GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. LETO (Vol.) X STEV. (No.) 30. CHICAGO, ILL., ČETRTEK 21. FEBRUARJA — THURSDAY, FEBRUARY, 21, 1924. Shod kat. Slovencev v West Allis -- Milwaukee. RAZNE YESTI. (Nadaljevanje.) Tam zraven domačega g. župnika se je dvignil možato Mr. John Kovačič, predsednik društva Najsv. Imena in nedeljskega shoda, ki je naj prvo v jedrnatih besedah pojasnil pomen shoda in poleg tega tudi obrazložil zgodovino tamkajšnjega društva Najsv. Imena. Povedal je, kako s težavo je bilo začeti s tem društvom in kako se eni še danes nekako mrzlo obnašajo napram temu društvu. Ob sklepu svojega govora je prijazno povabil vse tiste, ki še niso v tem društvu, da se naj približajo in postanejo udje tega lepega Kristusovega društva. Obenem se je najlepše zahvalil za lepo udeležbo občinstvu in nato je oddal besedo preč. g. Father Šolarju. Občinstvo je predsednikovemu govoru navdušeno ploskalo. Rev. Father Šolar je nastopil burno pozdravljen od navdušenega ljudstva. Njegov govor je bil nekaj izvanred-nega. Škoda le, da nimamo dobesedno spisanega govora, ki ga je govoril. Med drugim je dejal tudi to le: "Pred več, kakor dvanajstimi leti sem imel srečo obiskati sv. Stolico Rim. Obiskal sem one podzemske prostore katakombe, kjer so se skrivali prvi kristjani, ki so bili preganjani. Takrat biti kristjan, je pomenilo gotovo smrt, je pomenilo biti ob glavo, ako so za njega zvedeli. s Ko sem gledal cjanes na vas v cerkvi in zdaj le tukaj, sem se domislil na tiste podzemske rimske prostore. Tudi Vi tukaj nimate ugodnega polja, kakor *ujem, za versko delovanje. Malo Vas je, a junaki ste, kolikor Vas je. Vi ste skala, če tudi je ta skalica majhna a močna je. Zato delajte za to prelepo društvo vsak v svojem delokragu. Naj skusi v tem letu pridobiti vsak izmed Vas članov enega novega člana h društvu. Prihodnjo leto zopet vsak enega in na ta način bo društvo rastlo in sijajno napredovalo." Govornik je povedal v svojem govoru še marsikaj drugega jako -zanimivega in je nam žal, da nimamo njegovega govora dobesedno spisanega, ki je bil v resnici jako jedrnat in nav-duševalen. Njegovemu govoru je sledilo dolgotrajno ploskanje. G. predsednik se je preč. g. govorniku lepo zahvalil; za lepe spodbudne besede in občinstvu je priporočil, naj si lepe besede vzamejo h srcu. Nato je pozival h besedi, kot naslednjega govornika domačega g. župnika Rev. Fa-thra Pakiža, ki je nastopil burno pozdravljen od občinstva. Father Pakiž je v svojem govoru krepko povdarjal o dolžnosti faranov do cerkve in zlasti je dejal naj se dela nato, da se bo prej ko mogoče začelo delati šolo. Poleg tega je povedal več humorističnih, katerim smo se od srca nasmejali. V svojem govoru se je prav iskreno zahvalil preč. g. Šolarju, ki je prišel na to slavnost. Povedal je tudi, da je prosil preč. g. da bi prišel za Velikonoč ali malo pozneje dati župniji sv. misijon in da je preč g. že obljubil. To vest so vsi navzoči pozdravili z navdušenim ploskanjem. Takoj po govoru domačega g. župnika je bil občinstvu predstavljen tretji govornik Mr. August Florjanec, ki je tudi jako burno pozdravljen nastopil in imel prekrasen govor, v katerem je obrazložil pomen katoliške šole za vsako župnijo. Rojakom je priporočal sodelovanje z g. župnikom za napredek naselbine in slovenskega naroda. Pove--dal je tudi o važnosti in pomenu Holy Name društva. Rojaki so njegovemu govoru dolgotrajno ploskali. Kot četrti govornik je bil po predsedniku shoda predstavljen Mr. Anton F. Kozleuchar, katerega je občinstvo pozdravilo z burnim ploskanjem. Njegov govor pa prinašajo v celoti, kakor ga je nam izročil. Glasil se je: "Nisem pripravljen in tudi ne zmožen govornik, ker moji predgovorniki to je gg. duhovnika sta izvrstna pridigarja in tretji pa tudi "študirani" toda storil bom kolikor bo v moji najboljši močii. gga. duhovnika, dragi mi člani dr. Najsv. Imena in vsi navzoči: ^ Ker je g. Šolar govoril o protestantizmu in katoli-čanstvu, in naš g. župnik pa o slovenskih odpadnikih, radi-tega želim tudi jaz spregovoriti nekoliko besedi o naših slovenskih, takozvanih modernih ku kluks klanih ali socialistih. Kot klanizem deluje proti tujezemcem in pred vs^fn Pa proti katoliški veri in njenim privržencem tako tudi naši socialisti rujejo proti vsemu karkoli diši po katoliškem ^uhu. Toda to ni namen mojemu govoru. Moja tema govora popolnoma naslanja na drugo stran. Moj predgovornik je govoril o prazni cerkveni zemlji* ki je imamo pri cerkvi. Ti* naj se počne moj govor. Govo- (Dalje na 2. strani.) — Iz Washingtona se poroča, da je sedaj na programu generalni pravdnik Daugher-ty v preiskavi oljnega škandala. Najbrže bo tudi on prisiljen rezignirati. — Pomožni mornariški tajnik Roosevelt, ki bo začasno namestoval mornariškega tajnika ne bo rezigniral. Sliši pa se, da on ne bo imenovan za naslednika Denby-a. — William McAdoo jei priznan od demokratske stranke nedolžnim glede oljnega škandala in bo radi tega njen glavni kandidat za prihodnje predsedniške volitve. — Iz Londona se Čuje, da je MacDonald naznanil parlamentu, da je delavska vlada s silo pripravljena zatreti stavko pristaniških delavcev. — Nemški zunanji minister Stresseman se je včeraj pred parlamentom zagovarjal, zakaj ni poslaništvo v Washing-tonu razvilo nemške zastave SEST BOLGAROV UBITIH Y KOMUNISTIČNIH IZGREDIH. Vojaitro in policija razgnala komunistične zarotnike. Sofija. — Policija je prišla včeraj na sled komunističnim zarotnikom, ko so zborovali v neki hiši v predmestju Sofije. Ko je policija vstopila, so komunisti oddali več strelov na njo. Ker so bili komunisti v premoči se je morala policija umakniti in poklicati vojaštvo na pomoč. Ko je dospel na lice mesta oddelek vojakov so ti skupno s policijo komuniste napadli in po hudem boju iste pregnali. Pri napadu se je policija posluževala ročnih granat, ker so komunisti ostro streljali na nje. Končno se je hiša užgala in njeni bram-bovci so se umaknili v klet Naposled so se podali. V boju Iz Jugoslavije. NAROD OD VSEH STRANI PROTESTIRA PROTI PODPISANI POGODBI Z ITALIJO. — HRVATJE IN SLOVENCI ZDRUŽENI V OPOZICIONALNEM BLOKU--DRUGE VESTI. lo ranjenih na obeh straneh. jo. je *iMim Tr^ra^ ^ gggjgg^ NAROČNINA: 2a Zedinjene države za celo leto ...............»4.00 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta......$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.60 For United States per half year ..............$2.00 For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75 ___For Chicago. Canada and Europe per half year $2.50 Dopisi važnega pomena, ki se iih hoče imeti priobčene v gotovi šte-•»ilki. moraio biti doDoslani na uredništvo pravočasno in moreio biti preieti vsa i dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Kadar se preselite sporočite nam takoj vai NQVI naslov in poleg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Entered as second clas matter October llth 191Q. at Post Office at Chicago. 111., under the act of March *rd 1870. Anglija in Egipt. Angleški vnanji politiki je zrastla v Egiptu nova neprilika, katere ne bo mogla tako zlahka obvladati. Pri volitvah v egiptovsko narodno skupščino je zmagala z velikansko večina stranka znamenitega Zaglul Paše, neizprosnega sovražnika angleškega gospod-stva nad Indijo. S tem je egiptovsko vprašanje stopilo v kritično stanje. # Že od leta 1882. stoje angleške okupacijske čete v Egiptu, ali ves ta čas se v pravnem oziru ni spremenilo mnogo. Formalno je bila dežela ves čas turška in je še vedno pod vplivom turškega značaja, dasi pod angleškim protektoratom. Ko pa je začela svetovna vojna in je stopila Turčija na stran centralnih zaveznikov zoper Anglijo, je! proklamirala Anglija egiptovskega kediva za sultana, s čemer je bila hkrati izražena njegova popolna neodvisnost od carigrajskega sultanata. Štiristo letno gos-podstvo Tufčije nad Egiptom je s tem automatično nehalo. Toda kmalu so se pokazale velike težave, zlasti pri j konstituiranju egiptovske samostojnosti. Anglija je želela napraviti iz, Egipta nekaj sličnega, kakor so o-! stali angleški dominijoni. Zato je razglasila v januarju leta 1922. s slovesnim manifestom ukinjenje angleškega protektorata in samostojnost s pristavkom naj si svojo državo Egipčani uredijo sami. V ta namen naj se izvoli ustavodajna skupščina, ki naj izdela državi u-stavo. Toda pretkana Anglija si je pridržala: varstvo zveze med angleško državo in Egiptom, obramba Egipta proti tujim napadom, varstvo inozemskih interesov in manjšin v Egiptu in Sudanu. Sultan je dobil nas)ov kralja. Te omejitve seveda ne pomenijo popolne svobode Egipta. Anglija hoče preprečiti diplomatske zveze med Egiptom in drugimi državami. Ona hoče imeti za-sigurano posest in vojaško varstvo sueškega kanala, ki je silne važnosti za zvezo med angleškimi kolonijami v južni Aziji in vzhodni Afriki. Angleži potrebujejo garancijo, da se ne bo ugnezdila kaka druga sila v bližini Sueza. Dalje gre Angležem za to, da imajo garancije, da se ne bo Egipt pridružil kaki njej sovražni državi. Angleži so si sicer ustvarili v Egiptu precej pristašev. Toda tudi med temi vedno bolj raste želja po polni neodvisnosti od Anglije. Zaglul Paša še vedno zahteva absolutno samostojnost egiptovske države brez najmanjše omejitve. Radi tega so imeli Angleži Zaglul Pašo interniranega precej časa na Malti, toda intervencija delavske stranke v Angliji mu je prinesla svobodo in povratek. , Toda volitve, ki so se vršile te dni pa so prinesle popolen poraz oportunistične vladne oficielno liberalne konstitucionalne stranke, ki je dobila le 14 mandatov, dočim si jih je Zaglul priboril 150 poslanskih mest; na druge stranke je odpadlo le šest mest. S tem je vprašanje med Egiptom in Anglijo prišlo v kritični štadij. Stara liberalna vlada je demisionirala in na njeno mesto mora po vsej priliki stopiti Zaglul s svojimi nacionalisti. Poročila zadnjih dni pripovedujejo, da se je to že zgodilo. Sedaj pa nastane veliko vprašanje, kako dolgo bo Anglija še v stanu držati E-gipt pod svojim protektoratom, to je uganka za diplomate in največja pa za oficielno Anglijo. -o—— — Iz Londona se poroča, vzrokov. V boju je bilo šest da so Turki v Carigradu izda- oseb ranjenih. li odredbo, da se morajo vsi — Iz Mehike se poroča, da moški in vse ženske pustiti so uporniki usmrtili Obrego-zdravniško preiskati pred po- novega častnika kapitana Le-roko. garreta, ki so ga ujeli v boju. — V Louisville, Ky. je pri- — Na Kubi se je ubil te dni šlo med automobilisti in poli- zrakoplovec Gonzales. Padel cljo do streljanja, ker jih je je iz visočine 1500 čevljev inl policija ustavila radi gotovih obležal na mestu mrtev. Leadville, Colo. — Veliko veselje je zavladalo med nami te dni, ko smo prejeli veselo vest in z njo le-/pi dar od našega prejšnjega preč. g. župnika Rev. Jno. Peršeta iz Kansas Citya za našo novo cerkev sv. Jožefa, ker je nam prejšna pogorela, katero je on sezidal, ko je u-stanovil tukajšno katoliško slovensko župnijo. Mi se našemu bivšemu preč. g. župniku najlepše zahvaljujemo za velikodušni dar za našo cer-1 kev. — Iz cerkve sv. Jožefa je bil te dni pokopan rojak Matt. Kasun. Za sabo zapušča žalujočo soprogo in tri otroke. Prizadeti soprogi in otročičem naše globoko sožalje. Pokojnemu pa R. I. P.! — Mrs. Frank Zaitz Jr. je bila te dni obolela za gripo, katero je pa premagala in je že, ko se pišejo te vrstice ozdravela. — Rojak Tony Novak je kritično bolan za pljučnico.; Nahaja se doma pod zdravniško oskrbo. Rojaku želimo, da bi kmalu okreval! i — Med drugimi se nahaja-; jo v bolnišnici sv. Vincencija tudi sledeči naši rojaki za, razne bolezni: Frank Sadar,! John Braderich, Tony Ader-lin in John Belich. Vsem želimo, da bi čimpreie ozdraveli. — Krščeni so bili zadnje dni v slovenski cerkvi sv. Jožefa: Mr. in Mrs. Martin Gornik je prinesla gospa Štorklja krepkega sinčka, ki so mu dali ime Jožef. — Prav tako se je narodil družini Mr. in Mrs. John Videtich sinček, katerega so z veseljem sprejeli pri Videtičovih pod streho. Vsem naše čestitke! Poročevalec. -o- John: Prav praviš, kar z menoj pojdi, in pa tiho bodi, da se ne zve kaj namerava naša kompanija uprizoriti. Veš Urška Izpodklanca je prisegla, da bodo dekleta prvi prajz odnesle. Tako se ne tihem pripravljajo, da me res s^rbi, kdo bo prvi prajz dobil. Frank : John ! Prajz mora biti naš, zato se pa sedaj po-žuriva, dokler ne bo prepozno. John: Prav praviš, le stopiva, in zmaga bo naša. Predpriprave za veliko Maškeradno veselico, katero priredi 24. februarja Slovenski Dramatični Klub so v popolnem tiru. Kakor vsa znamenja kažejo, bo ta Maškera-dna veselica nekaj imenitnega, nekaj velikega, kaj tace-ga še ni naša naselbina doživela. Lepe krasne nagrade so že izbrane za najlepše kakor tudi za najgrše maske. Vstopnina bo: Za maske 75c. za ne maskirane 50c. Kdor se še ni odločil za ta dan, naj se hitro odloči ter si preskrbi obleko, da bo, če že ne prvo, vsaj drugo ali tretjo nagrado odnesel. Ves Čisti dobiček te veselice se bo porabil za pre-novljenje in popravo kulis, o-ziroma vsega kar se tiče odra in sploh kar potrebuje Dramatični Klub pri svojih napravah in igrah. Toraj ta dan vsi na plan! Na svidenje v Mr. Svetetovi dvorani, Veselični Odbor. Forest City, Pa. Vendar se mi je posrečilo dobiti dva nova celoletna naročnika, zakar prosim, da mi pošljete kot nagrado električno "flash light." To ravno potrebujem za v majno. Obenem pa apeliram tudi na vse ostale naročnike v naselbini, da naj skušajo pridobiti na katoliški list Edinost kakega naročnika, da bomo čimprej i-( meli svoj lastni ' katoliški dnevnik. Pri nas je zadnji teden padlo skoro 8 palcev snega. Ves ta mesec smo imeli vedno nekake oblačne dneve in negotovo vreme. Za lovce je to prav ugodno, bodo ložje zaj-j ce sledili. Z delom gre kakor ponavadi. O drugem tudi ni nič novega za poročati. Pozdravljam vse osobje pri listu, kakor tudi vse naročnike tega lista. Naročnik. Waukegan, N. Chicago, 111. Pogovor na cesti. Frank: Halo John, kam pa' tako naglo kolovratiš? John: Veš Frank, danes sem pa bizi. Že petkrat sem bil danes v mestu pri Lušnar-ju, pa bom moral najbrž še petkrat danes iti. Frank: Kaj se za žnidarja učiš? John : O kaj še. Veš prihodnjo nedeljo 24. februarja priredi Slovenski Dramatični Klub, maškeradni bal. Pa so me že včeraj komarati prosili, da jim preskrbim obleko. In res sem zarental obleko, in naša kompanija bo dobila "frst prais." Pridem domov, so me že spet drugi čakali, pa sem spet moral iti. Sedaj grem že ta peto rajžo. Frank: Kaj praviš ! Maškeradni bal bo? — Ja, potem grem pa še jaz s teboj boš pa še meni pomagal obleko izbrati, ti si če teh špasov vajen, najbolj veš kaj meni paše. Chicago, III. — Na pustno nedeljo se bo vršila v naši šolski dvorani pred pustna zabava v korist naše slovenske šole. Kakor kažejo vse priprave bo zabava nekaj posebnega. Zato opozarjamo že danes vse chica-ške rojake, naj se pripravijo za to nedeljo na "špehovko." Naše žene društva Krščanskih Mater so sklenile, da bodo poskrbele vse potrebno za pod zobe! — Navdušenje za nadaljno zidavo šole in na vrhu moderne dvorane čezdalje bolj narašča. Nov način kolektanja, ki je tedensko po $1. za šolski sklad v tem letu je vsem po volji. Veliko število fara-nov, ga je že začelo dajati in drugi se pripravljajo, da začno. Naš nov način pobiranja cerkvenih prispevkov je velik vspeh. — Seveda, da je to silno razburilo nasprotnike našega cerkvenega napredka je gotova stvar. Newyorski tin-tomaz Zgaga, ki mu je sodni-ja nataknila pred kratkim nagobčnik in ga postavila za dva meseca pod sodnijsko nadzorstvo je zagnal silni krik na posebno prošnjo neke propadle chicaške kreature, ki ni mogla najti primernejšega mesta, kakor pri Zeksarjevemu gnojišču, kamor spada tak gnoj. — Farani se pa ne bodo dali kar tako preslepiti ne, temveč bodo šli krepko naprej po začrtani poti. Vsi vemo, da se g. župnik ne trudi za sebe, temveč za nas, za narod, ko si prizadeva spraviti skupaj potrebno svoto, da si postavimo šolo in dvorano na vrhu. — Zadnjo nedeljo dne 17. februarja so priredili na domu Mr. Franc Žokalja "surprise party." Priredili so ga v počast gospodarju Mr. Žoka-Iju, za njegovo petdeset letnico. Zabava se je vršila krogu domačih prijateljev in znancev po slovenskih običajih. Mr. F. Žokalju pa kli čemo ob tej priliki še na mnoga leta. — Smrtni slučaji so začeli postajati zelo številni zadnje čase v naselbini. — Ta teden bodo že trije pogrebi. — V pondeljek je bil pokopan ro- katoL shod v west al lis. (Nadaljevanje s 1. strani.) ril bom iz lastne izkušnje in tudi mi lahko verujete, da je vse resnica kar vam povem. V Milwaukee in na West Alli-su se deluje nekaj za Slovenske Domove. Vse lepo. Toda tu je eno dejstvo, ki je upoštevanja vredno in to je kdo kaj kje in kako se bo napravil in vodil Slovenski dom. Organizacija, kateri sem pripadal pred nedavnim si je nadela strogo stvar v pravilih, da bo nepristranska in da se ne bo vmešavala v razna naziranja strank. Kaj je bilo nazadnje: povedalo se mi je, da "Farja in njegovo bando ven iz organizacije." Ravno tako je na West Allisu. Imam skušnje kot večletni kolektor in tajnik te cerkve. Kakor hitro smo stopili v stanovanje socialista, da nam da dar za cerkev — «— ni imel nič. Toda sedaj so začeli z agitacijo za dom na West Allisu ? Pa kot je že navada, da naši rdečkarji imajo navado, da imajo velika usta, dolgi jezik in pred vsem --prazen žep, tako so tudi pri njih sedanjemu delu se naj prvo obrnili na katoliška društva, da jim pomagajo pri njih delu in POSODIJO, kolikor morejo za dom. In tu je moj glavni princip današnjega govora. Poslušajte dobro! Zakaj imamo mi katoliški Slovenci prazno zemljo pri cerkvi ? Zakaj ne bi mi postavili na tej zemlji stavbo, ki bi bila nam in naši mladini v korist? Naša dolžnost je, da pripravimo mladini nekaj, da jo obvarujemo pred moralno propalostjo. Poglejte, dragi moji, naši mali nas prosijo za novec, da jim ga damo v nedeljah za "show." Dobro. Naša mladina se potika po show-ih, ki so nam in našemu prepričanju nasprotni ker jih nima kdo cenzurirati. Tu je moj klic Vam katoličanom, da napravite poslopje, ki bo odgovarjalo našim potrebam in tudi našim malčkom ob nedeljah, da se zbirajo pri kino igrah, ki bodo revizane po g. župniku predno jih mladina vidi. Kaj nam je še potrebno? Šola! Da, šola, kjer se naj naša mladina poučuje v katoliškem duhu, da ne bo v resnici po preteku nekaj let se popolnoma izneverila našim načelom. Dobra krščansko-katoliška vzgoja je naši mladini potrebna tudi v javnem življenju, kjer se zamore podati v svet s prepričanjem, da bo povsod kot dobro vzgojena mladina sprejeta, v vsaki družbi. Torej na delo, in napravimo dom kjer bomo kot pregovor pravi: "Sam svoj gospod na svoji zemlji in v svoji hiši!" Drug moj namen je, da preprečimo razširjanje proti-katoliškega časopisja. Sramotno je dejstvo, da toliko naših rojakov, ki so še dobri, prejema liste, ki so načelno proti verskim resnicam, kateri pa nasprotno oglašajo, da so izobraževalna. Sklicujejo se na nositelje izobrazbe. Poglejmo na "Del. Slovenijo," ki sem jo namenoma djal v žep, da vam dokažem njih nevednost in "bluff." Tu notri oglaša ta list, da se vrši v gotovem kraju in gotovi naselbini igra z imenom "Far in Hudič." Dragi moji, prosim Vas povejte mi, li je beseda "far" izobraževalna in kulturna? Jaz mislim, da ne. To so torej aposteljni resnice, kot se sami sebe imenujejo. Vidite kaj se godi po brez verskem časopisju in njih blatenju po vsem katoliškem. Premislite tudi to, da če bo en obiskovalec vsak dan dohajal v vašo hišo in vam prinašal na čevljiv blato, vedite tudi, da v enem tednu bo nanosil toliko blata, da je nemogoče ga "skidati." Istotako je tudi z proti katoliškimi listi. Oni vas zastrupljajo in okužujejo. Radi tega proč z brezverskimi listi. Vržite tak list v peč, kakor hitro ga prejmete in to bo v vašo lastno korist in v korist vaše nedolžne mladine. V Chicago imamo katoliške liste, ki so vsega priporočanja vredni. Posezite po njih in želi boste obilo žetev, ki vam bo prinašala blagostanje, mir in slogo v družini, ker bo izginilo pijančevanje in prepir, ter bo zavladalo pravo katoliško naziranje med našimi rojaki. Torej kaj hočemo: Prvič--Šolo; Drugič--Dom ali dvorano, in Tretjič--Dobro katoliško časopisje! To vse bomo pa dosegli edino le potom agitacije za članstvo našega društva Najsv. Imena, in če bomo sledili praporu Njega, ki ga častimo, in ga moramo častiti, bomo z Njegovo pomočjo dosegli vse kar želimo. Torej na delo za zgorajšno nalogo in kmalu bomo dosegli cilj zmage, ko bomo mi prijeli za vojke in vodili naše zaslepljence kot nas hočejo sedaj oni. Hvala lepa! ("Lepemu govoru je sledilo dolgotrajno ploskanje.) (Dalje sledi.) jak Louis Druškovič iz 21st Place. — Včeraj v torek so pokopali ponesrečenega rojaka Jožefa Špeharja. — V petek dopoldne ob 9. uri pa bo pogreb Mrs. Leopolde Koche-var, ki je preminula zadnji pondeljek. — Sorodnikom vseh umrlih naše globoko sožalje. Ranjkim pa R. I. P.! — Mrs. L. Druškovič se nahaja v bolnišnici, tam kakor se je nahajal njen rajnki mož. Dal Bog, da bi kmalu ozdravela ! — Mr. Šarcel se baje nahaja tudi v jako kritičnem stanju v* bolnišnici. — Danes v četrtek se vrši zvečer ob 8. uri seja vseh pri-rejalcev in igralcev Min -strel Showa za kolegij sv. Frančiška. Seja se bo vršila v cerkveni dvorani. — Večerna šola, ki se je pred kratkim začela pod vodstvom Rev. P. Leona v šolskih prostorih kaže najlepši vspeh. Veliko se jih je že priglasilo. Kdor se želi učiti an- ^ gleščine naj gre v to šolo. Zrcalo staro 2000 let. V grofiji Midland na Angleškem so pred kratkim odkrili zanimivo arheološko najdbo. Pri raziskovanju nekega starega keltskega selišča se je našlo staro zrcalo, o katerem sodijo strokovnjaki, da je starejši od našega koledarja. Zrcalo pokriva neka navlaka, toda še sedaj se lahko vidi, da je zrcalo bilo nekoč prekrasen predmet. Največje tež-koče povzroča nova najdba s tem, da se ne more ugotoviti, če je zrcalo keltskega izvora ali če ga je prinesel na Angleško kakšen vojak Julija Cezarja. Istotako se seveda tudi ne da ugotoviti, če se je v zrcalu pred tisoč leti gledala kakšna keltska ali rimska lepotica . . . Majhnega človeka nič bolj ne veseli, kakor kadar dobi priliko, da po velikem udari. * * * Nobenemu na svetu ne gr® tako, kakor si sam želi — kega Človeka ni. J. M. Trunk: PODOBE IZ NARAVE. Zato pa zdihuje slepec: Le enkrat bi videl, kak solnce gor gre, bi videl, kje luna, kje zvezde blišče. Al tema poskuša nad mano si moč, ne vem nič od dneva, obdaja me noč. Le enkrat bi videl • višnjevo nebo, zeleno planino in belo goro. in toplota, namreč neizmer-nost božjega spoznanja in neskončnost njegove ljubezni. Spoznanje bitja božjega pri umnih bitjih ima svoj pogoj v oni toploti proste volje, ki se kaže v ljubezni; najvišja luč spoznanja je združena vedno z neko toploto, ki nas vleče k Bogu, prav kakor je zemeljska luč pogojena v toploti. Za duševno spoznanje je Le enkrat bi videl oblak nad j velikega pomena, da je srce menoj, ! nravno čisto. Tako uči vsak- bi vprašal ga glasno: se jočeš^ danja izkušnja. Hude strasti, z menoj ? greh zatemnijo duha in ga ob- dajo z gostimi oblaki. Greh Le enkrat bi videl dolino in in duševna tema sta si brata. gajf j ZveliČar sam potrjuje to, ko oh, blagor, veselje; kdor vadi pravi: "Ljudje so bolj ljubili ta raj. I temo, nego luč, kajti njih de- enkrat bi videl, kak cvet-! la so bila hudobna.. Vsak enem. Učeniki se upodabljajo z gorečimi jeziki. Užigajo namreč srca poslušalcev, ko pripovedujejo o ljubezni božji. NiČev je govor učenika, a-ko ne vžge ognja ljubezni. Po besedi se razgreje duh, in mrzlota lenobe izgine." (Dalje sledi.) PETROLEJ IN NJEGOVA RABA, ke cveto, med drugim strup meni v prsih neso. Le enkrat bi videl soseda oči, bi vprašal v očesih, kar srce taji. Svet za-me ni stvarjen, le grob si želim, Te v grobu resnico in up za-dobim. Imaš z&rave oči. Gledaš čudesa vsak dan. Ali si hvaležen svojemu Stvarniku? Poslušaj, kako milo toži--slepec. Višji pomen luči. Poskusimo tolmačiti luč tudi v višjem pomenu. Pred vsem nas zanima tesna zveza, ki je med lučjo in toploto. Vsi vemo, da povzročuje toplota luč in nasprotno luč toploto. Luč solnca ima svoj vir v neizmerni toploti, ki se nahaja v solnčnem telesu, in vsi zemeljski viri luči imajo zahvaliti, kakor sem že večkrat omenil, le solnce, da svetijo. Ta zveza ima lep višji pomen. Predočuje nam namreč v božjem bitju one božje lastnosti, katerih podoba sta luč namreč, kateri dela hudobno, sovraži luč in ne hodi k*luči (Janez, 3, 18.)" Srčna, nrav-na Čistost je sposobna najvišjega razsvitljenja, kar je zopet razvidno iz Kristusovih besed: "Blagor jim, kateri so čistega srca, ker oni bodo Boga videli (Matej 5. 8.)" Kako je razsvitljenje odvisno od toplote ljubezni božje, je razvidno na poseben način pri svetnikih. Modrost je navadno navezana na nravni značaj človeka. Kdor je dober, Čistega srca, je tudi moder. Zato gre vsakdo, kdor potrebuje modrosti in dobrega sveta, k človeku, o katerem ve, da je dober. Spriden, nravno pokvarjen človek, ti ne bo mogel prav svetovati, pri njem ne dobiš modrosti, in naj bo še tako učen. Enako izkusimo v krogu duhov tudi nasprotno. Prava luč povzročuje vedno tudi toploto. Luč, ki ne greje, ni prava luč. V tem pomenu pravi lepo sv. Gregor o binkoštnem čudežu: "Sv. Duh se je prikazal v ognjenih jezikih. Kogar on napolnuje s svojim duhom, ta začne goreti in govoriti ob NAZNANILO IN ZAHYALA S turnim in žalostnim srcem naznanjamo vsem svojim prijateljem in znancem, da je nam naš ljubljeni sin in bratec Venceslav Tomažič po kratki a mučni bolezni previden s sv. zakramenti za uriflta-joče dne 11. februarja 1924. mirno v Gospodu zaspal. Pokojni je bil rojen dne 7. septembra 1906. v Reki na Primorskem. V Ameriko a je mama prinesla, ko je bil devet mesecev star. Dolžnost nas veže, da se zahvalimo preč. gg. duhovnikom za obiske, ki so jih naredili v bolnišnico preč. g. župniku Father Kazimirju Zakrajseku in Very Rev. Fathru Hugonu Bren. Dalje najlepše zahvaljujemo Fathra Kazimirja za opravljeno sv. mašo in lepe obrede in za tolažljivi govor ob krsti v cerkvi. Dalje lepa hvala č. g. Fathru Novitskiju, ki so ga spremili na pokopališče in za vse zadušne molitve na &robu. Zatem se tudi prav lepo zahvaljujemo društvu sv. Štefana, štev. 1. K. S. K. J. za lepi venec in za stražo ob krsti. Prav tako se zahvaljujemo tudi društvu Najsvetejšega Imena, katerega član je bil, ker so vsaki večer prišli moliti h krsti za pokojnika. Dalje se najlepše zahvaljujemo družini Mr. Frank Gerbais za darovani venec. Lepa hvala Mr. Ivanu Stefančič za lepi venec in spremstvo na pokopališče. Prav lepa hvala tudi vsem drugim, ki so se udeležili pogreba in spremili pokojnega sina, ti so: Mr- Frank Grill, Mrs. Nicl^, Šimec, Miss Mary Gerbais, Mr. Stanko K-ozjek, Mr. Frank Kobal ml., kakor tudi najlepša hvala vsem nosilcem in pogrebcem. Najlepše zahvaljujemo tudi vse tiste, ki so obiskali nas v teh žalostnih trenutkih, nas tolažili, prišli kropit pokojnega in molili za njega. Ker se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti, se zahvaljujemo tem potom vsem faranom, ki so prišli od blizu in daleč te dni obiskati našo hišo žalosti, ko je nam nemila smrt iztrgala ljubljenega sina. ~ Končno nas veže dolžnost, da se zahvalimo tudi Mr. Andrew Glavaču za tako krasen in lepo urejen pogreb, pri katerem ni manjkalo nobene stvari in vse je bilo najboljše pripravljeno. Zato ga priporočamo v enakih slučajih tudi drugim. Še enkrat vsem skupaj najlepša hvala in Bog plačaj! ^ Tebi predragi in liubi sin pa daj Bog večni mir in pokoj. Na i Ti sveti večna luč in prosi za nas tam pri Bogu, da se snidemo vsi skupaj tam nad zvezdami! Nad zvezdami se zdaj raduješ. Po zlobnem svetu ne žaluješ; Srce. nazaj Ti ne želi, Marijin sin zdaj si ti! Žalujoči ostali: Neutolažljivi stariši, Andrej in Julija Tomažič, Frank brat in Julija sestra. Chicago, 111., dne 18. febr. 1924. Ob današnji vseobči rabi potroleja je težko za nas predstaviti si, kako je petrolej spremenil način življenja od polovice prejšnjega stoletja naprej. Razun v onih mestih, ki so bila razsvetljena z naravnim ali umetno pripravljenim plinom, so bili ljudje do tedaj za razsvetljavo popolnoma odvisni od rastlinskih ali živinskih olj in masti. Stari ljudje se še spominjajo na lojeve sveče. Isto je veljalo glede mazil. Kitovo o-lje je bilo najvažnejše izmed mazilnih olj in okolo leta 1850 je bilo postalo strašno drago radi male zaloge kitov. Dostikrat je moral kitolovec potrošiti dve ali tri leta v severnih vodah, predno je napolnil svojo ladjo z oljem. Tako se je kitovo olje prodajalo za $2.50 galon. Pa celo tako drago olje ni dajalo najboljšega mazila za stroje.' Ko pa so odkrili petrolej in so iznašli načine rafiniranja, je skrb glede pomanjkanja kitov postala nepotrebna in ljudje so dobili nadomestek, ki je boljši in bolj poceni kot kitovo olje. Kmalu za tem so lojeve sveče in kitovO olje skoraj popolnoma izginile iz po-> zorišča. Pravzaprav ne toliko odkritje petroleja samonasebi, marveč iznajdbe, ki so omogočile njegovo očiščevanje, so bile poglavitni vzrok, da je petrolej pred kakimi 60 leti postal naenkrat velevažen faktor v gospodarstvu. Petrolej v svoji naravni surovi obliki ni vobče primeren za rabo. Je oljnata tekočina, navadno gosta in temnorjave barve, tupatam je redka in včasih svetla. Vedno ima oster/ zadelo na plast luknjičastega revmatizem. Zato so ga zvali indijansko olje. Par naravnih vrelcev je zalagalo naseljence z vsem oljem, ki so ga potrebovali v to svrho. L. 1807. so v zapadni Vir-giniji začeli kopati jame za pridobivanje soli. V solno vodo pa je dotekalo polno one smrdljive, neporabne oljnate tekočine, kar je naseljence veliko jezilo. Poskusili so porabiti to olje za razsvetljavo, ali pri gorenju je bilo toliko dima in smradu, da so sklenili, da ni ta tekočina za nobeno rabo. Leta 1846. je neki Gesner potom destilacije premoga dobil neko olje, ki je prav dobro gorelo v svetiljkah. Neki pittsburški lekarnar, imenom Samuel Keir, ga je posnemal in rabil isti način destilacije z petrolejem. Končno se mu je posrečilo destilirati iz petroleja precej povoljno olje za svetiljke. Čim je ta iznajdba postala popularna, je takoj nastalo povpraševanje po petroleju. Prihodnji problem je bil, kako dvigniti na površino zalogo olja, ki se nahaja pod zemljo. Da razumemo ta problem, treba znati, kje petrolej leži. Nahaja se v porih luknjičastega kamenja, nad katerim se nahajajo neluknji-časte plasti. Da ni teh nepro-dirnih plasti nad kamenjem, kjer se petrolej nahaja, bi se petrolej povspenjal na površino in se izgubljal vsled izhlapevanja. To se je bržkone zgodilo v mnogih krajih. O-kolščina pa, da se nad luknji-často plastjo nahaja pokrivalo drobnozrnatega skalovje, ustvarja naraven reservoar. Da se pride do olja, treba prevrtati zgornje plasti. Leta 1859. je "Colonel" Drake, bivši železniški kondukter, izvrtal prvi oljni vrelec v Združenih Državah, in sicer blizu Oil Creek v Pennsylvaniji. Po mnogih nevspelih poizkusih, da bi dosegel petrolejevo plast, odstranil se je neke sobote od vrelca, misleč, da so se osti vrtala zlomile, ker se je sveder udiral tako zlahka. Ko se je v nedeljo povrnil, je našel vrelec poln olja. Vrtalo je zlahka prodrlo, ker je bilo rush), kaj sličen navalu na kalifornijsko zlato deset let poprej. Mnogo ljudi je obogatelo čez noč. Mnogo jih je o- bubožalo. Na stotine petrolej-skih vrelcev je bilo izvrtanih. Tekom prvih desetih let je bilo treba boriti se proti mnogim težkočam. Proizvajalo se je več olja, kot se je moglo tedaj rabiti, in mnogo olja se je zapravljalo. Metode produkcije in čiščenja so bile še jako nepopolne. Kerozin, ki so ga pridobivali iz petroleja, je bil dostikrat nevaren, ker je vseboval preveč jako vznet-liive nafte (kamele smole). Bilo je mnogo eksplozij, po-žarjev in smrtnih nezgod. Tudi način prevažanja olja je bil še primitiven. Počasi pa so premagali te težkoče. Dandanašnja petrolejeva rafinerija je modema čarov-niška kuhinja kjer se prilep-Ijivo umazano in slabo dišeče mineralno olje pretvarja v več kot 200 raznih koristnih produktov. O mnogih izmed teh produktov vsakdo ve, da se napravljajo iz petroleja drugi pridelki, ki so tudi obče znani, ali mnogi onih ne vedo, da so petrolejevi produkti. (Dalje sledi.) -o- Modri ljudje se ponavadi ne bahajo radi kaj znajo; radi se pa bahajo tisti, ki malo znajo. Kolibo je dolžna Evropa Ameriki? / Evropske države so do vratu zadolžene. Ameriki dolgujejo ogromne svote. Italija dolguje Ameriki 1,932,715,-485.51 dolarjev. Francija 3-844, 132,250.77 dol., Velika Britanija 4,746,862,560,29; ameriška posojila državam, ki so nastale po vojni, znašajo 307,252,211.79 dolarjev. Jugoslavija dolguje Ameriki 59,098,683.50 dolarjev. Evropske države dolgujejo Ameriki na neplačanih obrestih nad 1,500,000,000 dolarjev. Iz teh številk je razvidno, da je Evropa pravzaprav posest Zedinjenih držav. Nekateri listi priporočajo vladi v Wa-shingtonu, naj prične strožje postopati napram tistim evropskim državam, ki trošijo miljarde za oboroževanje, na odplačevanje dolga pa nočejo misliti. Pred vojno je imela Evropa pod orožjem 3,700,-00 mož, sedaj jih ima nad 4,-300.000. Ako bi smele tudi Nemčija, Bolgarija in Ogrska organizirati močne armade, kakor so ji himele pred vojno, bi štele evropske armade nad pet milijonov mož, kar bi bilo približno dva milijona več kakor pred vojno. Tak je mir v Evropi in Aziji, drugod pa tudi ni boljši. isr* Širite list edinost neprijeten duh. Zgodnji na seljenci v Ameriki so izvedeli za petrolej od Indijancev. Naučili so se od njih rabiti ga kot lek, zlasti kot mazilo za BULGARSKI 2ELIŠČNI ČAJ. (Prej imenovan krvni čaj.) Vzemite vročega, ko greste h počitku. Z njim odpravite prehlad, ublažite jetra in prebavljenje vašega želodca bo v najboljšem stanju. Bulgarski želiščni čaj je narejen iz pristnega iz samih pristnih želišč. Izboljšuje kri in pomaga vzdržavati zdravje. Se prodaja pri vseh drugistih, ali pa po zavarovani pošti 1 večji zavoj po $1.25, tri zavoje $3.15, ali 6 zavojev $5.25. — Naslov: H. H. Von Schlick, President Marvel Product Company, 206 Marvel Building, Pittsburgh, Pa. (Febr. 7. in 21.) NAZNANILO IN PRIPORO ČILO. Cenjenim naročnikom in vsem prijateljem in dobrotnikom lista Edinosti v državi Wisconsin naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Edinost in Ave Maria. Kakor tudi za knjige, tiskovine in oglase ter vse, ki je v zvezi z našim podjetjem. Cenjene rojake in rojakinje prosimo, da mu gredo pri tem težavnem delovanju za katoliški tisk na roke in mu pomagajo istega širiti, da se ga zanese v sleherno slovensko hišo v vsaki naselbini. Potreba za katoliški tisk je velika, kar menda ni treba še posebej povdarjati. Zato vsi na delo in pomagajte zastopniku, da list pridobi kar največ novih na ročnikov. kamenja, v katerem se je petrolej nahajal. Na to je nastal naval na pennsylvanijsko olje (oil NAZNANILO! Rojakom Slovencem naznanjam, da sem pričel na svojo roko mizarsko in tesarsko o-brt. Sprejemam nova, kakor tudi dela za popravo. Barvam hiše znotraj in odzunaj. Var-nišam in vsa druga dela spadajoča v to obrt. Rojakom se priporočam \ naklonjenost! FRANK MARLET 2300 — So. Heyne Ave. CHICAGO, ILL. Phone: Canal 2115. John Gornik SLOVENSKI TRGOYEC IN KROJAČ 6317 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. I se priporoča za nakup MOŠKE IN n VE. Izdeluje MOŠKE OBLEKT v OPKA-očilu točno m ceno Trikrat na dan je treba jesti in logično temu trikrat na dan kuhati. Gospodinja pa mora vedno računati kaj bo pripravila za zajterk, kosilo in večerjo, da bo zadovoljila tiste, za katere kuha. V kolikor se tiče mesa se dobi najboljšega, pa bodisi sveže meso, suho prekajeno, perutnino ali druge vrste meso pri našem domačem mesarju MATH. KREMESEC SLOVENSKI MESAR 1912 — West 22nd Street, Phone: Canal 6319. Chicago, 111. Prave KRANJSKE DOMA NAREJENE krvave in mesene vedno na razpolago! Pridite po nje! Finančna sila tega zavoda Jamči vam gotovo sigurnost! Slovenci v Ameriki otroci — njihovi roditelji — in roditelji onih, zaupajo svoje bančne poslovanje našemu zavodu — in vsaki izmed teh ceni uspeh svojega trajnega občevanja s to največjo Jugoslovansko banko v Združenih državah. In Vi, kateri ne ulagate, niti ne investirate, ne glede kje stanujete, prepričajte se, da je najuspešnejše za Vas, ako poverite Vaše bančne posle nam. KASPAR STATE BANK 1900 — Blue Island ave. vogal 19. ulice. CHICAGO, illinois. Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo in najhitreje. PRODAJAMO ŠIFKARTE za vse parobrodske družbe v Jugoslaviji in tukaj. Izdelujemo prošnje (affidavite) za doseljence. »oooooooooooooooooooo Sledovi medvedjih krempljev. Prevel P. Blanko Kavčič, O. F. M. Tako je proslavljalo, tako pozdravljalo, tako je priporočalo in izročalo v varstvo njegovo ljubeznipolno srce sebe in svoje tovariše nebeški Materi. Le nevednež ga more imenovati sanjača. Pri vsej svoji pobožnosti, pri vsej svoji nežni ljubezni je bil mož, kakoršnega je bilo treba za tako veliko in nevarno podjetje in zgodovina ga mora po vsej pravici prištevati med najbolj praktične in bistroumne ljudi svojega časa. Bil je ravnotako podjeten in stanoviten kakor Joliet. Kakor ta, tako je tudi Marquette poznaval gozd in njegove nevarnosti, bil je izboren lovec, zraven tega so mu bile znane vse zvijače in vednosti, ki so bile domačinom prirojene, ali so si jih pridobili po mnogih skušnjah. S svojo bistroumnostjo in neustrašenostjo si je znal priboriti ne samo vspeh, ari^pak sredi pomanjkanja in nevarnosti prve naselbine v Novi — Franciji si je znal dobiti, kar je želel. Nekako čudno se sicer sliši, a vendar je bilo mnogo podobnosti med ponosnim Špancem, ki je prvi s svojimi s perjem okrašenimi spremljevalci odkril mogočni veletok Mississippi in med bornim menihom, ki se je stoletje pozneje s severa doli pripeljal v majhnem čolnu v njegove vode. Oba, de Scoto in Marquette sta bila prežeta z viteškim heroizmom, ki ju je sredi razočaranj navduševal k ustrajnosti. Oba sta bila rojena poveljnika, ki sta si znala pridobiti spoštovanje in zaupanje s tem, da sta se imela za enake onim, nad katerimi sta morala zapovedovati. So-tovo delo je imelo bolj romantiški značaj in je bolj soglašalo z predrznostjo onega časa, v katerem je živel, Marquette pa je imel več praktičnega smisla poznejših časov. Marquette je imel drzni polet La Salla, ni pa imel njegovih nestanovitnih in nerodnih načrtov.-- Molitve, ve pa hitite proti nebu z dišečim kadilom in vonjem cvetic. Ti pa, o brezmadežna Mati, sprejmi v svoje mogočno varstvo njega, ki te zanj prosi, zakaj mnoge so nevarnosti, katerim gre nasproti in brezštevilni sovražniki. Večkrat boš morala svojega služabnika voditi in često ga varovati. VII. Jutro še ni napočilo nad misijonsko postajo sv. Ignacija, a galebi so že iskali svoj zgodnji zajterk. Bilo je neprestano kričanje in klicanje, bodi da so se ptiči zaganjali v vodo, ali ob bregu bredli plitvo vodo in ujeli kakšnega nesrečnega raka ali ribico, ki je zaostala na obrežju v kakšni jamici ali med kamenjem. Dohajali so od vseh strani, ne v jatah, kakor race, tudi ne v nepretrgani vrsti, kakor divje gosi, ampak posamezno, k večemu v parih. Po veČini so bili skoraj vsi enaki, nerodni in težki v hoji, gibki pa in urni, kadar so mirno plavali po zraku, ali pa kakor strelka hitro švignili na svoj plen. Nekateri so bili svinčeno temne barve, drugi zopet beli, kakor vodna pena. Bilo je med njimi kaj malo edinosti. Mnogi poredneži med njimi so bili takoj pripravljeni iztrgati plen tudi s silo svojemu srečnejšemu tovarišu. Množica se je množila in vpitje je naraščalo, čim bolj je naraščala jutranja zarja. Naposled se je veličastveno prikazalo solnce nad jelkami in misijonski zvon se je oglasil. Galebi so kričaje zbežali na globokej-šo vodo in zibaje se na valovih počival iod zgodnjega dela. Na obrežju so se takoj na to prikazali Indijanci, ki so hiteli h kapelici, da bi bili pri sv. maši. Po sv. maši se je zbralo vse prebivalstvo na obrežju jezera, da bi bili priča odhoda ekspedicije. Pet minut je zadostovalo, da so prinesli skupaj vse, kar je bilo potrebno na pot. Blizu manjšega čolna sta stala Pavel in Peter, Lataupine in Moussart sta pa ob stran večjega čolna stopila, v katerem je bilo prostora za sedem ljudi, a je bil obložen večinoma s živežem in ostalo prtljago. Levo od njih so se zbrali krščanski Huroni, na desni pa Ottawani, v sredi med njimi je bila pa kopica poganskih Indijancev. Tem nasproti trdo ob jezeru je pa stalo kakih dvajset Francozov, ki so preživeli to zimo na misijonu. Zdaj se prikaže na obrežje P. Marquette. Nosil je svojo redovniško obleko; zakaj misijonarji so jo nosili celo na svojih misijonskih potovanjih in Indijanci so vsled tega re-kali Jezuitam "črnosukneži." Vsak, kdor je videl P. Marquette pri odhodu, bi si bil mislil: Zakaj podvzemlje tako nežen in slaboten mož tako težko in nevarno pot? Bil je star kakih pet in trideset let in je bil po rasti bolj sposoben za šolo, ali pa za pridigarja, kakor pa za težavne in pomanjkanja misijona v Novi — Franciji. S svojo na kratko ostriženo brado in snažnim, a že močno obrabljenim talar-jem je bil v kaj čudnem nasprotju z njegovimi temnobar-vanimi gledavci. Bil je miren in častljiv. Iz njegovega obličja so sijale oči polne ljubezni in priprostosti, oči, s katerimi je premagal srca najdivjejših in najsurovejših divjakov. V roki je držal križ, — svojo zastavo in edino orožje. — Zadanje je prišel Louis Joliet, službeni zastopnik guvernerja Nove — Francije, vojvoda Frontenac. Prešinjen z željo, da bi na vse napravil globok utis trenutka, oblekel si je dragoceno službeno obleko, ki je bila kupljena v Parizu. Nosil je suknjo iz temnega žameta bogato s zlatom obšito in rdeč telovnik iz satin-brokata. Suknja mu je segala črez koleni in je deloma pokrivala široke, svetlo rmene hlače. Njegovi črevlji so imeli velike in široke golenice, ki so bile pod kolenom nazaj zavihane: Dolgi meč, ki se je ble-sketal na jutranjem solncu, je visel na širokem dragocenem pasu. Samo klobuk, čeravno v popolnem soglasju z modo časa, se nikakor ni hotel ujemati z ostalo obleko. Bil je valjast s širokimi krajniki. Široko nojevo pero ga je krasilo. V roki je držal francosko zastavo in je s častjo in ponosom hrabrega vojaka korakal mimo gruč začudenih divjakov k svojemu čolnu. Izmed množice stopi stari Ludovik, Častljiv poglavar Huronov in pravi: "Bledoličniki! Star sem že. Ne morem prešteti časov, kolikokrat sem gledal polni mesec. Mnogokrat sem videl zemljo, kako se je pokrila s zeleno travo in potem zopet s belim snegom. Poslušajte starega moža, u-bogajte njega, ki je prijatelj bledoličnika in črnosukneža. Hočete iti iskat hrane? Hočete iti iskat obleke? Hočete iti iskat nekaj, kar potrebujete za svoj šotor? Hočete iti iskat lub j a, da si napravite čolne ? Phone: Randolph 6095—R. CLOVER DAIRY CO MEGLICH & ANDOLEK Priporočava gospodinjam svojo moderno urejeno mlekarno. Mleko razvažamo vsaki dan na dom točno in zanesljivo. Pri nas dobite tudi vedno najboljšo smetano, sirovo maslo, itd. Rojaki podpirajte svoja rojaka! 1003 — East 64th Street, CLEVELAND, OHIO. IZ JUGOSLAVIJE. (Nadaljevanje s 1. strani.) tek je umrla v Ljubljani v visoki starosti 88 let stara ga. Marija Fettich Frankheim, stara mati znanega ljubljanskega odvetnika, g dr. Otona Fettich Frankheima. Pokojni-ca je uživala splošno spoštovanje. Pogreb je bil pred kratkim. —V Kamniku je umrl višji okrajni zdravnik v pok. g. dr. Anton Binter. — Blag jim spomin, žalujočim naše sožal je! -o- Nesreča. Pri tvrdki Rosmanit v Bistrici zaposleni 35-letni delavec Richter Viktor, kaznjenec št. 189 je 25 m. m. razkladal drva raz vagona. Stoječ na vozu je spodrsnil in padel vznak na tla. Umrl je čez par minut in sicer še predno je prišel rešilni oddelek iz Maribora, kateri je ugotovil, da se mu je glava razbila in tilnik zlomil. -o- Zverinski zločin. V selu Jagodnje gornje pri Benkovcu v Dalmaciji je 25-letni fant Dušan Kereš zalezoval 19-letno Rožico Cupič. Ker ga je odbila, jo je na paši s silo napadel in ker se je branila, ji je s kamnom razbil glavo, jo onečastil in oropal. BežeČega so onazili in ga izročili orožnikom. Zločin je priznal. Prebivalstvo je zločin skrajno užalostil in razburil. LOUIS STRITAR 2018 WEST 21st PLACE Prevaža pohištva — premog — les — in vse kar spada v prevažalno obrt. Pokličite ga po telefonu! Phone Roosevelt: 8221 J.KOSMACH 1804 W. sand St. Chicago. Ill Roiakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Naibolj&e delo. nainizie cene Prevzamem barvanje hiš runa) in znotrai. t*okladam stenski papir. mmm AKO STE TUDI VJ med onimi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj na pomlad, je v Vašo korist, da pišete naši tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle. To bo za Vas pomenilo najboljšo postrežbo, zaradi katere je naša tvrdka splošno znana in priporočana! Imejte to na umu! RAVNO TAKO JE V VAŠO KORIST, ako nam poverite vse posle, ki so v zvezi z dobavo Vaših sorodnikov in prijateljev iz starega kraja. Naša tvrdka Vam bo izdelala potrebne izjave (affidavite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York itd., kakor je to storila že za številne druge rojake, od katerih so se mnogi javno zahvalili za točno postrežbo ! — :-: Pošiljanje denarja. :-: Naša banka ima svoje lastne zveze z pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so vedno med najnižjimi. Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. ISjj Denar pošiljamo ali po pošti, ali potom brzojavnega Is pisma, ali pa direktnem brzojavu. |jy Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele Kjl po pošti in brzojavno. g|U Za obilna naročila se Vam priporoča SLOVENSKA BANKA H Zakrajsek & Cesark H 70 — 9th AVE., SPOMLAD JE TUKAJ! Lepi "COLUMBIA SIX" pa tudi! SLOVENCEM V CHICAGI IN OKOLICI! Naznanjamo, da smo otvorili prvovrstno trgovino z automobili. Predvsem vam povemo, da prodajamo najbolje automobile, ki jih je mogoče kupiti za denar. Ti so "COLUMBIA SIX" automobili. Prodaj amo tudi že rabljene automobile najnovejših modelov vsake vrste, za katere damo isto jamstvo kot popolnoma nove. Mi umivamo, čistimo, poliramo automobile po najnižjih cenah. Naša garaža je odprta noč in dan! Naša prvovrstna popravljevalnica automobilov je vam na razpolago vsaki Čas. Imejte nas v svojem spominu! Kot Slovenec se vsem najlepše priporočam za vse slučaje. CICERO AUTO LAUNDRY & SALES STEVE CIGAN & CO. 5335—37 WEST 25th STREET, Phone: Cicero 8284 CICERO, ILL. Rojakom izven Chicage, ki želijo naročiti kaj po pošti dostavljamo točno in hitro vsako vrstne automobilske izdelke. so pri zabavah kakor na- i * i 4 t i + + i + i i t 4 lašč. Vam odslužijo pri domačih zabavah, kakor vsak godec. Aloo ga še nimate ▼ Vaši hiši, pridite v našo trgovino, ki jih imamo v zalogi in oglejte si jih. Imamo vsakovrstne slovenske in angleške plošče. POLEG DRUGEGA imamo v zalogi vsakovrstno blago za šivilje. — Vsakovrstne narejene obleke, za žene, dekleta, male deklice in otroke. IMAMO veliko izbero moških oblek, močne trpežne hlače in cele obleke za na delo. Vsakovrstne srajce za praznike in za na delo. — Raznovrstno spodnjo obleko. — Klobuke in kape in vse druge potrebščine, ki spadajo v trgovino z mešanim blagom. TRPEŽNE in močoe čevlje za praznike in za na delo. Kakor tudi galoše, "over shoes" za mrzlo vreme, dobite pri nas vsake vrste. GROCERIJO imamo v zalogi vedno najboljšo, zakar se posebno priporočamo našim gospodinjam. Pridite in prepričajte sej Slogar Bros. ELY, MINNESOTA, LETNA RAZPRODAJA po znižani ceni ZA MOŽE IN FANTE OBLEKE in POVRŠNE SUKNJE na katerih si sedaj gotovo pri hranite od 25 do 30% Vsaka obleka je iz najboljše izdelovalnice in je narejena natančno po kroju, kakor to zahtevajo okoliščine znanega "ATLASOVEGA" vzora. VSE $30 povrsnje suknje in obleke so sedaj $19.50 VSE $35. povrsnje suknje in obleke so sedaj $22.50 VSE $40. površnje suknje in obleke so sedaj $23.85 VSE $45. povrsnje suknje in obleke so sedaj $28.50 VSE $50. povrsnje suknje in obleke so sedaj $33.50 VSE $60. povrsnje suknje in obleke so sedaj $38.50 Hlače vsake vrste za može in fante, kakor tudi obleke za dečke in povrsnje suknje so jako znižane pri tej razprodaji. PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠE PONUDBE! V torek, četrtek in soboto imamo odprto zvečer. Ob nedeljah imamo odprto našo trgovino dopoldne.