kranj - Na Cesti JLA se je v petek, 4. januarja, ob 6.10 zjutraj pripetila prometna nezgoda, v kateri je bila huje ranjena Uršula Spehar (roj. 1903) iz Kranja. Voznik osebnega avtomobila Zvonko Kobentar (roj. 1955) iz Kranja je peljal od Kokrice proti Koroški cesti in zaradi zaledenelega prednjega stekla ni videl Špeharjeve, ki je po prehodu prečkala cesto. Huje ranjeno so prepeljali k zdravniku. AVTO V PEŠCA Škofja Loka — V soboto, 5. januarja ob 5.50 se je v Frankovem naselju pripetila prometna nezgoda Voznica osebnega avtomobila Antonija Ipavec (roj. 1954) iz Škofje Loke je peljala proti železniški postaji, ko ji je v križišču pri tovarni LTH z leve strani prečkal cesto Zdravko Pire (roj. 1943) iz Škofje Loke. Avtomobil je pešca zadel, da je padel in se ranil po glavi. L. M Dovolj možnosti za rekreacijo Smuka, drsanje, tek na smučeh ter organizirana vadba v telovadnicah TRŽIČ' - Rekreacij« v trziAki občini m prihodom zime, ko ho opustela Aportna igrišča, (rimska steza in planinski vrhovi, ni zamrla, le oblike so nekoliko drugačne. Na Zelenici je dovolj snega. Smučišča so odprta in te privabljajo Atevilne smučarje z vseh koncev. Progi od Vrtače do spodnje postaje žičnice in na vrhu pri planinskem domu sta primerni za začetnike. Dnevna karta velja le 100 dinarjev. Razen zeleniAkih smučiAč imajo Trzi-čani Ae dve krajAi vlečnici v Hrastah, ki pa trenutno zaradi pomanjkanje snega ne delata, podobno kot tudi Ae ni zaživelo pobočje v Ročevnici, kjer naprav sicer ni, vendar pa to domačinov ne moti. saj je smučišče kot nalaftč za otroke in »nedeljske« smučarje. Smučarskim tečajem med Aolskimi počitnicami za Aolarje in delavce nekaterih organizacij združenega dela se bodo leto« pridružili Ae tečaji za drsalce. Ledena ploskev je razsvetljena, tako da bo drsanje mogoče tudi v poznejAih urah. Od zimskih rekreativnih Aportov velja omeniti Ae tek na smučeh. Organizirali ga bodo v Se-benjah, najverjetneje ob sredah in petkih, brž ko bo snežna odeja dovolj debela. Jeseni in pozimi oživijo tudi Aolske telovadnice v Krizah in Tržiču. V oanovni soli KokrAkeffa odreda v Križah je domači TVD Partizan pripravil organizirano vadbo za ženske v ponedeljkih zvečer in za moAke v petkih. V osnovni Aoli heroja Bračiča v Tržiču je prav tako vadba za moike ločena od vadbe za ženske, medtem ko je telovadnica biatriAke Aiole ob torkih rezervirana za mladino z Raven. Udeležba je zadovoljiva. Zanimivo je, da »e za organizirano rekreacijo v telovadnicah zanimajo tudi v nekaterih delovnih kolektivih, žal pa je urnik prenatrpan in prostega termina praktično ni. To kaže, kako potrebna je v Tržiču Aportna dvorana, ne le za različna ligaAka in podobna vrhunska srečanja, ampak tudi za rekreacijo občanov. H ■] Rekreacija v združenem delu Lepi uspehi športnikov Tekstilindusa KRANJ - Pred dvemi leti so v Tekstil-indusu v Kranju ustanovili komisijo za Aport in rekreacijo. Tudi pred tem so se delavci Tekstilindusa udeleževali občinskih sindikalnih športnih tekmovanj in vsako leto nastopali na zimskih igrah Tek -stiliada. Po ustanovitvi komisije sta Aport in rekreacija v tem delovnem kolektivu Ae bolj napredovala. Začeli so ustanavljati Športne sekcije. Tako se sedaj ukvarjajo s Aa-hom, kegljanjem, smučanjem, balinanjem, namiznim tenisem, streljanjem, plavanjem, koAarko, rokometom, nogometom, imajo pa tudi planinsko sekcijo. Začeli ho tudi z odbojko. Sedaj se v teh dvanajstih sekcijah s Aportom ukvarja ze nad sto delavcev in delavk. Največji uspeh ho lani dosegli smučarji. Bili so solidni na občinskih sindikalnih igrah, na Tekatiliadi pa so bili drugi, takoj za sedaj Ae nepremagljivimi smučarji BPT iz Tržiča. S smučarji so začeli v Tek-stilindusu načrtno delati in vidni so prvi uspehi. Za smučarje skrbita dva vaditelju smučanja. Ta dva pa ne skrbita samo za tekmovalni Aport, temveč se ukvarjata tudi z organizacijo smučarskih tečajev za vse delavce v Tekstilindusu. Enak uspeh kot smučarji no dosegli tudi kegljači, ki so med naj bolj A i mi v občini- Lepe uspehe »» dosegli tudi nogometaAi. Na letnih občinskih igrah so s svojim znanjem prekosili vse in bili v tem naj-množičnejAem občinskem tekmovanju prvi. Za nogometaAi »o se izkazali tudi balinarji, strelke in rokomet nfti. V ostalih panogah no nastopili na vseh tekmovanjih. Njihovo geslo je, da se udeležujejo vseh tekmovanj na katere se prijavljajo. Sami pravijo, da »o največji uspeh dosegli na tekmovanjih v počastitev petdesete obletnice IBI Kranj. To tekmovanje je namreč tradicija srečanj med delovnimi organizacijami BpT in Tekstilindusa, lani pa so ae jim pridružili Ae športniki IBI in Predilnica Škofja Loka. V osnovnih disciplinah s« delavci-Aportniki Tekatilindusa osvojili kar Aest prvih mest. Veliko uspehov imajo tudi Aahisti. Na turnirju v počastitev dneva republike so bili prvi. V Tekstilindusu dobro skr-be M Ap< rekreacijo. Če bodo tako nadaljevali Imkih tudi letos kaj kmalu med vodilnimi delovnimi kolektivi v občini, ki skrbno bde nad Aportom in rekreacijo. I) Humer \ / NA JESENICAH J F PRVI ZAJOKAL DEČEK - V jeseniški'porodnišnici je bil prvi letošnji pnrojd v torek, 1. januarja, ob 15,10. Leta I980jc prvi na svet prijokal tale deček v naročju medicinske sestre. Mamica v ćasu našega obiska hi mogla k svojemu fantiču. Sicer pa je bil deček ob poroafu težak 4150 gramov in dolg 53 centimetrov. Njegova mamica je Aniv1K. letnik 1972. moč motorja b7 KS. v voznem stanju, prometno dovoljenje poteklo rine H. 12. 1979. Izklicna cena je 15.000,— din. Udeleženci morajo plačati kavcijo v višini 10 odstotne začetne cene, na sedežu TOZD Konfekcija Bled, predstavniki delovnih oziroma temeljnih organizacij morajo predložiti pooblastilo. Pri enako ponuđeni ceni ima družbeni sektor prednost. Ogled osnovnega sredstva je možen v četrtek, dne 10. 1. 1980 od 9. do 12. ure. Vabimo vas. da si v našem INFORMATIVNO PRO DAJNEM CENTRI* v hotelu CREINA v Kranju ogledate izbiro tkanin i/ našega proizvodnega programa. TEKSTILINDUS KRANJ Kranj Struževo 66 Delavski svet delovne organizacije razpisuje na podlagi 101. člena statuta dela in naloge - VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Za opravljanje navedenih del in nalog morajo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo visoko Solo ekonomske smeri, _ da imajo 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih delovnih nalog, _ da so moralno politično neoporečni, _ da se iz dosedanjega dela da utemeljeno sklepati, da bodo pri svojem delu uspešni. . Izhrani kandidat ho imenovan za 4 leta. Pismene prijave in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj pošljejo kandidati priporočeno v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Eaoterm, kemična tovarna Kranj, Struževo 66, z oznako za razpisno komisijo. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili najkasneje v 30 dneh po izbiri. KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA Komisija za prodajo osnovnih sredstev objavlja javno licitacijo za prodajo 2 KOZOLCEV V DOBJU V POLJANSKI DOLINI Izklicna cena za večji kozolec je 20.000,— za manjši kozolec pa 10.000,- din. Pogoj je, da kupec objekt odstrani. Licitacija bo 14. januarja 1980 ob 8. uri na kraju samem. Na podlagi 5. člena Odloka o podeljevanju priznanj v občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/79) Skupščina občine Kranj po sklepu seje komisije za odlikovanja in priznanja z dne, 20. 12. 1979 razpisuje nagrade občine Kranj za leto 1980 ZA NAGRADE OBČIN KRANJ SE LAHKO predlagajo: — občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije ~a delo in dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje in odlike in za izredne uspehe pri delu in za zgledna dejanja, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine, — občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije občine Kranj pa tudi drugih občin, če so njihovi uspehi pri delu oziroma dejanja pomembna za območje občine Kranj. V skladu z 10. členom odloka so pobudniki lahko družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti. Obrazložene pismene pobude za podelitev nagrad morajo biti predložene komisiji za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Kranj najkasneje do 30. aprila 1980. Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku 1. avgusta. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za odlikovanja in priznanja GRADITELJI POZOR! Vsi, ki gradimo vemo, s kakšnim težavami se srečujemo pri nabavi zidakov, apna, cementa in drugega materiala v poletnih mesecih, ko jih najbolj potrebujemo. DO EFE Šoštanj vas želi opozoriti, da je sedaj pravi čas, ko se boste lahko brez težav oskrbeli z našimi kvalitetnimi proizvodi, ki imajo 20 letno tradicijo. Iz našega proizvodnega programa vam po zelo konkurenčnih cenah nudimo: • EFE-zidaki, trdnosti 150 in 200 kp/cm2 • EFE malte, trdnosti 100 in 150 kp/cm2 ki vsebujejo že vsa veziva, zato ne potrebujete apna in cementa, temveč samo pesek. Vse informacije zahtevajte v prodajni službi DO EFE Šoštanj, Družmirje 20, tel. (063) 852 - 442 in 881 - 053. SE PRIPOROČAMO! SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje DO EFE Elektrofilterski elementi p. o., Družmirje p. Šoštanj 63325 Šoštan/ DO EFE ŠOŠTANJ Alpska modna industrija Radovljica Odbor za delovna razmerja pri TOZD pr. pletenin razglaša prosta dela in naloge 1. PLETENJE PLETENIN NA COTTON PLETILNIH STROJIH - 2 DELAVKI 2. DVORIŠČNO TRANSPORTNA DELA 3. ČIŠČENJE PROIZVODNIH PROSTOROV Poleg splošnih pogojev, določenih v pravilniku o delovnih razmerjih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1.: - kvalifikacija pletilje ali priučena pletilja s prakso v stroki 1 leto, Pod 2.: — dokončana osemletka. Pod 3.:— dokončana osemletka. Delo se združuje za nedoločen čas. Določa pa se trimesečno poskusno delo. Zainteresirane kandidate vabimo, de v 15 dneh po objavi oglasa pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov Almira, alpska modna industrija Radovljica, Jalnova ulica 2, za odbor za delovna razmerja pri TOZD pr. pletenin Radovljica. Kandidate bomo o izbiri obvestili v ft dneh po izboru. Venac Industrija mesa Novi Sad skladišče Staneta Žagarja 51 Kranj objavlja prosta dela in naloge: 1 administratorja-KE v skladišču Kranj — srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri 2. Šoferja - distributerja — K V šofer C kategorije I delavca v skladišču Posebni pogoji: Zdravstveno spričevalo za delo v živilski stroki. Prošnje oddati v 8 dneh na naslov v Kranju. Nastop dela takoj, ali najkasneje do 1. 2. 1980. Konfekcija MLADI ROD Kranj objavlja prosta dela in naloge MEHANIKA Pogoj: — poklicna šola (finomehanik ali sorodni poklic) — poznavanje šivalnih strojev in likalnih naprav Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi naj kandidati vložijo v 15 dneh po objavi na naslov: konfekcija Mladi rod, Kranj, Pot na kolodvor 2. GLA830.STRAN ZAHVALA Ob boleči izgubi nafte drage žene. manu- ih tete KATARINE BEŠTER se iskreno zahvaljujemo vsem. Številno spremili na njeni zj ki ste počastili njen spomin, }l < idnji poti, nam pa nesebično pomag trovali cvetje in .)<> tli in izrekli sožalje t ak< Posebno zahvalo sm< Ljubljani in Zdi lolžni zdravnikom in zdravstvenemu osetij bju Kliničnega cent™ v t vene i jemo st ga doma v Skofji Loki. ki so se z vso \ ,žrtvovalnostjo borili z nje no boleznijo. duhovščini za lep obred in pevcem za zapete žalostinke Hvala vsem. ki ste našo mamo i meli radi. Ohranimo jo v lepem spt Vsi njeni! »minu. Vsi bodo dosegli svoj cilj le jaz ga ne bom dosegel ognja prepoln poln sil neizrabljen k pokoju sem lege IN MEMORIAM PETER JAKELJ star 23 let Na zadnji dan starega leta je minilo že pet let odkar se nisi več vrnil domov. Se vedno vse stene dihajo s teboj in še vedno mislimo, da se boš /našel med nami, toda naenkrat se zavemo resnice. Ti molčiš in ne potrebuješ ničesar več. Vsem smo hvaležni, ki postopjo pred tvojim grobom. Kranjska gora, december 1979 Za teboj še vedno žalujemo: mamica Tončka, sestra Breda i družino, brata Božidar in Toni OBLETNICA 29. decembra 1979 je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast ALOJZ VESEL borec I. slovenske artilerijske brigade; iz Britofa pri Kranju Ne moremo verjeti, da te ni več med nami, a spomin nate nam bo ostal še živ do konca naših dni. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. 1 Žalujoči vsi njegovi! telefon 23-341 PRODAM Prodam polovico mlade KRAVE za meso. Cerkljanska Dobrava 7, Cerklje 1 Prodam PRAŠIČA za zakol. Glmje 10, Cerklje 2 Poceni prodam osem novih sestavljivih manjših FOTELJEV. Slivnik, Sp. Gorje 17 3 Prodam KRAVO ali TELICO po izbiri. Hraše 5 4 Prodam TELEVIZIJO Panorama. Renko, Smledniška 59, Kranj Prodam KRAVO s tretjim teletom ali brez. Potočnik Metod, Dražgoše M, Železniki 35 Prodam MIZO za v dnevno sobo in OTROŠKO POSTELJICO. Gerić Janez. Zlato polje 3/c, Kranj 36 Prodam otroško POSTELJICO bele barve z jogijem. Telefon: 24-065 54 KUPIM » Kupim PEC na drva za v kopalnico brez bojlerja. Drašlar, Bičkova 7. Kranj, tel.. 23-929 37 Kupim PUHALN1K z noži in elektromotorjem. Burgar Rajko, Vo-povlje 5, Cerklje VOZILA ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, brata in strica, ki nas je tako nenadoma in mnogo prerano za vedno zapustil, zapustil tedaj, ko je še tako ljubil življenje, nas vse in svet okrog sebe JANEZA SLABETA iz Podjelovega brda se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali oh strani in nam izrekli sožalje, vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnii poti in ga zasuli s cvetjem, ki ga je tako ljubil. " Iskrena hvala vsem sosedom za nesebično pomoč, požrtvovalnost in tolažbo; kakor tudi dr. Bojanu Gregorčiču za dolgoletno zdravljenje in dr. Karlu Berniku za hitro pomoč v zadnjih trenutkih življenja našega dragega. Najlepša hvala g. župniku in cerkvenemu pevskemu zboru. Žalujoči: žena Frančiška, hči Pavla z družino, sinovi: Franc, Janko in Albin z družinami, sin Vinko z ženo, hči Ivanka, vnuček Matjaž z mamico, brat Lovro, ter ostalo sorodstvo Renko, SmledniftKa 0». v Prodam dobro ohranjenega u\*nn fi() kv m SKOD- vv ARTBURGA, letnik 1973, regi- r^Vams»^ »«22.Podn»rt £"jET? '98° 4 LJEV.boKiK.* 6 Cešnjica 22, Podnart 39 "** * . «»t 1 111.111 ti) Prodam TERMOAKUMULACIj" SKO PEC, 6 kVV. C, na Brdo 44, Ko-krica — Kranj 7 Prodam veliko PEC na olje, 28.000 kal., primerno za delavnico. Telefon: 89-426 8 Prodam KRAVO tik pred telitvi-jo. Soklič, Zg. Laze 168, Zg. Gorje 9 Prodam ŠIVALNI STROJ Danica — extramatik, v kovčku. Feran-čak, Gradnikova 91, Radovljica 10 Prodam PRAŠIČA za zakol, TELIČKO za rejo in MOLZNI STROJ mile. Sitar Frančiška, Voglje 95, Šenčur 11 Prodam KRAVO frizijko po izbiri. Zemlja, Vrba 23, Žirovnica 12 Prodam 9 let starega KONJA. Ribno 20, Bled 13 Prodam dve OVCI z jagnjema. Mežnarec, Selo 22, Žirovnica 14 Prodam PRASlCA za zakol. Voglje 64, Šenčur 15 Prodam PSA — mešani nemški ovčjak, dober čuvaj. Kuralt Roman, Zg. Šenica 4/a, Medvode 16 Prodam 60 GAJBIC po 20 din. Naslov v oglasnem oddelku 17 Ugodno prodam 1000-litrski SOD za gnojevko, motorno ČRPALKO, VPREZNE SANI in PEC na olje, vse v dobrem stanju. Zg. Duplje 26 18 Prodam ŠIVALNI STROJ Bagat. Povije 6, Golnik 19 Prodam novo kombinirano PEC za centralno ogrevanje z bojlerjem in gorilcem. Telefon: 064-62-416 20 Prodam ELEKTROMOTOR, 15 kVV. Voglje 61, Šenčur 21 Prodam pet let staro KOBILO, . dobro voznico in SLAMOREZNICO s puhalnikom. C. na .Klanec 19, Kranj 22 Prodam TERMOAKUMULACIJ-SKO PEC 6 kVV in stereo GLASBENO SKRINJO. Kovačič Marjan, Predoslje 1.18/a J 23 Po izbiri prodam mlado KRAVO ali TELICO, ki bosta kmalu teletih. Jerala, Podbrezje 111 24 Prodam 3 vreče (150 kg) IZRAVNALNE MASE ZA TAPETE poli-fiks in 2 para OTROŠKIH SMUČI (70 in 80 cm). Marjan Bajt, Zasavska 39, Kranj 25 Prodam jalo jalavo KRAVO si-mentalko po prvem teletu in močne VPREŽNE SANI. Jošt, Naklo 51 26 Prodam barvna TELEVIZORJA: nov GRUNDIG in Graetz - daljinsko upravljanje. Naslov v oglasnem oddelku. 27 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Podbrezje 54, Duplje 28 Prodam polovico KRAVE. Srednja vas 55, Šenčur 29 Prodam KRAVO frizijko, ki bo v kratkem teletila. Senično 19, Tržič 30 Prodam od 130 do 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Ribno 38, Bled 31 Prodam dobro ohranjeno TRAJ-NOŽAREČO PEČ EMO 5. Informacije od 16. do 17. ure. Kebetova 12, Kranj 32 Prodam črnobel TELEVIZOR RR. Šuceva 1, Kranj 33 Prodam črnobel TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK Iskra - Panorama. Kranj, Struževo 4 34 Prodam W ARTBURGA, letnik 1972, registriranega do 9.8. 1980. Janko Jerala. C. na Lipce 14, Lesce 40 Prodam karamboliran 125-P z vsemi rezervnimi deli, 11.500 km, letnik 1978. Ogled vsak dan. Zupan Anton. Rečiška c. 57, Bled 41 Prodam osebni avto PZ-125. Močnik, Dvorje 66, Cerklje 42 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 s prikolico ali brez, letnik 1970. Stroj Franc, Dvorska vas 30, Begunje na Gorenjskem 43 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1973, dobro ohranjen. Ogled vsak dan. Vinko Sedej, Pot ilegalcev 10. Koroška Bela 44 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1977. Ogled vsak dan popoldan razen ponedeljka in nedelje popoldan. Znidar, Bitnje 2, Bohinjska Bistrica 45 Prodam R-4, letnik 1977. Telefon 22-298 - Kranj 46 Ugodno prodam MOSKVIČA 1500, starega eno leto, 15.000 km, zamenjane gume, dinitrol s 3-letno garancijo, priključek za prikolico, servisno pregledan v Avstriji -zmanjšana poraba. Telefon 23-394 47 Prodam VW, letnik 1964, registriran do konca leta. Bogataj, Milene Korbarjeve 19, Kranj Ugodno prodam malo karamboli-rano ZASTAVO 750, letnik 1971 Hafner, Godešič 31, Škof Prodam AUDI 60 L Šenčur lotia Loka 49 — Stefetova 24, lenčur 50 Zelo ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, registrirano do mar ca. Jeraj Janez, Dobruša 1, Vodice nad Ljubljano 51 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, z dodatno opremo. Druškovi? Jurij, Kovačičeva 4/a, Kranj 52 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, karambolirano in nevozno. Bi-težnik, Titova 71/VIL, Jesenice. Informacije od 16.30 do 18.30 po tele fonu 81-920 53 STANOVANJA V bližini Kranja oddam za več let PROSTOR, primeren za vsako obrt, razen gostilne, zraven je tudi stanovanje (predplačilo). Poizve se na Partizanski 5/a - Bled 56 Zakonski par išče opremljeno SOBO. Naslov v oglasnem oddelku. 57 Iščem opremljeno ali neopremljeno SOBO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 58 Dijakinja išče SOBO v Kranju ali okolici. Telefon: 26-647 59 Izdaja ČP Glas, Kranj. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, Ljubljana. Naalov uredništva in uprave lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-803-319«« - Telefoni: n.e. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-935, redakcija 21-86«, komerciala - propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Naročnina za prvo polletje l»80 din 200. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ZAHVALA Kruta usoda je že v prvih mesecih ugasnila mlado življenje malega SIMONA SEKNETA Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo v njegov mnogo prerani grob. Iskrena zahvala g. župnikoma za pogrebni obred in poslovilne besede. Žalujoči: mamica, očka, bratec Metod in ostali sorodniki! Voglje, Orehovlje V 69. ZAHVALA letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče. brat in stric ALOJZ HLEBŠ iz Kranja sorodnikom, sostano- Iskreno se zahvaljujemo za pomoč valcem na Cesti 1. avgusta št. L, prijateljem, znancem, delavcem podjetja Iskra — prevoz, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala organizaciji ZB Kranj — Zlato polje, govorniku za lepe poslovilne besede. Društvu upokojencev za petje in godbi za odigrane žalostinke. Žalujoči vsi njegovi! Kranj, 8. januarja 1980 Iv TOREK, 8 JANUARJA 1980 31. STRAN O L, A S ZAPOSLITVE = Takoj /uposlim STRUGARJA. OD po dogovoru. Preddvor 14H. telefon: 4.r)-148 ♦,(! Zaposlim delavca KLJUČAVNIČARJA ,za samostojna dela. KLJUČAVNIČARSTVO JALKN. Huje 23. Kranj nI Iščem delavca za delo v CEMEN-TAHSKI OBRTI Rajgelj, Zasavska v Kranj - Orehek POZNANSTVA 24 let star. osamljen fant. želi spoznati osamljeno dekle i/. Gorenjskega. Otrok ni ovira Pod šifro: V novo življenje 67 OBVESTILA = POSESTI V bližnji okolici Kranja ali V Kranju kupim vrstno HIŠO. polovico dvojčka z vrtom ali manjšo hišo. Plačam v gotovini. Vselitev po dogovoru. Ponudbe pod šifro: Hiša HO 1054« Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali manjšo HIŠO - VIKEND na Gorenjskem. Ponudbe v oglasni oddelek pod: Zdravje 55 Vse PEVKE in PEVCE, ki bi želeli sodelovati pri mešanem pevskem zboru v Šenčurju vabimo, da se udeležijo ustanovnega sestanka v četrtek, 10. januarja, ob 1H. uri v osnovni šoli Šenčur 66 OSTALO Na Jesenicah iščem VARSTVO na domu trikrat tedensko ali izmenično. Femič Mica. Titova J7, Jesenice (nad carinarnico) 10587 Nujno iščem varstvo za 2 meseca starega otroka. lahko tudi na domu. Po možnosti v okolici Vodovodnega stolpa in Valjavčeve. Kukalja Vijol-ca, Valjavčeva 10/1. Kranj 62 Matematiko INSTRUIRAM v Kranju. Telefon 27-329 - popoldan Narodnozabavni ansambel vas želi zabavati na raznovrstnih prireditvah. Oglasite se, ne bo vam žal. Naslov v oglasnem oddelku. 64 Napovedovalka — amaterka, ki ima za seboj že vrsto uspešnih nastopov, vam želi ob raznih prireditvah voditi vaš program. Naslov v oglasnem oddelku. 65 IZGUBLJENO^ Planinsko predavanje V torek. 8. januarja 1980, oh 19. uri bo v prostorih Delavskega doma, vhod št. 6, predavanje z naslovom: peru dežela treh obrazov Predavala bosta člana kranjske alpinistične odprave ALPAMAYO 79. Predavanje nima alpinistične vsebine. S predavanjem želita predstaviti Peru kot deželo z bogatimi zgodovinsko kulturnimi in geografskimi zanimivostmi. Izgubil se je PES rjave barve z be-imi lisami po hrbtu. Sliši na ime Runo. Sporočite po tel.: 23-941, ali naslov v oglasnem oddelku. 68 POPRAVEK Pri zahvali za umrlim JO-ZETOM PRESTORJEM, smo izpustili: »Zahvaljujemo se tudi pevcem za zapete žalostinke in nečaku Milanu za vso pozornost ob težki izgubi mojega moža. Žalujoča žena Justina! Podjetje za PTT promet Poštna ul. 4 Kranj objavlja prosta dela in naloge pripravljanje, dostavljanje in obračunavanje ptt pošiljk (pismonoša) na poštah Cerklje na Gorenjskem: Kranj, Mavčiče in Preddvor. ✓ Delo ae združuje za nedoločen čas. Nudimo vam: — stimulativne osebne dohodke okoli 6.500,— din, — samostojno in zanimivo delo na terenu, — možnost izobraževanja ob delu, — skupno urejanje stanovanjskih vprašanj. Od vas pričakujemo: — vestnost in veselje do dela z uporabniki ptt storitev. Poizkusno delo traja od 1 do 3 mesecev. Vabimo vse interesente, da se osebno zglasijo v tajništvu TOZD Kranj, Poštna ul. 4. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je za vedno zapustila nafti dobra mama. babica, prababica, teta in sestra ANA VIDMAR iz Voklega 65, p.d. Tončkova Ančka Iskreno se zahvaljujemo za pomoč sosedom, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem /a i/rečeno sožalje. darovane vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Rezki Kožuh /a vse stransko pomoč, zvonarjem in g. župniku i/ Šenčurja ler g. Francetu Violicu za pogrebni obred Žalujoči: hčerki Slavka in Tilka / družinama, vnukinja Cvetka z družim«. Sonja. Roman. Marko in Krika, pra-vnlička Sorge j in Simonca ler sestri Marjeta in Micka / družinama t/ ZAHVALA Ob prerani in boleči i zgubi našega dragega moža. očeta, dedka in brata BRUNOTA VODOPIVCA iz Radovljice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, mu darovali cvetje in vence ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala kolektivu Verige iz Lesc, pevcem in govorniku za lep poslovilni govor, praporščaku; kakor tudi sosedom, ki so nam pomagali v teh tenkih dneh. Vsem Ae enkrat iskrena zahvala! Vsi njegovi! ^ Radovljica, Dovje, Kranj, Škofja Loka, Ljubljana ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice, tete in tašče ELIZABETE KLEMENC Črnikove mame iz Podljubelja 90 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so ji v slovo podarili cvetje, izrekli sožalje in jo v velikem številu pospremili na zadnji poti. Lepa hvala dr. Martinčiču, še zlasti pa dr. Robiču za dolgoletno zdravljenje, govorniku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen pogrebni obred! Žalujoči: mož, otroci in drugo sorodstvo! Podljubelj, 2. januarja 1980 Za vedno se je poslovil naš dragi mož, oč, stari, oče, in dedek EDVARD JURJEVEC Na zadnjo pot ga bomo pospremili v torek, 8. januarja, ob 15.:10 na pokopališču v Hitnjah Žalujoči: žena Angela, hčerka Vera, sinovi Marjan, Ivan in Kdvard z družinami ter drugi sorodniki Sr. Bitnje, Ljubljana, Kranj. f>. januarja 1J180 ZAHVALA Ob Itoleči izgubi našega dragega moža. očeta, brata in strica FRANCA BENEDIKA Dobretovega ata iz Cepulj sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje in mu darovali cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti Najlepša hvala organizaciji ZB - Jost za venec zvonarjem i/ Bllkovščicc in Planice ter g. župniku za pogrebni obred; Hvala tudi dr. Bajžlju za pomoč prj njegovi bolezni. Žalujoča žena Frančiška, hčerka Štefka, brat Vinko, sestre Frančiška. Julka. Marija. Ivanka in Kristina Kranj. CVpulje. Šinarjctna gora. Rakovica. Križna gora r Za reševalce nagradne križanke razpisujemo deset nagrad in sicer 1. nagrada 250 dinarjev 2. nagrada 1 50 dinarjev 3. nagrada 1 20 dinarjev 7 nagrad po 100 dinarjev Rešitve pošljite do 16 januarja 1980 do 9. ure n« naslov: ĆP Glas Kranj. 64000 Kranj. Moše Pijadeja 1 Na kuverto napišite PRAZNIČNA KRIŽANKA. Naložbe v osnovno šolstvo & Sodobno osnovno šolstvo zahteva v občini Trži zidavo nekaterih novih prostorov — Posebn vprašanje je glasbena šola delavcev, /lasti učiteljev Teh r &f; zdaj manjka, zato vsi niti nimaj primerne izobrazbe. Stipendiran bo zato moralo biti odslej še "® načrtno in spodbujevalno, ver F* zornosti pa bo treba posvetiti tu« reševanju stanovanjskih vprašan y prosvetnih delavcev. Posebno poglavje v tržiSkeff -osnovnem šolstvu predstavlja gla* bena šola. Vsako leto j<> obisku lv okrog 150 učencev, zaradi težavnep*! •< položaja pa še vedno deluje v ^vir**v*a šole heroja Grajzerja. Če bo i|, hotela dosegati nemoten razvoj ;' ^\ delo, ji bo v prvi vrsti potrebno ^ gotoviti primerne prostore, saj J t-^i sedanji v Cankarjevem domu nenu' goči. Kako priti do denarja za nov<^, glasbeno šolo, je trenutno še vpra^ ™ nje, katerega rešitev pa ne bi snit predolgo odlašati. H. Jelovčan Tržič — Analiza razvojnih možnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju, ki jo je pripravila strokovna služba izobraževalne skupnosti občine Tržič, je, lahko bi rekli, zbir želja, iz katerega naj bi delovni ljudje v javni razpravi izluščili predloge, ki bi jih bilo v prihodnjih petih letih potrebno uresničiti. Enotni program osnovnega izobraževanja, ki je določen z republiškimi predpisi oziroma normativi in zajema osemletni obvezni program za osnovne in posebne šole, osnovnošolsko izobraževanje odraslih, malo šolo, celodnevno šolo. podaljšano bivanje in podobno, je povezan z višjimi stroški, če bodo v tržiški občini hoteli sodobnejšo, boljšo osnovno šolo. V novem srednjeročnem obdobju namreč predvideva prehod na celodnevni pouk v oddelkih od petega do osmega razreda osnovna šola Kokrškega odreda v Križah, ki ima tak način pouka že v oddelkih od prvega do četrtega razreda in bi tako postala edina popolna celodnevna šola v občini. Pogoj za to pa je, razen zaposlitve novib pedagogov, preureditev in povečanje zmogljivosti šolske kuhinje ter ureditev košarkarskega igrišča, kar bi skupaj zahtevalo okrog 430.000 dinarjev. Prehod na celodnevni pouk načrtujejo tudi v oddelkih od prvega do četrtega razreda osnovne šole heroja Grajzerja, kar pa brez dozidave učilnic in telovadnice ne bo-mogoče uresničiti. Za to bi v občini morali zbrati okrog 40 milijonov dinarjev, 12 milijonov dinarjev pa bi rabili v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici za dozidavo učilnic in telovadnice. Celodnevni pouk v tej šoli še nekaj časa ne bo mogoč, zato pa obstaja potreba po vsaj petih oddelkih podaljšanega bivanja. Vsi ti načrti pa so kar se da tesno povezani s pridobivanjem novih ---\ Krvodajalska akcija v Kranju Kranj — V organizaciji občin skega odbora Rdečega križa Kranj poteka te dni v kranjsk občini krvodajalska akcija. & pred novim letom so v '.)9 krajev nih odborih RK zbrali prijave krvodajalcev, ki se jih je tokrat prijavilo okoli 4000. Na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani se bodo zvrstili v dvanajstih dneh in sicer od 3. do 22. januarja. Med prijavljenimi krvo dajalci je letos tudi veliko sred nješolske mladine, predvsem i* gimnazije. Šolskega centra Iskre Tekstilnega in obutvenega centra, Poklicne šole. Mlekarskega šolskega centra in Ekonomske srednje šole. Naš prvi delavski svet je bil naša prva šola izobraževanja ob delu _ 1___ T 1 . . Le trije od 33 članov prvega delavskega sveta, ki je bil 7. januarja 1950 izvoljen v kranjski Savi, danes še združujejo delo v tej delovni organizaciji: Angelca Hobič, dipl. inženir Bruno Skumavec in Pavel Košnik. Prva dva smo na sam dan praznovanja povprašali, kako je bilo takrat, prav na samem začetku. 16. januarja 1950 so se usedli k prvi seji prvega slovenskega delavskega sveta. O čem so se menili? Najprej o nalogah delavskega sveta, ki bo moral neprestano bdeti nad uresničevanjem planskih nalog in seje naj bi bile začetek novega ali koncem meseca, do bi vsakokrat lahko ocenili uresničevanje plana in izpopolnjevanje sklepov delavskega sveta, pa določili plane za naprej. Seveda so potrebovali tudi pomoč partijske celice in sindikata, ki je bil tisti čas še posebno močan. In ustanovili so sosvete v posameznih oddelkih, da bo delavšlti svet lažje izpolnjeval svoje naloge. Delavski sosveti naj v posameznih oddelkih opravljajo iste naloge kot delavski svet. Prav tako imajo sosveti predsednika in tajnika, prav tako se tu obravnava vsakokrat uresničevanje sklepov. Z njihovo ustanovitvijo se ne menjajo in ne zmanjšujejo naloge sindikalnih pododborov, ne zmanjšuje pomen mojstra v oddelku. Ze takrat naj bi ta samouprava prodrla prav do slehernega delavca. Danes bi te prve delavske sosvete lahko primerjali s sindikalnimi skupinami, mimo katerih naj bi ne šlo prav nobeno odločanje v delovni organizaciji. . . Če se morda spominjajo priprav na ustanovitev prvega delavskega sveta, kaj jih je vodilo v to in katere najpomembnejše sklepe so v tistem času sprejemali, smo ju povprašali. Angelca Hobič: »Takrat sem bila konfekcionerka veloplaščev. Devetnajst let mi je bilo. 1946.. takoj po vojni, sem prišla v tovarno. Z Dolenjskega. Iz taborišča smo se vrnili v porušen dom in otroci smo morali po svetu. V Savi sem se takoj vključila v mladinsko delo in po mladinski liniji sem bila tudi predlagana v delavski svet. Da bi imeli pred tem ne vem kakšne priprave, se ne spomnim. Pravzaprav jib ni bilo. Vse takratne povojne razmere, ko smo se mladi znašli skupaj pri delu v tovarni, pri udarniškem delu na naši ekonomiji, pri oskrbovanju tovarniške kuhinje, ki je bila mnogim edini vir prehrane takrat, pri pripravljanju drv, so to zahtevale od nas. In mi smo dali od sebe vse svoje mlade moči. Naše življenje tedaj je bila ena sama akcija, eno samo delo.. . Da se bo pa naša delavska samouprava razvila tako, kot se je, pa takrat niti slutiti nismo mogli.« No, mimogrede, Angelca je bila v tistih najhujših letih obnove domovine in prve povojne rasti tovarne 19-krat delovni udarnik. Poleg udarniškega dela na progi Samac—Sarajevo. . . Bruno Skumavec, dipl. ing. ' se spominja, da je bil predlagan v prvi delavski svet predvsem kot novator, racionalizator v tedanji Savi, ko so na vsakem koraku iskali izboljšave ' za delo. Vendar, ne iskali nagrad zanje! »To so bili tisti najhujši, a vseeno lepi časi, ko je kladivo zamenjalo puško, ko smo se povečini mladi znašli pred nalogami proizvodnje brez tehničnih kadrov, brez proizvodnih dokumentacij, odrezani od surovin in ob zastareli mehanizaciji ustvarjali skoraj nemogoče. Priprave na delavski svet? Ne, zdi se mi, da mladi preveč mislite, da so bile to prelomnice. To je bilo v nas. V Savi je bilo tisti čas navzoče tesno sodelovanje prav vseh delavcev in družbenopolitičnih organizacij. Ustanovitev delavskega sveta in delavskih sosvetov po oddelkih je bilo za nas logično nadaljevanje revolucije in_ borbe. Po vzorcu Sovjetske zveze' smo dobili planski sistem, ki je v tistem začetnem neredu pomagal, da smo vpeljali red. Kmalu smo pa začeli čutiti njegove slabe strani. In ko smo doživeli gospodarsko in politično blokado z Vzhoda in Zahoda, smo naše moči še podvojili. Vse naše bivanje je bilo eno samo delo. Redno delo v tovarni, drugo pa je bila obnova dežele. Kamorkoli si tedaj šel, so v nebo moleli goli črni dimniki ... In morali smo skrbeti za nove kadre. Spomladi 1948 smo začeli graditi gumarsko šolo, jeseni pa smo že vpisali tri letnike. V pol leta je šola stala! In vsa narejena udarniško! Tak čas je to bil. Prva in osnovna naša naloga pa je bila proizvodnja. Mi smo tedaj upravljali le z majhnim delom proizvodnega procesa. Surovine nam je dodeljevala država, postavljala nam je plan in proizvodi so bili plansko distribuirani. Tudi naš proizvodni program je določala država. Celo našo razširjeno reprodukcijo, izgradnjo tovarne je dirigirala država. Rasle pa so v nas zabteve, da naš odm \ ^ Vf';v se i ti. C I s;|- - delavski vpliv preraste to državr administracijo. In bolj ko je ra< delavska samouprava, bolj je odnw) rala država, ugašal plan. . . napredek smo dosegli. Seveda bilo pa treba tudi izobraževati, delu. Vsak delavec je moral sar iskati oblike, kako se bo izobraževa \ Naš prvi delavski svet je bil nasf^ prva šola izobraževanja ob dekL-, Kaj smo se menili na prvih sejah Lr O plačah se nismo menili dost'^. Vem pa, da smo od vsega začetka iskali možnosti za razširitev staru?« tovarne. Za začetek smo dvigni.^-, eno nadstropje tovarne, popravi ' staro valjamo, ves čas pa iskal lokacijo za novo tovarno. . . In danes? Da bodo tisti pr\ zametki delavske samouprave dose^j li tak razmah, si takrat seved^ nismo mogli niti misliti. Prišlo je |~ razvojem, nujno, samoumevno. ^ D. Dolenc GRADITELJI -pravočasno si zagotovite gradbene materiale. zbiramo prednaročila za dobavo do gradbene sezone 1980 lesnina les KRMU - pnmsHOuo i^sl 1<=M L-^SJ i^r>4 ■ l^sl— POROK ZA DOBAVO JE PRAVOČASNO NAROČILO Odprto: Ponedeljek, sreda, petek: 7. torek, četrtek: 7. sobota: 7. do 1 7. ure do 14. ure do 12. ure )r e n 1! I ( ? •o »1 :a iti n< >a