Kupujte
VOJNE BONDFI
Najstarejii slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
VOL. XXVII.—LETO XXVII.
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLČVENSKE DELAVCE V AMERIKI
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JUNE 6, 3 944
Kupujte
VOJNE BON D El
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising
Medi
lum
ŠTEVILKA (NUMBER) 131
AtncYiskcy btttshc tn kcificidskc cctc pvtstcilc d scvcvnt Fycmcijif pvcbtvcilci inmzijske obale posvarjeni, da se umaknejo 22 milj globoko t zaledje
friprave za invazijo zapadne Evrope so se vršile 4 leta
VRHOVNI POVELJNIK INVAZIJE
Zavezniška invazija zapadne . največjega in najdrz-"^Gjsega • podvzetja v vojaški %odovini sveta, je plod skoro ^■letnih skrbnih in metodičnih P'^iprav.
^ Prve osnove načrta so se za-polagati kmalu po sesulu-^ancije in skoro čudežni rešit-angleške armade iz Dunker-"^^6-ja spomladi 1940.
Za enkrat je morala Anglija sile vreči v obrambo proti ''etnškemu zračnemu blitzkrie-Ta borba je dosegla višek sredi septembra 1940. Zračni so sicer nadaljevali,'am-od tedaj naprej so Nemci ®ami uvideli, doseženi rezultati ^iso upravičevali njihovih izgub.
^®»nški invazijslii poizkus se je izjalovil
Enkrat tekom tiste dobe so 6mci poskusili z invazijo An-] ampak poizkus se je izja-°vil. Uradno ni bilo o tem nik-Poročano v javnosti, ampak več mesecev in celo let so I'"'sla v svet neuradna poroči-J.' kako je britska zračna sila jela in potopila na stotine ®'^ških invazijskih bark. ^iasko, ki so ga doživeli Nem-Je bil svarilo za Anglijo, da 5 hitro in nezadostno priprav-J^na invazija ne more uspeti.
je delala počasi, toda korenito
■^iigleži so se lotili priprav
Počasi.
v Najprej so bile organizirane ^o^ando čete, ki so šle skozi cietni razvoj priprav, pri če-Se ni prezrlo detajla tehni-i ' ki ga zahteva te vrste bo-
kvanje
j^Pfaktične skušnje so dobile ^ando čete v sporadičnih na-na nemške postojanke na ^'itinentu, obenem pa se je . ^^0 informacije,' udarjalo ^■"ažnikove instalacije in dr-(Nadaljevanje na 4. strani)
P^očni^f Medved je v Nemčiji
in Mrs. John Medved, 788 222 St. v Euclidu, Ohio, sta 'Vojnega departmenta preje-Q ®^vestilo, da se sin Edward, ie	je bilo poročano, da
12. aprila pogrešan v I-v nemšliem ujet-Edward je bil poročnik j^^.^®talski sili, v katero se je kot prostovoljec v febru-bi|^ 1942, preko morja pa je jP'^slan preteklega decembra, bjj odhodom v armado je pri Chase-Brass Cop-^0. in ima pet bratov, bd se dva nahajata v obo-silah, in eno sestro.
POLJSKI PREMIER DOSPEL V AMERIKO
WASHINGTON, 5. junija — Danes je dospel v Zed. države poljski premier Stanislav Miko-lajczyk, ki se bo posvetoval s predsednikom Rooseveltom in tajnikom Hullom glede poljske meje in splošnih evropskih vprašanj.
Boji v Bosni in Sloveniji
LONDON, 4. junija. — Deset dni po masnem napadu, v katerem so Nemci %avzeli glavni stan maršala Tita, divjajo v zapadni Bosni še vedno ljuti boji.
Partizanske sile v Sloveniji pa so izkoristile nemško šibkost, ki jo je povzročil prenos čet v Italijo in začele ofenzive, v kateri so zavzeli Peč.	i
Maršal Tito poroča, da so Nemci poslali močno kolono, podprto s tanki in oklopnimi avtomobili, da pomagajo ostankom garnizije, ki je zbežala iz Peči, da pa je bila kolona, ki je imela prinesti pomoč, pognana v beg s težkimi izgubami. (Kraj Peč v poročilu ni natančnejše i-dentificiran, razen da se nahaja v Sloveniji.)
3


Gen. Dwight D.. Eisenhower
BULETINI
4,000 ladij v invaziji, pravi premier Churchill
LONDON, 6. junija. — Ministrski predsednik Churchill je danes povedal v parlamentu, da zavezniška invazijska armada šteje 4,000 ladij in na tisoče manjših parobrodov, in da je zavezniška padalna pehota u-spešno pristala v ozadju nemških linij.
"Ogenj obrežnih baterij je bil večji del zadušen," je rekel Churchill, ki je obenem poročal, da za vire na morju niso bile tako vehke kot se je pričakovalo.
Ministrski predsednik je tudi odkrilj da ima zavezniška armada v rezervi 11,000 letal, ki se jih bo rabilo, kakor bodo zahtevale okolščine.
"Dosedanja poročila poveljnikov, ki vodijo operacije, javljajo, da se vse razvija po načrtu," je rekel Churchill, potem pa je vzkliknil: "In kakšen načrt!"
norveški kralj
svari prebivalce
NEW YORK, 6. junija. — Norveški kralj Haakon je v posebni radijski oddaji na prebivalce Norveške svaril pred prezgodnjo vstajo proti Nemcem in jih opozarjal,, da čakajo zavezniških navodil.
kaj pravi nacijski radio v calaisu
LONDON, 6. jJnija. — Na-cijski radio v Calaisu na francoski obali je danes objavil naslednje naznanilo v angleščini: "To je 'Dan odločitve.' Sedaj bomo preskrbeli muziko za in-vazijske sile."
zavezniška letala nad nemčijo
LONDON, 6. junija. — Radio v Luksemburgu je danes naznanil, da se zavezniška letala nahajajo nad južnozapadno Nemčijo.
general de gaulle dospel v anglijo
LONDON, 6. junija. — Gen. Charles de Gaulle je danes dospel v Veliko Britanijo, in naznanjeno je bilo, da bo tekom dneva imel nagovor na ljudstvo Francije.
ZAVEZNIŠKA ZRAČNA SILA NAD BALKANOM
NEW YORK, 6. junija. — Romunski radio je danes zjutraj naznanil, da se sovražne ;zračne formacije nahajajo nad Belgradom i a da plovejo proti Romuniji.
zadušnica
V sredo, ob 7. uri zjutraj se bo v cerkvi sv. Vida brala za-dušnlca za pokojnega Victor Bezjak, ob priliki, prve obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se o-pravila udeležijo.
PROGRESIVNE SLOVENKE KROŽEK ŠT. 3
V sredo, dne 7. junija se vrši redna seja Progresivnih Slovenk, krožek št. 3. Pričetek ob 8. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Članice so vabljene, da se seje udeležijo polnoštevilno.
EISENHOWER-JEV POZIV NA ZAPAD.EVROPO
Prebivalstvo se opominja, da se drži proč od glavnih cest in prog. Zavezniške čete prinašajo svobodo!
LONDON, 6. junija. — Z gl. stana gen. Eisenhowerj^ je bil danes zjutraj naslovljen na ljudstva, ki bivajo na evropski invazijski obali, naslednji radijski poziv:
"Začela se je nova faza zračne ofenzive. Obsegala bo vso zono, ne manj, kot kilometrov-globoko o d francoske obale. Prebivalci bodo dobili navodila s posebnimi naznanili, ki bodo' vržena iz zavezniških letal."
Kmalu nato je bila po radiju oddana naslednja izjava gen. Eisenhower ja;
Načrt invazije napravljen skupno z Rusijo
"Narodi zapadne Evrope! Danes zjutraj so se na francoski obali izkrcale čete zavezniške ekspedicijske ^ile. To izkrcanje je del skupnega načrta Združenih narodov za osvoboditev Evrope, ki je bil napravljen vzajemno z našo veliko rusko zaveznico.
"Akoravno prvi napad morda ni bil napravljen v vaši lastni deželi, pa ura vašega osvoboje-nja ni več daleč."
Besedilo posebnih navodil za prebivalstvo se glasi:
Posebna navodila za civilno prebivalstvo
"Napad se bo začel manj kot eno uro pozneje. Cim bo dano svarilo, se ima slediti naslednjim navodilom:
"1. Ako živite v večjem kraju, tedaj je treba, da ga takoj zapustite.
"2. Izberite pot iz mesta, ki je kolikor mogoče oddaljena od glavne ceste.
"3. Potujte pes in s seboj vzemite le stvari, ki jih nujno potrebujete.
"4. Umaknite se najmanj dva kilometra daleč na deželo.
"5. Ne zbirajte se v skupinah, ki bi utegnila izgledati kot koncentracije vojaških Čet."
V radijskem apelu se opozarja prebivalce, da naj ao izogibajo železniškim progam in naj vzamejo s seboj le stvari, ki jih lahko nosijo.
Na koncu se svetuje onim, ki to morejo storiti, da se brez odlašanja umaknejo najmanj 35 milj globoko v zaledje, medtem ko naj drugi, ki tega ne morejo napraviti seHaj, čakajo nadalj-nih navodil od strani zavezniškega poveljstva.
Italijanski kralj se umaknil; Umberto je postal regent
NEAPELJ, 5. junija — Kralj Viktor Emanuel je danes stopil na stran kot vladar Italije, kakor je obljubil, da stori, kadar zavezniki zavzamejo Rim, in i-menoval svojega sina, 39-letne-ga prestolonaslednika Umber-ta za svojega "namestnika".
Kralj ostane še nadalje glavar savojske hiše, dočim Umberto s tem dejansko postane kraljevski regent.
Ostane kralj, toda brez vsake moči
Viktor Emanuel, ki je stopil na prestol 29. julija, 1900, o-stane po imenu še vedno kralj, ampak.imel ne bo nobene moči.
Svojo izjavo, da se umakne, je podal pod močnim pritiskom vseh demokratičnih strank v Italiji 12. aprila. Dejansko je bil kralj vse od časa, ko je Mussolini prišel na vladno krmilo, popolna lutka.
Vest o umaknitvi kralja je bila objavljena v malem obal-skem kraju blizu Neaplja, kjer se Viktor Emanuel nahajal zadnji čas.
Badoglijeva vlada stoji pred novo krizo
Med tem se pojavlja v vladi maršala Badoglija nova kriza, ki izhaja iz zahteve po novi reorganizaciji, ki bo dala civilistom več moči.
Vse politične stranke so vpri-zorile demonstracije; in med njimi so komunisti najglasnejši v zahtevi po spremembi.
Bivši premijer Orlando je živ
Nemci so pred umaknitvijo iz Rima vzeli s seboj precej znanih anti-fašistov, ki jih držijo kot talce, ampak več znanih javnih osebnosti je svobodnih. Med temi je tudi bivši premijer Orlando, o katerem je bilo svoj čfe,s poročano, da so ga naciji izstrelili.
Druga znana osebnost je bivši senator Bergamini. Pojavljajo se definitivna znamenja, da imata ta dva moža in njih pristaši svoje lastne ideje glede vprašanja, kdo da naj vlada I-taliji.
Še ena aretacija v racijski sleparji	,
) Včeraj je bil aretiran v zveži z gasolinsko racijsko goljufijo Thomas Holmden Jr., bivši uradnik odbora za obrambno transportacijo. Pod obtožbo se že nahaja bivši predsednik Ot menjenega odbora C. Richard Allen, kakor tudi tajnik racij-skega odbora št. 6, Robert Dis-sauer. Ko je šla policija na Holmdenov dom v Lakewoodu, se je bas odpeljal od tam s taksijem. Policija je taksi dohitela na Public Square in Holmde-na odvedla s seboj.
Vrhovni glavni stan zavezniške ekspedicijske sile, 6. junija — Glavni stan generala Eisenhowerja je naznanil, da so se zavezniške če+e danes zjutraj s podporo močnih mornariških in zračnih sil pričele izkrcavati na severni obali Francije.
Nemška poročila pravijo, da se je invazija Evrope pričela med La Havrom in Cherbourgom, južno od*Sen-skega zaliva in na obali severne Normandije.
Berlin pravi, da so v Normandiji pristale zavezniške padalne čete. Prva nemška poročila o invaziji so švignila v svet ob 6:30 zjutraj po evropskem času, oziroma ob 12:30 zjutraj po clevelandskem času.
Komunike j nemške uradne agericije, ki je bil objavljen ob 4. uri zjutraj (elevelandski čas), pravi, da so anglo-ameriške čete ob ustje reke Sene in v okolici La Havra dobile velika ojačenja.
ZAVEZNIŠKI INVAZIJSKI ARMADI POVELJUJE GENERAL MONTGOMERY
Drugi uradni komunikej z glavnega stana gen. Eisenhowerja, ki je sledil kmalu za prvim, je naznanil, da silam, ki so invadirale "trdnjavo Evropo," poveljuje britski general B. L. Montgomery.
Prva invazija sila sestoji iz Amerikaneev, Angležev in Kanadčanov.
V zavezniškem buletinu ni bil označen kraj, kjer se je invazija začela, toda iz nemških komunikejev so razvidne sledeče podrobnosti:
Zavezniška pomorska sila, v kateri se nahajajo težke bojne ladje, bombardira Le Havre. Berlinsko poročilo označuje bombardiranje kot "strahovito."
Ob istem času so začele na obali severne Normandije pristajati čete zavezniške padalne pehote, ki so se spoprijele z nemškimi udarnimi četami.
Istočasno so sfe iz invazijskih bark začele na obrežje vsipati druge zavezniške vojaške edinice.
POSLANICA GEN. EISENHOWERJA NA ČETE PRED PRIČETKOM BORBE
Gen. Eisenhower je v posebnem dnevnem povelju, naslovljenem na vse vojake, mornarje in zrakoplovce, iz-jayil:	\
"Sprejeli ne bomo nič manj kot popolno zmago."
Eisenhower je povedal svojim možem, da se je s tem pričela "velika odrešilna borba, na katero smo se pripravljali vse te dolge mesece," in jih opominjal, da stoje pred trdovratnim in dobro pripravljenim sovražnikom.
Berlin pravi, da je središče invazijske borbe v Ca-enii, 30 milj jugozapadno od Le Havra in 65 milj jugovzhodno od Cherbourga.
Caen leži 10 milj od obale v vznožju 75 milj širokega polotoka Normandije v severni Franciji. O težkih bojih se tudi poroča med Caenom in Trouvillom.
Eno prvih berlinskih poročil je trdilo, da je bila prva britska divizija padalne pehote hudo razmesarjena.
GENERAL MONTGOMERY JE ZADAL NEMCEM PORAZ V SEVERNI AFRIKI
Gen. Montgomery je vodil zmagovito kampanjo proti Nemcem v Severni Afriki. Medtem ko je gen. Eisenhower vrhovni poveljnik zavezniškega generalnega štaba v Evropi, ima gen. Montgomery poveljstvo nad operacijami.
Poleg njega ni bilo naznanjeno ime nobenega drugega poveljnika za mogočno zavezniško armado, dasi-ravno je bil gen. Omar Bradley skozi več mesecev poveljnik ameriških armadnih sil v Angliji. Pred prihodom v Anglijo se je Bradley udeležil kampanje v Tuniziji.
.STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
6. junija, 1944
''ENAKOPRAVNOST*'
Owned and Published by '
JUE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town; : ^
(Po raznafialcu v Cleveland In po pošti Izven mesta):
For One Year — (Za celo leto)..............................................i.................................$6.50
Por Half Year — (Za pol leta) ...............................................^................................3.50
For 3 Months — (Za 3 mesece) ................................................i..................................2.00
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico;
(Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki);
For One Year — (Za celo leto) ...........................................................................$7.50
For Half Year — (Za pol leta) ....................................................................................,4.00
For 3 Month« — (Za 3 mesece) ......................................................................... 2.25
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year — (Za celo leto) ...............................................................................$8.00
For Half Year — (Za pol leta) ....................................................................................... 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Harold Laski (London):
0 CHURCHILLOVEM GOVORU
čeprav globoko spoštujem in občudujem Churchilla, ,vendar nisem- prepričan, da je bil njegov zadnji govor eden njegovih velikih naporov. Govoril je o grmenju (U-tilerije in o naših velikih uspehih v Italiji; nagovarjal je svet, pričakujoč vsako minuto invazijo in osvoboditev Jivrope.
In vendar značaj njegovega govora sploh ni imel yzvisenosti njegovega govora, ki ga je držal med bitko za Britanijo. Čeprav je velikodušno govoril o izvanrednih uspehih Tita in pel slavo "Sovjetski uniji, je bil to govor kraljeVaškega voditelja, ne pa predsednika narodne koalicije. Govoril je o svetovni organizaciji, o nujni potrebi, da se prepreči agresija in poudarjal je važnost podvzetja Icorakov, da se prepreči ponovno agonijo zadnjih petih ilet.
A njegova glavna točka v govoru je bila hvala Fran-cove Španije in njegova nepopustljiva zahteva, nasprotna Hullovemu prepričanju, da ni v našem interesu preprečiti rast fašizma v državah, ki se niso borile proti nam. Čuden in ogaben giavospev poslaniku Hoaru je dal nekaterim ljudem misliti, da'bo pod Churchillom postal naslednik zunanjega ministra Edena. Ministrski predsednik ni niti z besedico omenil, da je bila Španija udeležena pri napadu na Sovjetsko Rusijo. Izgledalo je, da bi mi morali biti iz srca hvaležni Francovi Španiji, da se ni pridružila nacistični zvezi, in da bi morali občudovati Hoare-vo veščnost, da se je to zgodilo. Churchill ni niti z besedico omenil, da bi vstop Španije v vojno najbrže pomenil državljansko vojno.
Ponovil je, da se Atlantski čarter ne nanaša na osi ščne sile. Povedal je, da v slučaju, da Poljska pristane na ruske teritorjalne zahteve, bo ta dobila ozemlje na račun Nemčije. Oznanil je ustanovo svetovnega reda, ki bi sestajal iz sil, ki bi bile dovolj močne, da bi preprečile ponovne udore in pa mednarodni svet, v katerem bi bili reprezentirani vsi narodi, vsekakor pa ni bil v stanu jasno povedati, natančno kakšne bodo te ustanove.
Vsakdo, ki je bral zadnji zvezek jClhurchillove zgodovine prve svetovne vojne, ne more nikdar pozabiti ganljivega pisma, v katerem svari pred "Kartagenskim mirom." Posebno ganljivo protestira proti ponovitvi strašne pomote cesaiske Nemčije s strani zaveznikov, ko je ta anektirala AlsaceJjoyaine. Dejal je, da je bil to eden glavnih povodov prve svetovne vojne. Vendar je pa Churchillov govor težko razumljiv, ako ne namerava storiti z Nemčijo isto kot so Nemci storili z deželami, ki so jih okupirali. Po njegovem namreč bo nekaj milj ono v Nemcev imelo na izbiro tujo nadvlado ali pa emigracijo.
Če sledi iz tega, da je to samo prenos nacističnih strahot z ene strani na drugo, tedaj bi jaz rekel, da politika, bazirana na nacističnem divjanju ne bo vodila k trajnemu miru. Mož s ^Churchillovim globokim razumevanjem zgodovine bi moral vedeti, da edina pot do miru ni po poti maščevanja, ampak po poti družabnega reda, v katerem bo v interesu Nemcev kakor tudi nas, da se vzdržimo upadov.
V svojem govoru je Churchill naredil opazko, da ta vojna postaja manj ideološka. V dokaz je omenil spremembe v Sovjetski Rusiji, Titove širokogrudne nazore, in jia up za boljše odnošaje v Grčiji pod novo vlado.
" v clUci dogodki v zadnjih letih so nedvomno vrisali velike s; \ omembe v miselnosti vsakega naroda, ki se uči iz izkušn^t. Taz si pa upam reči, da se Churchill globoko moti, če misii, da bo ta vojna postala manj ideološka, ko bodo naši sovražniki premagani. Nasprotno, velike možnosti obstajajo, da z /.aključitvijo skupne borbe proti hit-lerizmu po celem svetu bodo ustavni zakoni in družabni red dobili zelo ideološki ^nličaj.
Zato ker sovjetska armaua stj'umno salutira, še ne preneha biti socialistična. Ne verjamem, da bi po zmagi
nad fašizmom Jugoslavija in Grčija prisrčno sprejeli elemente starega reda; jaz sumim, da bo Francija morala najbrže korenito spremeniti temelje svojega gospodarskega reda ali pa se bo znašla pred revolucijo. Novi Daljni vzhod se bo zelo razlikoval od starega; balanca sil iz leta 1941 se ne bo nikdar obnovila. To pomeni, da bo z novo balanco prišla nova ideologija, kateri celo Churchill še ni posvetil svojih misli.
Slabost govora leži v tem, da obravnava Churchill vojno kot statični proces, ki se bo končal, ko bosta Nemčija in Japonska položili orožje. Nasprotno, dinamičnost povojnih dogodkov bo gotovo imela isti udarni vpliv na naša življenja, kot leta 1848. Na to se morajo Churchill in njegovi kolegi pripraviti. A iz njegovega govora vidim, da vstaja v njem Metternich povojne dobe. Ni gotovo, da | bo on našel odobravanje za vlogo, katero želi igrati.
Churchill o Jugoslaviji
Iz partizanskega tiska
( N adaljevanje )
Ni treba posebej povdarjati, kako ogromen pomen imajo za naše zatirane narode odločbe o operacijah, ki bodo kmalu pripeljale do zloma Nemčije. Bližnji konec vojske pomeni konec za vse one izrodke, ki računajo na onemoglost po vojni in na izčrpanost neizčrpljivih moči našega naroda. Z isto silo in neomajno upornostjo, s katero vodimo borbo, želimo skorajšnjega miru za obnovo naše izmučene domovine. Mir, ki bo prišel in ki mora priti čimpre-je, ne bo za nas mir sužnjev, nego mir zmagovalcev v borbi za narodni obstanek in boljšo bodočnost. Samo , tak mir hočejo naši narodi in vse, kar jim ga približuje, ima za njih o-gromno vrednost.
"HRavno tako ni potrebno na-glaševati, kakšen pomen ima za nas odločba o kaznovanju vojnih zločincev. Predstavlja pravično kazen nad hitlerjevskimi banditi in njihovimi pomagači in mora postati močno orožje za imičevanje vseh onih, ki so uničevali naš narod. Samo s popplno izvedbo te odločbe se bo naša domovina rešila vsakega poizkusa enakih zločinov bodočnosti.
Za nas je posebne važnosti potrditev v Moskvi in Teheranu prejšnjih zavezniških izjav o ncvmešavanju v notranje zadeve poedinih' držav. Voditelji treh največjih držav na svetu — Roosevelt, Stalin in Churchill—so to načelo na skupnem sestanku zopet svečano potrdili.
Nastaja vprašanje, če in v koliki meri zavezniki po Moskvi in Teheranu upoštevajo to za nas lako važno odredbo, ker izdajalska begunska jugoslovanska vlada še vedno uživa angleško gostoljubnost in velja pri zaveznikih formalno kot vlada Jugoslavije? Z drugimi be sedami: kakšno je stališče zaveznikov — vseh skupaj in vsakega posameznega — do našega osvobodilnega gibanja in da begunske vlade, ali se vmešavajo in do kakšne" mere, v naše notranje zadeve?
Obče znano je dejstvo, da je Sovjetska Zveza že davno gledala s simpatijami na naše o-svobodilno gibanje v domovini in na dosledno antifašistično borbo naših narodov. Naša borba je naletela na močno moralno podporo Sovjetske Zveze, ki se je odločno vzdržala vsakega vpliva na naše notranje zadeve. Razmerje med Sovjetsko Zvezo in našim osvobodilnim gibanjem ni v ničemur oslabljeno in se bodo tudi v bodoče razvijale na osnovi najprisrčnejšega prijateljstva in bratstva v orožju,
Ne bi mogli rečh istega kar se tiče našega razmerja do drugih naših zaveznikov, posebno Angležev in Amerikancev, za poznejšo dobo naše borbe. Naša borba je bila zavezniški javnosti še neznana in prevare in
provokacije beguncev so našle podporo gotovih ljudi v Ameriki in Angliji, posebno — kakor ve ves svet — v tisku in radiju.
Toda že pred Teheranom in Moskvo smo zapazili, da se menja mnenje Anglije in Amerike proti nam.
Po omenjenih konferencah je ta izprememba postala še vidnejša in sodeč po dosedanjih rezultatih je upati, da bodo z medsebojnim živim kontaktom stopnjema odstranjeni vsi medsebojni nesporazumi.
Kakšno je današnje zadržanje Anglije in Amerike do nas in kako se izraža?
Anglija in Amerika nameravata pomagati — po meiodaj-iiih izjavah — vsem grupam, ki se v Jugoslaviji bore proti o-kupatorju. To praktično pomeni, da bodeta pomagali samo Narodno - osvobodilni vojski, ker se samo ona bori proti Nemcem in kvizlinški vojski. Povdariti moramo, omenjeno stališče zaveznikov ni samo gola beseda, temveč, da se resnično že izpreminja v realnost. Prvič, nam ni znano, da bi druhal okoli Draže Mihajioviča dobivala katerokoli pomoč od zaveznikov in drugič, je osvobodilni pokret v zadnjem času zares dobil znatno pomoč vsake vrste (oprema vojske z orožjem, nameščanje ranjencev in beguncev, itd.)	I
Ameriški in posebno angleški uradni krogi so že večkrat na razne načine potrdili, da se ne bodo mešali v naše notranje zadeve. Daleč smo od tega, da bi to izjave smatrali za gole besede, ker nam nekatera dejstva potr jujejo, da zavezniški uradni kr6gi stopnjema odpravljajo mnoge stvari, ki so motile, da bi se omenjene izjave prevedle v delo. (ukinjenje četniških straž v naših taboriščih v Italiji, možnost, da se v naših taboriščih mobilizirajo borci za narodno - osvobodilno vojsko in pošljejo v domovino itd.)
No moremo iti molče preko dejstva, da se'je v zavezniškem tisku in radiu znatno izpreme-nil ton glede naše domovine in našega osvobodilnega gibanja.
Vsa omenjena dejstva jasno kažejo, da so naši zavezniki — Angleži in Amerikanci — napravili v sedanji dobi znatne politične in materijalne usluge našemu narodu in našemu gibanju. To njihovo stališče gotovo mnogo pripomore našemu notranjemu edinstvu v borbi prptl okupatorju in bo znatno pripomoglo, da se razbijejo v prah in pepel laži in klevete pristašev begunske vlade, da smo proti Angležem in Amerikancem, in da bo prišlo na dan, kaj so pristaši begunske vlade pravzaprav — verni sluge nemškega fašizma.
Ali moremo govoriti o spremembi stališča zaveznikov proti nam?
Omenjena dejstva nam to nedvomno potrjujejo. Z druge strani nam kažejo tudi, da se
V britiškem parlamentu je ministrski predsednik Winston Churchill dne 24. maja v obširnem govoru podal pregled vojnih razvojev in smer.nice angleške vlade z ozirom na te razvoje. Ker državniki takih smernic ne razglašajo, če ni vsaj povprečnega soglašanja od strani zaveznikov, si morenio misliti, da v tem primeru Amerika in Rusija ne nasprotujeta objavljenim smernicam. Churchillo/ govor je bil dolg in so ga v celoti priobčili le maloštevilni ameriški listi; zato so ga čitali le maloštevilni naši rojaki, razen v kratkih izčrpkih. Nas seveda zanima, kaj je imel Churchill za povedati o Jugoslaviji, zato v naslednjem podajamo v prostem prevodu ves tisti del I Churchillovega govora; ki se nanaša na Jugoslavijo:
"Preteklo jesen sem podal nekatera dolga poročila o poziciji Jugoslavije in naših odno-šajih s tamkajšnjimi različnimi jurisdikcijami. Neprilike in razsežnosti teh problemov so zelo velike. Treba je pomniti, da so pri tem prizadeti ne samo trije izraziti narodi, Srbi, Hrvati in Slovenci, ampak, da so dalje na jugu tudi Albanci, ki se drzno upirajo nemški vladi. Tudi oni so v sedanjem času razdeljeni na več tekmujočih in celo nasprotujočih si skupin.
"Nič ni lažjega kot,zagovarjati katero koli izmed raznih lazmer v teh različnih krajih z vsemi njihovimi zahtevami in protizahtevami in s popolno za-dovoljivostjo povedati stvar z dotičnega stališča. Mogoče je najlažji govor napraviti, čg se vzame eno gotovo stran in se o nji razpravlja, brez ozira na vse drugo. Toda mi moramo misliti na smernice prav tako kot na govor.
"Mi imamo čas razmišljati o problemu kot o celoti in v razmerju napram našemu glavnemu cilju, ki sem ga navedel v začetku mojega govora, namreč, da porazimo sovražnika, kakor hitro mogoče, da zberemo za to vse sile skupaj in damo temu prednost pred vsem dru-
po Moskvi in Teheranu ustvarjajo za naš osvobodilni pokret zelo zadovolji,vi, kar najbolj mogoče zadovoljivi mednarodni pogoji, da si pridobi zmago nad okupatorjem in domačimi izdajalci.
Pod temi pogoji bomo dose-r^li, če napnemo vse ljudske sile, ne samo največje, temveč tudi — verjetno — končno zmago v tej vojni. In ravno ti pogoji nam nalagajo, da tudi nadalje razvijamo in učvrščujemo prijateljstvo z velikimi zavezniškimi narodi, a posebno — da razbijemo v prah in pepel vsako nezaupanje, ki ga intriganti, norci in reakcijonarji. poskušajo zanesti med nas in Anglijo in Ameriko.
Naši sovražniki po svetu so številni. Toda tudi prijateljev imamo mnogo in vedno več jih bomo imeli. Po svetu še vlada zakon, da močnim gre spošto-zakon. Bodimo močni v domovini in spoštovali nas bodo izven nje. Sprejmimo vsako prijateljsko* gesto, a vsako.sovražno odbijmo, kakor do sedaj. Tako bomo v pomoč tudi prijateljem. Zbirajmo se okoli naše narodne vlade in politike.
Naše dalekovidno vodstvo na čelu z maršalom Jugoslavije tovarišem Titom, je bilo preizkušeno v najtežjih časih in znalo bo voditi tudi v bodoče našo vojsko iz zmage do zmage, a stvar naših narodov in naše mlade države v povoljnejši mednarodni položaj večji ugled in lepšo vlado pri zavezniških narodih.
gim. Jaz vam morem danes samo povedati o nadaljnih pozicijah, ki so bile dosežene v Jugoslaviji, kot posledica naših neprestanih naporov v naši zunanji smernici. Te sb, po mojem mnenju, mnogo bolj zadovoljive kot so bile.
"Jaz sem dobil poročilo od kralja Petra, da je sprejel re-signacijo Mr. Puricha in njegovega kabineta in da se formira nov in manjši kabinet, z namenom pomagati aktivnemu odporu Jugoslavije in združiti, kolikor je mogoče, vse bojujoče elemente v tej deželi.
"Jaz razumem ,da proces formacije nove vlade vsebuje izločen je Draže Mihajioviča kot vojnega ministra iz vlade, in razumem tudi, da je B.A.N. v Hrvatski važen činitelj v političnem aranžiran ju, okoli katerega ali ob strani katerega se morejo zbrati druge skupine z namenom, da se porazi sovražnik združene Jugoslavije.
"To, seveda, ima podporo bri-tiške vlade. Mi ne vemo, kaj se bo zgodilo v srbskih delih Jugoslavije. Vzrok, zakaj smo prenehali pošiljati generalu Mihaj-loviču orožje in ga prenehali podpirati, je enostaven. O/t se ni bojeval proti sovražniku in poleg tega so nekateri njegovi podrejenci sklepali prilagoditve s sovražnikom, iz česar so nastajali oboroženi spopadi s silami maršala Tita, spremljani z mnogimi obdolžitvami in protiobdolžitvami in izgubami življenj patriotov, Nemcem v korist.
"Mihajlovič nedvomno drži močno pozicijo lokalno kot vrhovni poveljnik, in, če prestane biti vojni minister, to ne pomeni, da bi izgubil lokalni vpliv. Mi ne moremo prerokovati, kaj bo on napravil ali kaj se bo zgodilo.
"Mi smo se proklamirali za odločne podpornike maršala Tita zaradi njegovega junaškega in pasivnega boja proti nemškim armadam. Mi mu pošiljamo in mu nameravamo pošiljati kar največ vojnih potrebščin in napraviti kar najbolj ozke stike z njim.
"Koristno so mi služili dolgi razgovori "z generalom Velebi-tom, ki je bil tukaj na vojaški misiji od maršala Tita, in aran žirano je bilo med drugim, da naj maršal Tito pošlje semkaj enega osebnega vojaškega re-prezentanta, da bomo v ozki stiki z vsem, kar se dela v Jugoslaviji in s kakim uspehom. To, je, seveda, naknadno s stiki, ki so vzpostavljeni med maršalom Titom in glavnim stanom generala Wilsona na Srednjem Vzhodu, in, sevoda, v soglasju z istimi.
"Toda pomniti moramo, da se to vprašanje ne vrti na samem generalu Mihajloviču. Imamo veliko skupino, morda do 200,-000,-srbskih kmetov, ki so proti Nemcem, toda so odločni grbi, ki imajo svoje kmečke nazore glede kmečkega lastništva. Oni niso tako navdušeni za komunizem kot nekateri v Hrvatski in Sloveniji.
"Maršal Tito je v glavnem izgubil svoj komunistični obraz v svojem svojstvu kot jugoslovanski patriotični voditelj. On je ponovno izjavil, da nima namena spreminjati lastniškega in socialnega sistema v Srbiji, toda ta dejstva še niso bila sprejeta na drugi strani.
"Srbi so rasa z zgodovinsko preteklostjo. Bila je .Srbija, iz katere je prišla iskra, ki je zanetila eksplozijo prve svetovne vojne. Mi se spominjamo njihovega junaškega umika preko morja, in zelo veliko število Srbov ■ se bori v četah maršala Tita.
"Naš namen je, da pridobimo
vse sile Jugoslavije in vso združeno moč Srbije, da dela skupaj pod vojaško direkcijo maršala Tita za združeno, neodvisno Jugoslavijo in spodi z rodne zemlje do zadnjega vse Hitlerjeve morilce in vpadnike.
"Grozodejstva Nemcev v Grčiji in Jugoslaviji presegajo vse, kar smo slišali, in mi smo slišali grozne reči. Toda junaštvo teh gorskih junakov spada med najsijajnejše posebnosti vojne, ki bo dolgo slovelo v zgO' dovini. Prepričan sem, da bodo otroci čitali o teh bojih, kai" jim bo vtisnilo v srca ljubezen do svobode, da bodo pripravljeni žrtvovati življenje i" udobnosti in vse drugo za pra* vico, da nenadlegovani žive v njihovih rodnih domovih.
"Vse, kar morem reči, je, da n6m se mora dati nekoliko primerne širine, da skupno delamo za to-unijo. Bilo bi čisto lahko se popolnoma zavzeti za eno ah drugo stran. Jaz sem se dovolj jasno izrazil, na kateri strani so moje simpatije, toda nič bi moglo. Nemcem dati večjega veselja, kot da bi se ti gorski junaki pobijali v medsebojnih bojih.	##
"Mi ne moremo v tej krizi zanemarjati ničesar, kar bi oviralo pravo složnost na obširnem ozemlju, kjer je v tem $asu vezanih do dvanajst nemških divizij v Jugoslaviji sami in vsega skupaj dvajset divizij Balkanu in Egejskem otočju.
"Vse oči morajo biti obrnjene na skupnega sovražnika-Morda smo imeli v tej smeri nekoliko uspeha v Grčiji. Na vsa način to predstavlja našo smei-nico napram Jugoslaviji, zbornica bo vedela, da vsa vpr%' sanja monarhije ali republik®' levicarstva ali desničarstva, strogo podrejena glavnemu cilju, ki je v naših načrtih. " '
"V eni deželi podpiramo kralja, v drugi komunista. Mi nameravamo vsiljevati kaksi'*^ gotove ideologije. Mi samo hočemo poraziti sovražnika, i" tem, v srečnem in jasnem rnii|^'' naj pride do najboljšega i%f* za volja ljudstva."	„
"Nova Doba
Vipavs'''
izjava društva "Vipavski raj"
članstvo društva raj", št. 312 S. N. P. J-, J® " zadnji mesečni seji prišlo do ključka, da si šteje v dolžno^ kot član SANSa, da se da ^ nemu in izvršnemu odoO SANSa vse priznanje za _ katerega je vršil do tako želimo, da ga bo vršil di v bodoče.
Želimo, da se dela na
da se združi vse slovensko zemlje Slovenije v okvirju mokratične Jugoslavije.
Obsojamo pa klerikalne palice, ki v tem resnem ^ zlorabljajo vero in trosijo nar iz jugoslovanske kase, organizacijo SANS ugonobe-njih logiki moraš biti fašist-hočeš biti katoličan. To je privilegiranih razbojnikov
roda.
za nio*
Danes se gre v JugoslaViJ'^ dvoje vrste vlad. Za staro narhistično, v kateri bi,bil
duševni in socialni razvoj
za*
pečaten — ah pa za z^ii .j. Slovenijo, katero si OsvoD« na fronta že tam ustvarja-
Dolžnost vsakega delavca ■poštenega katoličana
,da podpre to Osvobodilno
to, ki se prvič v zgodovin^ za sebe in proti okupa^^^^^^g To ljudstvo, ki si želi svo izpod tujega in dornačeg^^^j^ šizma, si v tem resnem gg, postavlja resnično po'^'^^gjg.vi' novo, demokratično
jo-
Andrew Božič,	pr^a^
John Strancar,	tajm«
Dorothy Marc,	blalJ*


G. junija, 1944
ENAKOPRAVNOST
BTRAM a
Marta Ostenso
STRASTNI BEG
For the Liberation of Europe
(Nadaljevanje)
Linda se je usedla za mizo in. predstavila. Ko je govorila, bilo v sobi tiho kakor v ^o-Vse oči 80 ji bile uprte v
cbrai.
'Prepričana sem, da se bomo
^Po razumeli," je izpregovorila
'Gda. "Za danes ostanite na pro-
"'^rih, kjer ste, a jutri vas bom
Uvrstila po oddelkih. To bo
®®jbolje, kajne?" Nasmehnila se
^ dvema rdečeličnima deklica-
ki sta sedeli skupaj pri isti
f"salni mizi. Ker ju je na ta na-
vprašala za mnenje, sta de-
^ loi krepko prikimali in nato
^^Gpctali druga drugi, kako le-
j® nova učiteljica.
Linda je odprla veliko črno
^ ^edno knjigo ter pričela vpi-
^3ti njihova imena od vrste do
kakor so sedeli.
%orvald8on Zofija, Ana,
je ponovila Linda imena
deklic ki so sedele spredaj
^'ležnobelimi kitami. Za njimi
p ®edela dva dečka iz Yellow
mešanca, ki nista vede-
• svojij^ imen in sta se vsa pre-
^^sena ozirala nazaj proti sta-
^Jšeniu bratcu, ki je sedel za-%j.
h tako je nadaljevala. Od ^jidfcovih, ki so stanovali dve ,Jji Vzhodno od Garovih, jih P^t hodilo v šolo. Tu so sedeli ■"oci črnookega Madžara Klo-<^2a. Njihov oče je imel doma-na vzhodu več milj od Sand-Bjarnassonovi so prišli
Vozili lole
Mikega jezera na zapadu. 30 sedem milj od doma do Temnopolti tatarski fantje Severnega obrežja Lattskega ki jih je prisotnost uči-hipoma prevzela in ob-
ala. Večina od njih je bila
^fcsta

za šolo in jih drugi dan
^oiie ni bilo več tjakaj.
je odleglo, ko je sprevi-da si je pridobila otroke. , bo posebnih težav. Ozrla ,j!p po bornih,, umitih stenah. j|j,^°biti bomo morali nekaj ^ ' jc dejala. "Ali ne bi hoteli malo slikati?"
J-roci so viharno pritrdili, islandski dečko iz Nar-^ ko jabolko in me-■■*.0'^^ 'z . Yellow Posta sta do-ilj^^l^^tveno razdelila po sobi ^i ^ barvami in hrapavi ■' ki ga je našla Linda v
^ i omari.
Pq, se je pričel prvi dan v Oelandu.
feil •
® jc v aprilu. Brest je pri-ic Pii'ati sluzasto drobno pop-'Njegovo vejevje se je rahlo žow	in rjavo pobarvalo,
eževci so bili ovenčani, s 'ftačič. Bledo ozračje je na-
polnila svilena mehkoba in v zemlji so zazevale tople razpokice, ki je iz njih pokukalo sveže zelenje.
Otroci, ki so prihajali dopoldne v šolo, so prinašali s seboj polna naročja dolgih zelenih ma-čic sive breze. Linda jim je'pojasnjevala, da je to betula lueta, toda otroci so ta naziv hipoma pozabili. Jarki ob gozdni poti so se okitili s pasom kosmičastih vrhov in Linda je slišala neki dan gostolečo taščico. Po dolgih, rezkih zimskih mesecih, ko je bilo človeško srce zaprto glasu zemlje, je napočila na severu doba čudežnega prebujenja.
Linda je hodila često sama skozi prosojne, zelenosvetle gozdove, ki so se raztezali od Ga-rove farme proti severu do njiv Fusija Aronsona.
Mislila je na Kaleba Gara in Amalijo in se je začudeno izpra-ševala, kako se more človeško srce obvarovati popolnega razdejanja. Neko jutro je Linda bedela in gledala skozi okno. Videla je, kako strmi Amalija nepremično v somrak — po vsem videzu v nekaj onstran somraka. Kaj takega ne delajo kmetice. Amalija mora imeti nekak razlog za svojo strpljivost. Morda upa v kakršnosibodi povračilo? Morda od otrok? Ne, med temi ni zadostne ljubezni za kaj takega, kajti gruda, ki so živeli na njej, je posrkala ta dragoceni plamen in si tako poiskala dostojne žrtve. Tu mora tičati še nekaj drugega . . .
Neki petek pod večer se je Linda pripravljala, da bi šla v obiske k Sandbovim, katerih dom se je videl ob gozdni poti, držeči od Garovih. Kaleb in Martin sta popravljala kokošinjak, trgala zimski mah s strehe in vlagala varčno strešuice, kjer so zijale odprtine.
Judita je prišla iz hiše z učiteljico, ki že držala v roki droben zavoj. Gospa Sandbova jo bo nedvomno hotela pridržati čez noč v svoji hiši.
"Pojašem malo z vami — živina je tam doli," je dejala Linda in se ozrla proti kokošinjaku, kjer je stal Martin na lestvi in vihtel kladivo po vlažnih deskah. Judita se je okrenila proti lesenemu sklednju, ki se je stiskal ko stara, z mahom, porasla žel-i va med vozarno in žitnico. j Razen udarcev Martinovega kladiva po mokrih deskah ni bilo čuti glasu zunaj. Zdelo se je, kakor da sta se ozračje in zemlja stopila v stekleno kroglo. Nad vsem je visel nežen sijaj, ki ga vidimo le ob jasnih aprilskih večerih. Soparen, neizpuhtljiv vonj

ALI ŽELITE BITI SLOKA?
Vprašajte po VITA SUM 2.50 velika škatljica Zaradi trganja (arthritis) obiščite Vitamin moža. Če ste neprestano utrujeni in zbiti, vam nudi high potency Vitamin D ------with B Complex olajšavo. 1®0 dni stane 2.9'
Vitamin stores, inc.
East 9th & Euclid — CH. 7069
Zavarovalnino
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
STACKS OF WAR MATERIALS IN ENGLAND are supplying the Allied armies for the liberation of tlx« continent of Europe. The above pictures show a few of the many large stockpiles of weapons made in British wai factories—trucks, motorcycles, bombs and heavy guns. The designs of this equipment have been battle-tested in foui and a half years of war. The stacks mount daily as the factories work all-out to provide "plenty and in time."
pravkar razorane zemlje se je dvigal proti nebu ko nekaj snovnega.
Lindo je veselilo, da jo želi Judita spremljati. Marsikaj se bosta lahko pomenili. Vkljub svoji mladosti je bila Judita dokaj bistrega duha, kar je bilo morda posledica njenih svoječasnih stikov z oelandskimi učitelji, še bolj pa vpliv globoke, vrojene zavesti, ki jo je prejela od Amalije.
Linda je b^a vesela dekletovega prirodnega duševnega bogastva in njenih pristnih izjav. Videla jo Je manj pogosto, nego si je tega želela. Kaleb je pazil, da je bila Judita čez dan zaposlena, bodisi doma ali na polju, a ponoči je dekle bolj hre-
! penelo po spanju nego po tolažbi prijateljstva.
Učiteljica je stara pod lestvo ; in se razgovarjala z Martinom, ko je pričakovala Judito. Kaleb I je bil odšel v ropotarnico za I orodje poleg gumna. '
, "Martin, krasno mora biti z I lastnimi rokami graditi in popravljati," je dejala prostodušno. Martin je bil redkobeseden. Še I nikoli je ni svojevoljno nagovoril.
' Pogledal je s strehe proti njej, polglasno zamrmral in sramežljivo zavihnil spodnjo ustnico.
"Ni posebno krasno, če moraš delati ob vsakem vremenu," je I odvrnil s težavo. Kri mu je šinila i v podolgovato, topo obličje in ogledoval je pozorno drugo desko.
Ubogi Martin! Kot dvajset-: leten fant je poznal le eno: delo.
Kaleb je stopil iz kolarnice. I Z levico si je pogladil desno polovico razmrščenih brkov; ta ; kretnja je postala Lindi že do-^ mača. Ni se ozrl na učiteljico. ' Bila je vesela njegove navade.
da se ni zanimal zanjo. To ji je dajalo več priložnosti, da ga je opazovala.
Judita je skočila na kobilo Lady in namignila Lindi. Kaleb se je okrenil in jo zagledal.
i'Prerano je, da bi šla po živino," je dejal in dvignil pomenljivo veke proti njej. "Tisti stari sejalni stroj bi bilo treba pripeljati od Thorvaldsona. Po živino gre lahko Karli."
"Karli gre lahko tudi po sejalni stroj," je odvrnila Judita z jasnim glasom. Sedela je vzravnano in zastavno na sedlu in je gledala hladno Kalebu v obraz. Linda je sprevidela, da bi moral biti glede telesne moči Ko-leb v strahu pred dekletom.
"Judita, ali si slišala, kar sem rekel ?" je vprašal Kaleb in podal škatlo žebljev Maitinu. Glas mu je zvenel nežno, vsakdanje.
V odgovor je Judita zasukala kobilo proti dvorišnim vratom ter odjezdila po gozdni poti. Linda se je povzpela na ponija, ki so ji ga bili privedli Sand-
His natriotism is written in

♦ ♦
YMirS is written on every Bond you boy
i.,k5= WAR LOAN !
The stepping stones to vie« tory are red with blood of American heroes. Tarawa . . . Salerno . . . Cassino, Their patriotism is written in blood.
Your patriotism is written on every Bond you buy in this vital 5th War Loan. Your name on a War Bond means you're behind our invasion troops.
Help hasten the day of Victory by investing in extra War Bonds
now. Invest In more than you've ever purchased befpie. Invest $100, $200, $300,	Those
who can, must Invest thousands of dollars.
For this Is the biggest Job we've ever had to do. We can't fail our fighting men gs they plunge into the biggest and bloodiest struggle of all.
WELCOME THE VICTORY VOLUNTEERS when they call to tell you about War Bonds
WAR WAN
Kennedy's Daughter Marries Briton
LONDON, ENG.—Soundphoto—Kathleen Kehnedy7 24, daughtw of Joseph P. Kennedy, former Ambassador to the Court of St. Jumec. married the Marquis of HartinEton, 26. son and heir to Duke of Devonshire in the Chelsea Registrar's office where this'radiophoto was taken shortly after the civil ceremony. Behind the bride it her lNroth«r> Lt. Joseph Kennedy, U.S.N.
bovi otroci. Došla je Judito. Ta je od jeze posinjela v obraz.
"Dovolj mi je tega!" je vzrojila Judita. "Nikar naj si ne do-mišljuje, da smo živali, ki jih lahko kar tako podi oltoli."
Prejezdili sta vštric košček poti. Nato se je Judita obrnila nazaj.
"Nič ne koristi — znese se nad materjo, znano mu je, da grem k Sandbovim. Poizvedite,. če Sven res pride domov. Ali boste, T .in-da?"
Učiteljica jo je prosila, naj jo imenuje samo "Lindo."
Prikimala je deklici na vprašanje in je odjahala po gozdni poti, migljajoči v solncu. V plitkih jarkih ob obeh straneh poti se je razprostirala preproga cvetočega divjega drenovja. Za to so se razlegali tise in tiše zamolkli udarci Martinovega kladiva, padajočega po trhlih deskah ko-košinjaka.	,
VII
Sandbovi so bili ponosni na svojo leseno hišo, ki je bila obdana krog in krog z žično ograjo, a ne s potlačenim lesenim plotom kakor Ga rova. Prostor okoli hiše je bil tako gosto za-rastel s črešnjami in divjimi češ-pljami, da so se hiša, skedenj in
živinski hlev naglo skrili očem v beli megli. Ta nakit pa je bil boJj slučajen nego zamišljen po načrtu, kajti gospa Sandbova bi bila prav za prav imela rajši, da bi bila njena lesena hiša vse leto odprta očem mimoidočih. Take izborne lesene hiše so bile redkost v toliki oddaljenosti od pb-stajališča v Nykerku.
V prejšnjem času — , gospa Sandbova je navadno govorila, da je bilo to pred dobrim letom j ali dvema — je stanovala Sandbova družina v vasici, kjer so I videli lokomotivo in potniške vo-I zove trikrat na teden in so imeli tovorne vlake slednji dan pred očmi, tako da se jim ni zdel vlak nič nenavadnega. Garovi otroci niso šli nikoli preko deset milj jod doma (razen morda Martina in Ele, ki sta gonilo živino v Nykerk), in niso nikdar videli teh čudežev novega časa, kaj šele, da bi se bili vozili z njimi. — Kratkomalo, vsi Sandbovi so se j že vozili po železnici, razen n»a-i lega Larsa, ki se je rodil v Oelandu. Tako je bil med obema rodbinama nepremostljiv prepad, čeprav so bili Sandbovi po mnenju gospe Sandbove davolj prijazni do Garovih.
(Nadaljevanje)
HERE S ONE COAT MAGIC
for Futnifute, Walls, Woodwoik
a can oi
DBCOjoday!^
Anybody cui get # fine job with DUCO! Comes in glossy white and a full range of jewel-like colors. It brushes out smooth a«d easy—Cast! No laps, no brush marks. It dries rapidly to a sparkling hard surface that's as easy to clean as a chioa plate. Try it and see!
DUCO
. W «. PAX, #fF. ,
pt.
The JETasiesf-fo-IljM EamMumi
Kalan's Hardware
6421 ST. CLAIR AVE._CLEVELAND, OHIO
FOOD
FIGMTSWR
tufREEOOl


/^\ *tTt
V
%
3
V-786
"DON'T, YOU BELI EVE'IN SI9NS ?'
STRAN 4

juhija, 1944
ZADNJA KMEČKA VOJSKA
Zgodovinska povest iz leta 1573 Spisal AVGUST ŠENOA — Iz Hrv. poslov. L. J.
(
(Nadaljevanje)
"Kraljevska svetlost je preiskala vse," reče Hoszu, in ve razlikovati sumnjo od dokaza."
"Sumnjo?" zaškriplje Grdak in klone z glavo, "je-li sumnja, da solnce sije na nebu? A kaj se zgodi z menoj?"
"Idite, kamor vam drago!" odgovori suhoparno Majtenyi.
"In moja plača, moja krvavo zaslužena plača?" vpraša Grdak z drhtečim glasom in se prime za glavo. "Od leta 1566 se potim tukaj, pa nisem prejel niti votlega vinarja."
"Ako kaj dobite," reče Hoszu, "dobite o pravem času, potem ko se pregledajo računi, ker Bog ve —"
"Da, Bog ve, da sem poštenjak," dvigne Grdak glavo, "da nisem ogoljufal kralja niti za bobovo zrno. Razumem* vse te spletke, gospoda, to je obrekovanje gospoda Taha, njegovo peklensko obrekovanje. Grem, z vama se nočem pravdati, ker je vaše uho gluho; grem, vama bo prištet greh, ako v tem kr-.vavem dvoru izbruhne požar in uniči kraljevino. Toda kralj mora izvedeti vse, ker hrvaški plemič se ne boji mažarskega ca-rinarja."
Mažara pokimata z glavo, a Tahi skoči na noge in zakriči:
"Ničvrednež, poberi se iz grada. Tu sem jaz gospodar."
"In tu te zaloti strela božje pravice, rabelj!" odvrne Grdak, dvignivši roko. Razžaljen, raz-Ijučen zapusti bivši upravitelj grad, a ko je prišel do grajskih vrat, se zakrohota gospodič Gabriel za njim:
"Ha! Ha! Ha! Lahko noč, a-mice! Veš sedaj, kaj je baron?"
Grdak krene fia konju proti Brdovcu. Pred župniščem vpraša za gospodarja. Povedo mu, da je pri Eliji Gregoriču. '
Napoti se tja in zavije naravnost na dvorišče. Pred hišo so sedeli župnik, Elija Grego-rič in sodnik Ivan Horvat.
"Pomagaj Bog!" ga pozdravi stari Babič, "kakšna sreča vas nosi v Brdovec, gospod Grdak?"
"Nesreča, oče!" odvrne s solzami v očeh upravitelj. "Berač sem brez zavetja, brez vsega."
"Kaj je, za Boga?" se ustraši duhovnik.
"Kaj?" se nasmehne bridko Grdak, "madžarska carinarja sta me za moje zvesto službovanje izgnala kakor psa in prodala vse posestvo susjedskemu
rablju," Vsi trije preblede kakor smrt.
"Vse posestvo Tahu?" skoči na noge Elija. "To se imenuje torej pravica!"
"Bog se nas usmili!" sklene župnik roke.
"Srce mi pravi," povzame E-lija z drhtečim glasom, 'da bo tekla kri, kakor gotovo je Bog."
Horvat je zgrabil svojo sod-niškb palico, jo prelomil na kolenu in jo vrgel daleč od sebe, rekoč:
"Naj te vzame zlodej! Ako sodijo vragi, je sramota za krščenega člaveka, da se imenuje sodnik."
"A kaj je z vami, ubogi prijatelj moj?" vpraša Babič Gr-daka.
"Kaj vem? Ničesar, ničesar nimam. Tisto malo posestvice na Ogrskem, ki ^em jo dobil po materi, mi je vzel šiloma Bator. Moj brat ima kup otrok, a košček zemlje, toda k njemu pojdem, dokler ne dobim službe."
Tedaj reče Gregorič:
"Ne zamerite mi, plemeniti gospod, mojih besed. Vi ste plemič, jaz sem kmet, a vendar sem človek. Vi ste, tako mi Bog pomagaj, velik poštenjak in dober kakor kruh. Ves kraj prosi Boga za vašo srečo, toda zadela vas je nesreča. Le naj! To naše srce ve, koliko dobrega ste storili za nas; globoko smo si zapisali to v svoje srce, tega vam ne m o r'e izbrisati sam vrag. Koliko nesreč ste odvrnili od naših ubogih glav, to ve vsak otrok, in tudi mojo hišo bi bila zadela nesreča, ako bi ne bilo vas. Naj vas ne bo sram moje ponudbe. Ti meni, jaz tebi in Bog blagoslovi, pravi star pregovor. Blizu Toplic na Kranjskem imam zemljo in hišo. Napotite se tja, tu bi ne bili varni. Tahi je nema zver. On-di gospodarite, kakor hočete, dokler se ne najde boljša sreča. Oprostite mi, gospod, toda prišlo mi je iz srca. Tu — tu," nadaljuje kmet, "tu se bo, kakor vidim pripetilo še marsikaj." Grdak stisne kmetu debelo roko in reče z ginjenim glasom;
"Hočem! Sprejmem, poštenjak, da te ne razžalim. Ti si človek, pravi človek. Plemič bo kmetoval kmetu, dokler ne pride pravica od kralja."
Nem, s sklonjeno glavo je gledal župnik ta prizor. Dvigne glavo, dvigne roke proti nebu in reče:

i
rogowl
"Povzdignite, ubogi prijatelj, srce k Bogu! žalostna so pota življenja, težke poskušnje, ki nam jih pošilja Gospod. Toda nosite vdano svoj križ, ker bodo povišani tisti, ki se ponižujejo, toda gorje onemu človeškemu sinu, ki je izbrisal iz srca najlepše besede Odrešenikove: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe"; gorje njemu, ker sojeni bodo pravični in kri-Mčni. Da, vidim: prišla bo sodba, grozna sodba, ker je o-mahnila roka človeške pravice, ker je greh poplavil svet. Pravični Bog naj vam poplača vse dobrote, s katerimi ste olajšali bednemu ljudstvu njegovo suženjstvo!"
XXIIL
"Ljubo mi je, gospa mati," izpregovori Anka Konjska proti Uršuli Heningovi, "da ste prišli z Zofijo za nekaj časa k meni v Zagreb. Vi poznate Marto, ki čudno sanjari; skoro nam je popolgoma pokvarila Zofijo. Deklica se je povsem izpremenila. Nevoljna je, molčeča in razdraž-Ijiva, a pričakuje še vedno svojega Miliča, ki se gotovo nikdar več ne vrne."
"Ne vrne se?" vpraša hitro Uršula.
"Zagotovo ne. Poslušajte me, mati. Razgovarjala sem se mivo-go o naši zadevi z Alapičem. Pravil mi je, kako pregovarja in pregovarja Taha in koliko truda ga stane, jaz pa sem mu potožila o naši nadlogi, kako da še nismo smeli ničesar omeniti tega Zofiji in kako vas veže obljuba do Miliča, in da bi bilo vsekakor treba poizvedeti, kje je ta mladenič in a k o je sploh še živ. Alapič je nekaj časa premišljal, nato mi pa reče, da se temu morebiti lahko pomaga. Poznam, mi reče, prebrisanega človeka, po imenu Dr-mačiča, zakotnega pisarja, ki ga je izpodil Tahi iz službe. Ta človek se ne boji niti samega vraga. Pošljem ga kot ogleduha za Miličem, ki po njem gospod Ambrož povsodi povprašuje. In Alapič je poslal tega človeka."
"No,'in ta človek?" vpraša Uršula.
"Se je včeraj vrnil, mati."
"InMilič?"
"Je živ, toda suženj."
"Kje?"
"Vse vam povem. Alapičev o-gleduh se je napotil najprej v kraje, ki so bili nekdaj naši, a jih imajo sedaj v posesti Turki, in je pričel povpraševati, kje da se nahajajo sužnji, ki so bili pred več leti zasužnjeni o-krog Kaniže.. Iztuhtal jo je prav pametno. Najprej je treba poiskati Mogajiča, blizu njega bo gotovo Milic, ako ni poginil. Rekli so mu, naj gre v Kostaj-nico, odtod v Dubico in nazad-
nje v Banjaluko. Drmačič je pričel povpraševati pri frančiškanih, ki gotovo vedo za krščanske sužnje. Pogodil jo je. Frančiškani so'mu povedali, da služi v hiši nekega bega pri Banjaluki že pet let mlad človek, po imenu Mogajič. Pred tremi leti pa je prišel čez Samo drug človek in dal begu odkupnino za Mogajiča, toda zviti Turčin je pridržal tudi Miliča.
(Dalje prihodnjič)
POPRAVIMO
šivalne stroje, likalnike, pra-žilnike, čistilce in električne ure .
Save the grease-makes bullets, you know."
PRVA OBLETNICA
SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Victor Bezjaka
ki je za vedno zatisnil svoje oči. 6. junija, 1943.
S cvetjem grob Vaš okrasili bomo v trajen Vam spomin, rože s solzami zalili naših srčnih bolečin.
Naj Vam večni Bok poplača Vaše delo in skrbi,
katere ste za nas imeli večni mir Vam podeli.
Žalujoči .ostali:
SOPROGA, OTROCI. VNUKA in VNUKINJE
Cleveland, O., 6. junija, 1944.
Naši
fantje-vojaki
Pfc. Ludmilla Ogrin, hčerka Mr. in Mrs. Valentine Ogrin, 17711 St. Clair Ave., se nahaja pri WACs. K ženskemu armad-nemu oddelku je pristopila v juliju 1943, in svojo treningo je dobila V Geor'giji. Sedaj se nahaja v Camp Fort Meyer, Va.
Njen brat Frank T. Ogrin se pa nahaja z Seabees, nekje v Južnem Pacifiku. V službo Strica Sama je vstopil v juniju lanskega leta. Pred nedavnim je, svojim staršen pisal, da se je v daljnem Pacifiku slučajno sestal s svojim prijateljem in nekdanjim sodelavcem, nadporoč-nikom John Lenaršič, z Grove-wood Ave., ki se tamkaj nahaja z armadno zračno silo. Bilo je veselo snidenje prijateljev, ki se nista že dalje časa videla.
Priprave za invazijo zapa dne Evrope so se vršile 4 leta
(Nadaljevanje s 1. strani)
žalo nacijske garnizije v stanju stalnega alarma.
Vsto\v vojno od strani Zed. držav je učinkoval k o t brizg sveže krvi. Amerika je organizirala svoje lastne komando čete, takozvane "rangerje."
Naskok pri Dieppe je bil šola za zaveznike
Prvi večji naskok na invazij-ski obali je bil napravljen v av^ gustu 1942, ko so Angleži in Kanadčani vprizorili napad na Dieppe v Franciji,
Ta napad je pokazal, da so nemške obrambe v zapadni Evropi zelo močne, oziroma močnejše kot se je mislilo. Napadalna sila je prodrla več milj globoko v zaledje in bitka je trajala devet ur, predno so se zavezniške čete umaknile.
Cena tega napada je bila visoka. Kanadčani; ki so tvorili večji del napadalne sile, broje-če okrog 5,000 mož, so izgubili 3,372 mož. Od teh je bilo 593 ubitih, ostali pa so bili ranjeni ali ujeti.
Zavezniki so izgubili 98 letal in več kot 200 bark za izkrcanje. Toda Dieppe je bil dobra šola za zavezniško poveljstvo.
Kampanja v severni Afriki in Italiji
V	novembru 1942 je anglo-ameriška armada invadirala severno Afriko. Operacije so bile skrbno začrtane in so sijajno uspele.
Tu so Amerikanci dobili svoj ognjeni krst.
V	maju 1943 je bil sleherni Nemec pognan iz Afrike. Angleži, Amerikanei in Francozi so se naučili delati skupaj. Velika moč, ki jo poseda pravilno rabljena zračna sila, je bila demon-strirana v zaledju otokov Pan-telleria in Lampedusa. .
Invazija Sicilije v juliju 1943 jih je naučila še več. Napad je bil podvzet bliskovito in uspel je briljantno. V teku 38 dni je bila vsa Sicilija zasedena.
Pri invaziji Sicilije se je rabilo 3,200 'ladij, kar daje misliti, kako silna mornariška sila mora biti organizirana za uspešno invazijo zapadne Evrope.
Mali oglasi
belo jamčeno. Pridemo iskati in pripeljemo nazaj. Odprto od 9. zj. do 6. zv. Odprto v ponedeljek in četrtek do 9. zvečer
American Appliance Co.
8209 Superior Ave.
GA. 3268 — MU. 8015
Za delavce Za delavce
PUNCH PRESS OPERATORJI Dnevni in nočni šift—65 ur tedensko I zborne delovne razmere. — Nujno delo. Plača od ure
National Formetal
6539 METTA AVENUE blizu Addison & St. Clair
Zidano poslopje
moderno stanovanje za 2 družini in veliko trgovino. V prijazni okolici. Takoj se zahteva samo majhno vplačilo. Cena zmerna. Oglejte si jo na 2155 Broadview Rd.
TURNEY RD. HARDWARE
Paints — Sporting Goods 4835 Turney Rd.—MI. 8972
Garfield Heights
POZOR! — Poselite
Fleet Beverage Store
na 6501 FLEET AVE.
V zalogi Imamo fina vina, Izborno pivo; več izdelkov. Naša kakovost in cene vam bodo ugajale. Odprto od 10. zj. do 8. zv.
Takoj plačam
v gotovini najvišjo ceno za vaš rabljen avto. Pogovorim se z vami v slovenščini
United Motor Service
7200 BROADWAY
B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE, 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih
CE POTREBUJETE novo streho ali pa če je treba vašo streho popraviti, se obrnete do nas. Izvršimo velika in majhna dela na trgovskih poslopijih in domovih. Brezplačni proračun.
Universal Roofing Service
llOG St. Clair Ave. — CH. 8376-8377 Ob večerih: ME. 4767
POHIŠTVO
la družabno sobo; mohair ali frizzea; vsakovrstno pohištvo, moderno in peri jodno; modroci, itd. Plačajte nekaj takoj, ostalo kadar želite.
LOUIS FURNITURE CO.
12914 Union Ave. Cleveland, Ohio
La+he operatorji in vajenci Inšpektorji
Plača od komada 52 ur tedensko
STROJNI OPERATORJI IN VAJENCI
PREKLADALCI
TEŽAKI
Plača od ure in od komada
OHIO PISTON
5340 Hamilton
ŽENSKE
za lahko assembly del®
Poln ali delni čas (7.30 do poldne ali od poldne do 5. poP > Ne bo odslovitve po vojni " Izborna plača od ure Avtomatični poviški plače Izvrstne delovne razmere Državljanskega papirja se ne zahteva
Shuler Co.
6545 Carnegie Ave.
MOŠKI
za lahko assembly delo
Delni čas Privlačna plača od ure Avtomatični poviški plače Izborne delovne razmere Državljanskega papirja se ne zahteva
Shuler Co.
6545 Carnegie Ave.
Mali oglasi
KUPEC
iz Californije, se tu nahaja. Plača Izredno visoko ceno za vaš rabljen avto.
OHIO AUTO SALES
4307 Euclid Ave.
EN. 0952—0953
Frank Redder Auto Sales Rabljene avte se kupuje in prodaja
11702 EUCLID AVE. GA. 0322
VELIKO CENEJE
je če si sama naredite obleko iz bombažnega, rayon ali volnenega blaga, ki ga lahko po zelo zmerni ceni kupite v
WoWs Bargain Store
6908 SUPERIOR AVE.
Moderna hiša
Pi'oda se po ugodni ceni moderno urejeno hišo za dve družini; v dobrem stanju. Vpraša se za pojasnila na 1126 E. 72 St., spodaj.
Ženska
The Union Poultry Market
2iva in očiščena perutnina Prodajamo na debelo in drobno Posebnost za ohcete, zabave in restavracije
11709 UNION AVE.
AKO POTREBUJKTE DOBRA zdravila proti zapeki, poskusite naša. 98c; proti naduhi $1.25; za želodec $1.25 za revmatizem $1,50.
Eclair Drug Co.
7600 ST. CLAIR AVE.
Zamenite vas AVTO za
GOTOVINO
pri TINY'S
Tiny's Used Car Exchange
Euclid Ave., vogal E. 63 St.
VAŠI ČEVLJI
bodo zgledali kot novi, ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 St. Clair Ave.
Vas selimo kamorkoli in odkoderkoli
Everett Kauffman
in
Sherman Moving & Storage
1707 Crawford Rd. CE. 4352
NAZNANILO Otvorili smo nanovo gostilno
kjer vam postrežemo z pivom, vinom in mehkimi pijačami. Prodajamo pivo v zabojih. Odprto od 10. zj. do 10. zv.
Pearl Beverage Store
4211 PEARL RD.
Želi dobiti službo za opravljati lahka hišna dela ali pa varstvo dveh otrok. Najraje v collin-woodski naselbini. Za naslov se poizve v uradu "Enakopravnosti."
Poštena
družina išče stanovanje 4 ali 5 sob, v Collinwoodu. 3 odrasle osebe v družini. Kdor ima za oddati, naj pokliče IV. 1422.
Avto naprodaj
Dobro ohranjen Chevrolet, 4 vrata, 1941 modela, se proda po zmerni ceni. Kdor želi kupiti, naj se oglasi pri F. P., 14606 Sylvia Ave.
POZOR!
Prinesite vaše ure — budilke v popravilo, Vse delo Jamčeno. Ure popravimo v 48 urah v vaše zadovoljstvo.
Garfield Heights Jewelers
4801 TURNEY RD.
Dobra oskrbnica
8 umi dnevni šift Plača od ure poleg bonusa Prednost ima čedna in snažna gospodinja
Geometric Stamping Co.
1111 E. 200 ST. IV. 3800
moški
za polni ali delni čas Visoka plača od ure
Joseph T. Ryerson 0 Son Inc.
5414 Hamilton Ave.
MOŠKE IN ŽENSKE
se potrebuje za
splošna tovarniška dela
6 dni r tednu
48 ur dela na teden
Plača za ZACETTB^
Moški 77%ic na uro
ženske 62 %c na uro
Morate imeti izkazilo Ijanstva,
-fve ^
Nobene starostne omejit* ' ^ ste fizično spcfeobni za de ga imamo za vas.
Zglasite se na ^ EMPLOYMENT OFFlt'^ 1256 W. 74 St
National Carbon Co., Inc.
Kuharica ali kuhdf
.... _ ...
dobi dobro službo v rest ji> 6 večerov v tednu;
deljah. Zglasite se v WAS .g TON restaurant, Kinsman Ave.
Etiabllthed
INSULATION — SIDING
OSKRB
polni čas 5:10 pop. do 1:40 zj-Šest večerov v tednU DOWNTOWN:
750 Huron Rd.
ali
700 Prospect Ave-
Plača $31.20 tedensk"
Če ste sedaj zaposlen®J' nem delu, se ne priglasi e.
Zahteva se izkaz državU®'
EMPLOYMENT URA^
oof*
raZ'
:ve"
LASTNIKI RADIJSKIH APARATOV.—Prinesite vaše pokvarjene radio aparate k ekspertnim mehanikom. Popravimo vsakovrstne aparate za dom in avto. Delo jamčeno. Radio Service, 12705 Miles Ave., DI. 8333. Odprto 8.30 zj. do 5.30 zv.; ob torkih in četrtkih do 9. zv.
8. zj. do 5. pop. dnevno ob nedelja)^
The Ohio B«"
Telephone
700 Prospect
Kupujte vojne