Fhe oldest and most;
popular slovenian newspaper in united states o« america,
ŠTEV. (No.) 218.
amerikanski Slovenec
PRVJ SLOVENSKI UST V AMERIKI.
Gftolot Zm rmra |a narod — z« pravico in reuric« — md boja: lo maftf!
ceasilo slo« katoe. delavstva X ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu, — li E družbe 5v, mohorja m chicag1
in zapadne slovanske zveze v denver, colorado«
najstarejši IN NAJBOLJ PRILJUKLJF-If SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH V DRŽAVAH AMERIŠKIH.
CHICAGO, ILL., SREDA, 10. NOVEMBRA — WEDNESDAY, NOVEMBER 10, 1926.
letnik XXXV,
--I	--—------^--------
BIVŠI GRŠKI KRALJ PORAZEN; REPUBLIKANCI SO Z VELIKO VEČINO ZMAGALI NA VOLIŠČIH. — VO-LIVNI DAN POTEKEL MIRNO. — GRŠKO LJUDSTVO ZADOVOLJNO Z IZIDOM VOLITEV.
SPREVODNIKA KRALJIČINEGA VLAKA.
Rim, Italija. — Iz Aten je Prišlo semkaj poročilo, da so Pri volitvah n.a Grškem, ki so se vršile v nedeljo, sijajno zmagali republikanci. Domalega tri četrtine glasov je bilo oddanih za republiko, rojalisti so dobili ostale glasove. Bivši grški kralj, ki je za trdno upal, da hoče ljudstvo zopet monarhijo in njega nazaj kot kralja, je čakal v Bukareštu na izid volitev, in na glas ljudstva, ki ga bo pozval naj se vrne. Dočakal je pa le — poraz, ljudstvo je hotelo ljudovlado in jo zopet dobilo, bkrog prestola se hode pa še dalje vil.a pajčevina.
Venezelos im^ mnogo pri-stašov, ki so ga podpirali pri volitvah. V svoji kampanji so zatrjevali, da se bo začela pod vlado republike nova doba za procvit dežele. Ko so bile volitve končane, je ljudstvo korakalo po ulicah in javno kazalo zadovoljnost, da so volitve izpadle ugodno za republikance.
Na dan volitev ni prišlo nikjer do izgredov, povsod je bil mir.
VIHAR NA FILIPINAH.
Vremenska katastrofa, ki je divjala nad Filipinam, je zahtevala več človeških žrtev, kakor je to bilo prvotno poročano.
SAARSKA KOTLINA NAPREDUJE. .
Ljudstvo v saarski kotlini je zopet zadovoljno. — Tu-kajšni domačini več ne sovražijo Francoze. — Jekleni kartel pripomogel do sprave.
Saarbruecken.—Ko so Francozi zasedli to ozemlje, je nastalo med domačini — Nemci, veliko sovraštvo do vsiljivca — Francoza. Deset let je to sovraštvo trajalo, sedaj pa polagoma prehaja v prijateljstvo. To pa zato, ker Nemci nimajo danes v tem kraju nobenega vzroka biti nezadovoljni. Bolje se jim godi, kakor pa bratom v Reichu. Tukaj pi brezposelnosti — paarska kotlina napreduje.
Še vedno pa vlada tukaj komisija, katero je določila liga. predsednik komisije je Kanadčan, kar je domačinom veliko bolj po volji, kakor pa preje ko je bil Francoz. Največ je pa Pripomoglo do sprave to, ker je Nemčija pridružila jekle-fiemujrustu, kar veliko pomaga k napredku saarske kotline.
so se magnati Francije in Nemčije združili, ker je tako v 'Mihovem interesu, tudi navad-110 ljudstvo obojega naroda ni-^a vzroka, da bi se sovražilo.
-o-
pRiprave za distelacijo
izginile.
Peoria, 111. — V državnem skladišču v Peoria je nakopiče-110 kotličkov in raznovrstnih ^aprav za kuhanje žganja, ka-so zaplenili prohibicijski ^ženti na svojih pohodih. Nekemu neznanemu "munšajnar-je na najbrž manjkalo ta-J^'h naprav za razširjenje svoje obrti" in se je zatekel tam je. Poročajo, da je izgini* jz skladišča kotličkov in aznih^ delov, ki se potrebujejo Pri kuhi in namakanju, v vred->°sti $6000. Za tatovi nimajo "obenega sledu.
Manila, P. I. — Dvesto oseb je utonilo in okrog dvesto jih še pogrešajo — žrtve strahovitega viharja, ki je divjal, najhujše nad Batangos provinco. Sodijo, da je vseh mrtvih približno 300. Škoda je zelo velika, veliko je družin brez strehe. Ameriški letalci so bili takoj poslani s potrebščinami za tisoče prizadetih.
Poročilo pravi, da je to ena največjih tozadevnih katastrof na Filipinah, kar jih pomnijo. Manila ni bilo prav nič prizadeto, dasi je bil en del otoka Luzon strašno prizadet od viharja in poplave.
Pomožna akcija je takoj storila svojo dolžnost in preskrbela živeža za begunce, ki so rešili le golo življenje. Natovo-rili so vlak z živežem — '500 vreč riža, pa tudi z obleko. Z istim vlakom je tudi Rdeči Križ prispel z zdravili in slič-nimi potrebščinami.
-o-
DURKIN JE HOTEL POBEGNITI IZ JEČE.
Chicago, 111. — Martin J. Durkin, ki je radi umora in tatvine avtomobilov v ječi, je imel v svoji postelji v okrajni ječi skrito žago, s katero je nameraval prežagati omrežje in pobegniti.
Ko je Durkin pogrešal predmet, ki bi mu bil prinesel svobodo, je postal divji. Trgal je modroc in spustil vodo, da je tekla po celici. Le s težavo so ga ukrotili.
Durkin je obsojen na 35 let ječe, katero bo presedel v državni, ječi v Jolietu. To mu pa nikakor ne gre v glavo, da bi prišel na svobodo šele takrat, ko bo že starček s sivimi lasmi. Zato je pa hotel kazen sam skrajšati in jo popihati. Svojo nakano je pa izdal nekemu tovarišu — jetniku, slišal je pa menda še nekdo drugi. Posledica je bila, da so preiskali njegovo celico in našli žago skrito v vznožju postelje. Poleg 35. let za umor zveznega agenta, ako bo dočakal, bo moral tudi odsedeti dvakrat po 5 let, toraj skupno deset let v Atlanta jetnišnici za tatvino avtomobilov.
KRIŽEM SVETA.
—	Fairmont, Minn. — A.O< Campbell, "steeplejack", ki je bil znan daleč na okrog kot drzen plezalec po visokih poslopjih ali dimnikih, je postal žrtev poklica, ko se je dimnik, na katerem je delal sesedel skupaj.
—	Washington, D.,C. — Edmund Budnitz, prohibicijski administrator za državo Maryland, je predložil svojo ostavko.
—	Michigan pity, Ind. — W. S. Mack, star 2« let iz So. Chicago, je bil tukaj zasačen, ko je prehitro vozil avto v pijanem stanju in je tudi imel pri sebi žganje. Zagovarjati se bo moral pri sodišču.
—	New York, N. Y. — Har-' ry F. Broyles, kino igralec, toži filmsko podjetje — Famous-Lasky, za odškodnino v znesku $250,000. Broyles je pri izde-ljavi nekega filma zadobil težke poškodbe.
—	San Salvador, Salvador. — Tukaj so koncem minulega tedna občutili silne potresne sunke. Mnogo hiš je bilo po-j škodovanih .lzcalco ognjenik, ja začel bruhati lavo, cela po-] krajina je bila odeta v gost dim.
—	Milwaukee, Wis. —Lloyd Probasco, star 21 let, iz Woodbine, la., pomožni inženjer Radio Cast korporacije, je pri napeljavi žice padel z dimnika z visočine 2^5 čevljev. J3il je na mestu mrtev.
—	New York, N. N. — Trije otroci so našli žalostno smrt v plamenu, ko je ogenj uničil enostropno hišo v Amaganset, L. I. Otroci so bili sami doma, najstarejši star 3 leta. Kako je nastal ogenj, nihče ne ve.
—	Fort Smith, Ark. — W. Christi, je v hipni blaznosti u-strelil svojo svakinjo in svojo ženo, nakar je še sebi pognal kroglo v glavo in tudi bil na mestu mrtev.	i
-o-
VELIK OGENJ V CANTON; 50 MRTVIH.
Hongkong, Kitajsko, t- V East Garden, Canton, je v'poslopju, kjer so stanovartja stavkujočih, izbruhnil ogenj; 50 oseb je prišlo ob življenje.
-o-
AVSTRIJSKA GROFICA ZAROČENA S ČRNCEM.
Dunaj, Avstrija. — Ameriški tenorist, Roland Hayes, črnec, ki je postal ljubljenec na Dunaju radi njegovega glasu, se je zaročil z grofico Collore-do, ki izhaja iz stai-e avstrijske plemitaške rodbine. Grofica se je nedavno ločila od svojega soproga, da bo lahko poročila črnca.
-o-
KARE TRČILE SKUPAJ; 14 RANJENIH.
Chicago, 111. — V nedeljo večer sta na Milwaukee Ave. in Division cesti skupaj trčila dva voza poulične .železnice. Potniki v obeh karah so se silno prestrašili, trinajst jih je bilo lahko in eden težko ranjen. Obe kari sta skočili s tira. Gasilci so prišli na pomoč iri spravili vozova zopet na tir. -o-
Prijatelji in somišljeniki kaj bot< storili v zaključni jubilejni kampanj: za "Am. Slovenca?"

TRTNA IZVANREDNOST IN ZNAMENITOST V MARIBORU. — TEŽKA NESREČA ZADELA ZNANEGA MO-STARSKEGA ŠPORTNIKA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI.
Zvrnil se je, a roka mu je ostala tna aparatu in je gorela s plamenom. Na njegov krik so prihiteli delavci toda nihče se ga ui upal dotakniti. Tako je ostal "nesrečni mladenič v najstrašnejših bolečinah celih 20 minut, dokler roka ni popolnoma zgorela in so ostanki padli na tla. Šele tedaj so ga prijeli in prenesli v bolnišnico, kjer ga je v par urah smrt rešila strašnih bolečin.
Na sliki vidimo sprevodnika, ki sta na posebnem vlaku, s katerim se vozi rumunska kraljica Marija na njeni turi po Ameriki. Od leve na desno: L. W. Elli6tt, v službi že 40 let, in A. S. Macies, ki tudi že služi kot sprevodnik 38 let.
WILLIAMSON OKRAJ ZOPET POZORIŠČE BOJA.
GARIBALDI ZATRJUJE, DA JElREPUBLIKANEC."
stavka železničarjev v kanadi.
Montreal, Que. — Kanadski železničarji, člani Brotherhood of Railway .Trainman in Order of Railway Conductors, so vladi predložili svoje zahteve po višji plači, katera jim je pa bila odklonjena. Vršilo se bo glasovanje članov, katerega rezultat bo najbrž — stavka.
— Minneapolis, Minn. — Robert M. Ankeny, star 61 let, poslovodja trgovine na debelo, se je pri igri golf, mrtev zgrudil na tla. Vzrok, srčna hiba.
Dva moža sta padla smrtno zadeta od strelov iz strojnic na ulici v Colp. — Župan mesta ustreljen. — Tisti, ki po-znajo napadalce, molčijo.
Marion, 111. — V Williams okraju, kakor znano, vlada že dolgo časa veliko sovraštvo med raznimi političnimi skupinami. In vse to radi korit pri raznih uradih. Tako tudi zdaj poročajo,, da sta padla dva moža, zadeta od strelov iz strojnice, in to na ulici v mestu Colp. Padla sta kot žrtvi političnega nasprotstva.
Zupan Jeff Stone in načelnik policije John Keith sta sedela v kavarni "Blue Goose" v Colp, ko ju nekdo pokliče na telefon in jima svetuje naj se odpeljeta k Peter Salinu, ki ima obcestno gostilno ne daleč | od mesta. Jedva, da sta sedla v avto, ko pridrvijo mimo štirje avtomobili iz katerih so tam se nahajajoči začeli streljati s strojnicami. Stone je padel po tleh zadet od več krogel. Kei-thu je pa eden izmed napadalcev rekel, naj se umakne, njega ne iščejo, a vendar je tudi dobil strel v roko, ki pa ni nšvaren. Ko je John Milrov, prijatelj župana slišal strele, je takoj prihitel Stone-ju na pomoč, zadela ga je pa ista u-soda. Zadet od več krogel se je zgrudil mrtev na tla. Takoj po napadu so se napadalci odpeljali proti Carterville.
Poročilo pravi, da nekateri poznajo napadalce, a varovati morajo lastno kožo, zato se jih ne upajo izdati. Policija je na delu, upa, da.se ji bo posrečilo izslediti napadalce.
potres v santa ana.
Santa Ana, Gal. — V nedeljo so tukaj in po drugih mestih Orange okraja občutili lahke potresne sunke. Tresle so se šipe, škode niso povzročili.
Garibaldi pravi, da je z denarjev fašistov bojeval se proti njimi. — Tudi od Mussolini-ja je Garibaldi prejemal denar, kar je povedal svojemu bratu.
Pariz, Francija. — Polkovnik Ricciotti Garibaldi, katerega so v Franciji aretirali kot zarotnika, se je drugi dan zasliševanja še bolj zapletal v mreže — ter svoje dobro ime, mesto opral, še bolj umazal. Rekel je, da je prejel denar od Mussolinija, italijanskega pre-mierja. To je izpovedal svojemu mlajšemu bratu, Sante Ga-ribaldiju, ki ga je prišel obiskati v ječo. Pristavil pa je, da je ta denar porabil v proti-fa-šigfcovske namene, rekel je tudi, da on ni igral dvojne vloge, temveč je še vedno le nasprotnik fašistov. Vse to bom dokazal, ko bo čas zato. Tako je govoril svojemu bratu, ob navzočnosti tajnih policistov. Ko je odhajal brat iz ječe, je rekel, da je trdno prepričan, da je njegov brat Ricciotti nedolžen.
Dunaj, Avstrija. — Od tukaj poročajo, da je Emilio Bordrero nameraval predavati o fašizmu, in sicer pod pokroviteljstvom Kultur bunda. 150 oseb je bilo navzočih, ko se je predavanje začelo, ^ed vdele-ženci je bil tudi navzoč jugoslovanski poslanik. Komaj pa je odprl predavatelj usta, že so se slišali živžgi, in kar je najbolj žaljivo za Italijane — mijavkanje. Slišalo se je Vpitje: "Doli z Mussolinijem! Pojdi domu s tvojo črno srajco."
Policija je seveda že radi lepšega aretirala par kolovodij, večina je pa.odšla iz dvorane prostovoljno. Policija je spremljala "predavatelja" do njegovega stanovanja.
o-
t.
Po vsej ameriški Sloveniji gre glas: le "Am. Slovenec" je za nas! Zakaj bi ne bil tudi za tvojega prijatelja(co)? Nagovori guUjo), da si ga naroči!
Vinska trta s 4000 grozdi.
V	Maribpru v Vojašniški u-lici ob Dravi ima mizarski mojster J. Kolarič starodavno hišo, ko'je deli so gotovo iz časov, ko je bil Maribor obdan z obzidjem kot obrambo pred sovražnikom. Nekako na sredini hiše v pritličju je še danes globok studenec, ki je pa zaprt s kame-nito ploščo, ker ima hiša vodovod. Od zadaj za to hišo se vidijo danes zazidani sledovi podzemeljskega hodnika, k^ je vodil svoj čas proti cerkvi sv. Alojzija na Glavnemu trjju.— Pred to starodavno in zgodovinsko znamenito hišo je, bog-zna koliko let stara vinska trta, ki rodi črnino. Letos, ko je splošno ena najbolj slabih vinskih letin, kar jo pomnijo, je na tej Kolaričevi trti 4000 lepo razvitih in popolnoma dozorelih grozdov. Mariborčani hodijo gledat to trtno izvanrednost in znamenitost.
-o-
Roparski napad.
V	pondeljek, 18.. oktobra se je vračal z rajhenburškega sejma posestnik iz'Razteza Janez Slivšek okrog 7. ure zvečer domov. Malo pred vasjo Raztez je ob robu gozda skočil neznan ropar s samokresom v roki proti Slivšku ter zaklical: "Denar sem!" in ga obenem že ustrelil V prsa. Še enkrat je ustrelil s samokresom, končno pa je začel tolči Slivška s samokresom po glavi. Spravil ga je deloma v nezavest in mu med tem vzel listnico. V listnici je imel Slivšek okrog 5000 dinarjev, katere je dobil tisti dan na sejmu za vole. Strele iz samokresa so slišali ljudje v bližnji vasi ter so hitro stekli na kraj nesreče. Našli so Slivška vsega krvavega in prestrašenega, da niti ni mogel spregovoriti. Spravili so ga na voz in ga odpeljali na njegov dom. Pozneje je prišel zopet k zavesti, začel govoriti in povedal je svoj doživljaj. Še v isti noči je bil previden s sv. zakramenti, vendar pa se je njegovo stanje sedaj izboljšalo in je upati, da ostane pri življenju. Orožništvo pridno zasleduje zločinca.
-rO-
Splav obtičal v sredini Drave.
Ker je Drava sedaj izvanred-no plitva, je obtičal na skali v sredini Drave pri Kamnici v nedeljo, 17. oktobra popoldne splav kapelskega posestnika g. Vraberja. Splav je bil velik ter težak in naložen z drvami. Splavarji so se mučili z.dviganjem celo nedeljo popoldne, celo noč in v pondeljek pred-poldne. Nesreče sicer ni bilo nobene, a vendar trpi posestnik precejšnjo škodo.
--o-
Roka mu je zgorela.
Znani mladi športnik Strahi-nja-Sarajic v Most^ru je dne 16. oktobra iz radovednosti stopil v prostor za stroje tamkajšnje tobačne tovarne. Začel je pregledovati naprave. Pri tem je prišel v stik s 6000 voltov močnim električnim tokom. —
Iz novomeške okolice pišejo:
Dasi smo imeli ob trgatvi jasne dni, naši ljudje niso bili jasnih, veselih obrazov v vinogradih, zakaj trgatev se je še slabše obnesla, kakor smo si mislili. Vinska letina ni ne po količini, ne po kakovosti taka, da bi je bili veseli. Za jabolka-, ki smo jih cele vagone izvozili, smo dobili več kakor bi nam i vrgel jabolčnik. Modri gospodarji skušajo sveže sadje spraviti v denar in ga ne presajo več toliko, ko prejšnja leta. — Hruške pa nekaj suše, nekaj sprešajo za domačo pijačo. Kostanja je precej in je še dosti lep, orehi so pa bolj drobni. V gozdu vse preveč poje sekira. A hoja ne zraste v enem letu kakor pšenica. Nastale bodo' goličave na mestu današnjih temnih gozdov. To je rakova' pot v narodnem gospodarstvu. Tudi bukovi gozdi so nekam bolj žalostni. Nagla izpremem-ba temperature zadnjo zimo je povzročila, da so pokala debla. Lubje je odstopilo in tako je šla bukev za bukvijo. Ljudje jih sekajo, saj drugega jim ne kaže, ker bi se itak prejalislej posušile.
-o-
Razbojnik obsojen na 71 let ječe.
V Prizrenu je bil znani razbojnik Zejem Muri obsojen za vse svoje zločine na 71 let težke ječe. Po zakonu bo odsedel samo 20 let. Zejem je bil obenem obsojen, da izplača 300,000 dinarjev sirotam in vdovam kot odškodnino za izgubljene hra-nitelje.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v Starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh le cenah:
500 Din ____________________$ 9.45
1,000 Din ......................$ 18.G0
2,500 Din ____________________$ 46.25
5,000 Din ......................$ 92.00
10,000 Din .................._..$ 183.00
loo' lir _________________________$ 4.75
200 lir _________________________$ 9.20
500 lir .........................$22.00
1000 lir-...........................$43.00
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah že vračunana.
Zaradi ne8talnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo.
Nakazila se izvršujejo po poŠti ali pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA. V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na:
zakrajsek & češar-:
455 W. 42nd ST.. NEW YORK. NX
"AMERIK,\NSKI SLOVENEC"
Amerikanski Slovenec
Fnri in najstarejši slovenski list ,	▼ Ameriki.
(■■-'■ Ustanovljen leta 1891.
.Izha.ia vsak dan razan nedelj, pon-deljkov in dnevov po praznikih.
I?daja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
Telefon: Canal 0098,
Naročnina:
Za celo leto ___________________
Za,pol leta____________
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto__________6.00
Za pol leta------------.--------3.00
..$5.00 2.50
Tke first and the oldest Slovenian newspaper in America.
Established 1891,
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays. "
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III.
'Phone: Canal 0098.
Subscriptions:
or one year____________'-------$5.00
'or half a year_______________2.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year_________6.00
For half a year------------3.00
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu Je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno ,ker s tem veliko pomagate listu.
Entered as second class matter November 10,-1925, at the post office
it Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879.
.....t 1 ' i,. i, .i i, '.., i
Nikola Pašič in vodstvo države.
Pod tem naslovom je prinesel te dni ljubljanski N. D. zanimiv članek o Nikoli Pašiču, bivšemu dolgoletnemu državnemu voditelju Srbije, kakor tudi večletnemu ministrskemu predsedniku sedanje Jugoslavije. Članek je zanimiv zato, ker, natančno karakterizira Pašiča in njegovo samozaljubljenost, katera se prav rada pojavlja pri večih in mislijo, da so sam^ vse in da bi se brez njih svet podrl. To je bilo opaziti že tudi med nami ameriškimi Slovenci.-Kar je pa nad vse pogrešilo in škodljivo splošnim ambicijam naroda. Ker vemo, da se številni, tudi ako nimajo več namena iti v staro domovino, živo zanimajo za politične in gospodarske razmere v domovini, prinašamo ta članek dobesedno v ponatisku. Glasi se:
"S povratkom Nikole Pašiča v Belgrad so zopet oživele govorice o njegovem poVratku na vlado. Zlasti pridno se lan-sirajo te vesti s strani raznih političnih premagancev, ki bi se mogli rešiti iz politične brezpomembnosti le še pod okriljem sive brade. Ti ljudje hočejo s historično osebnostjo prikriti svojo sedanjo mizerijo in ti ljudje bi hoteli zavreti ves razvoj Jugoslavije, samo da bi prišli zopet na vlado.
Postaviti na delo vlade Nikolo Pašiča, pa se pravi zavreti razvoj Jugoslavije. Kdo je Nikola Pašič? Tudi njegovi največji častilci morajo priznati, da je Nikola Pašič že historična osebah On je reprezentant predvojne Srbije, on'je reprezen-tant one misli, ki je osvobodila Srbijo. Danes pa to ne zadostuje, ker danes potrebujemo na čelu vlade moža, ki je reprezentant združenih Srbov, Hrvatov in Slovencev, danes moramo imeti na čelu vlade moža, ki bo znal razviti zmožnosti in sile vseh treh jugoslovanskih narodov zato, da osnuje še močnejšo Jugoslavijo, ki bo združevala vse Jugoslovane in ki bo vsled tega dominantna država na Balkanu.
Historične osebe gledajo samo nazaj, mi pa potrebujemo človeka, ki gleda naprej, ki vodi, ne pa samo reprezentira. Že itak smo preveč trpeli, ker smo vedno govorili le o osvobojen ju in o žrtvah, mesto da bi delali in si zboljšev.ali življenske prilike.^	v
Naši državi je potreben voditelj, ki razume novi duh časa, ne pa, ki zdihuje • po starih patriarhaličnih časih. Izkušnje vojne, to velikansko pridobitev ljudskega trpljenja, je treba izkoristiti in poskrbeti, da naša država ne bo samo svobodna, temveč tudi urejena v zmislu zahtev moderne demokracije. '
-Potreben nam je mož, ki more narod usposobiti za moderno tekmo narodov, ki ne trpi počasnosti, temveč ki se ne ustraši pred nobenim tempom življenja. Kako pa naj bo kos tej nalogi mož, čegar geslo je: Ima vremena. Da, ima vremena za ljudi, ki imajo vsega zadosti, ki so historične osdbe, ampak za naš narod, ki trpi na vseh koncih in krajih pomanjkanje, ni nobenega časa za čakanje.
Gradimo državo in potrebno nam je delo vseh, ki so sposobni, ki so kvalificirani. Kako pa naj tako delo ustvari mož, ki je hote ali nehote zaščita one porodice, ki misli, da je privilegirana in da ima samo ona pravico na prva mesta. Ali ne kriče do neba grehi uprave, ki jo je ta porodica postavila?
Proč s privilegiji in prosto pot sposobnim! Samo to sme biti geslo držav, ki se grade. Historične osebe pa takega gesla ne trpe. One zahtevajo kult svoje osebe in sposobnost ljudi cenijo po tem, kako se jim laskajo. Zato imamo tu ono zna-ho ožjo okolico, ki hoče z bizantstvom prikriti svoje slabosti, zato dvigajo ti ljudje na ščit historičnega Pašiča, da bi pod Okriljem njegove avtoritete vršili svoje vse prej ko lepe posle.
Historične osebe ne poznajo ne idej in ne programov. Njih oseba je ves program in njih oseba je vsa ideja. Ta program pa je bil močan in pravilen tedaj, ko so pričeli svojo politično karijero. Od tedaj do- danes pa je odletel od tega programa kos za kosom in končno ni ostalo drugo ko rutina boja, ko prazna strankarska taktika. Ta taktika pa vodi samo v partizan-stvo in tudi to smo v Jugoslaviji spoznali do dobra.
■gjB
ZOPET "LUŠTNOST" V CHI-CAGI.
Chicago, III.
Čudni ljudje smo tu ,v Chica-gi, preklemansko čudni. Razni dogodki kar drvijo mimo nas in ni ga peresa, ki bi malo zaškripalo in jih opisalo vsaj v glavnih potezah. Ne vem, kod se potika naš fant od fare? Men-
da se vendar kje ne ženi, da je na celi svet pozabil. Res bi ne bilo lepo od njega, da bi se kar na lepem izneveril klubu samcev.
Zadnjo sredo je bila zopet neka posebnost tu. Gledam in gledam, ako bo kdo kaj mignil in zinil o njej, a ker le ni nič, bom jaz nekoliko izpregovoril, da ta velevažni zgodovinski dogodek ne utone pozabljen. Pevsko društvo "Adrija," namreč njega pevke in pevci, s čistimi srebrnimi glasovi in močnimi kakor grom začetkom septembra, so priredili ta dan veliki bunco party v šolski dvorani.
Ko sem prvič to ime zaslišal, sem se kar zasmejal. V starem kraju smo namreč imenovali bunko kako prav nerodno punco, tukaj pa da so te "bunke" tako ponosne same nase, da pri-rede celo svoj lastni pardi. To si pa moram na vsak način o-gledati, sem dejal sam pri sebj. A bil je pri tem drugi križ, namreč vstopnino bi bilo treba plačati, a jaz imam pa že od nekdaj to dobro lastnost, da vedno želim dobiti something for nothing, z drugimi besedami, kakor bi vi ta žleht ljudje rekli, "stingy" sem. Saj so mi že zdavnaj očitali, da sem samo vsled tega prišel nag na svet, ker sem bil preskop, da bi potrošil par krajcarjev za srajco. Toda nič si ne storim iz tega, zato pa imam tudi vedno — prazen žep.	1
Študiral sem torej, kako bi na najlepši način prišel v dvorano. A žalibog, žalibog ni šlo. Komaj sem se pokazal pri vratih, že so bili trije okrog mene, Mr. Mike Kobal je bil najbolj nasilen in me je po dolgem trudu "preplavšal," da sem mu s tresočo se roko odrinil tistega pol dolarja.
A v dvorani pa sem bil končno vendar-le. Pogledam okrog sebe in začudil sem se. Kje pa so "bunke," tu so vendar sama luštkana, poskočna dekleta.
Le počakaj, Mike Kobal. Za tiket si me opeharil, zdaj mi pa še povej, kdaj pridejo bunke. "Kakšne bunke?" me začudeno vpraša. — "No, bunke, tiste, ki bodo imele tukaj pardi," sem odgovoril. — Zdaj bi bili vi
upati, da bo užitek velik, enako tudi udeležba. Zatorej že danes vabimo cenjeno občinstvo tudi iz sosednih naselbin, da naj ne pozabi na 25. novembra in nas pride posetit, kar bomo ob priliki vrnile.
Ena izmed članic dr. št. 156.
morali videti Majka. Kar za' trebuh se je držal in ni mogel j do sape priti. Menda se ni ^eč; tako smejal, odkar je v starem kraju zadel terno v loteriji. Ko si je malo opomogel, mi je dobrohotno razložil, da je to le igra, ki smo ji v starem kraju rekli kockanje. Zmajal sem z glavo, kajti nisem mogel umeti, v kaki zvezi naj bodo bunke s kockami. — Eh, pa drago ljudstvo, ti mi tudi oprosti, da sem tako zarobljen. Saj veš, "grin-horn" sem in angleščina ni bila rojena zame, ali pa jaz ne za angleščino. Kar sem si mogel zapomniti v teh dolgih letih kar sem tukaj, je wine — vin-ček, girl — punčka, in good time — dober cajt, kamor prištevam vse, od show-« za 10c do lumpanja celo noč. To je vsa moja angleščina in več tudi ne potrebujem. Kdor hoče z menoj govoriti, pa najsi bo-Ajriš ali pa niger, se naj slovensko nauči, saj sem se moral tudi. jaz.
Mr. Skala je dober komandant. Kakor je on rekel, tako se je zgodilo. Ako je rekel "Ena," so po vsi dvorani samo na "eno" gledali, enako, kadar je zakričal "dve" ali pa "šest." Le, ko je naznanil "sedem," so se mu pa vse glave naenkrat uprle: "Le-ta nam župani! ne bo."
Kdor ni sam igral, ampak le od strani gledal, je moral imeti krasen prizor. Dasi toliko ljudi, je bilo vendar vse tiho, vse je bulilo le pred se na mizico in,na tiste luknjice na kockah. Roke so se tresle, telesa so drgetala in le tu pa tam se je slišal kak pridušeni glas: "I" ali pa "E." Ko pa je zapela piščalka v ustih Mr. Skale, tedaj bi morali videti, s kako nješanimi čustvi so sprejeli igralci ta glas. "Pa glih samo za en point ste nas," se je slišalo od več strani. Enim so veselja žareli obrazi, drugi so pa v jezi stiskali pesti. Oh, ne morete si predstavljati, kako je strašansko nerodno, dolgo časa sedeti pri isti mizici, Enkrat se še prenese, toda dvakrat, ali celo trikrat — uf — iz kože bi skočil, tako sem bil nervozen. Toda kljub vsemu sem pa nekoliko sreče le imel. ■Nekoliko, pravim, kajti dosti je niti ne želim. Pravijo, kdor ima pri igri srečo, ima v ljubezni nesrečo — a sreča v ljubezni je pa vendar čez vse. Tako sem končno poštenim potom spravil skupaj celih enajst "pun-čev" na svoji karti, a na nepošteni način pa še tri druge, tako da jih je bilo skupaj 14. Da, na nepošteni način sem jih tudi!
CENEJŠA VODA.
Več pritiska—boljša postrežba.
Veliko važnosti se polaga inštalaciji vodnih meril (water meters) po odloku chicaškega mestnega sveta od 1. septembra 1925. — Glede na to je dal zastopnikom tiska komisar jasnih del Col. A. A. Sprague, ki je potrdil tozadevni načrt mestnemu inženjerju M1"' Johnu Ericsonu, sledečo izja-yo:
"Z ozirom na to, da se bo prišlo najhitreje do največje koristi od inštalacije vodnih meril, se je s tem delom pričelo tam, kjer so rekordi pokazali-' da se niijveč vode potrati.
V okrajih južno in vzhocln0 mestne meje ter severno in za* padno po 79. cesti in Yates Ave., kjer je bilo 9000 meri' inštaliranih, se je vodni pritisk zvišal od deset do petnajst funtov in deset milijonov galon vode, ki se jo je preje potratilo v temu okraju, je na razpolag0 ljudem, kateri preje niso mogl1 dobiti zadostno količino vOde.
Koristi od tega pa nimajo le tisti, ki žive v okraju, temveč tudi tisti, ki žive v bližini. Pa tudi vsled tega, ker se popravlja nedostatke, da ne puščajo cevi. Tisti, ki navadno ne porabijo veliko množino vode, b°* jdo, ko dobijo plačilni nalog za |Vodo, takoj opazili, da imajo zdaj manj vode za plačati, ka-.kor pa so jo imeli prčje. J Važno je tudi, kam se meril0 postavi, ker se mora vpoštevati-(da so manjši stroški in je varn° j Pred mrazom. Merila se navadilo postavljajo v kleti, kjer se je izkazalo, da je najbolji pr°" stor zato. Lastniku v kleti »e 'dela napotja. Tako delajo tudi z merili za elektriko in pli11' tudi mestu se to mora dovoliti" ,Umevno je, da bo vse delo tak0 izvršeno, da se pri tem ne b° popolnoma nič nadlegoval0 lastnika.
Gotovo bodo vsi prebivale1 jmesta sodelovali z mestom, da se pospeši s tem važnim in P0' trebnim delom.
Z AGITACIJSKEGA POTOVANJA.
Hibbing, Minn.
Do zadnjih časov se niseir mnogo oglašal. Vzroki so: Zelo zaposlen, ker drvim z moje liziko naprej in naprej, doklei je še polja kaj. Tega je pa vedno dosti, naj vam priča le en slučaj. Prve dni proglašenja zaključne jubilejne kampanje pošiljam 10 novih naročnikov. Od teh sem dobil 4 v eni hiši, pri Mr. Muhviču na Hibbingu. Obhajali so tukaj ravno od-hodnico rojaka Jože Čopa, kateri se odpravlja prihodnje dni v stari kraj. Bilo je vse židane volje-in po vzgledu gospodarja, so se tudi njegovi gosti naročili na list Am. Slovenec.
Pripomniti pa moram, da to ni samo moja zasluga, ampak Mr. Zajca, ki je že dolgo časa prej pot pripravljal Amer. Slovencu v to hišo.
Mr. Zaje je-naš lokalni zastopnik. Kdor pozna njegovo privlačno ljubeznivo besedo, se pač ne bo čudil, da sva imela tako lep uspeh. Že skoro tri leta potujem od hiše do hiše za katoliško časopisje, pa 4 nove v eni hiši še nisem imel sreče dobiti naenkrat.
Poslavljam se že od vas, dragi rojaki, ker v tem času pa Minnesota ni preveč privlačna.
Prav iskreno se zahvaljujem vsem zastopnikom in zastopnicam našega lista po Minnesoti za izkazane mi usluge, katerih sem bil v polni meri deležen. Bog plačaj tisočkrat!
Frank Kurnik, pot. zast.
-o-
GLAS IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA.
Chisholm, Minn.
Iz naše še dokaj lepe slovenske naselbine v severni Minnesoti prihajajo bolj redki dopisi ali poročila v javnost, akorav-no je vedno kaj poročati. Am. Slovenec prihaja v precejšnem številu na Chisholm. Toraj prihaja kot dober prijatelj v zelo velikem pomenu in je tudi vsekakor povsod in vedno z veseljem sprejet. Da pa ima tako uglajeno pot, moramo pa dati čast in priznanje neumorni delavki za katoliški tisk, to je naša zastopnica za to naselbino, Mrs. Barbara Globočnik. Kako ta žena pridno deluje za katoliško časopisje ve le oni, kateri zasleduje njeno delovanje. Zatorej čast ji!
Na društvenem polju KSKJ. tudi pridno delujemo, akorav-no so sedaj zelo slabi časi, namreč glede dela in se svet trumo-ma seli iz naselbin. Vendar pa vporabimo vsako priliko za pridobivanje novega članstva. — Tudi za zabave skrbimo. Tako je društvo sv. Ane št. 156 KSK. Jednote sklenilo, da priredi veselico z igro na Zahvalni dan, to je 25. novembra. "Čarovnica" je ime igre, katero namerava društvo vprizoriti. Igra sama na sebi je zelo lepa, povzeta iz priprostega kmetskega življenja, v tr^h dejanjih. — Vmes je vpleteno tudi lepo slovensko petje, katerega nekateri tako ljubimo.
Po igri bo prosta zabava in ples. Kaj bolj natančen program bo sledil pozneje. Naj še omenim, da vloge imajo najboljši igralci v rokah, torej je
PREJELI SMO
Družinsko Pratiko
ZA LETO 1927.
Letošnja pratika je j»" ko zanimiva. Vsebuje j®" ko zanimive opise in je ilustrovana z jako lepimi slikami. Ker smo jih prejeli le omejeno število, naj naročniki takoj sežejo p° njih, dokler je v zalogi. Stane s poštnino 25c. Naroča se pri:
KNJIGARNA
"AMER SLOVENEC" 1849 West 22nd Street, , Chicago, 111.
ŽENITEV.
(Dalje.)
Anučkin: Dovolite, da vprašam še nekaj! V kakšnem jeziku pa ste* se sporazumeli v Siciliji?
Ževakin: Naravno,'vse v francoskem?
Anučkin: Potemtakem govore vse gospo-dičnif francoski?
Žeivakin: Vse, kajpak. 34 dni smo živeli tam, ampak verjemite mi. ves čas niti besedice nismo slišali po ruski.
Anučkin: Ni besedice?
Ževakin: Ni besedice. Ne govorim o plemičih in drugih signorih. Vzemite preprostega kmeta, ki pači jezik, zdaj tako, zdaj tako, in recite mu: Daj bratec hleba, ne u-meje Vas. A recite mu po francosko: Doteci del pane ali portete vino, takoj razume, skoči ter točno prinese.
Jajčnik: Vredno si je ogledati to deželo
Sicilijo. Glejte, omenili ste kmeta, kaj pa, ali je širokopleč, kakor ruski kmet in orje po zemlji kakor on?
Ževakin: Tega ne morem reči. Nisem videl, ali orjejo ali ne. A kar se tiče noslanja, Vam povem, da tam ne nosljajo* samo tobak, ampak ga tudi žvečijo. Vožnja je tudi jako po ceni. Tam je skoraj povsod voda in povsod so gondole. Z nami so bili tudi angleški častniki. Iz početka je bilo prav čudno. Razumeli nismo drug drugega. Pozneje se je obrnilo na bolje. Pokažeš na steklenico ali na kozarec, takoj so vedeli, da je treba izpiti. Pa ti deneš pest na usta ter rečeš paf, paf, to znači zapaliti pipo. V treh dneh so se naši mornarji krasno razumeli z drugimi.
Jajčnik: Prezanimivo je, kakor vidim, življenje v tujih krajih. Veseli me, da sem se sešel s človekom, ki je mnogo potoval. Dovolite, s kom imam čast govoriti?
Ževakin: Ževakin, poročnik v pokoju. Dovolite, da tudi jaz pravim, s kom mi je čast?
Jajčnik: V službi eksekutorni Ivan Pav-lovič Jajčnik.
Ževakin (ki ni dobro slišal) : Da, sem že pojužinal, poti je še precej in vreme je nekaj hladno. Jajčnik, če je dobro napravljen, ljubim tudi jaz. Danes sem si pa že privoščil slanika z zemljo.
Jajčnik: Zdi se mi, da ste me napak razumeli! Jajčnik je moje ime.
Ževakin (se priklanja) : Ah, oprostite, malo gluh sem. Mislil sem res, da ste rekli jajčnik — no, to ni nič takega. Pri nas je imela skoro vsa tretja eskadra prav čudna imena/ n. pr. Krompirček, Piskgrček, Bati-na; eden lep fant praporščak se je pa pisal za — Luknjico. Pa kapitan ga je poklical: Pojdi sem Luknjica! In vselej se je pošalil ž njim: Eh, ti presneta Luknjica, ti! (Sliši
zvonec.—Tekla hiti preko sobe odpirat.)
Jajčnik: O, pozdravljena mamica!
Ževakin: Zdrava mi, kako je kaj dušica moja? (Pavza.)
Anučkin: Pozdravljam vas Tekla Iva-novna.
Tekla: Hvala vam, prijatelji, zdrava sem pa, zdrava. (Odpira vrata, zunaj se sliši: Ali je doma? Doma! Nato nekaj nerazumljivih besed, na katere Tekla jezno odgovarja.) Glej ga no, kakšen pa je?
6. prizor.
Isti, Kočkarov, Podkolesin in Tekla.
Kočkarov (Podkolesinu) : Samo korajža, nič drugega. (Se klanja zase.) Tu! Kaka množica, kaj to znači? Ali so ženini? (Dreza Teklo.) Odkod si pa zbobnala toliko kalinov? A? ...
Tekla (polglasno) : To niso kalini, to so pošteni ljudje.
Kočkarov (rtjej) : Izbrani gostje to niso.
Obleka vsaj ne kaže. *
Tekla: Pometaj pred svojim pragom, ,lL' brigaj se za moje stranke.
Kočkarov: Kaj ne, kupčija je kupčij11' živeti moramo vsi tako, oni tako, Tekla tako. (Zase.) Pa kaj dela sedaj? Ta vrat* drže v njeno spalnico. (Gre k vratom-) .
Tekla: Nesramnež, ali ti nismo pravil1' da se še oblači.
Kočkarov: Glej no, kaj pa je to taketf*1' samo pogledam, nič drugega. (Pogle'1'1 skozi ključavnico.)
Ževakin: Dovolite, da tudi jaz ustreže"1 svoji radovednosti.
Jajčnik: Dovolite tudi meni za treno*e.'
Kočkarov (gleda še dalje) : Nič se ne V di, gospoda, še razpoznati ni mogoče, ^ je tam belega; ali ženska ali blazina. (v*. stopijo k durim in poskušajo kukati sk0^ nje.) Pst, nekdo gre. (Vsi odskočij^ 0 vrat.)
Nove sile morajo na plan, če hočemo napredovati. Novih I, sil pa morajo dati samo novi ljudje, oni, ki so nosilci onega J ■ ljudskega gibanja, ki ga je ustvarila vojna. Historični ljudje'; pa so ljudje prejšnje dobe, ki ne morejo ustvariti razmaha novemu ljudskemu gibanju.
Nobena vlada v Jugoslaviji ni tako napačna ko ona, ki ji načeluje g. Nikola Pašič. Taka vlada mora mumificirati vse ■ naše javno življenje in biti v korist le onim, ki so zaigrali vsled svoje nesposobnosti in svojih grehov zaupanje naroda."
Idobil. Deklica mila, ki si pun-Jčala karte, nisem imel časa, 'sem bil vsled igre preveč razburjen, da bi gledal čegava si, a menda si Omerzlova. Le toliko vem, da si lepa in da si bila tudi zelo stroga. A niti tvoja lepota me ni omamila, niti tvoja strogost me ni oplašila, da bi te ne poskušal pregoljufati. In posrečilo se mi je, celo dvakrat se mi je posrečilo. Toda oprosti mi, to mi je pripomoglo do dobitka — in moški smo pa itak vsi enaki — goljufi. Tako sem prišel do 13 punčev. V skrbeh sem gledal na to nesrečno številko. Tu pa mi priskoči neki velikodušni dobrotnik na pomoč, ki pa želi ostati neimenovan, mi odstopi en svoj punč in me tako reši iz zadrege. 14 punčev torej, nekaj bo že.
In zdaj dobitki. Pri 18 pun-čih se je začelo. Vsi so se srečni žarečega obraza vračali z odra, kjer so prejeli svoje dobitke, zaslužene, ali pa tudi ne-zaslužene, saj nič ne garantiram, da ni še kdo drugi gol ju- ! fal, ne samo jaz.
Končno moje ime. Kar po- j skočil sem in že sem bil na odru. Gledam, gledam, nič za 1 me. Res je bilo tam dosti lepih ' reči, kakor n. pr. ženske pod-veznice, ženske hlačke, toda, saj veste, fant sem še, in ako bi kateri ponudil kaj takega za prezent, bi namesto zahvale Prejel najbrž kako mastno o-krog ušes.
Ko tako gledam, mi naenkrat obvise oči na neki škatljici. — "Garters, moške podveznice," veselo vzkliknem in že so bile v mojih rokah. Nisem bil vesel brez vzroka. Pred tremi meseci bi bil moral namreč že nove kupiti, toda povedal sem vam že, da sem "stingy" in^tako sem rajši stare s špago prevezal, samo da so še držale skupaj. In zdaj po dobim tukaj na tako lep način krasne nove "garters," židane in celo na dva knofa. Najrajši bi nosil hlače tako visoko privihane, da bi jih lahko pokazal vsem ljudem, tako sem jih vesel. O, hvala ti, Mike Kobal, iskreno ti hvala, da si mi prodal vstopnico in mi tako prišparal denar, ki bi ga moral izdati za nove podvez- , nice.
Raznovrstne dobitke so držali srečni udeleženci v rokah. Vsak je bil zadovoljen. Radoveden sem le, kaj bo Mrs.Skala ' napravila s svojim dobitkom. Veste, dobila je nekaj takega, da mi ni samo obraz, ampak celo lasje so mi postali rudeči, ko sem to videl. Bog pomagaj, kaj takega!	r
Ob koncu so se pbskušali ne-!, kateri podjetnejši zavrteti ob 1 zvokih klavirja, a ni bilo nič pravega zanimanja za to zaba-f^ vo. Vsak si je menda želel, dal bi prišel čim prej domov in se' v krogu svojih domačih radoval , nad stvarmi, ki jih je dobil.
Tudi jaz sem odšel, zadovoljen s svojim dobitkom jn zadovoljen tudi, da sem toliko pridobil na svojem znanju, da prihodnjič ne bom več zamenjaval bunke z bunco.
Tisti, ki je goljufal.
-o--j
Prijatelji in somišljeniki držite se', gesla: vsak naročnik naj pridobi enega', novega naročnika v zaključni jubilejni' kampanji!	1
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
J

Zapadna Slovanska
Zveza
DENVER, COLO.
! NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA
ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR:
| Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo. U'olo. i Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. | Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo, i Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. | Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. ,
NADZORNI ODBOR: Predsednik: Joseph Pritekel, 322 W. Northern Ave., Pueblo, Colo, i 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 5117 Emerson St., Denver, Colo.	j
POROTNI ODBOR: i Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah. [ 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Cleveland, O. I 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo.
URADNO GLASILO: i "Amerikanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav-» nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje z a sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške 1 nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-	,
[ gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo.	J
i Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru-	<
! štva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb.	j
Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa	< pojasnila in potrebne listine.
! SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!	I
IMENIK IN NASLOVI KRAJEVNIH DRUŠTEV Z. S. Z.
ZA LETO 1926.
VOLILNICA (BALLOT).
Nominirani člani za predsednika nadzornega odbora Z.S.Z.
(Volite samo enega kandidata in sicer naredite križ X v stirikotu poleg njegovega imena.) — Volitve trajajo do 17. novembra t. 1.
»
Joseph Pritekel, sedanji zač. preds. nadz. odb.....
John Jelenich
Frank Starginar .............................
Za drugega nadz. so nominirani (Volite samo za enega.) Mary Grum, sedanja zač. nadzornica ...........
Joe Mencin
Štev. 1. dr. sv. Martina, Denver, <Jolo. — Predsednik Joe Pavlakovicli, tajnik Geo. Pavlakovich, 4717 Grant Street, blagajnik Frank Tanko. Vsi v Denverju. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v dvorani slovenskih društev.
Štev. 3. dr. Slovan, Pueblo, Colo.—
Predsednik John Merliar, tajnik in bla-gojnik Joseph Pritekel, 322 W. Northern Ave. Vsi v Pueblo, Colo. Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v dvorani sv. Jožefa.
Štev. 4. dr. Zapadni Junaki, Midvale, Utah. — Predsednik Frank Ko-stelec, tajnik Joseph Percich, Box 288, blagajnik Dan Radovich. Seje se vrše vsakega 10. v mesecu v dvorani Dan Radovicha.
Štev. 5. dr. Planinski Bratje, Lead-trille, Colo. — Predsednik John Fajdi-ga, tajnik Joe Mohar, 330 W. 2nd St., blagajnik Frank Zaitz Jr. Seje se vrše vsakega' 11. v mesecu na 527 Elm St. Vsj v Leadville, Colo.
Štev. 6. dr. Zvon, Colorado Springs, Colo. — Predsednik Joe Kapsch, tajnik Michael ICapscli, 508 N. Spruce St., blagajnik Frank Klun. Seje se vrše vsakega 12. v mesecu v dvorani društva Zvon in društva Triglav SNPJ.
Štev. 7. dr. Sv. Rožnegavenca, Denver, Colo. — Predsednica Mary Grum, tajnica Josephine Maring, 4822 Washington St., blagajnica Mary Star. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Slovenskih društev.
Štev. 8. dr. Biser, Mulberry, Kans — Predsednik Joe Pillch, tajnik Sil-
, ko tretjo nedeljo v mesec
Štev. 20. dr. Planinke, Leadville, Colo. — Predsednica Julia Blatnik, tajnica Zalia Drobnich, 410 W. 3rd St., blagajnica Julia Blatnik. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Štev. 21. dr. Grintovec, Ely, Minn.— Predsednik Jacob Kunstelj, tajnik Frank Strbenk, Box 707, blagajnik Frank Strbenk. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Štev. 22. dr. Sv. Michaela, Tooele, Utah. — Predsednik Geo. Korlan, tajnik Frank Ambrose, Box 75, blagajnik Joseph A. Smith. Seje se vrše vsakega 5. v mesecu.
Štev. 23. dr. Cleveland, Cleveland, O. — Predsednik Frank Aupich, tajnik Joe Ponikvar, 1030 E.' 71st St., blagajnik Mike Svete. Seje se vrše vsakega 18. v mesecu v Narodnem domu.
Štev. 24. dr. Marija Pomagaj, Sali-da, Colo. — Predsednik John Šlcufca, tajnik Anton Gaber, 528 W. 2nd St., blagajnik John Horvat. Seje se vrše vsako 3. nedeljo v mesecu.
Štev. 25. dr. Napredni Slovenci, West Frankfort, 111. — Predsednik John Majdich, tajnik Joe Alieh, Box 32, blagajnik Joe Alich. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu pri Joe Alichu na John Majdičevem posestvu ob 2. uri popoldan.
Štev. 26. dr. Venček Vijolic, Cairn-brock, Pa. — Predsednik Jacob Melle, tajnik Frank Zorman, Box 193, blagajnik Louis Rudolph. Seje se vrše vsako drugo nedeljo V mesecu.
Štev. 27. dr. Združeni Slovenci, Thomas, W. Va. — Predsednik Frank Logar, tajnik JohnJ.urca, box 64, Coke-ton, W. Va., blagajnik John Kloboves. Seje se vrše vsako 1. nedeljo.
Štev. 28. dr. Vijolica, Pittsburg, Kans. — Predsednik Anton Stoers, tajnik Joe Bohoriči), R.F.D. 8, blagajnik Joe Bohorich. Vsi v Pittsburg, Kans. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Štev. 29. dr. Sv. Katarine, Cleveland, Ohio. — Predsednica Frances Ponikvar, tajnica. Florence Avpich, 1018 E. 63rd St., blagajnica Mary Tomažich. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem domu.
Štev. 30. dr. Gorski Junaki, Hiawatha, Utah. — Predsednik Jerry Benedict, tajnik Mike V. Gerbich, P.O. box 56, blagajnik Mike Dekleva.
Štev. 31. dr. Lilija, Scranton, Pa,— Predsednik Tolm Flis, tajnik Frank Vogrin, 239 Bush St., blagajnik John Oreshek. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v Ralph Kon^hni-kovih prostorih ob 2. uri popoldne.
Štev. 32. dr. "Washington," Cleveland, O.— Predsednik Anton Medved, tajnik Mike Svete, 1239 E. 175th St., blagajnik John Bolek. Vsi v Cleve-landu.
Štev. 33. dr. Sv. Cirila in Metoda, Chicago, 111. — Predsednik Leo Jnr-jovec, tajnik in blagajnik Peter Vidmar, 1849 W. 22 n d St. Seje se vrše vsako tretjo soboto v mesecu ob 8. uri zvečer.
Opomba:—Za slučaj, da je v Imeniku kak naslov ali ime, ali kaj drugega napačnega, blagovoli naj se naznaniti gl. tajniku Z.S.Z., da se to popravi.
LETOŠNJI PURANI CENEJŠI
Washington, D. C. — Na Zahvalni dan bo na marsikateri mizi pri družinah Strica Sama, puran. Na ta dan, ko s hvaležnim srcem dvigamo svoje oči proti nebu in se zahvaljujemo Bogu za zdravje' — sploh, za vse dobrote, ki nam jih skazuje, je že od nekdaj — iz časov naših pijonirjev, navada, da se napravi pojedina. Za letos obetajo, da bode perutnina veliko cenejša, kakor je bila lani. To pa radi tega, ker so se po nekaterih državah kokošjerejci začeli bolj zanimati za rejo perutnine. Ne vemo pa, ,ako bomo mi deležni nizke cene, najbrž bodo le
Najnovejše
IN DRUGE GRAFOFONSKE PLOŠČE.
MOŠKI KVARTET "JADRAN" POJE: 25049—Prišla bo spomlad. Zadovoljni Kranjec.
25047—Sijaj,	sijaj solnce. En starček je živel.
25046—Ljubezen in pomlad. Slovensko dekle.
25039—Na	potu v stari kraj. I. del. Na potu v stari kraj. II. del.
25037—Sinoči	je pela.
Stoji, stoji Ljubljanca. TRICET ROJAKA HOJERJA (harmonike): 25045—Mazulinka.
Ptičja ohcet.	;
25044—Coklarska koračnica.
Triglavski valček. 25043—Polka štaparjev.
Ti si moja, valček.
25041—Veseli	rudarji, koračnica. Sladki spomini, valček.
25040—Hojer	valček. Pečlarska polka.
RAZNI GLASBENI KOMADI:
25048—Na	kranjskih gorah, polka. Gospodarski lendler. •
25042—Daleč	v gozdu, valček, orkester. Večerni valček, orkester.
25038—Temne	oči, orkester. Bora, koračnica.
25036—Slovenski valček, 4 harmonike.
Radostna polka, 4 harmonike. 25035—Slovenska narodna, tamburaši.
Slovenska polka, tamburaši. 25034—Sokolska koračnica, vel. godba. Češk^i koračnica, vel. godba.
25030—Večerno	veselje, voj. godba. Vsi naenkrat, voj. godba.
25026—Tirolski valček, I. del, citre.
Tirolski valček, II. del, citre. 25023—Pavel, narodna, kmetska godba.
Peter, narodna, kir^etska godba, j 25020—Stari kranj. valč., Lovšin, harm Štajerska, Lovšin, harmonika. I RAZNI PEVSKI KOMADI: 25033—Oj, tam za goro, moški kvari.
Gor čez jezero, moški kvartet. 25018—Srcu, moški in ženski glas.
Rožmarin, moški in ženski glas. 25017—Zapoj mi ptičica. gdč. Grahek.
Ptička, gdč. Grahek. 25005—Kaj ne /bila bi vesela, sestri Milavec.
Sirotek, sestri Milavec.
25031—Pred	"volitvami, šaljiva. Na sveti večer, šaljiva.
3 plošče pošljemo za ...............»...$2.50
5 plošč pošljemo za ...................... 4.00
10 plošč pošljemo za ...................... 7.50
Kdor naroči 20 plošč, dobi eno zastonj za darilo.
Z vsakim naročilom od 5 ali več plošč pošljemo 50 igel zastonj. Vsaka ijjUi igra 10 komadov. . V zalo^j imamo še mnogo drugih plošč. Pišite po cenik in sicer na:
JUGOSLAV AMERICAN CORP., 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N.Y.
l^^^Ujfl Cenjeni Wahčič:
f*®; 'JsPUjll Lepo se vam za-hvalim za vaše \	čudodelno Alpen
f§.\f|l	Tinkturo, katere
' WwPf ''NtetoJif sem rabila z naj-||i||j|| ^Mmgk boljšini uspehom
llSilL-	polnoma izgubila
prekupčevalci spravili to v svoj mošnjiček, revež, ti pa plačaj.
-o-
NEVESELI POZDRAVI IZ
AFRIKE. Slovenci, ki so bili svoj čas zašli v francosko tujsko legijo, pišejo iz Maroka: Kolono smo dovršili, sedaj ,pa smo zaposleni pri trdnjavskih delih: dan na dan vlačimo kamenje. Delamo pod pravo kaznilniško disciplino. Hrana je tako nezadostna, da od slabosti omagu-jemo; na dva vojaka pride dnevno po en hleb kruha, to je za moža po 300 gramov. Ko-lonska služba ni nič strašnega;
BRIVN1CA NA PRODAJ
3 stoli in vsa oprema v malem mestu s 3000 prebivalci. Cene visoke za postrežbo, dolgi lease, rent po ceni. Prodam radi slabega zdravja. — Daniel Lukša, 514 Moen Ave., Rock* dale-Joliet, 111. Phone: 2864.
sr,č,p
DOPIS.
IZ URADA TAJNIKA DRUŠTVA SV .CIRILA IN METODA ŠT. 33. Z.S.Z.
Chicago, 111.
.Kmalu se bo vršila prihodnja redna seja našega društva. Natančni čas za njo se vam naznani pravočasno. Vendar to ni take važnosti. Glavno je vprašanje, koliko smo storili za naše društvo, odkar obstoja? Pomnite dragi bratje in sestre: K prihodnji seji naj privede vsak član vsaj dva nova kandidata, tako, da se bo naše društvo po-trojilo na številu članstva. Ne misli, da je to nemogoče. Pri tako veliki naselbini, kakor je naša, ni taka zahteva prav nič pretirana. Samo poskusiti in Vztrajati je treba.
Gotovo imaš kakega znanca. Ne vprašuj zanj, pri kolikih društvih je že. Vedi namreč, da skoraj gotovo ni za toliko zavarovan, kolikor bi mu zadostovalo v slučaju bolezni ali nesreče. Pojdi torej k njemu in Prigovarjaj mu; prigovarjaj mu, dokler ga ne omečiš. Ne daj se ugnati po njegovih pomislekih, ki so navadno tako malenkostni, da jih takorekoč z mezincem lahko pobiješ. Ne boj se, da ti bo očital, da si si-
poro, ki jo dobiva v slučaju do- e lezni od ZSZ., kajti, ako bi ga t ti ne bil pregovoril za pristop, ( bi tudi te podpore ne dobival. , In še na nekaj drugega lahko -misliš, ko agitiraš za ZSZ. S po- | nosom se lahko zavedaš, da pridobivaš člane za eno izmed naj- r boljših organizacij, ki je abso- | lutno zmožna, da zadosti vsem zahtevam in vsem obveznostim, ki jih ima napram članstvu, in ki tudi z veseljem in brez pridržka te obveznosti izpolni. Or- ^ ganizacija se namreč zaveda, da je ustanovljena v korist in pomoč članstvu in ne, da bi delala profite na račun članstva. 'j
Dalje se tudi zavedaj, da deluješ za veliko nepristransko' organizacijo. V nji najdejo varno zavetje vsi pošteni Slovenci brez razlike prepričanja, j starosti, stanu ali spola. Sovraž- , nosti in nestrpnosti pri nas ne ' poznamo. Za nas velja srbski ^ pregovor: "Brat mi mio, koje vere bio." Dobrodošel vsakdo. Naše društvo si je nadelo ime
^	L'
dveh velikih svetnikov Slovanov, dveh velikih mož, ki sta prva prinesla kulturo in omiko našim očetom. Ne častijo ju samo verni Slovani kot svetnika, ampak slavijo in.spoštujejo ju tudi največji slovanski brezverci, kajti sv. Ciril in Metod sta bila v resnici prva pijonir-ja, ki sta orala ledino na polju | slovanske civilizacije'. Društvo torej lahko s ponosom pokaže svoje ime.
Končno, doba kampanje še vedno traja. Vsak novi kandidat, ki zdaj pristopi, je oproščen pristopnine. Delajmo torej, delajmo in napnimo vse moči, da osrečimo do novfega leta čim največ mogoče naših chicaških rojakov s tem, da jih privedemo v varno zavetje naše velike matere Zapadne Slovanske Zveze.
P. Vidmar, tajnik dr. št. 33,
1849 V. 22nd St. i 1.1 TOmiiiiuniiuHnuniiimiiuiiii»iUHUiiluluuiiiiuHiuiT^miwronann»iai7n
Prijatelji in somišljeniki držite se gesla: vsak naročnik naj pridobi enega i novega naročnika v zaključni jubilejni . kampanji!
-	.....""11..............■[■■■
vester Shray, R. 3, Box 1004, blagajnik Silvester Shray. Seje se vrše' vsako drugo nedeljo v mesecu.
Štev. 9. dr. Napredni Slovenci, Canon City, Colo. — Predsednik John Levstek, tajnik John Stenovec, blagajnik Joseph Pavlin. Seje se vrše vsako prvo nedeljo po 10. v mesecu.
Štev. 11. dr. Sv. Janez Nepomuk, Rockvale, Colo. — Predsednik John Kambich, tajnik Jacob Zalar, Box 250, blagajnik Jacqb Zalar. Seje se vrše vsaki tretji pondeljek v mesecu.
Štev. 12. dr. Zgodnja Danica, Sco-t'ield, Utah. — Predsednik Blaž Pauč-nik, tajnik John Pasich, Box 53, blagajnik John Gorišek. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Štev. 13. dr. Junaki, Frontenac, Kans. — Predsednik Frank Terlep, tajnik Anton Lesjak, Box 118, blagajnik Anton Lesjak. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu.
Štev. 14. dr. Sloga Slovencev, Helper, Utah. — Predsednik Marko Horvat, tajnik August Topolovec ,Box 105, blagajnik Marko Petrich. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Štev. 15. dr. Triglav, Bingham, Utah. — Predsednik Geo. Badovinac, tajnik Frank Pance, R. R. 1, Box 33, blagajnik iBalich Nick. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Štev. 16. dr. Zapadna Zvezda, Pueblo, Colo. — Predsednik Frank Glacli, tajnik Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., blagajnik John Butkovich. Vsi v Pueblo. Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v dvorani sv. Jožefa.
Štev. 17. dr. Hrabri Slovani, Frederick, ColO. — Predsednik John Major, tajnik Anton Shuklje, RFD. 1, Box 49, blagajnik Joe Smith. Seje se'vrše vsa-
NA POMOČ POPLAVLJEN-CEM V SLOVENIJI.
Komaj je odzvenel jek velikanskih elementarnih, katastrof, ki so zlasti prizadele Ba-ranjo, Slavonijo in Srbijo, ko je nova strahovita nesreča za- c dela našo domovino, topot našo r prekrasno Slovenijo. Nevihta in l divje narasle reke so-čez noč i spremenile v jezera in puščave 1 prelepe naše kraje: Žiri z oko- j lico, vso Poljansko dolino do r Škofje Lote, Polhov gradeč in s vso Gradaško dolino do Viča, c dolino Brehovnice od Lučne do J Gorenje vasi, dolino Ločnice in ( še mnoge druge.
A tudi drugod je nevihta, ki 1 je trajala ves dan 27. septem- 1 bra, napravila veliko škode, ] tako na pr. na Viču, v Kožar- ] jih, v Novi vasi, v Rožni dolini < pri Ljubljani, v Gameljnih, v 1 Črnem grabnu nad Lukovico, v 1 Izlakah pri Zagorju itd. •
Uničenih, odplavljenih ali ' popolnoma zasutih je mnogo 'hiš, nešteto mlinov in žag, njive so trpele ogromno škodo, letina je uničena. Ubogo ljud- , stvo, ki je v teh krajih že leta 1924. toliko trpelo, si je rešilo golo življenje in zre s strahom v svojo bodočnost; preti jim glad, siromaštvo in bolezen.
Dolžnost nas kliče, da pomagamo tem nesrečnežem in rešimo one prelepe kraje gospodarskega pogina. Izmed prvih, ki jso priskočili na pomoč, je bil jkralj Aleksander, ki je Rdeče-jmu križu v Ljubljani podaril 25,000 dinarjev za slovenske jpoplavljence. Rdeči križ Srbov, 1 Hrvatov in Slovencev je -nakazal prvo nujno pomoč v znesku | 30,000 dinarjev. Sirom vse do-i movine se apelira na dobrodelnost v pomoč poplavljenemu i delu Slovenije.
ten. Nič ne de, ako ti to očita, tudi ako se ujezi na te, si ne stori nič iz tega. Zavedaj se Jiamreč, da tega ne delaš v svo-3o korist, ker ti v istini nimaš nič od tega, ampak da hočeš le njemu dobro. Vedi tudi, da tisti, ki ga z največjo težavo pridobiš, ti bo najbolj prisrčno in hvaležno stisnil roko, ko'bo potreboval podporo; in tedaj se ti bo šele odkrito zahvalil, da si bil pri njem ;toliko nadležen.
Prej sem omenil, da nimaš ti nič od tega, ako koga pridobiš naše društvo. Ni popolnoma i točno izraženo. Nimaš sicer denarnih koristi, imaš pa nekaj, kar je več vredno kakor to, Namreč imaš zavest, da si po-^ogel rojaku in prijatelju v Nesreči. Ali ne pomagaš rad kaki revni družini, katere oče je bolan brez zaslužka? Pač, z °dprtim srcem jim podariš prispevek po svoji moči. Vidiš, ako Pridobiš kakega družinskega °£eta za ZSZ., je to enako, kakor bi mu ti podaril tisto pod-
Vsaka nesreča v stari domovini je našla odmev v srcih rojakov, živečih v Združenih državah. Zato v imenu centralnega odbora za nabiranje pomoči poplavljencem, ki je bil organiziran že ob prejšnji elementarni katastrofi v domovini, prosim rojake, naj vsak daruje po svoji moči za nesrečne po-plavljence. Vse prispevke, ki jih bo centralni odbor prejemal, bodo v svoji celoti odposlani Narodnemu odboru Rdečega križa Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki vodi rešilno akcijo.
Ako kdo hoče, da se njegova pomoč vporabi za kak posebni kraj, se bo ta njegova želja u-poštevala. Lahko pošljete svoj prispevek tudi potom drugih organizacij, ki pozivajo na pomoč. Glavna stvar je, da se pomaga, in to hitro, kajti zlasti v takih slučajih velja staro pravilo: Kdor hitro da, dvakrat da.
Rešimo nesrečne rodbine, o-sirotelo deco, rešimo cele kraje gospodarskega pogina!
Pomozimo hitro in izdatno! V New Yorku, dne 3. novembra 1926. Predsednik centr. odbora za nabiranje pomoči poplavljencem
D. M. Stanoyevitch, ionzul kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
ZASTONJ ONIM, KI TRPIJO NA NADUHI ALI VROČINSKI BOLEZNI.
Zdravilna metoda za vsakega, nobene neprilike ali izgube časa.
Mi imamo metodo za ozdravljenje laduhe, katero lahko zdravite na naše stroške. Tudi ako je bolezen stara, kronična naduha, kar zahtevajte našo poizkušnjo, katera ničesar ne stane. Ne glede nato, v kakšni klimi živite, pa tudi ne glede na starost ali obrt, ako vas muči naduha ali vročinska bolezen, po naši metodi jo pozdravite.
Mi bi zlasti onim radi poslali, ki mislijo, da je njih bolezen neozdrav-jiva, katerim vsa druga zdravila niso pomagala in biia brez učinka. Vsakemu hočemo na naše stroške pokazati, da se po naši metodi konča težkef di-lanje in vse neprijetnosti.
Ta ponudba je preveč važna, tla bi o oni, ki trpijo, ne upoštevali. Pišite takoj, na odlašajte. Ne pošiljajte de-larja. Pošljite kupon. Storite še danes —tudi poštnine Vam ni treba plačati.
posamezniku sploh df treba nositi orožja. Žalibog smo prišli do prepričanja, da sploh nismo nikaki vojaki, ampak navadni sužnji. Le sreča, da nas je tukaj le malo Jugoslovanov. Prisrčno pozdravljamo domovino, ki jo morda ne bomo nikdar več videli! Slovenski legijonarji: Rudolf Žlindra, Jožef Praprot-nik, Anton Žerjav, Alojz Glu-šič, Senegačnik in Špes.
-o-
Veliki stenski zemljevid, ki ga dobite za enega novega naročnika je krasen dar, ki bo vas spominjal leta in leta na zaključno kampanjo 35-letne jubilejne kampanje "Am. Slovenca 1"
FREE TRIAL COUPON Frontier Asthma Co., Room 393-E Niagara and Hudson Sts., Buffalo, N. Y.
Send free trial of method to:
SAM. SLOV. KAT. DEL. POD. DR. SV. BARBARE, ŠT. 2, ELY, MINN.
Predsednik: John Otrin, Podpredsednik: George Pe-ternel,
TajnikJoseph A. Mertel, box 278,
Zapisnikar: Frank Erzar, Blagajnik: Mike Cerkovnik, Zastopnik: Frank Pengal, Nadzorniki: Frank Skalar, Frank Sajovic, Frank Erchull St.
To društvo je v dobrem finančnem stanju in lastuje sedaj okrog $20,000 ter je že izplačalo bolnim sobratom in vdovam okrog $50,000. Vsem rojakom Slovencem in Hrvatom na Ely in okolici se nudi ugodna prilika, da pristopijo v to društvo. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo dopoldan v Jugoslovanskem Narod. Doimi. Za nadaljna pojasnila se obrnite na glavne uradnike.
MALI OGLASI.
H T S E TN LOTE,
PRODA: 2 stan. les. poslopje po £ sob, ht. w. trdi les, lep'o izdelano, lota 50x246, garaža za 2 kari. Dohodki mesečno $70. Cena $13,000. Na lahka odplačila. 272 Shenstone Road, Riverside, 111. Phone River-side .128-J_ 40-p do p
Božič se bliža.
Samo še nekaj tednov nas loči od Božiča, ki je čas osebnega zbližanja, spominov in darov. V tem času nam misli nehote polete v naš stari kraj, k našim sorodnikom in znancem, kjer marsikje trka na vrata potreba in pomanjkanje in trpljenje kot posledica povodnji, vniče-ne letine, slabega zaslužka, visokih davkov itd. Pomoč je tako nujno potrebna kakor že dolgo ne. Vsak dolar bo prinesel žarek veselja v žalostne domove. Dvakrat da, kdor v potrebi hitro da. Torej dajte in pošljite. — Vaša denarna poši-Ijatev bo zanesljivo in hitro dostavljena na določeno mesto, ako jo pošljete po slovenski banki
ZAKRAJŠEK & ČEŠARK, 455 W. 42nd St., New York, N j Y. ZA BOŽIČ ste lahko osebn« ' v starem kraju, ako se pridru žite našemu skupnemu potova nju v stari kraj na 4. decembri s parnikom "Paris." Priglasiti se takoj, še je čas.
6 SOB HIŠA, oriental stucco, 30 čev. lota, garaža za 2 kari; porč v steklu in zamrežen, vel. podstrešje, cesta in alley tlakovana, blizu cerkve in šole. 6423 S. Hermitage Ave.
_______________48-s do s
[NOVA 2 STAN. hiša po 5 šob" 2 peči Kt w. tla trdi les, blizu cerkve. Cena $4000 — 822 N. Kedvale Ave.
____________44-s,t,sr
ROOMING HOUSE 42 sob; 4 garaže vedno polne, tease 6 in pol let. rent $335. $5000 takoj, proda ker zapusti mesto. 6230 Kenwood Ave.
45-s,t,sr
ZID. POSLOPJE 6 sob, pore v steklu, vhod s strani. "Weather strios". $8750 takgj $3350, mesečno $75. — 6023 S. California	53-t,sr,č
ŠELE DOKONČANO 2 stan. poslopje; po 5 sob; parna top. cena $13,750; $2000 takoj, mesečno $50. 3036 Lotus Ave. Ph. Forest 3123. __52-t,sr,č
"BARGAIN!" Primoran prodati zid. hišo 7 sob, w. ht, garaža 3 kare, vogal 50 čev., skozi in skozi moderno; dobra trausportacija blizu šole in cerkve ter parka. . $8000. Enevold Realty & Mortgage Co., 3211 West
63rd St. Hemlock 4900.__51-t.sr.c
HOTEL 32 SOB, lepa prilika za zakonska za dobro življenje in pri tem lahko zaslužita lep denar. 25 let na prostoru. 704 W. Madison St.
50-t,sr,č
LOUIS STRITAR
•• priporoča rojakom za naročila premoga, katerega p ripe-tjam na dom. Prevažam pohištvo ob času selitev in vse kar •pada v to stroko.
Pokličite ma po telefona 1 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221.
Mary Stalcer, Cleveland, O.
Dragi mi Wahčič: Z veseljem se vam moram zahvaliti za vašo vresni-ci čudodelno Alpen Tinkturo, porabil sem samo eno steklenico in so m; lasje krasno narastli na glavi, na tistem mestu ko sem jih že pred 12 leti izgubil, zato vam ostanem vedno hvaležen. — D. Gru'jich, P. O. Point Anne Bellevile, Ont., Canada.
Cenjeni prijatelj Wahčič: Vaša Bruslin Tinktura v resnici prav izvrstno deluje proti sivim lasom, en dober teden sem tisto rabil pa imam popolnoma naturne lase kakor mladenič od 18 let star. Ostanem vam hvaležni za pošteno postrežbo. — Fred Fizich, 1125 S. Kend Str., South Bend, Ind.
Cenjeni Wahčič: Rabil sem vas Wahčič Fluid zoper Revmatizein in trganje po kosteh, v štirih dneh sem popolnoma ozdravel, kakor tudi moj prijatelj katerega je strašno trgalo po kosteh, da ni .mogel ne hoditi in ne spati, sedaj je popolnoma zdrav. Ostaneva vatli hvaležna in želiva, da bi se vsaki rojak v takem slučaju do vas obrnil. — Mike Kodrich, P. O. Box 221, New Brighton, Pa.
Imam še dosti drugih zdravil katere so potrebne za vsano družino, pišite takoj po cenik ga pošljem zastonj.
JAKOB WAHČIČf 1436 E. 95th St., Cleveland, Ohio.

%
PIŠČETA na PRODAJ
"Barron" vrsta velike čistokrvne "White Leghorn" piščeta, $10.50. za sto kom. Piščeta so močna in lažje prenašajo mraz nego toploto.
"Everlay" vrsta "Brown Leghorns,"
$11.50 za sto kom. "Sheppard" vrsta "Single Comb
Anconas", $14.00 za sto kom. "Owens" in "Donaldson" vrstil "Rhode Island Reds", $14.85 za 100 kom.
"Thompsons" vrsta 'Barred Rocks',
$14,85 za sto kom. "White Rocks," $16.00 za sto kom Jamčimo, da so zdrave, močne vin čistokrvne. MM plačamo poštne stroške in jamčimo, da bodo prišle do vas žive. 4
Kokoši kakršnekoli zgoraj označene vrste po $1.50.	, Precej veliki petelini po 13.00. Knjiga poučna o kokošjerej velia. s poštnino $3.00.
THE FULGHUM HATCHERY Freeburg, 111.
v-r
2-NADSTR. zid. ■ octagon spredaj, 5-5 sob ,porč v steklu; parna top. Cena nizka. Lastnik 7728 East End
Ave.	___ _ 54-t,sr,č
•7 ROOM BRIDGE COTTAGE," centr. kurjava; cena $3800, obroke. 1308 Heath._____56-t.sr.č
BUNGALOW 5 SOB, vse moderno, 1 leto staro garaža, 5 minut do postaje. Prodati mora takoj. $13,000, takoj $5000. Lastnik 2249 W. 115th Street. Beverly 4014.	57-t,sr
FARME NA PRODAJ
40 AKR. za $2000, farma za_ kokošie-rejo, hiša 6 sob, vel. kokošnjak, garaža in druge pritikline; tudi 1000 kokoši, krava, konj. Cor. De Kcyzer, ima tudi druse ugodnosti za prodati) Holland, Mich.	47-s do"s
160 AKR. La Porte Co. Vel. dobra poslopja, $125 za aker. C. M. Miller, 192 N. Clark St___ 49-s,t,sr
UGODNA PRILIKA.
'WHITE METAL" art novelties ma-nufactury & job nickel plating outfit. $500 cash. Tel. Pulman 2354. — 11943 Yale Ave.	41-p do p
D E L O IN S L U Ž B E
DELO DOBI
moški, ki se razume na kupčijo, da bi nadzoroval B ali 4 prodajalce, ki trgujejo s Slovenci in drugimi slovanskimi narodi, za eno izmed najboljših tvrdk te vrste v Chicagi.
Vprašajte: Mr. Friend, General Manager, Oliver Salinger and Co., Room 6(j0, First Nat'l. Bank Building!	60-t,sr,č
31 S. Clark St.
"FOLDERS'" in foundry delavci dobijo delo na 2615 S. Oakley Ave.
59-t,si;
\
AMERIKANSKI SLOVENEC"
^PISANO POLJEj^P
Francoski spisal Erckmann-Chatrian. Poslovenil A]. B.
Ogledal si me je natančneje in pristavil z mečjim glasom:
, "'Nič se ne boj. . . še boš videl dom."
Mislil sem, da se mu smili moja mladost in me hoče tolažiti. A moje prsi so bile kakor razdrobljene in to mi je jemalo sleherno u-panje.
Seržant ni govoril več, le včasih je skušal dvigniti glavo, da bi videl, če že prihajajo naše kolone. Vmes je klel skozi zobe, nazadnje pa se je z ramo uprl v kot pri vratih, se spustil na tla in rekel:
"Z mano je pri kraju . . . razbojnik pa jo je vendarle skupil."
Pri tem je gledal v bližnjo živo mejo, kjer je ležal na hrbtu pruski grenadir: bodalo mu je tičalo v prsih.
Moralo je biti okrog šeste ure. Sovražnik se je bil polastil vseh hiš in je polnil vrtove, vaško cesto in stranske ulice. Jaz sem se tresel mraza po vsem telesu. Čelo sem naslanjal ob kolena ter bil ves trd in omamljen. Grmenje topov me je zopet zdramilo. Topa na vrtu in nekaj drugih, ki so bili postavljeni više gori v v.asi, so streljali ter z vsakim strelom-razsvetljevali glavno cesto, po kateri so se gnetli Prusi in Rusi. Streljali so tudi iz vseh oken. A vse to ni bilo nič proti streljanju Francozov tam na griču. In spodaj v dolini je drla sem gori mlada garda v brzoteku v strnjenih kolonah, polkovniki, poveljniki in generali z visoko dvignjenimi sabljami na konjih sredi bajonetov. Vse je bilo zavito v sivo meglo in le trenotno razsvetljevano od ognja osemdesetih topov, katere je dal cesar strniti v eno samo baterijo, da podkrepi naskok. Teh osemdeset topov je delalo strašno bobnenje; in staro poslopje, ob katero sem se naslanjal, se je kljub oddaljenosti treslo do tal od tega. Krogle so na cesti podirale cele vrste Prusov in Rusov kakor kosa travo; zdaj je bila vrsta na njih, da se razmaknejo!
Za nami sem slišal odgovarjati sovražno artiljerijo in si mislil: "Moj Bog! Ko bi zdaj le Francozi zmagali, potem bodo vsaj pobrali uboge ranjence. Prusi in Kozaki bodo mislili samo na svojce in nas vse pustili poginiti."
Na seržanta nisem pazil več. Gledal sem samo, kako so pruski topničarji topove nabijali, merili in sprožali. Preklinjal sem jih iz srca ter z veseljem poslušal klice: "ŽiVio cesar!" ki so prihajali iz doline. Razločno jih je bilo slišati v premorih med topovskimi salvami.	,
Slednjič so se čez dvajset minut Prusi in Rusi pričeli umikati. V gručah so drli nazaj po cesti, v kateri smo bili mi, da se ustanove na bregu. Klici "Živio cesar!" so se čedalje bolj bližali. Topničarji pred nami so se žurili kot zbesneli, a tri ali štiri krogle so padle med nje, razdrobile eno kolo ter jih obsule s prstjo. En top je padel po strani, dva topni-čarja sta bila ubita, dva druga ranjena. Kar me je nekdo zgrabil za roko — obrnil sem se in ugledal starega seržanta, ki me je gledalv dasi napol mrtev ter se pri tem divje smejal. Skedenjska streha se je sesula, zid se je skrivil in nagnil, a še pazila nisva na to. Videla sva samo poraz sovražnika in med groznim pokanjem in grmenjem slišala samo vedno bliže prihajajoče klice naših vojakov.
Naenkrat je seržant prebledel kot zid in zaklical:	......tf ,1 ivkA
"Tukaj je!"
In na kolenih se je nagnil naprej, z eno roko se je upiral ob tla, drugo pa dvigal ter kričal na ves glas:
"Živio cesar!"
Potem je z obrazom padel na tla ter se ni več ganil.
In ko sem se jaz, da bi kaj videl, tudi nagnil naprej, sem ugledal Napoleona, kako je mrzel in miren sredi streljanja dirjal gori po bregu. Klobuk je imel potisnjen na veliko glavo, ogrnjen v siv, odprt plašč in počez čez beli telovnik rdeč trak. Vse se mu je umikalo. Pruski topničarji so pustili pri miru svoje topove ter poskakali čez vrtni zid, ne zmeneč se za kričanje častnikov, ki so jih hoteli zadržati.
Videl sem vse te podrobnosti, ki so se s plamehečimi znamenji vtisnile v moj spomin. Od tistega hipa naprej pa se ne spominjam ničesar več, kajti v trdni nadi na našo zmago sem izgubil zavest ter ležal kot mrtvec med drugimi mrtveci.
Najstarejši trgovec z železnino a v Chicagl je
A. M. Kapsa MH
2000 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO ^tP®
Phone: Canal 1614.	^^^
Trgovina vsakovrstne železninp, električne potrebščine, pli-nove cevi, avto potrebščine, železni material za vsakovrstne stavbe. — 1500 RAZNIH PREDMETOV V
WWPsj J §	Blago dovažamo na dom. —- Začnite tr-
e&SbJ Erer» Kovati z nami in pstali bo.ste naš stalni od-
^ ' x	Naše cene so najnižje v mestu!
Clevelandčanje!
Ali veste kaj je Vaša dolžnost ? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite Vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku:
Johnu Gornik
SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČNICA.
XIV.
Sredi nočnega miru sfem se zopet predramil. Oblaki so šli preko neba in luna je gledala na opustošeno vas, prevrnjene topove in nakopičene mrtvece, kakor od početka sveta gleda na žuborečo vodo, klijočo travo in jeseni na padajoče listje. Človek ni nič v primeri z večno naravo — to umirajoči bolje umejo od drugih.
Nisem se mogel ganiti in strašno nje je bolelo. Gibati sem mogel samo desno roko. Vendar se mi je posrečilo, da sem se dvignil ob komolcu. Zdaj sem daleč po ulici naprej videl mrliča vrhu mrliča. Luna je bledo sijala nanje; bili so beli kot sneg. Nekateri so imeli široko odprta usta in oči; drugi so ležali z obrazom na tleh, torbico za patrone in teleč-njak so imeli na hrbtu in krčevito z roko držali puško. Vse to sem videl grozno razločno, zobje so mi šklepetali od groze in straha.
Hotel sem poklicati na pomoč, a čul samo slaboten glas kakor ihtenje otrokovo. Obupan sem se zopet zgrudil. A slabi klic, ki se je razlegal po tišini, je polagoma vzbudil druge, ki so prihajali od vseh strani: vsi ranjenci so mislili, da prihaja pomoč, in kdor je mogel, je klical. To klicanje je trajalo nekaj minut, potem pa je -zopet vse utihnilo. Slišal sem' samo še počasno hrkanje konja, ki je ležal blizu mene za mejo. Hotel je vstati in videl sem, kako je dvignil glavo na dolgem vratu, potem pa se je zopet sesedel.
Vsled napora se mi je rana zopet odprla. Znova sem čutil, kako mi je kri curljala pod roko. Zaprl sem oči, čakajoč smrti in vseh nekdanjih dogodkov iz časov prve mladosti sem se spomnil kot sanj — raznih stvari v vasi, ko me je uboga mati še gugala na rokah ter me uspavala s pevanjem, male sobice, stare postelje, našega psa, ki se je igral z mano ter me valjal po tleh semtertje, očeta, ki je zvečer s sekiro na rami vesel prihajal domov, me jemal na široke roke ter poljuboval. v.
CLEVELAND, OHIO,
<<217 ST. CLAIR AVE,
GOSPODINJE VJOLIETU
ROJAKI V SO. CHICAGO
a__/v	ali Se ne veste da ima
Y A	JO S. GORNIK
Jr <V j	t
O J
i j^r" Š'	9476 — Ewing avenue
▼ zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meso, sveže in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinji potrebuje?
i	Vtem se priporoča v posetl
Allen's Parlor Furnace a
~	-n air Jrt-! I'.iW.. ■	M>
?Roža sveta[
je ime našemu prihodnjemu romanu,' ki ga bomo začeli v kratkem objavljati v našem listu. Na to krasno nadvse zanimivo povest so nas opozorili že številni, in to že par let nazaj. Pa na vrsti so bile druge in zato taf zanimiva povest prihaja šele sedaj na vrsto.
Roman "ROŽA SVETA" je skoz in skoz zelo napet roman. V povesti igrata glavna vlogo viteza in pa "Roža sveta". Drzo-viti pohodi teh dveh vitezov v najnevarnejše in najtajnejše kota za Rozomundo, ki je postala ujetnica turških velikih vizirjev in drugih, delajo povest tako zanimivo, da čitatelj pričakuje nestrpno vsakega nadaljevanja. Resnično tako zanimive povesti doslej še nismo imeli. Vsakogar, ki ima količkaj veselja do čitanja opozarjamo na to povest, da jo naj čita od kraja, da mu jie bo žal pozneje, ko mu bodo drugi pravili o zanimivosti tega romana.
Ker pride povest na vrsto v, kakih dveh ali treh tednfh zato prosimo zlasti gg.. zastopnikove),. kakor tudi vse agitatorje f tej zaključni jubilejni kampanj", naj sedaj pridno agitirajd za nove naročnike, da bodo isti * deležni tega zanimivega romana.
Krasno | Učinkovito Ekonomično
TISKARNA
AMERIKANSKI SLOVENEC
Po vsej deželi govorijo o tem novem sistemu, ki daje toploto. Ker je izdelano v lepem porcelanu in emalju, se z lahkoto drži v čednem stanju. Ta peč zgleda, kakor lepa omara. Toploto raz-širja po sobi na naj-zdravejši način — vlago posuši in ogreva zrak.
Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. — Tiskamo za društva in organizacije plavila, prestavljamo iz slovenščine na angleščino in obratno, kakor tudi v druge jezike.
ZA NAS NI NOBENO "NAROČILO PREMALO — NOBENO PREVELIKO.
Amerikanski Slovenec
1849 W. 22Ad ST., CHICAGO, ILL.
Ne kupujte peči dokler niste videli tega!
W. Szymanski
Dealer in
FURNITURE in STOVES, HARDWARE and HOUSE FURNISHINGS GOODS
Telephone Canal 597
1907-1909 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA
| Bilo je I. I860., za časa vladanja cesarja Franca Jožefa I. Nekdo je šel na Dunaju po ulici in mrmral sam pri sebi: "Cesar je osel." Mimoidoči detektiv je mrmranje slišal in rekel: "Aretiram vas." — "Zakaj?" — "Rekli ste, da je cesar osel."
— "Nisem mislil našega, mislil sem na francoskega!" se je odrezal aretirani. In naivni detektiv ga je izpustil.
-o-
S TEM, DA POŠLJEŠ naročnino direktno na upravništvo pomagaš veliko listu.
Socialistom in framasonom je n Dbtičal voz v blatu — zdaj pa n bo dober spet Seipl — far. '
( 2
Prelat dr. Seipel je četrtič n vzel vodstvo avstrijske republike v svoje roke. Kadar se v tej ^ državi nabere toliko zmešnjav & in težav, da ni mogoče več na- v prej, tedaj nastopi mogočna o-sebnost voditelja krščanskih socialistov, da rešuje probleme,' ^ pred katerimi so drugi obne-mogli.	n
Po vojni, po avstrijskem po- ^ razu je socialna demokracija ^ zavozila državni voz tako te- j meljito, da je Evropa soglasno t izjavljala, da prelat Seipel, kii^. je za socialisti prevzel ministr-j^ sko predsedstvo, ne bo imel veči ( drugega opravka, kot da av- ^ strijsko republiko dostojno po- v koplje. Seipel je tedaj pokazal, kaj zna. Njegova ogromna sanacija s pomočjo Društva naro-dov je rešila avstrijske finance pred bankrotom. Seipel je znal £ najkoristneje izrabiti tedanji strah velike antante pred zdru- < žitvijo Avstrije z Nemčijo in ^ pred notranjo revolucijo v osi-- ] čju Evrope, ki bi bila tedaj naj- j primernejše oporišče za sploš- ^ no komunistično revolucijo, ki ( jo je Ljenin še samozavestno j napovedoval kot dogodek 1bliž- ' njih dni. Da se prepreči to dvo-' je, so zapadni kapitalisti bili pripravljeni dati in storiti vse, || kar je Seipel smatral za po- |' trebno. Kadarkoli je šel av- I. strijski predsednik v Ženevo, I vselej je dobil nove milijone. — I Avstrijci po pravici imenujejo ' Seipla svojega rešitelja.
Pred dvema letoma, kmalu po znanem atentatu na njegovo osebo, je Seipel prepustil j vlado svojemu Strankarskemu j somišljeniku dr. Rameku. Ni: bilo le zdravje povod Seiplovi demisiji, hotel se je tudi osvo-jboditi, da dobi časa za drugo ^elo. Krščanska socialna stran-jka je tedaj zahtevala celega svojega načelnika za izpopolnitev strankine farganizacije.
Avstrijski krščanski socialci imajo izredno težko stališče.— Kot stranka neznatne večine imajo proti sebi strnjeno opozicijo socialnih demokratov, ki izrabljajo svoje strokovne organizacije' za politično borbo proti vsaki nesocialistični vladi. Njihov vpliv sicer pada, toda drže se s terorjem, ki prežene in onemogoči uspešnejšo protiakcijo v.socialističnih trdnjavah. Za primer se spominja- ! mo samo zadnjega slučaja: Vsi delavci neke dunajske tovarne' so stopili v stavko, ker vodstvo ni takoj odpustilo delavca, ki se je udeležil krščansko-social-ne manifestacije za umrlega župana dr. Luegerja. Krščan-sko-socialna stranka ima skupno z Velenemci tudi vse deželne vlade v svoji oblasti. To pa zahteva sodelovanje vseh strankinih mož v. državni upravi. — Seipel je videl, da strankina organizacija hira in je zato sam prevzel vodstvo njene izpopolnitve..
Poleg tega je izrabil svoje počitnice za veliko reklamo v prid svoji domovini. Prepotoval je vso zapadno Evropo in povsod pred najizbranejšo publiko govoril o Avstriji in njenih potrebah.	I
Ramekova vlada je med tem' nadaljevala in srečno dovršila Seiplov sanacijski načrt. — Na predzadnjem zboru Društva' narodov se je ukinila medna-' rodna kuratela avstrijskega go-' spodarstva. Zunanjepolitično' je Ramekova vlada imela naj-' srečnejšo roko. Z vsemi sosednimi državami je sklenila pogodbe, ki ji dajejo ugodnosti, kakršne si težko izvojuje vse; mogočnejša država kot je Av-! strija. S tem so se ustvarili' predpogoji, da bi Avstrija gospodarsko in kulkirno oslonje-l
no^mMmQ--——
u VV^S^NT so PreP"čane, da dobijo pri meni j& 4sW41 najboljše, najčistejše in najcenejše
m jlr	meso in grocerijo p
V zalogi imam vedno vsake vrste ( ^Sfcji	sveže ali suho prekajeno meso ter
P*^ _	vse predmete, ki spadajo v mesar-
1	sko in grocerijsko obrt.
JOHN N. PASDERTZ
cor. center & hutchins sts.,	joliet, ill.
Chicago Telefon 2917.
DR. T F, KONOPA	IN
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, UL
Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.	026
na na Nemčijo, mogla dobro (napredovati.
Tu so za vsako ceno hoteli ; zaustaviti ta razvoj socialni demokrati in so najprej izzvali spor v šolskem vprašanju. Ko jih je tu dr. Rintelen ugnal, so aranžirali generalen nastop državnih uradnikov. I Položaj avstrijskih državnih j uradnikov je slab. V inflacijski. ! dobi so se zadolžili za 'bajne vsote. Njihovo službeno razmerje še danes ni definitivno urejeno. Vse te njihove zahte-ve je priznal tudi kancler dr. • Ramek, toda istočasno izjavil, ■ da avstrijski proračun zboljša-i nja v taki meri kot so ga urad-| niki zahtevali, ne prenese. Ker do sporazuma med vlado in u-radniki ni prišlo, ker je uradni-štvo grozilo s stavko, je vlada dala ostavko in novo vlado je sestavil najmočnejši mož, kar jih ima Avstrija, dr. Seipel.
Dr. Seipel je torej prevzel sledeči položaj: Parlamentarna nasprotja so dosegla vrhunec. Socialisti že niso več opozicio-nalci, ampak samo obstrukcio-nisti, ne govore več, samo še*tu- ] lijo in razbijajo. Bobni, trompe-. te in činele odmevajo po dunajskem in graškem parlamentu. Socialisti zahtevajo odstop vla-(de in socialistično diktaturo. ' Uradniško vprašanje je ugan-ika, katere doslej še nihče ni re- : 1 šil, in blagor Seiplu, če ima na- : ' črt, kako bo tu izvozil. Vlada " |mora dobiti proračun, predlo-' jžiti zakon o socialnem zavaro-" | van ju in izpeljati volitve, če ' bodo socialisti obstruirali tudi priproračunu, bo seveda treba
i	v ex lex stanju iti na volitve.
j, Novi Seiplov kabinet pomeni j j fronto vseh protisocialističnih ■! strank; Seiplova oocbnost pa jc' s • socialistom garancija, da bo nova vlada zadostila vsem nujnim } socialnopglitičnim zahtevam v največji možnosti. Na sociali-t stih je, da se odločijo ali za takojšen volivni boj'— s tem od-lože vprašanje brezposelnih j podpor in socialnega zavarovanja za celo leto — ali da orno-B gočijo normalno delo in reden _ zaključek legislativne dobe.
;i 1 -
Uboga žival. Dva kmeta sta o prišla v mesto. Tam sta si ogle-
-	dovala razne znamenitosti. Pri-šla sta tudi v menažerijo, kjer
-	so kazali žirafo, žival, ki ima o grozovito dolg vrat! Pa je re--jkel eden: "Uboga žival, ko ima -jtako dolg vrat! Predno pride
ii	( prvi požirek do želodca, je že e zopet žejna!" — Druga pa mu o odgovori: "Kaj bo uboga! Ce :i kaj dobrega pije, kako ji mora I- biti prijetno, ko pijača tako
a dolgo po grlu teče!" •- —