Štev. 199. 3 V Ljubljani, v sredo, 2. septembra 1942-XX Leto VII. Izključna pooblaščenfca ea oglaievanje italijanskega tn tujega § UrednlltTo In upravni Kopitarjeva tk, Ljubljana. I Uoncessionaria esclnstra pet la pobblldtt 31 provenienza italiana izvora: Uniona Pubblicitd italiana & A, Milano. 1 ftedazioce. Ammlnistrazione: Lopitar jeva b. Lubiana. = ed e* teras Union« PubbiiciU Italiana ti. A. Milana Minin* pbi!au v cotovinl Spedizlone in abbonament« postale Vojno poročilo št. 827 Uspehi prednjih oddelkov na egiptovskem bojišču Italijansko uradno vojno poročilo štev. 827 pravi: Na egiptovskem bojišču delovanje prednjih »ddelkov. Dobili smo številno ujetnike. Italijanski in nemški letalski oddelki so izvedli bombardiranje na nasprotnikovo zaledje. Nemški uspehi v Rusiji in na svetovnih morjih Prodor do Črnega morja pri luki Anapi — Napredovanje pri Stalingradu — Odbiti sovjetski napadi pri Rževu — V avgustu potopljenih za 808.000 ton angleških in ameriških vojnih in trgovskih ladij Župani velikih italijanskih mest pri Mussoliniju . _ Rim, 1. sept. s. Duce je v Beneški palači poslušal poročilo rimskega guvernerja ter 24 županov iz mest, ki imajo ve čkakor 100.000 prebivalcev. Hitlerjev glavni stan, 2. sept. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: I Južno od spodnjega Kubanja so nemške in romunske čete strle zagrizeni sovjetski odpor in so dospele do vzhodne obale črnega morja. Romunske čete so zasedle mesto in pristanišče Anapa. Nemški torpedni čolni so v Črnem morju napadli zaščiteno skupino ladij in potopili dve ladji e skupno 4500 tonami, od teh je bila ena petrolejska iladja. V prelivu pri Kerču je nemško obalno topništvo napadlo skupino sovjetskih motornih I čolnov, od katerih sta bila dva zažgana. Južno Spodleteli sovjetski napadi na postojanke italijanskih divizij Fronta na Donu, 1. septembra, s. Poročilo posebnega dopisnika agencije Stefani: Nadaljevale so se hude borbe na odseku fronte, ki ga drže naše čete. Sovjetske divizije so napadle ponovno •nočno našo postrojitev in so imele krvave izgube. V pasu neke naše divizije sta dve sovjetski pehotni diviziji, ki ju je podpiralo mnogo lahkih topov, zaman skušali zlomiti črto utrjenih postojank naših hrabrih čet. V hudih borbah in protinapadih z bajoneti je bil sovražnik vržen nazaj na izhodiščne postojanke. Italijanski bataljoni pod vodstvom hrabrih častnikov so vzdržali ofenzivo Sovjetov, ki so do poznega večera skušali doseči kak uspeh. V nekem drugem odseku so bili odbiti napadi na utrjene postojanke. V nekem izredno kočljivem odseku v prvih vrstah, ki ga je sovražnik napadel i* treh smeri, so se bersaljeri hrabro upirali pripravljalnemu ognju topništva in so s protinapadom Prepodili sovražnika, ko je sovjetska pehota predla v napad. V hudih borbah v preteklih dneh so se z vnemo, drznostjo naših čet in njihovo veliko spretnostjo v manevriranju izjalovili vsi sovražni poskusi za prodor v defenzivno postrojitev. Italijani so bili zvesti svoji svetli vojaški tradiciji, ki se je izpričala tudi v dolgem letu vojne-proti Rusiji. Kljub napadom sovražnih sil, ki so bile v premoči in najmoderneje oborožene, ni bil dosežen noben uspeh s sovjetskimi poskusi. Ti-mošenko je upal, da bo povzročil krizo v italijanski postrojitvi s svojo zopet izjalovljeno ofenzivo a'li vsaj znatno olajšal kavkaške fronto in prisilil kake večje nemške edinice k manevru v svrho obvladanja velikega ofenzivnega sunka. Toda italijanska armada v Rusiji je sama udarec hrabro odbila. Italijnsko in nemško letalstvo je poseglo v borbe in naši lovci so izvedli akcije obstreljevanja s strojnicami, dočim so skupine nemških straioglavcev ob spremstvu italijanskih lovcev-izvedle velike napade na sovražne čete v kre-tanju, na ladje in mostove na Donu. Bombardirale so tudi zbirališča, skladišča in bojna sredstva v neposrednem zaledju fronte. Transportno letalstvo je bilo neprestano v akciji. Težka letala so pristajala v neposredni bližini fronte. Med tem postaja fronta pri Stalingradu, ki je tesno zvezana s strateškim potekom na fronti Dona, ki jo drže italijanske čete, vedno bolj kritična za boljševiško obrambo. Nemške armade neprestano pritiskajo na močne ruske obrambne črte. Skupine bombnikov in strmo-gilavcev pa bombardirajo podnevi in ponoči vojaške objekte v mestu. I a Duce med ranjenimi italijanskimi letalci v ortopedični kliniki rimskega Vseučiliškega mesta. Ducejevo sporočilo industrijskemu delavstvu Rim, 2. sept. s. Duce je nar. sv. Jožefu Lan-diju predsedniku Zveze industrijskih delavcev, poslal naslednjo brzojavko: »Prejel sem brzojavko, ki ste mi jo poslali po shodu v Milanu, kjer ste poročali pet tisoč sindikalnim zaupnikom, zastopajočim celotno število industrijskih delavcev iz Milana in pokrajine. Prebral sem poročilo o pomembnem zboru. Kakor tovarišu sansepoleristu Malusardiju, zvestemu bojevniku iz stare straže, sporočam tudi vam, da je disciplina industrijskih uslužbencev v vsakem pogledu naravnost vzgledna, posebno Se disciplina milanskih uslužbencev, kjer se brazda, ki jo je zarezal Corridonijev apostolat, ni zaprla in se ne bo zaprla. Vsak dan in zelo pazljivo spremljam vedenje različnih panog ta trenutek, ko je Italija zaposlena v skrajnem boju. Industrijski uslužbenci so docela na mestu po zahteval) sedanje ure in z ozirom na žrtve bojevnikov. To je tembolj vredno omembe, v kolikor se po velikih industrijskih središčih stiska glede prehrane najostreje čuti. Sebičnost, špekulacija, nesramnost in brezvestnost so prikazni, ki se pojavljajo drugod, ki jih pa takoj odkrijejo in kaznujejo. Ko bo končana vojna ter dosežena zmaga, morda pa tudi prej, se bodo videle • posledice teh mojih pripomb ter potrebnih pri-' merjav, ki so s tem v zvezi.< Nemške izjave ob začetku četrtega leta vojne Anglija in Amerika z Rooseveltom so poglavitrci sovražniki Nemčije in Japonske , Berlin, 2. septembra s. Ob začetku četrtega vojnega leta podajajo berlinski opazovalci pre-filed celotnega položaja in ga primerjajo s tistim, v katerem je zdaj nasprotnik. »Nemški vojaki« — Pripominjajo — »so zdaj pred vrati Stalingrada, v strateškem oziru enega najvažnejših središč na vsem bojišču. Na srednjem odseku so naše hrabre čete izjalovile srdite napade in poskuse na širokem področju, ki so jih uprizorili boljševiki, da bi preprečili ali vsaj zadržali za nekaj časa padec Stalingrada. Na oceanih nemška mornarica neprenehoma zadaja Anglosaksoncem najhujše udarce ter onemogoča, da bi prišli Rusom na pomoč bodisi s pošiljkami za vojsko potrebnih stvari, ali Pa z ustanavljanjem drugega bojišča. Kjerkoli sovražnik zaradi Dritiska boliševikov in javnega mnenja izvede poskus ustanovitve drugega bojišča, kakor se je to zgodilo pri Dieppu, naleti na nepremagljivi zid in se mora umakniti s polomljenimi rogovi. Ta neizpodbitna dejstva nam ob koncu tretjega vojnega leta dajejo pravico, imeti neomajno zaupanje v končno zmago. Precej drugačen je položaj za nasprotnika. S tem res ne nameravamo precenjevati brezkončna črnogleda poročila, ki je londonsko in washington-sko časopisje danes polno. Velikansko nasprotje teh poročil pa je domišljavost, s katero so naši nasprotniki šli v vojno. In to nasprotje je zelo zgovorno. Z govori, ki jih je imel na predvečer triletnice vojne Roosevelt, se nemško časopisje bavi zelo na kratko. Ugotavlja lc »čudovite« utemeljitve, s katerimi je predsednik skušal prepri- od Stalingrada so pehotne divizije in brzi oddelki v hudih bojih povečali vdor v utrjeni sovjetski sestav ter se v naglem nastopu , v smeri proti mestu polastili važnega griča. Uničen je bil sovjetski oklepni vlak, Silno letalsko delovanje je strlo sovjetksi odpor: v pretekli noči so bili Stalingrad in letališča vzhodno od Volge hudo bombardirana. Število sovjetskih oklepnikov, razdejanih po 1). avgustu jugozahodno od Kaluge v zmagovitih bojih, se je povzpelo na 868. Severozahodno od Medina in pri Rževu so novi sovjetski napadi, ki so jih podpirali oklepniki, spodleteli. Skupine bombnikov ter strmo-glavcev so znatno razbremenile nemške čete, ki so se bile v hudih obrambnih bojih. Oddelek napadalnega topništva, ki je bil omenjen včeraj, je uničil še 30 sovjetskih oklepnikov. Južno od Ladoškega jezera se boji nadaljujejo. Po delnih protinapadih je bilo zavrnjenih mnogo sovjetskih napadov. Letala so uničila sovjetski topniški čoln na jezeru. Nemški pobiralec min je v Baltskem morju potopil sovjetsko podmornico. Na skrajnem severu so bile v pretekli noči bombardirane vojaške naprave v Arhangelsku kjer je izbruhnilo mnogo velikih požarov. Sovjetsko letalstvo je v zadnjih dveh letalskih spopadih in po protiletalskem topništvu izgubilo 182 strojev ;petnajst drugih pa je bilo uničenih na tleh. V istem času je šlo v izgubo enajst nemških letal. V preteklih dveh nočeh so skupine nemških bojnih letal z bombami veilikih mer ter s tisočimi zažigalnih bomb napadle mnogo angleških letališč južno od Aleksandrije ter severozahodno od Kairn. Med napravami na letališčih in med letali na tleh so opazili eksplozije in silne požare. Nemška vojna mornarica je v mesecu av-gustu potopila skupno za 699.000 ton ladjevja. Podmornice so potopile 106 ladij s sknpno 667.18+ tonami, torpedni čolni pa ostalih 33.000 ton. 13 drugih ladij z več ko 130.000 tonami je bilo torpediranih. Potopljene so bile naslednje vojne ladje: Letalonosilka »Eaglet, 12.000 ionska križarka, 2 rušilca, 1 podmornica, 10 motornih čolnov, 3 stražne ladjice in 3 majhne ladjice: 2 rušilca in mnogo torpednih čolnov je bilo poškodovanih. V istem času je letalstvo potopilo 14 trgovskih ladij s skupno 109.000 tonami ter poškodovalo 12 drugih trgovskih ladij, o katejih je tonaža neznana. Letalstvo je vrh tega potopilo naslednje vojne ladje: 1 križarko, 4 rušilce, 1 podmornico, 1 torpedni čoln in 1 motorno tonpedovko, 1 napadalno ladjico za izkrcanje ter 1 zaščitno ladjo. Poleg občutnih izgub vojnih ladij je nasprotno brodovje meseca avgusta torej izgubilo skupno 25 ladij z 808.000 tonami, drugih 35 ladij s približno 200.000 tonami pa je bilo torpediranih ali hudo poškodovanih po bombah. Berlin, 2. septembra, s. Včerajšnje uradno vojno poročilo je prineslo novico o novih uspehih in v berlinskih krogih posebej poudarjajo važno vest o zasedbi Anapa. Jasno je, tako pripominjajo opazovalci, da je z zasedibo tega pristani- šča bitka južno od spodnjega Kubanja, ki se razvija proti črnomorski obali, stopila v odločilno razdobje, kakor je na vrhuncu tudi boj za Stalingrad. Ni dvoma, da je sovjetski odpor še bolj popustil. Vdor v vnanji utrdbeni pas se je razširil, s tem pa je padlo še več močnih postojank obrambnega sestava. Vesti 2. septembra 220 milijard dolarjev so doslej dosegli različni krediti in izdatki, ki so jih Združene države namenile za vojno. Ta vsota presega vse ameriške državne izdatke od Jurija Washing-tona, prvega predsednika republike dalje. Zaradi položaja na Srednjem vzhodu je angleško trgovinsko ministrstvo s 14. septembrom sklenilo ustaviti izvoz v Egipt, Palestino, Ciper, Transjordanijo, Sudan in Aden. Japonci so v Singapoorcju dozdaj potegnili iz morja 94 ladij, od tega 20 tovornih, 35 ribiških in 35 malajskih čolnov. Vrh tega so rešili iz morja tudi 638 zabojev streliva za protiletalske topove, ki so ga Angleži pred padcem trdnjave pometali v morje , Pet norveških driavljanov je bilo obsojenih na smrt zaradi atentata, ki so ga februarja pripravili na tovorni postaji v Oslu. O komunističnem rovarjenju v švedski vojni mornarici se bavi list »Volkets Dagbladet«, ki obširno popisuje to podtalno delovanje na škodo švedske varnosti ter zahteva odločne ukrepe. 200 ukrajinskih zdravnikov iz dnjepropetrovskega okrožja bo v kratkem odpotovalo na delo v Nemčijo. Njihova naloga bo skrbeti za zdravje ukrajinskih delavcev in delavk. Preden bodo začeli, bodo ti zdravniki morali končati poseben tečaj na vseučilišču v Jeni. Več sovjetskih letal je zadnje dni moralo zasilno pristati na turškem ozemlju. Kolikor posadk se je rešilo, so jih turške oblasti dale internirati. Vrhovni poveljnik madžarskih čet, general Jany je bil nedavno ranjen na vzhodnem bojišču, dobil je pet granatnih drobcev in sicer v neki prednji postojanki. Zdaj je v Budimpešti in se bo moral podvreči operaciji. Vsi egiptski državljani, ki so se rodili po državah, ki so pretrgale zveze z Egiptom, bodo odslej pod strogim policijskim nadzorstvom. Japonci so zažgali in uničili kitajsko mesto Čus-jen, ker je služilo angleškim in ameriškim napadom kot oporišče za napade na japonsko ozemlje. »Ministrstvo za veliko vzhodno Azijo« Tokio, 2. sepl. s. Urad za informacije je objavil, da je vluda sklenila ustanoviti posebno ministrstvo za veliko Vzhodno Azijo. Ministrstvo se bo po japonsko nazivalo >Daito-asho«. Predsednik Združenih držav o ameriških vojnih izgubah in nalogah Rim, 2. sept. s. Ob odprtju nove osrednje ameriške mornariške bolnišnice je predsednik Združenih držav Roosevelt unetl po radiu govor, v katerem je omenjal japonski napad na oporišče Perl Ilarbour. Poudaril je, da je ta napad najbolj mračna ura v zgodovini ameriške mornarice. Omenil je, da je več ameriških ladij bilo hudo poškodovanih ter postavljenih iz boja, nad 3000 mož pa je bilo ubitih ali ranjenih. Potem se je bavil z notranjimi vprašanji in pripomnil, da povzročajo izgube v ljudeh ne samo sovražniki, temveč da to dela tudi nemarnost in notranji nered, ki prinašata velike izgube prebivalstvu ter jemljeta državi drago- cene moči, ki bi jih kar se da nujno potrebovala za uspešno izkoriščanje vseh svojin virov. Po številkah, ki jih je navajal Roosevelt, je lani samo v industriji bilo ubitih t9.200 oseb zaradi nesreč pri delu. število ranjencev pa presega 2,000.000. Med njimi je 100.000 takih, ki so zaradi nesreče ostali docela nesposobni za delo. Poudaril je, da je izguba zaradi nesreč v industriji znašala rekordno število 42,000.000 delovnih dni, rekord, ki je precej malo zadovoljiv za državo v vojni. Predsednik je poleg tega povedal, da se jo ves ameriški narod docela posvetil nalogi, da porazi os in da spravi z obličja zemlje vse krivice in neenakosti ter vse tiste oblike nasilja, ki porajajo vedno nove vojne. čati svetovno javnost, da je vojne kriva izključno le Nemčija, medtem po je vendar dokazano, da je eden glavnih, če ne celo glavni krivec vojne on sam, Roosevelt. Predsednik Roosevelt je med drugim tudi dejal, da so bile ure pri Pearl Harbouru ene najbolj črnih ur v naši zgodovini. »Mi — pripominja DAZ — upamo, da to ni res. Upamo namreč, da najbolj črne ure Roosevelta še čakajo, ure, ko bo delal pokoro. Tokio, 2. sept. s. Japonski časopisi se ba-vijo v svojih člankih s tretjo obletnico vojne v Evropi in poudarjajo tesno povezanost med vojno, ki poteka na evropskih bojiščih, ter vojno na velikem vzhodnoazijskem prostoru. »Asahic omenja angleške poraze ter poudarja, da je veselje Anglije nad izbruhom vojne med Nemčijo in Rusijo minilo ob izbruhu vojne v Veliki Aziji. Piše potem o poteku vojne na ruskem bojišču ter pripominja, da ima Nemčija glavnega sovražnika v Angležih. >Yomiuri Hoči« poveličuje nemške uspehe ter se posmehuje poskusom ustanovitve drugega bojlišfia. j-Niči-Ničic omenja, da so spopadi pri Luhov-kiao-ju in pri Gdansku rodili evropsko vojno in vojno v Veliki Aziji. Obkoiljevalni nastopi Angležev in Amerikancev so izzvali Nemčijo in Japonsko. Omenjeni list nato piše o poveza- nosti med vojno, v Evropi in Aziji ter svoj^ izvajanja končuje s trditvijo, da je povezanost med državama osi ter Japonsko poroštvo za končno zmago. Pariz, 2. sept. s. >Matin< poudarja razliko med vojno, ki se je začela 1. septembra 1939, in med vojno, ki je izbruhnila 2. avgusta 1914, ter piše med drugim: S tem, da sta stopili Italija in . Japonska ob stran Nemčije, se je popolnoma spremenil značaj vojne, in ponosni anglo-saksonski narodi, ki so navajeni pojmovati vojno tako, da se zanje ne samo preliva tuja kri, temveč da tudi boji sami potekajo na tujem svetu, so danes prisiljeni, da 6e dejansko udeležujejo bojev, ker se čutijo ogrožene na svojem lastnem ozemlju. Že ta ugotovitev sam« bi zadostovala za pojasnitev tistim zaslepljencem, ki ob dogodkih leta 1942. še vedno mislijo kot leta 1917, in ne razumejo, da neprestani svetovni razvoj več ne dovoljuje, da bi se povrnili niti isti vzroki, niti isti učinki. S tukšnim svojim ravnanjem dokazujejo tisto hudo izmaličenje duha, ki ga Roosevelt označuje s tem, ko pravi, »da je treba gledati* stvari, kakršne bi morale biti, ne pa takšne, kakršne v resnici eo.< Središča komunističnega udejstvovanja uničena Že deli časa so oblasti vedele, da so imeli uporniki v Ljubiiani obsežno osrednje skladišče orožja. Poizvedbe so pokazale, da se je razvijala ta zločinska delavnost v neki mehanični delavnici v mestu, kjer so bili nameščeni kot strokovni delavci trije komunistični zločinci. Ta tovarna je zalanala upornike z noži bombami in drupim orožjem Poveljstvo skupine Črnih napadalnih straic »2/ aprile« ie po za ključku poizvedb odredilo presenečenje, ki je popolnoma uspelo in povzročilo ujetje odpo-vornih. Šlo je za mehanično delavnico, katere lastnik ie bil Fric Hribernik, in v kateri so našli 500 nožev, pripravljenih za oddajo, dalje aceti-lenske luči in mnopo materiiala. ki ie bil namenjen za izdelovanje bomb. polep te pa pa tudi tri kovčke, ki so vsebovali živila, vsa namenjena upornikom. Trije zločinci, ki so delali kot delavci specialisti, so bili presenečeni pri delu in je bila dopnana njih polna odpovornost za izdelovanje vojnepa materiala Nesporno je dopnano. da je bil trpovec Rudolf Medvešček, ki ima trpovino z orodjem na Bleimeisovi cesti 3-i. naročnik orožja in vodilna plava tepa nepoštenepa posla. Na licu mesta, kjer je bil izvršen zločin, so bili ustreljeni Rudolf Medvešček. Fric Hribernik. lastnik delavnice in partizani: Josip Kro-par. stanujoč v Ljubljani. Milčinskepa št. 20, Milan Karpan. stanujoč v Ljubljani. Tupomir-jeva 29 in Anton Mihelčič, železniški upokojenec. Premoženje ustreljenih bo izročeno Visokemu komisariatu na podlapi zadnjepa raz-plasa. Dr upa očiščevalna akcija, ki io ie izvedla v coni Drenov prič skupina Črnih napadalnih srajc »2/ aprilei je dovedla do najdbe tvornice razstreliva, ki ie bila skrita v izdelovalnici harmonik Franca Kuclerja, ki je bil eden izmed r® Z/ Non octorre chiedetlo al pnmo die passa... Ni treba spraševati mimoidočih... basta il tuo burni genso per convin-certi che devi rischiare 12 Lire per teotare di svegliarti milionario. Gia 24 possessori di un biglictto lo sono diveutati. Puč essere questo il tuo turno. Apri la porta di casa tua alla Fortuna comperando oggi stesso . qualche biglietto. zadošča že tvoj zdravi razum, da se boš prepričal, da moraš tvegati 12 lir, da poskusiš zbuditi se milijonar. Že 24 lastniki po eno srečko so to postali. Lahko je sedaj vrsta na tebi. Odpri vrata svojega doma Sreči s tem, da kupiš še danes kako srečko. REGALA MILIONI a chi ac q u i s t a ud biglietto per L. 12’— DARUJE MILIJONE tistemu, k) kupi srečko za Lir 12’— lokalnih voditeljev uporniškepa pihanja in oče dveh znanih voditeljev upornikov. Kucler je oraaniziral in vodil pihanje banditov na svojem področju in ie skrbel za njih živež. Za časa čiščenja v niepovi delavnici je bila najdena velika bomba. Pri požaru ie 25 močnih eksplozij označilo ravno toliko skrivališč razstreliv in bomb Med aretiranci je bilo 10 spoznanih, da so pripadali komunističnim tolpam. t Vseuč. prof. dr. Gregor Krek Ljubljana, 2. septembra. Naše vseučilišče in naša najvišja kulturna ustanova Akademija znanosti in umetnosti sta izgubila spet enega odličnega znanstvenika in zaslužnega člana, kulturnega delavca, odličnega pravnika in glasbenika dr. Gregoria Kreka Pokojni vseučiliški profesor se je rodil 27. junija 1875 v Gradcu. Njegov oče, znani slavist, ga je navdušil za študij prava. Po gimnazijskih študijah je vstopil v graško vseučilišče, kjer je poslušal tudi nauke iz slovanskega jezikoslovja in umet- Gospodinjske in sorodne ustanove izvršujejo v polni meri svoje poslanstvo Ljubljana, 2. septembra. Do ročnega dela in gospodinjstva so imela naša dekleta vedno mnogo veselja in smisla. To dokazujejo številne gospodinjske šole, razni tečaji in obrtne ter gospodinjske razstave ob zaključku raznih tečajev in pouka na šolah, pa tudi dejstvo, da imajo naša dekleta doma in drugod radi ravno zaradi gospodinjske sposobnosti in iznajdljivosti, praktičnosti in pridnosti. Ne spoštujejo jih zgolj zaradi pridnosti in vestnosti, temveč zaradi znanja, ki pa si ga je večina naših deklet pridobila ravno na raznih gospodinjskih tečajih in v gospodinjskih šolah. 2e uvodoma moramo pribiti, da je temu napredku mnogo pripomogla Krekova gospodinjska šola, ki je že vzgojila lepo število vzornih gospodinjskih učiteljic, ki so nato z delom na terenu orale ledino na deželi in vžgale s svojim delom veselje do ročnega dela in gospodinjstva tudi med podeželskimi kmečkimi dekleti Danes sko-ro ni vasice, kjer ne bi priredili vsaj enkrat kak gospodinjski tečaj, na katerem so dobila dekleta temeljna navodila, pa se tudi praktično naučila kuhanja in ročnega dela. Naše ljudstvo ima toliko smisla do ročnega dela, da so se razvile med njim razne domače obrti, s katero nadkrilju-jemo mnoge druge narode. Poglejmo le naše narodne noše, izdelke naše domače lesne in lončarske obrti ter keramične domače obrti, pa se ne bomo mogli načuditi prirojenemu čutu do umetniškega izdelovanja vseh mogočih predmetov. Vse to vsekakor ugodno vpliva tudi na domače gospodinjsko gospodarstvo, v katerem se dekleta in gospodinje ravno zaradi te vzgoje, šolanja na tečajih in v gospodinjskih šolah, znajdejo v vsakem času, tudi v času, ko je treba zlasti v gospodinjstvu toliko štednje. Na obisku v gospodinjski soli v Železničarski zadrugi Železničarji so bili že nekdaj vneti zadru-garji. Tega nam ni potrebno poudarjati, kajti danes skoro ni meščana, ki bi ne poznal Zegoze, ki ne bi vedel za delo požrtvovalnih železničarskih zadrugarjev zlasti za naše malo gospodarstvo. V poslopju Železničarske zadruge na Blei-weisovi cesti je tudi Gospodinjska šola državnih uslužbencev. Osem let že tiho brez vsake propagande in reklame deluje na tej šoli priznana gospodinjska učiteljica in voditeljica gdč. Močnik Justina, soustanoviteljica sedanje Krekove gospodinjske šole, kateri je dala temelj uršuMnka, že pokojna č. sestra Viktorija Hrom. Sola je tekom osemletnega delovanja vzgojila s svojimi rednimi tečaji veliko število deklet v dobre gospodinje, mnoge pa usposobila tudi za delo v najboljših krogih, kjer ta dekleta zelo radi sprejemajo. Voditeljica, skromna in tiha, požrtvovalna kot jo poznajo njene gojenke, me ljubeznivo sprejela. Sola — počitnice — saj skoro nisem mogel verjeti, da imajo sedaj pouk. Pa sem vstopil v učilnico. Ni to prostorna šolska soba, morda se mi je zdela tesna že zaradi tega, ker je bilo v njej toliko miz, stolov, šivalnih strojev itd. Živa pa je. Dekleta so me malce čudno pogledala, ko sem se znašel med njimi kot kakšen nadzornik, toda — počitnice — to dejstvo me je pomirilo, da mi ni bilo potrebno krotiti svoje časnikarske radovednosti. Gojenke. Pa ne samo dekleta, tudi žene sem našel v šoli. Pridno so obnavljale po najnovejših predpisih nove mode obleke iz vseh mogočih koncev. Ta moda je pa res primerna — tudi za šolo. Tu izrabijo vsak star košček blaga, da se vadijo krojenja, šivanja itd. Učiteljica pa pridno hodi od gojenke do gojenke ter jim daje nasvete ter praktično in teoretično tolmači in pomaga. Takoj sem ugotovil, da polaga ta šola zlasti praktičnemu delu, kar je za dekleta najvažnejše, ker se tako največ nauče. Med dekleti je največ hčerk železničarskih uslužbencev, pridno pa prihajajo tudi druge. Zanimivo je, da šola nikoli ne dela za vpisovanje prav nobene reklame, pa je vedno dobro obiskana. Dve leti izredno številen obisk Na šoli sta bila letno navadno dva tečaja. Prvi je trajal od oktobra do februarja, takoj nato pa se je začel drugi tečaj, ki je trajal nadaljne štiri mesece. Prvi tečaj je obvezen, drugega pa obiskujejo navadno dekleta, ki so končala prvi tečaj. Tako dobe v enem letu dovolj znanja za gospodinjstvo ročno delo, vezenje, krojenje itd. Pred leti so bili dnevno trije tečajni oddelki: prvi je imel pouk od 8 do 12, drugi od 2 do 5, tretji pa od pol 7 do polil Zvečer so ga obiskovale zlasti uradnice, pa tudi nekatere gospodinje. Letos in lani je bil na šolo velik naval in k tečajem se je priglasilo izredno mnogo deklet, četudi so odpadle mnoge gojenke, ki so prihajale v šolo iz dežele. Zanimivo je, da so na posebno željo dijakinj odprli letos poseben tečaj, ki ga dekleta izredno rada obiskujejo. Dekleta pa prihajajo v šolo k voditeljici med časom, tako da je ta skoro stalno v službi. Njena res skromna plača niti malo ne odtehta njene velike skrbi ter ljubezni, ki jo posveča pouku deklet. Prostor, v katerem je sedaj Gospodinjska šola, seveda zdaleka ne odgovarja potrebam, kajti prostor je pretesen, zlasti premajhen za visoko število obiskovalk. To vprašanje pa ho Zadruga rešila, čim bodo za to možnosti. Gospodinjski tečaji Gojenke te šole se vadijo tudi praktičnega kuhanja. Zato pošlje šola dekleta na praktično delo v Zadružno menzo v Pražakovi ulici, kjer se vrste pri delu v kuhinji. Tu jim daje teoretična in praktična navodila gdč. Prašnikar Margareta. Menza oskrbuje 300 rednih gostov, zato imajo dekleta dovolj dela, pa tudi možnosti, da se mnogo nauče. Dekleta, ki končajo to šolo, lahko dobe službe. Mnogi se že kar obračajo na vodstvo, ker vedo, da bodo tu dobili dobre in sposobne moči. Včasih je toliko spraševanja, da zgleda, da je šola skoro nekaka posredovalnica za službe Iz te šole pa je izšlo tudi mnogo dobrih mater-gospodinj, ki so ravno na teh tečajih pridobile mnogo znanja. Da bi se šola še izpopolnila, imajo v načrtu, da bodo nastavili v šolo še eno pomožno moč za kleklanje. V šoli sem našel prav lične copatke, jutranje halje in vsa mogoča ročna dela. Ker pošiljajo mnogi starši dekleta v to šolo tudi v mnogih primerih zgolj zaradi tega, da dekleta zaposle in da izrabijo mladostni čas za praktično zanje v gospodinjstvu, ki dekletu vedno služi, je vodstvo zlasti letos posvetilo vso pozornost povezanosti med domom in šolo, tako da je ta šola tudi vzgojnega pomena. Uslužbenke imajo svoje prostore Ob tej priliki naj omenimo, da imajo uslužbenke Železničarske menze posebne prostore v zadružnem domu. Človek je kar vesel, ko najde tudi v našem mestu ljudi, ko priznajo delovnemu človeku pravico in upoštevajo njihovo delo. Uslužbenke stanujejo v čistih sobah, kar bi si lahko ogledale tiste mestne gospodinje, pri katerih morajo prenočevati služkinje po temnih kotičkih, v kuhinji ali celo v kopalnicah, četudi imajo same več praznih sob. Pa še o Osrednjem zavodu Kakor v gospodinjskih šolah, tako dobe dekleta tudi na Osrednjem zavodu mnogo praktič- nostne zgodovine. Sedem let, od 1889—1896, je obiskoval glasbeno šolo in konzervatorij, kjer je obogatil tudi z glasbeno umetnostjo ter si ustvaril temelje za nadaljnje glasbeno delo. Služboval je pri višjih sodiščih na Dunaju in v Ljubljani m bil tudi višji deželni sodnik. Za rednega profesorja na ljubljanskem vseučilišču je bil imenovan 27. januarja. V letih 1926-27 je bil dekan pravne fakultete, v letu 1921-22 pa vseučiliški rektor. Poleg številnih njegovih glasbenih in drugih kulturnih del je pomembna tudi razprava o rimskem pravu, ki je izšla v priročniku rimskega prava, ki ga je izdala Mohorjeva družba. Skupno s prof. dr. Korošcem je napisal pokojni tudi učbenik rimskega prava, ki ie bil sinteza njegovega dela. Mnogo se je udejstvoval tudi kot urednik glasbenega lista »Novi akordi«. Zaradi njegovih zaslug in delavnosti je bil imenovan pri ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti za člana naše najvišje kulturne ustanove in bil njen prvi generalni tajnik. Pokojnega znanstvenika, ki ima razvoj našega vseučilišča, pa tudi za razvoj naše znanosti in umetnosti toliko zaslug, bodo pokopali jutri v četrtek ob pol 5. popoldne pri Sv. Križu. Njegovo truplo leži v kapelici sv. Andreja na Zalah. Ohranimo ga v častnem spominu!! nega znanja. Osrednji zavod v Ljubljani je državna ustanova, zato je obisk brezplačen. O pomenu te šole ni potrebno govoriti. Kolike važnosti in kolikega pomena je ta zavod, dokazuje visoko število gojenk, ki presega vsako leto število 200. Svoje prostore ima zavod v Jegličevem domu na Novem trgu. Tudi ta zavod ima pretesne prostore za veliko število gojenk Ker so na razpolago le tri učilnice, so morali razdeliti pouk na tri oddelke tako, da obiskujejo zavod nekatere gojenke dopoldne, ostale pa popoldne. Tudi ta zavod obiskuje večina deklet iz družin drž. uslužbencev. Tudi tu so najbolj častno zastopana dekleta iz železničarskih družin. Zanimivo je, da obiskujejo nekatera dekleta ta zavod več let in se vadijo vezenja, kleklanja in mreže-nja. Največ se jih posveti vezenju, vsako leto navadno od 200 gojenk 150, Tekom večletnega obiskovanja tega zavoda si dekleta zelo izpopolnijo znanje, da si s to izobrazbo mnogo pomagajo, pomagajo pa tudi staršem, ki dobe zato zanje družinske doklade. Nekatera dekleta si napravijo tekom let na zavodu kar cele bale tako, da je ta šola priprava za zakon — no — saj za nekatere. Pri vezenju se nauče vezanja perila, namiznih prtov, posteljnih pregrinjal, pestrih narodnih ornamentov in tudi obleke. Tu se navadijo tudi pletenja nogavic, jopic, rokavic do najnovejših in najenostavnejših puloverjev v norveškimi vzorci ter druge volnene izdelke. V oddelku za mreženje se nauče izdelovanja vseh mogočih vrst zaves, ličnih prtičkov za cvetlična stojala in mnoga lepa druga ročna dela. Pri kleklanju izvršujejo cerkvena oblačila, vložke za posteljno perilo in namizne prtičke z različnimi čipkami itd! Vsa ta skrbno in vzorno izgotovljenea ročna dela razstavijo na zavodu vsako leto ob koncu šolskega leta. Da zavod v polni meri vrši svoje poslanstvo, dokazujejo laskave pohvale o delih, ki jih je zavod razstavil tudi v inozemstvu, zlasti v Nemčiji in v Italiji. Novo obrtno delo Cas nas uči tudi štednje. Pred leti gospo(dinjf in tudi moški niso posvečali kake pozoj^n’*11 krpanju nogavic. Ko so bile strgane, pa so stare zavrgli in kupili nove. Le žene so nosile .npjiavice k Bati, da so jim »vpletli« zanke, če so se , pretrgale. Danes je drugače. Če greš po mestu, vidiš že v marsikateri trgovini napis »Tu krpamo nogavice«. In mnogo deklet je dobilo zaslužek ravno pri tem delu. V Kopitarjevi ulici je odprla letos poseben lokal gospa Lada Debeljak. Tu zakrpajo mesečno že nad 2.500 parov nogavic. Za krpanje in vple-tenje zank imajo v lokalu 4 posebne stroje, ki jih je napravil sam strojnik Debeljak. Umrla nam je na|a ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, svakinja, tašča, gospa Dobnikar Alojzija roj. Lavrič v torek, 1. septembra, po dolgi bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pokopali jo bomo v četrtek, 3. septembra 1942, Ob 16 z Zal, iz kapele sv. Krištofa k Sv. Križu. Ljubljana, dne 1. septembra 7942. Žalujoči: Franjo, sin; Justina, sinaha; Justica, vnukinja, in sorodstvo _ 8. S. van Dyne: 25 ZAGONETNA SMRT KRIMINALNI ROMAN GOSPODA BENSOvA Pfyfe sl je popravil z vso vestnostjo brke in si s kazalcem podprl lice, kakor stari človek, ki se nekam zamisli. »Vaše vprašanje, gospod Markham«, je spregovoril slednjič kot nekam prisiljeno, »me prepričuje, da gre za nekaj, o čemer rajši ne bi govoril. Ubogi Alvin, kot še toliko drugih poštenjakov, je imel... kako naj se izrazim?,... neko slabo lastnost, kar se tiče nežnega spola. Treba je pomisliti,« je nadaljeval čez nekaj časa, »da Alvin po svoji zunanjosti ženskam ni bil prikupen.« (Dobil sem vtis, da je Pfyfe v tem oziru popolnoma drugače sodil o Bensonu). »Zavedal se je te svoje napake in izid tega jo bil... Upam, da razumete mojo zadrego, kako naj se o tem izrazim, da bi bilo bolj prav, toda dejstvo je, da se je Alvin držal čudnih metod pri svojih odnošajih z ženskami, metod, ki se jih niti Vi niit jaz ne bi nakdar posluževali. Bile so to, — žal mi je, da moram tako reči, ne preveč brezhibne niti preveč nežne metode.« »In kaj mislite, ali je mogoče, da je katera od žensk, ki se je Benson do njih tako vedel, zapletena v umor?« je vprašal Markham. »Tega ravno ne morem reči, toda žiti s smrtjo. Razumeli boste, zakaj se izogibam, da bi Vam to povedal, toda prošnja je bila izražena ob navzočnosti drugih.« »Ob kakšni priliki?« »Pri neki mali zabavi, ki sem jo na žalost priredil jaz,« je obžaloval Pfyfe. In kdo je bil tisti človek?« je vprašal Markham vljudno, a odločno. »Stotnik Philip Leacock. Toda upam, da me ne boste vprašali za ime tiste ženske. »Ne bo treba,« mu je zagotovil Markham. »Rad pa bi videl, če mi stvar popišete nekoliko bol natančno.« Pfyfe je vdano privolil. »Alvin je bil zelo zaljubljen v tisto žensko in ji je izkazoval dostfkrat pozornost, ki ni bila, morem reči, ravno preveč na mestu. Stotniku Leacocku to ni bilo všeč. Med zabavo, ki sem bil nanjo povabil tudi Alvina, sta se nekaj s|x>rekla in padle so ostre in celo prostaške besede. Morda je bilo malo pre-’eč vina, kajti navadno se je v družbi zelo dostojno vedel. Dejstvo je, da se je stotnik razvnel in zahteval od Alvina, da mora s tisto gospodično prenehati, sicer da bo plačal to z življenjem verjetneje se je kak moški le zanjo za- Celo samokres je potegnil.« ninial in je imel tudi vzrok Alvinu gro-l »Je bil to navaden samokres, ali av- tomatična pištola?« je brž vprašal He-ath. Pfyfe se je nasmehnil Markhamu, narednika pa ni niti pogledal. »Če sem dejal samokres, sem se zmotil, oprostite mi. Ni bil to samokres. Mislim, da je bila avtomatična pištola, kakršne ima vojska, toda razumeli boste, nisem jo dobro videl.« »Rekli ste, da so bili navzoči še drugi.« »Nekaj mojih povabljencev je bilo celo prav blizu,« je pripomnil Pfyfe, »ne bi Vam pa mogel povedati njihovih imen. Malo važnosti sem pripisoval prošnji in kar nisem mogel verjeti, ko sem bral o smrti ubogega Alvina. Pozneje pa sem si poklical v spomin tisti dogodek, in sem premišljeval sam pri sebi, če ne bi bilo morda primerno, spregovoriti takoj o njem z upravnikom. »Poznate slučajno polkovnika Ostran-derja?« ga je skoraj na uho vprašal Vanče, ki se mu je ves čas med tem razgovorom videlo, da se silno dolgočasi. Pfyfe ga je pomeril od nog do glave in odgovoril z zadržanim glasom: »Da, priznam.« »Je bil polkovnik Ostrander tudi na tisti vaši zabavi?« je vprašal Vanče ves meden. »Kolikor se zdaj spomnim, mislim, da je bil,« je odvrnil Pfyfe in naguban-čil čelo kot človek, ki mu kaj ne gre v glavo. Toda Vanče se je spet obrnil in dalje gledal raztreseno skozi okno. Čeprav je bil Pfyfe sicer zgovoren človek, vendar se je tisti trenutek zde- lo, da nima ničesar več pripomniti. Vedno znova mu je beseda uhajala nazaj na razgovor o stotniku Leacocku in kljub njegovim zgovornim ugovorom je bilo jasno, da ^ pripisuje tisti grožnji dosti večjo važnost, kakor pa jo je bil hotel. Markham ga je zasliševal nad eno uro, izvlekel pa ni iz njega nič posebnega. Ko je Pfyfe vstal, da bi odšel, je Vanče nehal gledati skozi okno ter mu dejal: »Zdaj, ko ste v New Yorku, kamor po nesrečnem naključju niste mogli priti prej, pričakujem, da boste tu ostali, dokler preiskava ne bo končana. Pfyfejeva premišljena tn običajna mirnost se je spremenila v začudenje. Odvrnil je, kakor bi imel jezik namazan, čeprav ni imel namena, če hočemo reči po pravici. »Zelo prav bi bilo, če bi mogli svoje stvari tako urediti, da bi lahko ostali tu — je prigovarja lMarkham, ki morda ne bi bil silil v to, če se ne bi zavedal, da bo Vanceju tako bolj prav. P(yle je nekaj časa kolebal, potem pa se vdal: »Gotovo ostanem tu. Kadar me boste potrebovali, me lahko najdete v Ausoniji.« Sam smeh ga je bil, ko je odhajal, toda ta njegov smeh je bil samo na ustnicah. Čim je odšel, se je Vanče obrnil k Markhamu in dejal zaničljivo: »Lep hinavec je to.< »Če hočeš reči, da je lažnjivec,« je pripomnil Markham, »potem nisva istega mnenja. Mislim, da je tista zgodba o stotnikovih grožnjah popolnoma resnična.« »No. to pač. Toda, kako razumljivo se m ie zdelo, da nisi vztrajal pri tem, naj pove ime tiste gospodične, gospodične St. Clairove! Res, pravi starodavni kavalir ti je to.« »Kavalir ali ne,« se je oglasil Heath nestrpno, »prinesel nam je lepe novice.« Tudi Markhamu se je zdelo, da je tisto, kar je povedal Pfyfe, spravilo Leacocka v še resnejši položaj. »Dal bom poklicati stotnika v svoj urad. da ga zaslišim,« je nato pripomnil. Takoj potem je prišel major Benson in Markham ga je povabil, naj malo prisede. »Pravkar sem videl Pfyfeja, da je stopil v avtomobil,« je spregovoril major, ko se je vsedel. »Domnevam, da sto ga zaslišali v zvezi z Alvinovo smrtjo. Vam ie kaj važnega povedal?« »Upam, da,< je odgovoril Markhara ljubeznivo. »Toda, kaj sem že mislil, vam je kaj znanega o nekem stotniku Leacocku, gospod major?« Major Beusoti je presenečeno pogledal Markhama in dejal: »Niste tega vedeli? Leacock je bil eden od stotnikov pri mojem polku. Odličen dečko. Poznal je Alvina dosti dobro, toda imel sem vtis, da se nista pre-več razumela... A vi ga gotovo ne nameravate spravljati v kakšno zvezo s tem zločinom... Markham ni odgovoril, pač pa je cez nekaj časa vprašal: »Ste bili morda slučajno tudi Vi na tjsti zabavi, ki jo je bil Pfyfe priredil oni večer, ko je stotnik grozil Vašemu bratu?« Nevihta je bila včeraj odvrnjena od mesta Ljubljana, 2. septembra. Letošnji avgust je v svoji drugi polovici zaznamoval visoko valovanje dnevne temperature, prav tako pa je dosegel zračni pritisk rekordno visoko stanje. Sploh je letošnji av-8ust zapisal razne vremenske rekorde in nenavadnosti. Naj jih na kratko navedemo! ... Zadnji avgust nam je v slovo zagodel z veliko vročino, kajti dosežen je bil za ta čas nenavadno visok maksimum +32.2° C. Tako visoka dnevna temperatura je bila v tem poletju dosežena edino še 10. julija. Značilno pa je, da je v juliju po tej visoki vročini, ko je bilo neizrečeno soparno, nastala drugi dan huda nevihta. Sličen pojav je nastal tudi po zadnjem avgustu. Včeraj 1. septembra je bilo malce manj soparno, toda vročina je še vedno pritiskala. Takole okoli 16 so se začeli na horizontu premikati in vrteti v nižji plasti kopičasti in siv-kastobeli oblaki, v višji plasti pa temnosivi in raztrgano široki oblaki. Severovzhod proti Kamniku je bil ves zatemnjen, prav tako in še bolj je bil z deževnimi oblaki prepleten jugozapad in jugovzhod. Le zapadna stran proti vrhniškim hribom je bila čista in jasna. Oblaki so se vrteli okoli mesta in vsak trenutek je človek pričakoval, da se bo pojavila huda nevihta. Po Gorenjskem je močno deževalo, prav tako v severovzhodnem delu proti Litiji in na Dolenjskem. V mestu in najbližji okolici je zapihal močan veter, ki je metal z drevja že posušeno in ovenelo listje in dvigal po uli- cah prah v zrak. Padlo pa je pozneje le nekaj kapljic, da je bila Ljubljana le malce pomočena. Val nevihte je bil od mesta odvr-njen in se je raztegnil v severno in južno stran. Omenili smo že avgustov temperaturni rekord. Temperaturna krivulja pa nam pokaže, da je bil avgusta zaznamovan prav nizek maksimum. Tako je bila 14. avgusta zaznamovana nizka dnevna temperatura z +16.6° C. Od tega dne pa se je dnevna temperatura z malimi presledki dvigala kvišku in je dosegla kulmi-nacijo prav zadnjega avgusta. Tudi jutranja minimalna temperatura nam pokaže za avgust zanimivo sliko. Zelo nizka jutranja temperatura je bila zaznamovana dne 9. vgusta z +8° C. Dne 4. avgusta pa je bila zelo visoka, ko je toplomer zjutraj že pokazal + 16°, dnevni maksimum pa je bil ta dan za 10 stopinj višji. Avgust je bil v pogledu deževnih dni tudi letos izjemen. V 8 deževnih dneh je padlo le 34.8 mm dežja, ko je za Ljubljano na podlagi 50 letnih vremenskih opazovanj izračunan mesečni padavinski povpreenik na 144 mm, torej smo letos avgusta imeli dobro tretjino dežja manj, kakor bi ga nam drugače lahko naklonilo nebo. Med vsemi meseci je bil letos avgust poleg januarja najrevnejši na mokroti. Januar je zaznamoval še manj, namreč v 13 dneh samo 33.7 mm Vsi znaki kažejo, da bo drugače lepo vreme trajalo še nekaj dni. Davi je bila nad Barjem sila nizka in gosta megla. (-c) Dosedanji naročniki »Slovenčeve knjižnice«! Obnovite takoj naročnino na II. letnik,.Slovenčeve knjižnice"! V drugi letnik te lepe družinske zbirke knjig so uvrščeni številni najboljši domači in tuji napeti romani in povesti svetovnega slovesa. Vsaka knjiga stane le 6 Lir. V polplatno vezana 13 Lir, v celoplatno vezana pa 20 Lir V naslednjih dneh bodo dosedanji naročniki, ki imajo naročnino na I. letnik knjižnice v redu plačano dobili v dar prelepo knjigo ..VELIKI, BEll MOLK“ ki je za vse tiskana na boljšem papirju. — Vsak kdor nam pridobi 5 novih naročnikov na II. letnik, bo dobival sam vso zbirko zastonj. Naročite se že v naslednjih dneh na prelepo zbirko knjig „Siov. kn jižnice*‘! II. letnik ^Slovenčeve knjižnice* naročite kar z dopisnico na „Upravo Slov. knjižnice'*, Kopitarjeva 6, Ljubljana ali pa pri naših podružnicah oziroma pri zastopnikih I Športni drobiž V Revalu sta se pred nedavnim pomerili nogometni enajstorici Litve in Estonske. Gledalcev je bilo 15.000. Litvanci so bili mnogo boljši in so odločili tekmo z rezultatom 8:1 v svojo korist. Pri nedeljski veliki kolesarski dirki okrog Vrbskega jezera na 100 km . progi je prepričevalno zmagal Kitzsteiner v času 2 uri 36 minut in 12 sekund. Znani norveški lahkoatlet Charles Hoff je zdaj spet začel nastopati, potem ko se je dvajset te;že ni več udejstvoval na športnem polju. Pri .zadnjem atletskem tekmovanju je kljub 42 letom 'š0ftgal-v Bkoku 8 palico. Skočil je 3.50 m. Za > |W*Ia"je8a svetovnega prvaka je tudi ta znamka lepa, če upoštevamo njegova leta. Tudi dunajski klubi so začeli že svoj jesenski prvenstveni ples. Razpredelnica kaže, po prvem kolu, da je na prvem mestu, zaradi najboljše razlike v golih, Rapid. Slede mu: Vienna, Wiener Sportklub, VAC, Wacker, Austria, RSG Wien, Florisdorfer AC, Admira, FC Wien in Sturm Graz. Pavel Samson-Korner je bil po prvi svetovin vojni nemški boskarski prvak v poltežki kategoriji, pozneje pa še v težki. Pred nekaj dnevi se je pri neki prometni nesreči prebil lobanjo in je zaradi te hude poškodbe umrl v 55 letu starosti. Poklicni boksar je postal v Ameriki, ko je prišel tja, da si služi kruh v novem delu sveta. Od 11. do 13. septembra bodo v Berlinu nastopili hrvaški teniški igralci protj najboljšim nemškim igralcem. Za Hrvate bodo nastopili že znani igralci: Pallada, Mitič, Branovič itd. Tekma bo na športnem prostoru Blau-Weissa. Le malo je vesjetno, da bodo Hrvatje uspeli proti Nemcem, ki so že letošnje leto dokazali, da so v prav dobri formi. Kot je že znano bodo nemški lahkoatleti nastopili v septembru v Oslu, kjer se bodo pomerili v velikih mednarodnih lahkoatletskih tekmah še z drugimi odličnimi tekmovalci. Mimogrede se bodo oglasili tudi v Stbckholmu, kjer bodo nastopili proti domačim atletom. Da so madžarski lahkoatletski tekmovalci v dobri formi kažejo nedavni rezultati. Tako je tekel na progi 110 m čez zapreke Hidas le 14.8, v daljino je skočil Vermes 7.37 m, na progi 100 m pa je zmagal Tima v času 10,9. S štajerskega ■j Marija Ocvirk. V Celju je umrla hčerka ugledne družine iz vojniške okolice 33 letna Marija Ocvirk. Vse njeno življenje je bilo delo in trpljenje, zato jo je Bog tako zgodaj poplačal s poslednjo žrtvijo —; s smrtjo; pokojna Marija je bila poleg svoje setre Lojzke med najvzornejšimi in pridnimi prosvetnimi delavkami v vojniški župniji, domačim pa tudi v oporo. Danes je bMa v kapelici v zavetišču'sv. Jožefa za pokojno Marijo sv. maša zadušnica, ki jo je bral g. Šketa. Svojcem, zlasti pa njenemu bratu cand. inž.- g. Ocvirk Milanu izrekamo ob izgubi naše iskreno sožalje. V Mariboru je umrl ključavničar drž. železnic Avgust Pavlin. Pri Cmureku pri Radgoni se je smrtno ponesrečil živinozdravnik Franc Grosič. EIAR - Radio Ljabljans Sreda, 2. septembra 1942-XX. — 13.15 Po- ročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.25 Pesmi za vse okuse — vodi dirigent SegurLni — 14 Poročila v italijanščini — »» j? Koncert komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijanec — 14.45 Poročila v slovenščini - 17.15 Prenos iz Siene. Koncert 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Polke in mazurke — 20 Napoved casa. Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi — 20.45 Novi orkester vodi dirigent Frag-na — 21.20 Koncert violinista Karla Rupla (pri klavirju Bojen Adamič) _ 21.50 Komorna glasba — 22.10 Koncert godbe na pihala, vodi dirigent Storaci — 22.45 Poročila v italijanščini. V začetku septembra bodo na Dunaju priredili velike kolesarske krožne dirke, na katere so povabili tudi tuje tekmovalce. Po prijavah sodeč, bo to tekmovanje dalo dobre rezultate, saj so se prijavili že številni odlični dirkači. Pri švedskem amaterskem cestnem prvenstvu je, kot smo že na kratko omenili, zmagal Anders-son. Za 150 km dolgo progo je rabil 4:07;59,2. Tik za njim mu je sledil rojak Hary Jansson in pa dosedanji prvak na tej progi Sven Johansson. Razpust občinske uprave v Dev. Mariji v Polju ♦ Smatrajoč za potrebno, da se razreši redna uprava občine Devica Marija v Polju in da se imenuje izredni komisar, je Visoki komisar po zaslišanju Tajnika Zveze bojevniških fašijev v Ljubljani glede na 4. člen Ducejevega odloka z dne 17. maja 1941/XIX. odredil: Čl. 1. Redna občinska uprava v Devici Mariji v Polju je razpuščena. Čl. 2. Za izrednega komisarja občine je bil imenovan Cesaro Giuseppe. Okrajni komisar za Ljubljansko okolico je pooblaščen, da izvede ta odlok. Ljubljana, 1. septembra 1942/XX. Visoki Komisar Emilio Grazioli. Postavitev organizacij biv. jugosi. vojnih invalidov pod nadzorstvo Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednji odlok: Vse organizacije bivših jugoslovanskih vojnih invalidov v Ljubljanski pokrajini, ki so bile z naredbo z dne 20. aprila 1941-XIX št. 2 izločene iz prejšnje osrednje jugoslovanske organizacije, se postavljajo pod nadzorstvo Visokega komisarja, ki ga bo izvrševal po svojem odposlancu. Komisarjev odposlanec ima nalogo nadzorovati delovanje in imovino združenja, poslovanje pokrajinskega odbora in krajevnih odborov ter predložiti nova pravila za enotno organizacijo z nazivom Združenje vojnih invalidov Ljubljanske pokrajine. Postavitev pod nadzorstvo se razteza tudi na organizacijo ruskih vojnih invalidov, obstoječo v Ljubljanski pokrajini. Za komisarjevega odposlanca se imenuje podpolkovnik Josip Bramo. Brezplačna zdravniška služba avtoambulance Visoki komisariat obvešča prebivalstvo, da bo splošna zdravstvena avtoambulanca vršila brezplačno zdravniško službo v mesecu septembru v zavodu Lichtenturn, Ambrožev trg. Kakor znano, ima ta ustanova zobozdranvi-ški, očesni, rentgenski in interni oddelek, oddelek za otroške bolezni ter oddelek za bolezni v ušesu, nosu in grlu. Zdravljenja potrebni se lahko prijavijo na omenjenem mestu vse dni v mesecu septembru, izvzemši ob nedeljah od 8 do 12 in od 15.30 do 17.30. Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Ljubljana liittedar Danes, sreda, 2. septembra: Štelan, kr. Četrtek 3. septembra: Doroteja, d. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 mr. Komotar, Vič, Tržaška cesta. Šola Glasbene Matice sprejema gojence v svo jo glasbeno šolo še jutri in pojutrišnjem, dnevni od 9.—12 iu od 15—17. Starše opozarjamo in pro simo, da pravočasno vpišejo svoje otroke. Prvi koncert nove sezone 1942-43 bo v petek dne 11. t. m. ob pol 7 zvečer v veliki filharmc nični dvorani. Koncertiral bo violinski virtuo Karlo Rupel s sodelovanjem pianistke Zore Zar nikove. Na koncert že danes opozarjamo. Vse pe drobnosti bomo objavili v prihodnjih dneh. Nakazila za sladkor in maščobe za mese september bodo dobili vsi trgovci v sobi št. f mestnega preskrbovalnega urada po naslednjem razporedu: današnjo sredo 2, t. m. trgovci z začetnicama K in L, v četrtek 3. t. m. z začetnica mi N do O, v petek 4. t. m. z začetnicami P d S. v soboto 5. t. m. z začetnicami S do 2, v po nedeljek 7. t. m. z začetnicami A do F in \ torek 8. t. m. bodo dobili nakazila trgovci z začetnicami O do J. Hkrati morajo iste dni trgov: i oddati odrezke nakaznic za mesec avgust za sladkor, maščobe, milo in krompir po že znanih navodilih. Za september bo vsak upravičenec r svojo živilsko nakaznico dobil 300 gramov pres nega masla in 1 del olja. Seznami davčnih osnov akad. slikarjev, aka ' kiparjev, književnikov, zasebnih učiteljev, gla? benikov, godcev, informacijskih pisarn, mešetar jev, zakotnih pisarjev, obč. notarjev, babic te pavšalistov III. skupine: autoizvoščkov, snažilcc oken, konjaštev, komisionarjev in manjših prevoznikov bodo razgrnjeni med uradnimi urami d vštetega 23, septembra v vratarjevi sobi na m*, gistratu. « Ljubljansko gledališče Sreda, 2. sept. Ob 17.30 »Človek, ki je videl smrt Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota, 5. sejft. Ob 17.30 »Zaljubljena žena«. Iz ven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Nedelja, 6. sept. Ob 14 »Vdova Rošlinka«. Izve" Znižane cene od 10 lir navzdol. — Ob 17.: . »Mali lord«. Izven. Znižane cene od 10 li navzdol. »Človek, ki je videl smrt« je komedija romur skega dramatika Viktorja Eftimija. V njej pisat?1 duhovito ironizira provincialno življenje, njegov majhnost in nepomembnost. V ta mir zanese pt tepuh razburjenje in konflikte. Nasprotje pied nje govo in meščansko miselnostjo ustvarja temelj z koncept zapleta. Igrajo: Cesar, Jan, Gabrijelčič? va, Simčičeva, VI. Skrbinšek, Raztresen. Režij inž. arh. Bojan Stupica. Predstava v sredo v Dri mi ob 17.30. Cene zelo znižane, od 10 lir navzdol AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJUBLANI naznanja žalostno vest, da je po dolgoletni in težki bolezni umrl njen redni član in prvi generalni sekretar, gospod dr. Gregor Krek redni profesor na univerzi Zaslužnemu članu in odličnemu znanstveniku bo Akademija ohranila trajen, časten, hvaležen spomin. V Ljubl jani, dne 1. septembra 1942. v. HEISER 88 Zdravnik gre križem svet Spominjam se še, ko smo bili nekoč nad jasnimi in globokimi vodami, pa je Forbes začutil v roki močen sunek. Obrnil sem se in pogledal čez krov ter mu rekel: »Ali ste ujeli morskega ostriža?« Tudi on se je nagnil ter odvrnil: »Motite se. Gre za rdečega »snapper- ja«. Pozorno sem opazoval in vztrajal pri svoji domnevi. Medtem pa je For-pes navijal vrvico na škripec in ko je plen dospel na površje, sva se spogledala z zmagoslavjem v očeh: na enem trnku je namreč visel morski ostriž, na drugem pa rdeči »snapper«. Na svojih potovanjih po otočjih sem odkril mnogo vodnih predelov, ki s° bili prav bogati z ribami, zato sem generalu \Voodu bil lahko vodnik. Nekega dne v letu 1924. sva križarila po morju blizu Ano Reefn ob zahodni obali Mindora. Po lepem ju-tru je nastopila velika morska tišina. Končno se je vrvic« generalovega trnka jela počasi gibati. Sedel sem spet na blazinice ter rekel: . »General, mislim, da ni vredno, da “i jo potegnil na dan. Ne more biti Bog ve kaj, ko pa tako slabo v?leče.< »E, kdo pa vel« je mirno vztrajal. »Lahko, da je dolga in tenka ribat, ki plava proti nam, p« se zato posebno ne upira.« Medtem pa je navil skoraj vso vrvico, jaz pa sem bil že pripravljen z ribjim bodalom, nato je sledil prav krepek sunek, ki je odvil precejšen klobčič vrvice, preden je napetost popustila. »Ujel sem večjo ribo, kakor vi mislite!« je general zmagoslavno vzkliknil. »Ne bo sile.« sem mti odvrnil. Začel je snet vleči in navijati na kolešček, dokler se ni nabrala skoraj vsa vrvica in V6ak trenutek sva pričakovala, da bova zagledala ribo. Nenadoma se je vretence začelo besno vrteti in vrvica je rezala gladino kakor ladijski kljun, voda pa se je močno penila. »Zdaj pa bosie priznali, da sem ujel debelo ribo,« se je ponašal general, medtem ko je zaman skušal zadrževati natezovanje: vrvica se je odvijala do skrajne dolžine kakih štiri sto metrov. \Yoodu «o oči žarele v zmagoslavnem veselju. Spet se je lotil svojega napornega posla, a vretence se je vrtelo in škripalo, tako da je naposled izgubil vse, kar si je bil z muko pridobil. S svojim plenom se je boril kar celo uro, dokler m bita riba toliko zdelana, da jo je lahko spravil v bližino mojega bodala. Gledal sem v prosojno vodo ter uzrl skoraj tri metre dolgega morskega psa, ki je še zmeraj ovtepal. Prebodel sem ga in potegnila sva ga počasi na krov. »General,« sem odločno dejal, »ta pa zatrdno ni tista riba, ki je bila na trnku, ko ste začutili prvi sunek. »Prav gotovo, da je bila,« je vztrajal. »No bova videla,« sem odvrnil ter nekega mornarja zaprosil za nož. Prerezal sem morskega psa ter našel v njem meter dolgo morsko lo-kardo. General se je malo začudil, a se še zmeraj zadovoljno smehljal. »Še več bom trdil,« sem rekel. »Niti tale lokarda m bila prva na trnku.« »Kar nadaljujte kolikor se vam ljubi,« je dejal Wood. Prerezal sem še 'lokardo in v njej našel majhnega, pikčastega »lapu lapu«, ki je bil dolg kakih 25 centimetrov in imel trnek zapičen v gobcu. še baron Miinchhausen bi tej zgodbi težko kaj dodal. Bil sem toliko previden, da sem generala Wooda spravil do tega. da je podpisal potrdilo o resničnosti tega dogodka in da ga je šp podkrepil z velikim filipinskim uradnim pečatom Domačini so bili tako spretni ve- ščaki v ribjem lovu, da so v tem prekašali vse, kar so zahodnjaki kdaj iznašli. »Amerikanci mislite, da ste dobri športniki,« so mi večkrat dejali, »ne veste pa niti tega, kakšne ribe lovite. Mi imamo muhast okus, samo določene ribje vrste nam gredo v slast.« Zlasti mladeniči so mi z vso vnemo pokazali, kako prideš ribam do živega. Proti večeru se je cela gruča odpravila s čolnom na vesla proti številnim čerem v bližini obale. Kadar so opazili, da se v globini gibljejo ribe. si je eden izmed mladeničev nadel vodne naočnike, ki so se tesno prilegali očesnim votlinam in bile krepko pritrjeni na glavo z jermena. Ko se je tako dobro opremil za jasen razgled v vodi, se je spustil v globino ter mirno plaval med ribami, ki niso bile videti zaradi tega prav nič vznemirjene. Voda je bila prosojna, tako da -em lahko s čolna opazoval, kaj se je v globini dogajalo. Domačin si je med ribami izbral na pogled najlepšo, jo nalahno pogladil po trebuhu ter se z roko bližal njeni glavi. Nato ji je z urno kretnjo porinil prst v štrge ter svoj plen naglo potegnil za seboj, t^e so bili tovariši z ribo zadovoljni, so jo vzeli na krov. sicer pa s- je mladenič ponovno spustil v globino ter si poiskal drugo. Manj spretni ribiči so imeli sulice z zavito ostjo, na kateio so ribe nabadali. Resnično prijetno pa je bilo, kadar sem šel s samoanskim poglavarjem Fau Mui Na lovit »bonita«. Vkrcali smo se na njegov poseben čoln, ki je | bil trdno grajen, da je lahko nosil j veliko težo te živali. Na' čoln je bil | starec hudo ponosen. Lesni deli so bili i povezani z obroči, presledki pa so bili I zadelani s svincem in smolo, (j1!) krnu j in strnu je bila pokrila, ob straneh pa ,so bili pritrjeni posebni količki, ki so ’ pričali o lastnikovi poglavarski časti. Vesla je podedoval po starem očetu. Vrv za lov »bonita« je bila pritrjena na upogljivem bambusovem drogu, ki je bil trdno vsajen sredi čolna. Trnek pa je bil iz želvovine. Ko sem bil v Beki (Benggi), sem videl ogromno fidžijanskega ljudstva, ki se je lotilo zanimivega lov« z rokami. Ob oseki, ko je bila voda okrog priljubljenih čeri le še za čevelj visoka. sta se dve skupini po petnajst mož razvrstili na dveh mestih, ki sia bili oddaljeni druga od druge za kako miljo. Bili so razporejeni v enakih presledkih ter obrnjeni proti čeri. Stali so ob vrvi iz trsnih vitic, ki je bila nekako pol milje dolga. Nato sta se skupin; počasi približevali druga drugi. Medtem se je vsak mož z eno i roko držal vrvi, v drugi pa je .me) | palico, s katero je drezal po morskem Ionu. fako so čedalje tesnili prostor v obliki črke »V« ter ribe, ki niso — j kar je n n polj čudno — trd -kušale smukniti mimo nph nazaj, naganjali * * uastivljeue mreža. Bodoči italijanski življenjski prostor kakor ga je razložil ugledni italijanski časnikar Gayda Znani italijanski časnikar Virginio Gayda je te dni določno povedal, kako si Italija predstavlja svoj bodoči življenjski prostor, oziroma njegov obseg. Med poglavitnimi zahtevami, ki jih ima danes Italija, so: 1. Svoboda Italije na Sredozemlju. 2. Prost izhod na svetovna morja. 3. Velike rodovitne kolonialne posesti, na katerih bi se naselil tisti del italijanskega prebivalstva, ki ne bi imel doma v Italiji prostora, in kjer bi lahko proizvajali potrebne življenjske potrebščine. 4. Prosto razpolaganje z industrijskimi surovinami, možnost nadaljnega industrijskega razvoja ter ureditev poljedelskih področij. Pod svobodo Italije na Sredozemlju Gayda razume predvsem to, da se Anglija prežene s Sredozemskega prostora, da Italija spet uveljavi svojo oblast nad Korziko, Dalmacijo in Malto, I kajti — tako pripominja Gayda — to so kraji, ki so že v prejšnjih časih spadali na področje italijanskega zaščitnega pasu. K svobodi na Sredozemlju spada tudi prost izhod skozi Gibraltar in skozi Sueški prekop, ki sta doslej Italiji zapirala pot na svetovna morja. Vzpostaviti se mora dalje znova celotni italijanski imperij v Vzhodni Afriki. K temu je treba potem prišteti še italijanske posesti v Severni Afriki. Te posesti si je Italija pošteno priborila v vojni leta 1911-12, a Anglija in Francija sta jih ji vzeli. K tem pesestim — nadaljuje Gayda — spada dalje še svet okrog Čadskega jezera, kakor tudi sedanja britanska kronska kolonija Nigerija, vse ozemlje med Libijo in Atlantiskim oceanom pa mora čisto naravno postati gospodarsko in politično vplivno področje Italije ter se mora pridružiti italijanskim kolonialnim posestim. Velika čezsaharska železnica bi lahko vzdrževala zvezo med posameznimi italijanskimi afriškimi kolonijami in bi jih v gospodar skem in upravnem oziru združevala. Središče sovjetske petrolejske industrije v nevarnosti Nekaj zanesljivih podatkov o nekdanji in sedanji ruski petrolejski proizvodnji pod Kavkazom in drugod Znano je, da je središče sovjetske petrolejske proizvodnje Kavkaz, tisti kos bogate zemlje med Črnim in Kaspiškim morjem, ki zanj prav zdaj divjajo siloviti boji med Nemci in njihovimi zavezniki na eni, ter Sovjeti na drugi strani. Zadnja leta Rusi izkoriščajo v vedno večji meri tudi petrolejske vrelce ob Volgi, na Uralu in področju Embe, vendar so vsi ti petrolejski vrelci v primeri s tistimi na Kavkazu le postranskega pomena. Odkar so Rusi izgubili petrolejski vod, ki drži od Groznega in je po njem dobivala ukrajinska industrija zadostne količine pogonskega sredstva, lahko prepeljavajo petrolej samo še po Kaspiškem morju do Astrahama ob Volginem izlivu ter ga potem odpremlja v ostale industrijske predele Sovjetske Rusije. Čim se bo nemškim in zavezniškim četam posrečilo osvojiti in očistiti vse ozemlje med Azovskim in Kaspiškim morjem, se bo to z drugimi besedami reklo, da so Rusi odrezani od svojih glavnih petrolejskih vrelcev. Že zdaj so sovjetske težave pri oskrbovanju s petrolejem znatne. Treba je imeti pred očmi zlasti naslednje dejstvo — piše madžarski strokovnjak v eni zadnjih številk budimpeštanskega >Pester Loyda«: Plovba po Volgi in njenih pritokih je možna le v poletnih meseoih, tako da morajo Rusi že zdaj misliti'na to, da bodo prepeljali preko Kaspiškega morja in Volge tolikšne količine petroleja, da ga bo tudi za tiste, mesece, ko ne bo mogoče misliti na kak ladijski prevoz, dovolj v zalogi. Najstarejša in najbogatejša ruska petrolejska nahajališča v Kavkazu so v sovjetski republiki Aserbejdžan. Odkril jih je švedski inženir Robert Nobel ki se je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja podal v Baku po naročilu svojega brata Alfreda &ofyela, ki si je pozneje pridobil svetovni sloves zaradi iznajdbe dinamita in zaradi svojih prizadevanj za mir med narodi. Tja se je podal z 9 Hčerke so mi vse povedale. Ti si pravi rešitelj, zato govoril« Medvešček se je kralju lepo priklonil in dejal: »Zaslužila sta, da bi vaju vrgel v globoko ječo, kakor sta vidva mene hotela; k sreči pa sem bil previden in namesto mene sta vrgla le skalo na dno jame. — Jaz pa sem medtem rešil še celo zakleto mesto, ki bi ga sicer ne bil. Zato te naj, o kralj, prosita milosti: moja želja pa je, da naj ostaneta pri življenju.« Severovzhodni Kavkaz (Grozni) 654 8 Kubansko področje (Majkop) 236 3 Področje Emba 1171 14 Volga - Ural 2704 31 Sreduja Azija, 812 9 Sahalin 318 4 Področje Volga — Ural je torej znatno bogatejše na petroleju kakor pa pokrajina okrog Bakuja. Če pa vzamemo vso kavkaško področje skupaj (Baku, Grozni, Majkop in Georgijo), vidimo, da je na tem področju kar 42 odstotkov vseh sovjetskih petrolejskih zalog. Približno 75 odstotkov vse sedanje resnične proizvodnje petroleja pa odpade na Kavkaz, medtem računajo resnično proizvodnjo na področju Volga — Ural na 7 milijonov ton ali na 15% celotne proizvodnje. V vojno gospodarskem oziru obstoji za Sovjete neka prednost v .tem, da je petrolej, ki ga pridobivajo na tem področju, dober tudi za letala. Tak čisti petrolej morajo sicer uvažati iz Amerike. Težave pri pridobivanju petroleja Pri pridobivanju petroleja pa je seveda treba premagati velike težave, kajti tla tu niso takšna, kakor na primer pri Bakuju in v Georgiji sploh, pač pa prevladuje tu povečini trda živa skala. Poleg tega pa petrolej s področja Volga — Ural vsebuje tudi 1 do 3% žvepla in so zaradi tega potrebne posebne čistilne naprave. Leta 1939 so na področju »drugega Bakuja« 61.600 krat za poskus navrtati zemljo, na 125.300 mestih pa so dejansko že črpali petrolej iz tal. Očividno so torej Rusi že pred nekaj leti slutili, da se bodo morda morali v kratkem odpovedati svojim bogatim zalogam petroleja na Kavkazu — kon4uh tl _ Me. tečna naročnina U lil. M tao*em*tvo 13 Ul - Uredništvo, K.opttarJ«»a a Lic« »Lil - l)pra»a. Kopitarja« ulica k. Ljubljana - Telefon Me*. 40-01 d« «0-05 - Podružnica No.« meato