SOBOTA, 11. JULIJA 1959 štev. 27., leto XVII. LIST IZDAJA REPUBLIŠKI SVET ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVO TAVČAR LIST IZHAJA V UREDNIŠKI POVEZAVI Z »RADOM« — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: LJUBLJANA, KOPITARJEVA 2, POŠT. PRED. 284 — TELEFON UREDNIŠTVA 39-181 do 185, 31-555 in 31-453 — RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V LJUBLJANI ŠTEV. 600-705/1-83 —POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 20 DIN — NAROČNINA JE: ČETRTLETNA 250, POLLETNA 500 IN LETNA 1000 DIN — LIST TISKA CZP »LJUDSKA PRAVICA« — POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI List ustanovljen 20. novembra 1942 LJUDJE SE PRITOŽUJEJO če samoupravljanje odpove Razgovor s predsednikom Centralnega sveta ZSJ tovarišem Svetozarjem Vukmanovičem-Tempom o delavskih prošnjah in pritožbah, naslovljenih na Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije Krepitev novih družbenih odnosov v kolektivih ni vedno lahek proces, ki bi potekal brez težav in' bolečin. To je proces, ki zahteva vztrajno dejavnost družbenih sil v podjetjih in komunah, že posebej pa sindikata. Če v mehanizmu samoupravljanja kaj odpove in če pravice delavcev niso dovolj spoštovane, sc delavci pogosto pritožijo pri sindikatu, ker se zavedajo, da si od svoje organizacije lahko obetajo podpdro in pomoč, če so njihove zahteve upravičene. ^ Delavci pogosto naslavljajo razne prošnje in pritožbe tudi na Centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije. Predsednika Centralnega sveta ZSJ tovariša Svetozarja Vukmanoviča-Tempa smo naprosili, naj za bralce našega lista odgovori na nekaj vprašanj v zvezi s prošnjami in pritožbami, ki jih delavci pošiljajo sindikalnim organizacijam, ter sploh na vprašanja v zvezi z bojem sindikata za krepitev socialističnih družbenih odnosov. Vprašanje: Ali delavci pogosto pošiljajo Centralnemu svetu Zveze sindikatov prošnje in pritožbe ter kakšne so? Odgovor: Od začetka leta 1958 “0 konca letošnjega aprila je pre- jel Centralni svet skupno 5082 ustpih in pismenih prošenj in pritožb. Takoj moram povedati, da je pregled pokazal v večini primerov upravičenost teh prošenj in pritožb. V primerih, ko so delavci za- Jutri se snidemo v Celju, tovariši! 7. julij 1935. Celjske ulice so polne nemira. Ljudje na pločnikih, ljudje na oknih, ljudje na cesti. Delavci iz vse Slovenije, zbrani na zletu Svobod. Nad glavami transparenti, parole. Delavci, združite se proti fašizmu! Iz povorke 12 tisočev glasovi, vzkliki. Živela svoboda! Živel Lenin! Dol z buržoazifo! L JC Delavski razred je praznoval svojo veliko zmago enotnosti in privrženosti delavskemu gibanju sredi kričečega terorja vladajoče buržoazije. Franc Leskošek je govoril: Organizacija Svobod je univerza marksizma... Zahtevamo priznanje Sovjetske zveze, amnestijo za vse politične zapornike, zboljšanje položaja delavcev, uvedbo 48-nrnega tedna, svobodo tiska, svobodo združevanja... , Množica je vzklikala. Ljudje so sprejeli hje-gove besede za svoje. Za nje je govoril. Tisto, kar s° sami želeli in hoteli, zahtevali. Zlet delavskih kulturno-prosvetnih društev Svo-nod se je spremenil v veliko politično manifestacijo. je krik stisnjene pesti, krik upora, krik, ki je Ppmenil zavestno in polno privrženost Komunistič-ni partiji. . Komunistična partija je v Celju leta 1935 prebavljala veličastno zmago, njene ideje so odjeknile samo po celjskih ulicah, temveč po ulicah in .nišah vseh slovenskih mest, v srcu vseh delovnih Tudi. In jutri bo rdeča barva proletarskih zastav spet nbarvala celjske ulice. Zbrali se bomo, da po 24 latih obudimo spomine, zbrali se bomo, da zopet Pokažemo privrženost komunistični ideji, to pot v pohodi, brez strahu, zbrali se bomo, da proslavimo 40-letaico KPJ, 40 let dela, borb in zmag. Na svidenje, tovariši, na svidenje v Celju! 5j BOMO VIDELI Jutrišnji zlet Svobod v Celju bo velika r u viuuui. politična in kulturna manifestacija vseh “UMU SLIŠALI ' " politična in kulturna mannestacija vsen V CELJU delovnih ljudi Slovenije. Po govoru, ki n 0 irnel tovariš Franc Leskošek-Luka, bo več kot 1000 pevcev, ! °v Pevskih zborov in prosvetnih društev iz vse Slovenije ter |°dbenikov imelo bogat kulturni program. Zvečer pred zletom itCamska skupina Svobode iz Trbovelj uprizorila Kaiserjevo C10 --Vojak Tanaka«, nastopila pa bosta še ženski pevski zbor Cl??6 iz Laškega in komorni zbor iz Celja. Te dni so odprli tudi razstavo »40 let KPJ«, udeleženci zleta pa si bodo °Sledali tudi znamenitosti mesta in okolice. htevali nekaj, do česar nimajo pravice, so sami opustili svoje zahteve, ko jim je bila obrazložena neupravičenost njihovih zahtev. V takih primerih so večinoma poudarjali, da jim v podjetju ali v komuni, kjer so začeli reševati svoj osebni problem, niso razložili neupravičenosti njihove zahteve, oziroma jih pravzaprav niti niso poslušali do konca. Še važna pripomba: upravičene prošnje in pritožbe so na intervencijo Centralnega sveta v glavnem že rešene, in sicer v podjetjih in komunah, torej tam, kjer so se ljudje prvič pritožili. Z drugimi besedami: tem prošnjam in pritožbam bi bilo mogoče ugoditi že takoj, brez intervencij in brez zapostavljanja delavcev. Kaj pove vse to? Ljudje se pritožujejo, kadar odpove mehanizem samoupravljanja v komuni ali podjetju, oziroma kadar sindikalne podružnice in občinski sindikalni sveti ne delajo tako, kot bi bilo treba. To potrjujejo zahteve obeh vrst, tako upravičene kakor neupravičene. Neupravičene zahteve bi ne prihajale k nam, če bi politični činitelji v podjetjih in komunah poskrbeli, da bi delavci spoznali svoje pravice, ter jim redno pojasnjevali vprašanja, ki jih zanimajo. Tudi upravičenih zahtev bi ne bilo treba naslavljati na nas, če bi delavci lahko povsod uveljavljali svoje pravice, ki jim jih jamčijo zakoni. Vprašanje: Zaradi česa se delavci pritožujejo, oziroma kaj zahtevajo najpogosteje? Odgovor: Nad polovico skupnih prošenj in pritožb se nanaša na pravice s področja delovnih odnosov, na zaposlovanje in na nezakonito odpuščanje. V praksi ponekod drastično zapostavljajo pravice delavcev. Naj navedem nekaj takih primerov. Neka delavka iz Kurševca je pisala Centralnemu svetu, potem ko je dobila šesto odpoved (prejšnjih pet je zavrnila arbitraža). Zakaj so si tako vztrajno prizadevali, da bi . to delavko spravili Iz podjetja? Direktorja je opozorila na kriminalno dejavnost enega izmed poslovodij. Ker ni direktor ukrenil ničesar, je obvestila sekretariat za notranje zadeve, ki je uvedel preiskavo. Direktor je zaradi tega kritiziral delavko, češ da »vohuni« za vodilnimi ljudmi v podjetju in jih spravlja y »neprijeten položaj«. Tej kritiki je sledila odpoved. Še so pojavi, ko uporabljajo odpoved kot sredstvo za dušitev kritike. Podobno kot tej delavki iz Kruševca se je godilo tudi delavki iz Maribora, ker je grajala direktorja zaradi slabega dela, zato, ker ni upošteval organov samoupravljanja, in pa zaradi pretekel j. Zdi se, da posamezni voditelji v, podjetjih izgubljajo merila za to, kaj smejo in česa ne smejo delati, včasih pa pozabljajo celo na osnovne kriterije o medsebojnih človeških odnosih. Bivša direktorica ' neke zemunske tovarne ni dovolila, da bi hudo poškodovanega delavca prepeljali v bolnišnico z »njenim« avtom, češ da bi bili »sedeži okrvavljeni«. Namesto osebnega voza je ponudila ranjencu — tovornjak! Razumljivo je, da ljudje s takšnim odnosom do resnih človeških problemov ne morejo biti na čelu podjetja. Vprašanje: Kaj sodite o takšnih pojavih? Odgovor: Ce primerjamo število prošenj in pritožb, ki so bile v skoraj poldrugem letu naslovljene na Centralni svet, s številom sindikalnih članov, potem je odstotek pritožb sorazmerno nizek. Spričo tega pa sindikalne organizacije ne smejo dremati v pri-(Nadaljevanje *a S. »trant) Žetev je v polnem teku. pesem Zanjic po poljih je zamenjal ropot kombajnov, saj tudi TISOČI ROK NE BI ZMOGLI LETOŠNJE REKORDNE LETINE. PRIČAKUJEJO NAMREČ, DA BODO DALA NASA POLJA LETOS 400.000 VAGONOV PŠENICE, KAR JE ZA 70.000 VAGONOV 'WEC KOT V REKORDNEM PREDLANSKEM LETU. K TAKO OBILNI LETINI SO NEMALO PRIPOMOGLE MNOGE AGROTEHNIČNE IZBOLJŠAVE IN PA VELIKE INVESTICIJE, KI SMO JIH VLOŽILI V RAZVOJ NAŠEGA KMETIJSTVA. NAJ- vecja skrb velja sedaj skladiščnim prostorom, saj je bilo starih komaj za so.ooo vagonov PŠENICE. MARSIKJE SO IZPRAZNILI VELIKE DVORANE — KOT N. PR. SEJMIŠČE V NOVEM SADU — PA TUDI JLA JE ODSTOPILA IN ADAPTIRALA MNOGO PROSTOROV. KER PA JE VSE TO SE VEDNO PREMALO, NAGLO GRADIJO CEMENTNE PLOŠČADI, NA KATERIH BODO PŠENICO POKRILI Z VELIKIMI PLATNI; PONEKOD PA BODO BRŽKONE MORALI ZA KAKŠEN DAN TUDI »ZOŽITI« BETONSKA CESTISCA Kruh za vse iz domače pšenice Letos 4 milijone ton pšenice — Uvažali je ne bomo več — 100 milijonov dolarjev, ki smo jih prej porabili predvsem za uvoz krušnih žit, bomo prabili za druge predmete Lani v jeseni sem poslušal predavanje kmetijskega strokovnjaka Ivana Bukoviča, predsednika Zveze kmetijskih in gozdarskih zbornic Jugoslavije. Razlagal je, kako se bo razvijalo naše kmetijstvo. Priznam, nekatere njegove trditve, predvidevanja in zagotovitve so se mi zdele neverjetne. Dejal je, da bomo v naslednjih letih na recimo 2 milijona hektarih zemlje pridelali toliko žita, koruze, sadja, na naših posestvih vzgojili toliko živine, da ne bomo več uvažali pšenice, masti in drugih kmetijskih pridelkov, temveč da bomo kaj kmalu postali pomemben izvoznik na svetovnem tržišču. Svoje trditve je podpiral nekako takole. Vsa kmetijska znanost, teorija in praksa, temelji na — lakoti. Zemljišče strada. Nikjer na svetu, razen tu in tam v vrtnarstvu, ni resnih prizadevanj, da bi zemljo dovolj nahranili. Na »lačni« zemlji raste lačna rastlina. Ta pa težko prehranjuje ljudi in živino. Zato mora »ciklus lakote« zamenjati »ciklus sitosti«. Bolje moramo gnojiti zemljo, uporabljati na razmeroma majhnih površinah vse sodobne agrotehnične ukrepe, pridelati več žita, več krmskih rastlin in to bo podlaga, da žita ne bomo uvažali, da bomo imeli več živine, več hlev-skega gnoja, z njim in umetnimi gnojili hranili zemljo in nam bo ta trud desetero poplačan. Ti dve besedi »ciklus lakote« in »ciklus sitosti« mi tedaj nista šli v račun in — pozabil sem nanju. Sedaj pa, ko prebiram poročila o letošnji žetvi, poročila o hektarskih donosih, podatke, kako so ponekod poskrbeli, da je bila zemlja »sita« in ker je bila »sita«, je rodila bolj kot smo lahko sanjali, ko ponekod pričakujejo na istem zemljišču že drugo žetev, zato da bodo pridelali več krmskih rastlin, sem se nanju znova spomnil. REZULTATI LETOŠNJE LETINE: 18,5 STOTOV PŠENICE NA HEKTAR Prvi sadovi žetve potrjujejo dosedanje cenitve, da bomo pridelali kake 4 milijone ton pšenice in rži ali približno za četrtino več, kakor smo planirali za leto 1961, oziroma za kakih 600.000 ton ali za 18 °/o več kakor v rekordnem letu 1957. Na podlagi take cenitve pridelkov krušnega žita in presežkov iz lanske žetve in iz uvoza je Zvezni izvršni svet ugotovil, da bodo razpoložljive količirje zadostovale, da bomo v prihodnjem letu v celoti krili potrošnjo in da bomo imeli še nekaj žita za ustrezne prehodne rezerve. Zato Je Zvezni izvršni svet sklenil, da prihodnje leto pšenice ne bomo več uvažali. Kaj pomeni takšen pridelek v našem kmetijstvu? Doslej smo uvažali povprečno milijon ton pšenice letno in smo zanjo izdali okoli 100 milijonov dolarjev. Lanskoletne rezerve in rezerve, ki bodo ostale od letošnje letine, bodo tolikšne, da pšenice ne bomo več uvažali, temveč bomo že sklenjene pogodbe o uvozu iz ZDA in Sovjetske zveze, sporazumno spremenili in namesto pšenice uvozili druge predmete. Še več, ne bo dolgo in postali bomo izvoznik. To nam zagotavlja že letošnji povprečni donos, ki bo znašal približno 18,5 metrskih stotov na hektar (desetletni donos pšenice na hektar -od 1948. do 1957. leta — pa je bil le 11,9 mtc na ha). Pred vojno je bila Jugoslavija izvoznik pšenice. Toda če bi 15 milijonov prebivalcev predvojne Jugoslavije porabilo toliko pšenice — na prebivalca — kolikor je porabi danes 18 milijonov državljanov, je ne bi ostalo prav nič za izvoz, temveč bi jo morali tedaj uvažati in to v velikih količinah. To pomeni, da se je spremenila sestava prehrane (kajti sedaj ni več na mizi kmečkih prebivalcev proja in koruza, temveč pšenični kruh), in da se je bistveno spremenil hektarski donos. Ne bo odveč, če primerjamo nekaj številk o povprečnih donosih pšenice na hektar ‘v zadnjih desetih letih. Podatki o desetletnem povprečnem donosu krušnih žit, pšenice in rži v obdobju 1930. do 1939. leta nam povedo, da je bilo pridelano 26 milijonov 420.000 mtc. Leta 1939 je znašal pridelek 31 milijonov mtc. Povprečni pridelek pšenice in rži od 1947. do 1956. leta je znašal 22.800.000 mtc, pred dvema letoma, ko je bilo posejano s pšenico 700.000 ha manj kot leta 1939 je znašal pridelek 33,800.000 stotov. To pomeni, da je že leta 1957 vplivalo na višji donos več drugih činiteljev, kot pa na to lahko vplivajo samo vremenske razmere. REKORDNI DONOSI 150 IN 100,8 STOTOV PŠENICE NA HEKTAR Da se bomo pravilno razumeli, ne podcenjujmo vremenskih razmer za letošnje leto. Toda upoštevajmo, da je letos ob manj ugodnem vremenu dosežen večji hektarski donos v povprečju in na posameznih posestvih kot leta 1957, ko je bilo vreme zelo ugodno. Prav to nam pove, da je vse* (Nadaljevanje na 4. strani) Naloge nove fedemcije sindikatov javnih služb Kakor smo že poročali, je bil 30. junija .plenum novoustanovljene^ federacije sindikatov javnih služb Slovenije, ki jo ............................ prosvetnih, zdravstvenih in sestavljajo sindikati državnih, je v njem pozitivnega-in kaj negativnega ter ga na osnovi tega . . . -----, -----—---- ... prilagodi materialnemu razvoju in Kulturno umetniških delavcev. Na plenumu je govoril o po- razvoju družbenih odnosov. Pri menu in nalogah tega sindikata predsednik republiškega od- reševanju tega problema bo mo-bora te federacije tovariš Brgnko Babič. rala federacija tesneje sodelovati V svojem govoru se je tovariš dvomno težka naloga. Toda to je ^^""^^^^“^obanskih Babič najprej dotaknil vprašanja, edina pot, da postane federacija S ali pomeni ustanovitev federacije pomemben politični činitelj, ki bo ukinitev posameznih sindikatov, okrepila strokovne organizacije, kakor si to združitev nekateri raz- ko bo z večjo avtoriteto reševala lagajo. Že samo ime federacija, je tako skupna kot specifična vpra-dejal, v kateri so vse štiri stro- šanja včlanjenih sindikalnih črkovne organizacije, ne glede na ganizacij ter tudi veliko prispeva-število organiziranih članov ena--la k reševanju družbenih proble-kopravno zastopane, nam pove, mov na lastnem področju, ki jih ni malo da tu ne gre za en sindikat. Posamezne strokovne organizacije bodo še naprej samostojno reševale svoje specifične pfbbleme. Z ustanovitvijo federacije smo hoteli doseči, da Se skupni problemi sindikatov javnih služb, pa tudi problemi posameznih strokovnih sindikatov, ki so splošno družbenega pomena, enotno obravnavajo in rešujejo, koordinira njihovo delo in jim nudi pomoč. Federacija kot izrazito politični organ bo obravnavala vsa tista vprašaAja, ki spadajo v njen delokrog in jih reševala samostojno v imenu vseh včlanjenih sindikatov ali pa preko posameznih strokovnih organizacij. Razumljivo je, da se bo morala federacija, če bo hotela uspešno opravljati vse tiste nalo- in ki so mnogi izmed njih zelo pomembni za naš nadaljnji družbeni razvoj. Iz vsega tega sledi, da pomeni ustanovitev te federacije tudi velik korak naprej pri krepitvi družbene vloge sindikatov, kar je v interesu družbe in vseh njenih članov. Ko je tovariš Babič govoril o nadaljnjih nalogah federacije, je opozoril na vrsto vprašanj, ki jih bo morala federacija vsekakor vključiti v svoj program. Federacija, kakor tudi vsaka posamezna strokovna organizacija, bo morala posvetiti vso pozornost družbenemu upravljanju. Čeprav so tudi ti sindikati dosegli na tem področju dejavnosti precejšnje uspehe, je tu še veliko pomanjkljivosti in slabosti, n. pr. v ge, zaradi katerih je bila pravza^ zdravstvu, posebno pa v denarnih prav ustanovljena, nenehno pri- -zavodih. zadevati, da se bodo njena stališča ujemala s stališči vseh strokovnih organizacij ter njenih članov in interesi družbe. To je ne- Pl m, i Ena izmed zelo pomembnih nalog federacije je tudi temeljita proučitev sedanjega uslužben-skega sistema, da se ugotovi, kaj ljudskih odborov, kadar, pripravljajo in izdajajo razne zakone in predpise, ki se nanašajo na delo javnih uslužbencev v celoti ali za posamezne kategorije. Precejšnjo skrb bo treba posvetiti tudi pravilnim in humanim odnosom uslužbencev javnih služb do državljanov. Znano je, da čestokrat uporabljajo izrazito birokratske metode, kar vsekakor ni v skladu s funkcijo in vlogo javnih uslužbencev. Predvsem pa bo treba poskrbeti, da se preneha s staro prakso, ko se zaradi počasnega poslovanja in reševanja posameznih vlog pošilja državljana od urada do urada, preden se uredi njegova zadeva. To povzroča nezadovoljstvo med ljudmi in nepotrebno zapravljanje dragocenega časa. Sindikati se bodo morali v prihodnje tudi bolj angažirati na področju šolstva, saj nas šolska reforma vsak dan postavlja pred celo vrsto problemov. Posebno skrb pa bo treba posvetiti strokovnemu šolstvu, ki ga bo potrebno prilagoditi novi šolski reformi. Nič manj nalog ni tudi na področju-kulture. Tu so zelo pereči kadrovski problemi, nepravilni .odnosi znotraj kulturnih ustanov, pa tudi družbeno upravljanje nima v nekaterih ustanovah tistega mesta, ki mu pripada. Tudi te probleme je treba temeljito obdelati in ha osnovi tega pnti do lastnih stališč, posebno še, ker prav v teh ustanovah večkrat prihaja do raznih ideoloških in političnih konfliktov, ker . se skušajo uveljaviti tudi takšni nazori,. ki niso vedno v skladu z interesi naše družbene stvarnosti. Na koncu svojega govora je tovariš Babič omenil tudi nejasnost glede tega, ali naj ta sindikat organizira pri okrajih in komunah odbore federacije. Dejal Pred desetimi leti so partizanske enote izbojevale na Pikovniku pri Rakitni pomembno zmago, ^ pa je terjala 25 življenj. V spomin na ta dogodek so na dan borca odkrili spomenik. Svečanosti so se udeležili svojci padlih, preživeli borci, predstavniki JLA, predstavniki političnih in množičnih organizacij ter prebivalci okoliških vasi. Zbranim je spregovoril narodni heroj Janko Rudolf Osamosvojitev podružnic sindikata uslužbencev državnih ustanov Neposredna naloga Centralne- so se podružnice zavzemale za podružnicam. Zato jim lahko naj' ga odbora našega sindikata je iz- strokovno izobraževanje kadrov, več pomagajo občinski sindikaln* oblikovanje delovnih metod. Gre sodelovale pri organizaciji prilož- sveti. Ti neposredno poznajo za to, da sekretariat in predsed- nostnih proslav, pomagale član- bleme komune in ljudi v njeJ; stvo izpopolnita svojo delovno stvu pri organiziranju dopusta, zato je njihova naloga metodo in najdeta oblike, ki bodo preskrbe itd. Spričo tega menim, omogočile hitrejše in učinkovitej- da .se morajo podružnice v pri-še uveljavljanje njunih sklepov in hodnje udejstvovati na širšem stališč. Ugotovili smo namreč, da sekretariat in predsedstvo pogosto sprejemata potrebne sklepe in zavzemata določena stališča, vendar se ti njuni sklepi v praksi uveljavljajo zelo počasi. Zato je treba izpopolniti delovno metodo, da se bodo sindikalne organizacije bolj kot doslej zavzemale za izpolnjevanje nalog, ki jih ima sindikat kot celota.* Med nedavnim obiskom organizacij na terenu smo opazili vrsto pomanjkljivosti in slabosti pri delu naših sindikalnih podružnic. Analizirali smo vzroke in področju. Predvsem bi morale podružnice pospeševati delo ustanov in pri nameščencih razvijati drugačen odnos do dela. Le malo sindikalnih 'podružnic se je zadovoljivo ukvarjalo z odnosom nameščencev do strank ali s pravočasnim uveljavljanjem pravic državljanov itd. Prav tako so sindikalne organizacije premalo proučevale medsebojne odnose v ustanovi in, kar je še posebnega pomena, premalo so pomagale članstvu pri uveljavljanju pravic, zato so se člani obračali po pomoč k višjim reševat' te probleme. Seveda imajo te na' loge tudi sindikalne podružnic®* morda v nekoliko drugačni c®' liki, vendar so naloge v bistv iste. Nazadnje bi opozoril na P®' trebo po tesnejšem povezovanj izvršnih odborov podružnic članstvom. Ce bodo odbori te.snfg je povezani s članstvom, hod laže delali. Članstvo bodo opozat' j ali na probleme in jih pomag3^ odstranjevati, to pa bo priP^ moglo-k večji avtoriteti podruzn'' ce, kar je tudi pomembno, kad® govorimo o aktualnih nalog31* sindikata. D. V- spoznali, da so te slabosti veči- sindikalnim forumom, je, da to ni potrebno* kajti vse- noma posledica pomanjkljive ob- Opazili smo, da sindikalne or-bina dela teh sindikalnih organi- veščenosti podružnic o stališčih, ganizacjje ne kažejo pri delu do-zacij naj se izraža v dejavnosti ki so jih zavzeli sindikalni foru- volj samostojnosti, ki bi jo sicer okrajnih, predvsem pa občinskih mi, ter da izvirajo iz premajhne morala imeti vsaka družbeno-po-sindikalnih svetov, kjer se rešu- povezave vodstev z osnovnimi or- litična organizacija. V mnogih jejo vsa vprašanja, ki zadevajo ganizacijami. Zato se;'je dogajalo, primerih so. volile v izvršne od-delovne ljudi. Namesto njih naj .da so sindikalne podružnice po- bore podružnic prtežno vodilne se.po potrebi organizirajo občas- gošto izpolnjevale splošne naloge uslužbence, sekretarje .ali načelne komisije v okviru okrajnih Zveze-sindikatov, in sicer ob pod- nike, zato niso bili Včdno in o oziroma občinskih sindikalnih pori njenih organov, manj pa na . pravem času rešeni problemi nasvetov, ki naj zbirajo oziroma temelju konkretne pomoči orga- meščencev, se pravi problemi ve-pripravljajo gradivo ter na osno- nov našega sindikata. čine članstva sindikalne podruž- vi tega dajejo predloge za reše- Ugotovili smo enostransko delo niče. vanje njihovih poblemov. pri precejšnjem številu podruž- E. R. nic. Res je, v mnogih primerih Odkritje spomenika borcem Ob 40-letnici ZKJ je kolektiv |» Delavnic železniških vozil »Boris Kidrič« v Mariboru postavil lep spomenik delavcem, ki so v narodnoosvobodilni borbi padli, kot borci in talci ali pa so umrli v koncentracijskih taboriščih. Spomenik stoji v preddverju tovarne, izklesan pa je iz belega kamna. K zlatimi črkami so zapisana imena 79 članov tega borbenega kolektiva, ki je bil eden izmed ža- Centralni odbor upošteva te in še nekatere druge slabosti ter meni, da so aktualne naloge našega sindikata dejansko v zvezi z odstranjevanjem, vseh ugotovljenih pomanjkljivosti. Treba bo rišč borbe za svobodo v Maribo- izboljšati delovno metodo, hkrati ru. Med imeni padlih je tudi ime pa bodo morali centralni, repub-narodnega heroja Angela Besed- liški in okrajni odbori v prihod-niaka. nje zagotavljati podružnicam iz- „ . datnejšo in bolj neposredno po- Spomenik je odkril najstarej- moč_ Poudaril bi radi da je po. si komunist v tovarni tov. Klanj- rnembna tudi pomoč občinskih šek. Predsednik delavskega sveta sindikalnih svetov. Centralni od-tov. Klarič pa je povedal, kako bor ter republiška in okrajna nesebično so se borili tovariši, vodstva našega sindikata ne mo-katerih« imena so vklesana v spo- rejo vedno sistematično na teren. menik. K. A. kjer bi lahko neposredno pomagali KONGRESNE TEME Razvoj proizvodnja terja ustrezen razvoj trgovanja Tovariš dr. Marjan Brecelj je v razpravi, na seji komisije za vprašanja gospodarske politike, opozoril na dve nalogi, ki jih moramo uresničiti na področju blagovnega prometa. Ti nalogi sta: organizacija prometa, prilagojena sedanjemu gospodarskemu položaju, in hitrejše usmerjanje investicij za to področje. Dosedanji razvoj proizvajalnih sil je ustvgril na našem trgu položaj, ko je moral potrošnik iskati blago naravnost pri proizvajalcu. To, skoraj bi lahko rekli, latentno pomanjkanje blaga, je tudi narekovalo dosedanjo zacijo blagovnega prometa. Proizvajalec je vlagal razpoložljiva sredstva predvsem v razvoj proizvodnje, ni mogel in tudi ni čutil potrebe vlagati določena sredstva za razvoj blagovnega prometa. Vnovčenje blaga je prepuščal posebni, to je trgovinski organizaciji. Zaradi tega se je pričela trgovina usmerjati vse preveč kot samostojna gospodarska dejavnost. Hiter razvoj proizvajalnih sil, večje količine in kakovost blaga, terjajo sedaj, da se tudi proizvajalec sam zanima za posredova- la rczpmve tovariša dr. Marjana Breclja nje blaga. Realizacija blaga je namreč sestavni del enotnega proizvodnega procesa od proizvodnje prek transporta do potrošnika. Kako torej organizirati promet blaga, kako čimbolj skrajšati, to nepretrgano fazo proizvodnega procesa? Promet blaga moramo organizirati tako, da. čimbolj eko-organi- nomiziramo celotni proizvodni proces. Današnje materialno stanje, predvsem pa zelo velik porast proizvodnje blaga za široko Razvoj domačega trga in zunanje trgovine naravnost terjata, da pospešimo ta proces. Nekatera načela obstoječega gospodarskega sistema bo treba prilagoditi tem nalogam. Zato, da bomo uresničili to načelo, pa bo potrebna tudi določena subjektivna akcija, to je, usmeritev vseh, ki delajo na področju gospodarstva, v gospodarskih organizacijah, združenjih ali ljudskih odborih — da se bodo v govine. Ce se znajdejo v prometu blaga nepotrebni činitelji je jasno, da nastajajo v vsem našem gospodarstvu izgube, pa čeprav se trenutno morda pokaže dobiček za posamezna področja oziroma dobi večji dohodek ta ali oni ljudski odbor. Naloga subjektivnih sil je torej usmerjati promet blaga na ekonomičen način. Govorimo sicer, da je treba v prometu z industrijskim blagom izločiti nepotrebne posrednike. P,H uravnavanju naše ekonomske politike na področju blaga je treba omogočiti dejansko neposredno vključevanje proizvajalcev samih ali njihovih organizacij v blagovni promet, omogočiti jim, da na ekonomski podlagi poskrbe za vnovčevanje blaga. Nemogoče je, da bi izključili trgovino kot posebno gospodarsko dejavnost v sicer enotnem proizvodnem procesu. Trgovina ima tu svoje mesto in ga mora imeti tam, kjer ona nekoristni del proizvodnega procesa najbolje in najekonomičnejše opravlja, to je, na najbolj ekono- tem nujnem procesu za ekonomi- , - „ . potrošnjo, proizvodnja kmetijskih zacijo prometa blaga izogibali ne- °^v^a’ 1°, na najbolj ekono- pridelkov, naravnost terjajo, da katerih sicer zelo vabljivih stvari, mic.en nacjn posreduje blago. To na podlagi naših dosedanjih izku- ki jih še omogoča dosedanji na- v°lJa. Pred^m za detajlističnb šenj in ekonomskih postavk ure- čin blagovnega prometa. Gre kovino povsod tam, kjer proiZ’ dimo organizacijo prometa. Na to predvsem za akumulacijo. Danes, moramo misliti v proizvodnih je na terenu dokaj pogost pojav, da zaradi tega, ker je mogoče pridobiti večjo akumulacijo, umetno nastajajo nove trgovinske gospodarske organizacije, zlasti grosistična podjetja, zato da bi lahko izkoristili dvojno akumulacijo, to je iz proizvodnje same in iz tr- podjetjih predvsem sedaj, ko razmišljamo o združevanju v proizvodnji. Najti moramo ustrezne oblike in ustrezen ekonomski račun, da čimvečji del vnovčevanja blaga prenesemo na proizvajalce same. Materialni pogoji so tu. vodnja sama ne more organizirati ekonomično prodajo blaga na drobno. Organizacije blagovnega prometa ne smemo dolačati samo z vidika boljše preskrbe našega prebivalstva, čeprav je to ena izmed naših poglavitnih nalog. To stvar moramo razumeti kot nujnost, ki jo narekuje nadaljnji porast proizvodnje. Če naša proizvodnja ne bo imela vedno širših in najrazličnejših možnosti za vnovčevanje blaga, bo to povzročilo tudi zastoj v sami proizvodnji. Drugo vprašanje pa je vlaganje investicij v trgovino. Investiranje v trgovino je v neposredni zvezi z nadaljnjim razvojem naše proizvodnje. Ne moremo si zamisliti notranjega blagovnega prometa in ne izvoza brez razvoja naše proizvodnje na vseh področjih, tako v industriji kakor v kmetijstvu, če ne bomo z vso intenzivnostjo in vso pazljivostjo vlagali sredstev skladno tudi na vsa tista področja, v vsa tista prometna sredstva, ki omogočajo ustrezno vnovčevanje blaga. Zdi se, da smo na tem področju letos v zaostanku. Zelo hitro in veliko investiramo v proizvodnjo, hkrati pa že opažamo zelo velike težave, ker nismo skladno investirali določenih sredstev za razvoj blagovnega prometa. Tudi tu je potrebno subjektivno posredovanje naših odgovornih ljudi kjer koli delajo. Ne gre namreč za neko skrb, ki je odvisna samo od zveznega investicijskega sklada, temveč skrb za področja, kjer je potrebna najširša pobuda za razvoj blagovnega prometa in sicer pobuda za to od komun, federacije do gospodarskih organizacij, njihovih združenj in zbornic. 7 dni v sindikati!? Pri OSS Murska Sobota ^ bila pred kratkim seja konto1’ j.! za organizacijsko politi®11^ vprašanja. Na seji so razp®3'^ ijali o nekaterih organizacijs*41 problemih sindikata prosveti'1 in znanstvenih delavcev, sin?„ kata obrtnih in komunalnih d lavcev, sindikata kmetijsk' * živilskih in tobačnih delav®6 ter društva upokojencev. _ Predsedstvo RO sindikj* rudarskih, metalurških in 14 mijskih delavcev Slovenije ^ na svoji zadnji seji razpto ijalo o programih dela, ki svoji zadnji seji razpra ga predlagale posamezne kot® j sije za svoja področja. Progr3® so izdelani za tromesečno °. dobje in obsegajo konkrC' naloge glede reševanja najak' j alnejših problemov. Da b' „ Republiški odbor čimbolje S,JI znanjen z vsemi problem' ., dogodki v posameznih podi j jih, so nato sklenili, da plenuma o vsem tem vsak '® sec in po potrebi obvestijo. , publiški odbor. Na tej sej' govorili tudi o polletnih koh .£ rencah sindikalnih podrto j ter jim sklenili priporočiti, 3 ob tej priložnosti seznanijo ® .j, je članstvo z rezultati njih° ^ prizadevanj, ter konkretno računati z vsemi slabostmi« ^ so se pojavile. Sklenili so i® , naj komisija za socialna vf> šanja analizira izvajanja z3 -na o delovnih razmerjih te® P , kojninskega in invalidskega ^ kona s posebnim ozirom r(,e predpise, ki zadevajo dei3^ tega sindikata (skrajšana lovna doba, skrajšan del® jj čas itd.). Predsedstvo je l,e, razpravljalo o skrajšanju # lovne dobe za tista delovna ».m sta, kjer so težki in zdfav škodljivi delovni pogoji. ..0-Plenum o družbenem st®el dardu. V ponedeljek je u $ Okrajni sindikalni svet Plenc|(r o družbenem standardu s .Posebnim poudarkom na PrJ?V mih obrtništva in drto0^. prehrane. Na plenumu so « jeli zaključke glede obrtništva in nalog za ure®1 p družbene prehrane. Sklenj^to^ bilo, da bodo to problem3jg. obravnavali na jesenskem Pju numu, ko bo na dnevnem r ^ problematika kmetijstva govine, ker je rešitev druž ^ j orehrane odvisna od zalem kmetijskimi pridelki. . ^jj' Podrobneje bomo o tej lematiki poročali v nasle^L številkah našega lista. i wm \ 4" lip ^ \ \ % f J %A-> w ^ ^ ? f' Kvalifikacija ni odločilna pri nagrajevanju ,. 2e v prejšnji številki našega cimo, delavcu odrejena le dolo- vzročale velike neskladnosti v ce- vrgli in pred nami se bodo pokajta smo ugotovili, da so na pod- Cena' tarifna postavka na osnovi nikih del. V posameznih podjet- zala prava ekonomska razmerja 7*iu tarifne politike sedaj v sre- spričevala o strokovni kvalifika- jih so priznavali posameznim de- med zaslužki. Sedaj se bo začelo “'»ču naše pozornosti predvsem ciji, to kvečjemu izpodbuja nje- lavcem in skupinam višje kvahfi- pravo delo na uvedbi nagrajevali zadeve. Dejali smo, da nas za- gov interes za tem, da bi mu kacije, da so jim pomagali do nja po učinku. To pa bo zahteva-kakšne ekonomske učinke priznali čim višjo kvalifikacijo, viših tarifnih postavk. V mnogih lo tako tehničnih kot organizacij-Povzročajo nove oblike nagraje- ne izpodbuja pa ga za tem, da bi primerih bo sedaj pri izračunu skih in političnih ukrepov. Severja, da nas zanimajo praktična izboljšal svoje dejanske strokov- cenika del tudi zaradi tega prišlo da pa je to predvsem družbeno ihJžbenoekonomska razmerja, ki ne veščine in da bi produktiv- do čudnih nesorazmerij. Prav ta- važno opravilo. Čim bodo delavci sedaj oblikujejo med posamez- nejše delal itd. To pa ima druž- ko pa so v posameznih podjetjih v posameznih podjetjih ugotovili, "lIhi delavci in celoten proces beno in ekonomsko neugodne po- prilagajali norme tako, da so po- da je manj zahtevno delo višje Uveljavljanja novih oblik nagra- sledice. sameznikom zviševali zaslužke, tarifirano kot težje, odgovornejše Tam, kjer so po tej poti prišli do in zahtevnejše delo, je treba za-STARA MERILA OPUŠČAJMO nenormalno nizkih norm, se bo devo takoj proučiti in popraviti. Prizadevanja, da se čimprej pokazalo, da dosegajo na en di- V nasprotnem slučaju bo nagra-izkopljemo iz administrativnih nar izplačanih zaslužkov nižji do- jevanje po učinku delovalo ne ___ _______ oblik nagrajevanja, moramo hodek kot v sorodnih podjetjih z stimulativno, ampak destimula- strani, se pravi, kako vplivajo usmeriti v dveh smereh: rednimi normami. tivno. \ razmerja znotraj kolektivov. Prva, neprestano moramo de- Kratko malo, vsako poviševa- To s® Pravi» da moramo pro-Km . T»T lati na izpolnjevanju meril dela nje in vsklajevanje tarifnih po- ces uveljavljanja novih oblik na- ULICINA IN VREDNOSTNA in na izpolnjevanju celotnega in stavk, ki v preteklosti ni bilo Srajevanja skrbno^ spremljati in KATEGORIJA celovitega sistema nagrajevanja ekonomsko utemeljeno, se bo se- irncti tenak političen posluh za Letos smo z izdelavo tarifnih po učinku. To delo pa bo uspešno daj pokazalo. Pokazalo se bo v Posamezne pojave in probleme, Pravilnikov sprožili proces pre- ,le, če bomo v podjetjih ugotav- neskladnosti med tarifami za po- ^ bodo sedaj nastali. Povsem na-/^da od administrativnih meril ijali vrednost, gradacijo dela na samezno delo, delovne operacije •’e’ bo družbenih mo- 29 določanje osebnih zaslužkov posameznem delovnem mestu res in podobno. ’ f""’ + 1 >1 'anja. O prvem problemu smo spre-sovoriii zadnjič. Tokrat nas bodo °raj zanimale spremembe na Področju nagrajevanja z družbe- tenj tem manj, čim bolj solidno ^nagrajevanju pa delu in po go- analitično znanstveno, če bomo Ta gibanja je nujno potrebno komo v podjetjih razvili sistem JPodarskem uspehu podjetji. Za pri tem upoštevali predvsem skrbno spremljati. Plašč admini- nagrajevanja po učinku, čim bolj ta Proces je značilno predvsem objektivna tehnična in ekonom- , i-------... ^ strativne vsklajenosti zaslužkov, solidna merila bomo izdelali in Doslej so imele bistveno in ska dejstva in če bomo pri od- ki so ga predstavljale doslej do- čim bolj celovit bo celoten sistem. Odločilno vlogo pri določanju ta- rejanju cenikov del, pri določa- ločene tariMe postavke, smo za- drnih postavk posameznim de- n ju vrednosti točk itd. izhajali hvcem strokovne kvalifikacije, od realnih ekonomskih možnosti, ysi delavci so bili razdeljeni v ki jih podjetje ima. kvalifikacijske kategorije. Druga zadeva, seveda neločlji-j^aj pa prehajamo na to, da bo vo povezana s prvo, pa je, da se istveno vlogo pri določanju za- moramo v bodoče čim manj na- ‘Pžkov imela količina proizvo- slanjati na stara merila nagraje- ^°v. ki jih posamezni delavec na- vanja, da se jih moramo pri ugo-^ avi (ali vrednost storitev) in tavljanju novih meril čimbolj iz-^spodarski uspeh, ki ga na tej ogibati itd. jodovi podjetje doseže. Tako bo- Roman Albreht Delavci, delavski sveti in zaključni računi podjetij Republiški svet Zveze sindi- šanj so sprožili mnoge zanimive lavskim svetom v šestih podjet- in o drugih činiteljih, ki so važni katov Jugoslavije za Hrvatsko je Samo nekaj primerov. V posa- izvedel v več gospodarskih orga- probleme. ^ jih direktorji, v prav toliko pri- - Anketo v ožjem smislu so iz- merih glavni računovodje, le ° tudi strokovne kvalifikacije meznih podjetjih so letos občutno nizacijah ankete o tarifnih pm- ved^SSl osm h ^edseXr nravnih ^tale povsem drugačno vlogo razširili nagrajevanje po učinku, vilnikih, zaključnih računih pod- v petih podjetjih. Delavci so od- odborov Res je, v 17 podjlthh delavcev iz štirih zagrebških ^reSije Sritoh ^ kamTT s™dh Preminil: ^ ^ ^ ^ d™st vprašanj o menijo, da imajo delavski'sveti podjetij in 6? odstotkov 1 <° cL pa bodo SbRePto f^ncnem poslovanju podjetja, o pregled nad realnostjo zaključnih lavcev iz 1«™ m*,,,*- ^tjavo, se bo tudi podrl admi- istrativno cehovski sistem šti- da so jih vsklajevali s tarifnimi razmere tudi v drugih*republikah * V naših za povečanje proizvodnje in za večjo storilnost. Res je, polovica anketiranih štirih zagrebških 7 odstotkov de- n, torej fe so jih pisali so skih podjetij in odgovori , njih svolJm^dSovihTu prT fliffini kar'^ Km?nu“o“dl SrtSovc" jih povišali linearno ah pa tako, .zaposlenih delavcev ponazarjajo politiki podjetja ipd. so člhni delavskega sveta pregle- (večina kvalificiranih in pol- tift , ..... ,a. .. . da so jih vsklajevali s tarifnimi razmere tudi v drugih republikah V naših podjetjih je delav- dali finančno-stanje podjetja. kvalicfranih) zjavha da so bili 'i kvahfik^cuskih kategorij in postavkami v sorodnih podjetjih, ter stališča in razpoloženje delav- sko samoupravljanje neizpodbit- Naslednji podatek na kaže da obveščeni o' finančnem nn«inva ^varjeni bodo pogoji, dase zač- Kaj se sedaj dogaja? V mnogih cev. Ob upoštevanju tega se nam no dejstvo. Po njegovi zaslugi članideS niusvo?esa nodfetiaT L udi pojem strokovne kvahfi- primerih so ceniki del, .ki so na- zdi primerno našteti nekatera smo dosegli velike uspehe v pro- pregledujejo predlog1 zaključnega Odgovori SnaNekatera ninaHn^’ 5 ure3atl ta^’ Č°tto zaht TT izrderi il +tarifnih pr najvažnejša dejstva, ki jih je ugo- izvodnji in v večanju storilnosti. OačL^Tga^e ses^avU strokov! ^rašan^a pa slabšo prenr čjjf tcr^a™eZne Stro!^, m Pr?! stavk pokazali občutne anomah- tovila komisija za delavsko Delavski sveti so pritegnili veči- ni aparat podjetja. V vseh 20 de- vOst prvega odbora Precei an ^ konkretna proizvodnja Na ta je: težje faze dela na določenem upravljanje pri Republiškem sve- no delavcev, k izpolnjevanju orne- lovnih kolektivih v katerih je bi- ketiram^ delOvcOvTmeH n^mi ^ bo pojem določene strokov- izdelku so kot lažje manj tarifi- tu ZSJ za Hrvatsko, ko je pro- njenih nalog. Vendar so še vedno la izvedena anketa so biU za- ie 25 odstopov ah ”a™ ^ ko ^ ifikaCije vseboval le ozna* rane, krajši izdelovni čas je višje učevala vpliv delavskih svetov na ostala -področja« dejavnosti, kjer ključni račun! soglasno sprejeti zdaj v ddavskem^vehJ ah unrav ^določenega znania in določe- tarifiran kot dališi in nodobno. »nro-iom vakUnčnit, rač.mn,, „ 9n ^ O,glasno sp,reien- zaaj v delavskem svetu ah uprav- 3 veščin, javljanje ki so potrebna za Te in podobne zadeve se bodo hrvatskih podjetjih. se organom samoupravljanja še Zanimivo pa je, da v osmih pri- nem odboru) ne ve, ali je njihovo ...... , . . ,. ... nf popolnoma posrečilo priti iz merih celo brez razprave. Čeprav podjetje delalo v ietu 1958 z iz- Anketirali so dvajset podjetij okrilja strokovnega aparata v so poprej v komisijah v uoravnih suho ali 7 dnhipirnm Tocro no ir/* operacij itd., ne pa avtoma- prišle pa bodo tudi na dnevni iz raznih hrvatskih krajev in iz podjetju. Najpogosteje smo to odborih ali kako drugače raz- v zagrebških ^jeTjih 46 od!tot! • • industrijskih ^ panog, ugotavljali pri pregledu finančne- pravi jali, vendarle ne moremo kar kov, v Djurdjenovcu pa 38 od- je vsklajenih^tarifnih^ postavk tudi rih bmj^d^hodek ^znašal v8 le- nL|i^e°VzaaM!ufnm0računovOTS- ^Pa^todi Mkate^fdmgi podat- Pra^lako3^ oStotkOv^Sf^ V osemnajstih podjetjih izmed ležbi organov samoupravljanja skih delavcev ne ve v kakšn^na- dvajsetih so delavski sveti ali pri pregledu zaključnih računov, mene so razporedili’čisti dohodek upravni odbori pred sprejemom skladi v anketiranih podjetjih podjetja. Pri tem je 66 odstotkov določenih del, delov- pokazale v mnogih kolektivih, operacij itd., ne pa avtoma- Jho pravico na določen zaslu- red. Zato se bo potrebno posloviti različnih t?- od administrativno določenih in » Kot rečeno, ta prehod še jzačel, ni pa zaključen. Seve- tam, kjer tega doslej niso ali niso tu 1958 od 500 milijonov do 18 J: Pa zadeva ne bo tekla sama dosti odločno napravili. Kajti, ta- milijard, oziroma v katerih je bi-^ ,?ebe in tudi ne brez težav. V rifna postavka vsakega posamez- lo zaposlenih od 312 do 6144 de- meri je odvisno prav od nega delavca je s stališča de- lavcev. Cti&lih (delavski sveti, sindi- litve dohodka med podjetjem in Upravni odbori anketiranih razpravljali o zaključnem računu znašajo kakih" 10 * odstotkov'" "oseb- zagrebških W sT odstotke v “d h,0/ ^ itd.) in strokovnih sil v ko- skupnostjo povsem nebistvena, podjetij so izpolnili vprašalno po- za leto 1958. To je nedvomno po- nih dohodkov (ta odstotek se gib- djenovskih delavcev iziavilo da ^Ijito ^ih, kako hitro in kako te- postala pa je neverjetno odloči- To štev. 1, ki je zajemala sploš- zitivno, pozornost pa zbuja neza- lje medJlrričV in3tridesetkvSenosa- niso^mel^vnbvJ^J dlnt^1 =_ delitev dpvoljiva dejavnost komisij pri meznih podjetjih). Prav tako bi ga dohodka.P * za ne podatke o podjetju, ^ -»• »u bo omenjena preobrazba len in občutljiv instrument opravljena, kako uspešno notranjo delitev, ker je osnova za skupnega dohodka, dalje dohodka delavskih svetih, dalje sindikal- lahko" resno" grajali*zneske ^ komo otresli administrativnih izračun cenika del. podjetja, čistega dohodka po za- nih organizacij in organizacij samezne sklade raznoi k in vseh neljubih posledic, ključnem računu za leto 1958 in v sistemu nagrajevanja po- s„ pos^MCA nStF^ELJE- i°W t“.o do NEGA NAGRAJEVANJA ‘ V S le °^ajo. Pri tem kajpak ne gre težave tehnične prirode, za v po- Na vprašanje, kako bi oni ... samezne sklade razporejenih osebno razdelili čisti dohodek, ie Zveze komunistov. Le komisije v sredstev. Najmanj vlagajo v sklad odgovorilo 50 odstotkov anketira- seshh podjetjih so razpravljale o za obratna sredstva, največ pa nih delavcev, da bi razdelili vse zaključnih računih pred _ spreje- puščajo v nerazporejenih sred- na zaslužke, okoli 25 odstotkov bile sindikalne podružnice anke- mom, v petih gospodarskih or- stvih.' V sklad za skupno potroš- jih je za podobno delitev kot ie kwno zastarela merila nagra- Seveda pa ne gre le za korek- tiranjh podjetij. Podružnice so gamzacijah pa sindikalne organi- nj0 je vložilo sredstva le devet bila, le devet odstotkov v’ Z a sre . J ’-J i“-’- neka- napisale poročilo o problemih v zacije in organizacije Zveze ko- podjetij, sedem gospodarskih or- bu in štiri odstotke v Diurdienov- posa- zvezi s sprejemanjem zaključnih mumstov. Predlog za razdelitev ganizacij pa ni vložilo v ta sklad cu pa je bilo za močneiše skla-po- računov. Odgovori na deset vpra- čistega dohodka so razložili de- niti dinarja. Tri podjetja niso da- de, kot je bilo določeno v zaključ- ampak gre predvsem za ture, ki bodo potrebne pri neka- napisale poročilo o problemih rej žbene probleme, ki jih zasta- terih tarifnih postavkah v p 6 oblike povzročajo. Če je, re- meznih podjetjih, če bodo . ^sdaljevanje s 1. strani) Serr 6r°ble: »bern prepričanju, da st ^es^je Vnaša demokratični si- ^ kažei°- da 80 še Primer la ničesar v nobenega izmed nih računih. skladov, marveč so vse pustila v Dejstvo, da večina delavcev nerazporejenih sredstvih. ne vpliva tako ali drugače na de- Težko bi trdili, da člani delav- litev čistega dohodka, kaže, da skih svetov ne dojemajo pomena jim verjhtno ni znana gospodar- pravilne delitve čistega dohodka, ska politika podjetja, da ne ve- Prej bi lahko rekli, da so finanč- do, zakaj vlagati del. čistega do- na vprašanja podjetja za mnoge hodka v določene sklade zaradi nju zakonitih pravic delavcev je ali oni ukrep le v primeru, kadar izmed njih nekaj, česar še niso normalnega poslovanja podjetja, velikih dar Proces> ki Sa ni mogoče usta- posvetil precejšnjo pozornost ne- se to (pogosto po višjih sindikal- obvladali, zato ne morejo prešo- zaradi razširjene reprodukcije in viti. Z drugimi besedami: ti po- davni IV. kongres Zveze sindika- nih vodstvih) izrecno zahteva od jati in ocenjevati po lastnem pre- podobno. ljudje se pritožujejo, oe samoupravljanje odpove ljudmi' dolgotrajen proces, ven- primeri ne- tov. Posamezni sindikalni forumi njih. udarku. Te ugotovitve so seveda lene- pravice širše kot kierkoli movanja, vendar se delavci ra- no. uucvm icu ocj, iar»u jC ukj «= jjusaiuezne y u o i <= v* * v. t, “"“-i — e* ^ iuv, ze poprej nasien poaatKi pa rUSie Od ,akorntin oravic do zumljivo ne sprijaznijo z njimi. S tudi predsedstvo Centralnega sve- ostanejo pa vzroki, ki bi mo- tudi morali — znatno bolj poma- so pokazali, da bi moglo postati niiKI ■ ZaKOninn pravic UO t 4.__4.____o™*..! i.. i___i___4.________ _____l-i. J_! .v !,----i; .. ___Ji__.i__i! X. oati dolavcb-iv-. J_1___1__ .° .. . ovega uveljavljanja pa je f*. . ^ DofrptVton Ir/or* o Ir "Prt pogosto vključujejo ta vprašanja S takšno intervencijo zdravi- Spričo vsega tega bi občinski kakšna razlaga prejetih odgovo-na dnevni red svojih sej; tako je mo le posamezne posledice, zbori proizvajalcev lahko — in bi rov, že poprej našteti podatki pa bjihoveaa ,,veiinvliania m ie tega stali^a imajo na Central- ta — kakor je znano — zadnje dni gli imeti v prihodnosti še hujše gati delavskim svetom in uprav- delavsko upravljanje še širše in t btlo Potreben knrak Pnneknd te ni svet naslovljene pritožbe pozi- maja razpravljalo o neposrednih posledice. Vloga sindikata na tem nim odborom podjetij. Vendar te- še bolj vplivno. S sistemom plač k korak nredniu- delavci ki nve- tivno stran> ker kažejo, da se de- nalogah sindikata na tem pod- področju pa je prav v tem, da od- mu ni vedno tako. Četrto vpraša- in z nagrajevanjem je treba zain- lavci v glavnem zavedajo svojih ročju. stranjiije vzroke za nedemokratič- nje na drugi vprašalni poli se teresirati delavce, da bodo sode- Dve nalogi sta prvenstvenega ne Postopke ter opozarjg na kore- glasi: »Kako vpliva občinski zbor lovali pri določanju in uresniče- pomena. nine birokratskih teženj. proizvajalcev na politiko uprav- vanju politike podjetja. -S tem ne Predvsem je treba delavce kar Najboljše zdravilo proti temu Sh^nodietfi^so ? >sSbl®VOštirm !™sl!mo na ^Postavljanje zavest-T-iiib^Trivv,! smo že zdavnai našli zato pa bom stin Poaletll 50 “Slabo«, stinn ne dejavnosti druzbeno-politicmh , njihovimi avnaj našli, za g .»delno«, desetih pa "dobro«. Zha- sil v delovnem kolektivu v smislu .. - , -u . ■ • pravicami na področju delitve,'le °menil: samoupravljanje. Ce ic odeovor iz nodietia »Dal “"^ ^mvnem Kolektivu v smislu tavlja naš družbeni mehanizem. Selovnih odnosov, zdravstvene za- bo sindikat razvijal dejansko ^3 ^ nfem .Sa™0.upray- lja^]°.rak predolg; delavci, ki uve-tia lajo svoje pravice, naletijo tle e‘! svoji poti ponekod na res-Te ovire so najpogosteje ticjfri ca Pfeživelih birokratskih pravic ter ne dovolijo, da bi kdo kršil te njihove pravice in žalil njihovo človeško dostojanstvo, včiri??ovanj~ in. teženj posameznih zato se za svoje pravice borijo z najboije se2;naniti z »-dilhih ijudi) posledica farnih- oblllco sredstev’ kl 3lm jlh zag°- tie b?^V P^jetju in tega, da se 'vzrokov “za""pritožbe' bT^bilo delovnm oanosov zaravstvene za- uu razvijal aeja.is^v macija cement<<_ Sodee njem ijan4a Nezadostno vTsoka^živ- direktor"" predsedniku de- Pravice> P° navadi iudi na^d^o kolektiva, če bo prispeval k uspeš- Q p^emr^d etia in magana dediščina preteklosti ”SeLPo°« Prt ScivlJanlP 'ob- S^rEr!J!S!!rS ,“ai-” ».SSPjSSH-StjR 5' *n, ?.*>.* ■ in nava- Cgee, in tudi obratno, dalje ^3^1 a Svan?; aalogo ima3° predVSem ^ikal- deškega samoupravljanja se ^išča5 pod et j a'temneč jTjo^čnomSj ^bliko^ koiS oa pomanjkljive kontrole XoSov v kotektMh ne Podružnice. bo najuspešneje boril proti ostan- le g stališča komune Za|0 je tu. ieJi°vP°n^1C^umadna] mlshiopone- °l!1iSa;1Va in njegovih političnih TT . ^- nrnviinii.; nodictii dnin Drugič, sindikalne organizaci- k°m starih odnosov in pojmovanj, di nastal nesporazum med zbo- kod bolj na osebne kakor oa na N'jetjaCi3 nad del°m UPr’aVe čain noeoie za sklenitev'in preno- jo se morajo odločno boriti proti ka^rlb ^ rom proizvajalcev in delavskim skupne interese. Med 381 anketi- ita ’ organov samoupravlja- v!'d° dcinvnpc! S^izmeHamzar,!dr v"sem Poskusom kršitve delavskih se delavci zaradi njih pritožujejo. s°etom v zvezi z uvedbo' dopolnil- ranimi ved delovnega razmerja, za ude- pravia v tej zvezi bi rad •0p0z0ril Podružnice in občinski sveti lah- nega priSpevka. delavci iz petih podjetij . - . . jih večina ni bila voljna odsto- Vendar ne gre prezreti tistih piti tako imenovanega presežka •t* r* ” . - 1*4“ * f ar* 'U V, pravic. V tej zvezi Dl rau opozoril * vUl Idil ppi”č„?e“° tsssrr jssssi Vs^mpromisno nasprotovati b! Se vsem- do česar imajo pravico, in ljan^kih problemov podjetja. naraščala, to pa je velikega po- da niso urejena stanovanjska in ftičnj Nedemokratičnim, nesociali- mm„Vp-Mh pntem kn organi aa Čako lahko tp Pravico uveljavijo. Vem, da imaio sindikalne or- mena za nadaljnje politično in še nekatera druga vprašanja. Se- «tŠitvm Pojavom, vsem poskusom saiPezniKm. e™, sa™ ?a' Nekatere pravne posvetovalnice ganizacije in sveti v komunah po- ekonomsko usposabljanje članov veda omenjenega primera ne mo-'iav.. ® Pravic delavcev in uprav- lrloaPravlxr,V4r,TPe kciakti,. ca cel° zastoPaj° delavce v sporih gosto prepolne roke dela v zvezi delavskih svetov. remo posploševati, nedvomno pa i Izkušnje nam kažejo, da v kl j11 a^”a’ Pred sodiščem (na primer v zvezi z Ysklajevanjem odnosov med V mnogih naših podjetjih še kaže, da je treba člane organov fte, = k°lektivov nj težav te vr- paKe ie reaKe, o . e e organi a- z zahtevo po izplačilu zaslužka in podietji znotraj določene panoge, vedno ni očitna odvisnost delav- upravljanja vedno iznova sezna- W ‘n sicer predvsem zato ne, Cl-1.e pa laz®.P0™ g J0 k01aKn 0 podobno). Nedvomno je vse to ze- med panogami in v samih podjet- skih zaslužkov od uspeha ali ne- njati s problematiko podjetja. « ^elavski sveti in delovni P* P^TosSnimfliudmi "" . trdno vzeli ■ v roke nan^a _s. POf^ezmm, ljudmi. Nje s,,laPje podjetij in oblikova- lo dobro, ker delavcem lajša pot do uveljavljenja upravičenih za- jih, dalje v zvezi z razvojem pro- uspeha podjetja. Zaradi tega se Prav tako je treba vključevati izvodnje, pri delitvi sredstev i. p., delavci ne zanimajo dovolj za fi- vedno nove delavce jz proizvod- ^Oia • notranjih odnosov. ° Njih Fvki sem P0Prej govoril No (jglfNičajo, da je boj za popol-uokratizacijo odnosov mec Vprašanje:- Kakšne so ne- htev. Ni pa prav, da menijo neka- vendar ni nobeno delo tako važ- nančno stanje svojih podjetij, pa nje v mehanizem delavskega sa- posredne naloge sindikata na “teri sindikalni sveti, da so se z no, da bi zaradi njega pozabili na tudi vodilni kader v podjetju še moupravljanja, ker bodo potem tem področju? ustanovitvijo posvetovalnic izne- človeka in na njegove osnovne ni spoznal, kolikšnega pomena je objektivneje ocenjevali interese Odgovor: Demokratičnim od- bili neposredne skrbi za zaščito življenjske potrebe. Na to nikakor sistematično obveščanje članov podjetja in svoje osebne koristi. med nosom v kolektivih in uveljavlja- svojih članov, in da sprejmejo ta ne smemo pozabiti. delovnega kolektiva o realizaciji M. M. GOZDNO GOSPODARSTVO BLED JE PRVO ZAČELO TUDI V GOZDARSTVU NAGRAJEVANJE PO ENOTI PROIZVODA Pri gozdnih gospodarskih or- dela v določenem redu in tem- zacije in obresti obratnih sretk- Janško omogoča materialna spod-ganizacijah so delali doslej po pu. Zato delavci niso dovolj spod- štev niso v skladu z zmogljivost- buda za večjo prizadevnost pri akordu, se pravi po učinku bujali drug drugega, niso raz- jo podjetja. Ugotovimo lahko, da delu. le delavci v neposredni proizvod- pravljali o delitvi dohodka, skla- še nismo dosegli zaželene pro- Finančni, administrativni ob-nji (sekači, izdelovalci gozdnih du skupne porabe, o bilanci pod- duktivnosti dela in prav tako ne delavi takšnega izračuna bomo proizvodov, vozniki itd.). Akord jetja itd. ekonomičnosti podjetja. Prevpč -hitro kos. Ker gledamo celotno je zajel le prve osnovne faze dela V gozdnem gospodarstvu si še govorimo o višini terenskega podjetje, si bomo morali izraču-in zato je bil delavec zaintere- očitamo, da nimamo sodobne dodatka in obrabnini orodja, ne nati ektivalentne norme ure, ekvi-siran, da napravi čimveč »kubi- opreme, da je še premalo stro- analiziramo pa, zakaj je produk- valentne kubične metre gozdne-kov«. Nadaljnja pot gozdnega kovnih kadrov in vprašujemo, tivnih ur premalo, izplačanih pa ga sortimenta, ekvivalentni hekt-proizvoda ga ni zanimala. Ni se kako bi povečali dohodek. Vpra- preveč. ar pri gojitvenih delih in po- zanimal, ali in kako bo proizvod sati pa moramo še: ali pa je S starim akordom ne bomo dobne ekvivalentne činitelje. prodan, v kakšnem roku dostav- storilnost našega vsakodnevnega stvari izboljšali. Tudi vsak re- Lahko si uredimo tudi ekonom-Ijen, tudi ga niso zanimala dela dela že na potrebni ravni, na žijski delavec, vsak uslužbenec ske enote, na primer po gozdnih pri pogozdovanju, nabiranju taki ravni, da lahko pričaku- naj se zanima za proizvodnjo, upravah. Potem je direkcija le gozdnih sadežev in graditev gozd- jemo več čistega dohodka? Ne! spodbuda za njegovo delo pa naj uslužnostni obrat vseh gozdnih nih objektov. Malokdo je videl Ce si ogledamo primerjalne bo nagrajevanje po enoti pro- uprav za realizacijo vseh proiz-interese vsega gozdnega obrata, tabele neposrednih stroškov med izvoda. vodov in del, pa naj bo to kubič- celotnega gospodarstva tega obra- posameznimi gozdnimi obrati Ta misel še ni našla svoje ni meter, kilometer poti ali kva-ta, Ppsameznik ni čutil, da je le oziroma gozdnimi gospodarstvi, mesto v vseh tarifnih pravilnikih, dratni meter logarske stavbe, del v svojevrstni uri gozdnega go- bomo odkrili precejšnja nesoraz- razen pri Gozdnem gospodarstvu Stvar pa lahko še izboljšamo s spodarstva, kjer naj potekajo vsa merja. Ponekod stroški amorti- na Bledu (kakor slišimo, pa bodo posebnim premijskim pravil- temu sledila še gozdna gospodar- nikom. stva v Celju in Mariboru). O vsem tem bo kmalu pri- Osebnih dohodkov ne more- pravljen priročnik. V njem se mo večati pri sedanji produktiv- bodo lahko gozdni delavci, teh-nosti in ekonomičnosti. Z obra- niki in inženirji temeljiteje se-čunom po enoti proizvoda, kate- znanih z novo metodo. Začetek rega sistem moramo temeljito je tu, marsikomu še ne povsem proučiti, hočemo spodbujati vse jasen, praksa pa bo pokazala, da člane delovnega kolektiva. je nagrajevanje po enoti proiz- Osnovno načelo metode je, da voda najpravičnejše plačevanje, ima popravni izpit Najboljši absol- se veže zaslužek delovnega kolek- Hkrati pa bo to vplivalo na izbolj-vem je dobili za nagrado ročno uro, tiva na produktivnost m ekono- sanje našega gospodarjenja v drugi najboljši pa knjižno darilo in mičnost in da se z normirano gozdovih sploh. 10-dnevno brezplačno letovanje v vredno.stjo enote proizvoda de- A. Seliškar Stanovanjska graditev v Velenju Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani je letos iz ventivnega sklada odobril za okrevanje članov sindikalnih orga^ zaclj 4,500.000 din. Okoli 1600 delavcev bo tako letos odšlo na 1” dnevna okrevanja v počitniške domove delovnih kolektivov 1 počitniških skupnosti. — Na sliki ena od hišic, kakršne imajo W*r' borski delavci na Pohorju Letos dograjujejo v Velenju kar Orikvenici. 568 staaoivanfl. Fcpotodana zgrajenih Od 125 učencev je izdelalo razred in vseljivih pa jih bo letos že MO. 78,32 '/«, ostali imajo popravne izpi-Središče Velenja bo imelo centralno te, en učenec pa ni izdelal in bo ogrevanje: topilama, ki bo ogrevala moral ponavljati prvi razred, vse stavbe v središču, bo veljala blizu 270 milijonov dinarjev. Timi imnlrninrtfoir Za družbeni standardi Velenja je UlUl U{JUK(JJt»lll*oy Itoa zagotovljenih 860 milijonov di- Ueri.ufoi-vi narjev. Poleg sedanjih gradbišč bodo •JBHUVoIll zato še letos začeli graditi dva storno- Kat že nekaj let je tudi letos or-vanoska, bloka in hotel, ki bo imel občinsiki sindikalni »vet v 60 sob m restavracijo. Restavracija Senovem Dan upokojencev Na pro-bo dajala hrano predvsefo rudarjem. sliav0i ^ ja bu/1^ ienovškl šolh je Ob slavju dokončne ureditve uprav- priSeo biiiu 400 upokojencev. Fo-nega središča Velenja 00 tudi razsta- Jckavn jjh predsednik oibčinsike-va komunaimih naprav m uporabne g sveta tovariš FAB- umetoosti. Razstava bo od 30. avgu- fAN pripovedoval jim je o napo-sfta do 6. septembra. S. nn naše družbe, da izboljša živijo. . v ~i nn* nje nažih upokojencev. Vedno VSO elanov 25J v kulturnem delu proslave so na- Tajništvo Obss v Trbovljah je na leniv^Tcdba n^Sa iifmošž odobril za preventivna okrevanja občinah. Letos bo predvidoma od- prej odpraviti. To bistvo preven- delovnim nezgodam. V prin^, svoji zadaiji^ seji analiziralo izvršene oktet. Največ priznanja pa je do- milijonov dinarjev. Okoli 11 šlo na okrevanja 1680 članov de- tivnega dela v nekaterih podjet- njih letih ni morda namenili S SEJE IZVRŠILNEGA ODBORA OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V LJUBLJANI OKREVALIŠČA ODSLEJ TUDI V POČITNIŠKIH DOMOVlfi Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani napravil razdelilnik trošenja terih nastajajo bolezenski iz- vanja im se tako izognih more' in je letos sredstev preventivnega sklada v ostanki in jih skušamo tudi čim- bitnim kasnejšim obolenjem ‘ ~ ' ' ' ’ " ‘ nezgodam. V prihod' bi morda namenili naaioge v počastitev iv. kongresa zsj. bila folklorna skupina, ki je mo- milijonov dinarjev naj bi pora- lovnih kolektivov (okoli 300 de- jih že dobro razumejo. Zdrav- nekaj ležišč v teh domovih toiikltov ponavifi Že,1:io svode to6ke bili za preventivna okrevanja za- lavcev pa je v prvem polletju te stvene komisije pa seveda tudi ključno za potrebe preventivi^ _ . -1 W • - . . ... ... _ _____________ 1__________•• Tl _ . . _ _ _T_______ič- •_! • • 1 _ \ v-.™ ^ «1 4-41 -v. n a.It-ma rt n 1 ^ V r\ T T l-i 1 n el «r\1 ri TT nn rt\rC\ Jugcitlavije. Fo proslavi je bia prijeten dru- varovancev v okrevališčih v Po- ugodnosti že izkoristilo). predlagajo za preventivna okre- ga okrevanja delavcev. Tako^ že v začetku leta točno ve Ob začetku letošnjega leta je bilo žabni večer, v družbo upokojencev reču in Soči, medtem ko je 4 mi- Te številke so razveseljive, vanja take onemogle delavce, ki „ . ----------------------------- ----- —,, ^eb^odto^ ptjmSe b“Santo- l&di^taega^zveta^dl Mednfk lijone 500 tisoč dinarjev na voljo Pred leti smo v naših zavodih drugače nikdar ne bi mogli izko- število delavcev, ki bodo lah^ nih v zsj le 90,9"/«. Konec februarja obho tovariš Sterban in pred- za okrevanje članov sindikalnih ustanavljali komisije za higien- ristiti »bolniškega dopusta«. Men- okrevali v nekem domu tucu je^biio že bolje: 97,46»/« zaposlenih_J_e sed;nik_jD'bčlnskeg_a odbora SZDL to- organizacij v počitniških domovih sko in tehnično zaščito dela, ki da tu ni treba še posebej poudar- slavni sezoni. Gotovo ie da tu» glavni sezoni. Gotovo je, da letos po glavni sezoni, počitnic ________________t_________i__ Sedv\«rmpdSV?e81^azabe.- totajl™veeSh3 m delovnih kolektivov in počitni- naj. bi zlasti pomagale prepeče- jati, kakšne koristi imajo pod- - ... ležen kcnec aprila, ko je bilo v ZSJ cah senovških upokojencev. skih .$kuphOSii. vati nesreče pri delu. Toda z leti od tega, ce pošiljajo svoje zmogljivosti ne bodo polno že 98,s*/. vseh zatpasiemih. Foscbna hvaležni sp »enovški upo- v prvem polletju letos so bili šmo ugotovili da ne škodujejo delavce na okrevanja. dene, saj člane delovnih kple»‘ 6rgarhzir ane tudi 't^ncive ^indUcaJne W3|^otaa p^dprh ^rtretaveDta: na okrevanju 503 zavarovanci, delavčevi delovni sposobnosti le Letos SQ tudi na raZipOiag0 _ ^ov še nismo uspeli navaditi, ^ podružnice (za zavod za soclaiino za- va upokojencev. Or. tako da je te ugodnosti izkoristilo nesreče pri delu, veliko več de- i™). c,mr> navedli — nreceišnia leioval1 '''ual meseca junija Počastili SO 40-letniCO KPJ ^laofzIl^StiJna ” ■ nff £ova'SinirS VgS biPSrbata- Okrafni * ifmmsm __; \1Z„„, kalni sveti ne bodo mogli izked kujejo tudi, da bo organiziral kolek- SvoJero^delvrsttj^topih0 uspe-i ^nostoj^i^podružniTO315888 hov. Zlasti uspešno deluje njihova pravna posvetovalmdea. Ta ni korist-iii-mHmurni na sajno za upokojence, temveč tudi Auruvsrvolu pioulcini za organe socialnega zavarovanja, ki „r,ITI_„ mnogo laže rešujejo dobro sestav-OuClile raaiIDOl-16ZnO dene in argumentirane pritožbe, kot „ , ... , _ ,___ pa nejasne. Zal je še vedno v -Kam- Na skupni seji občiinskega zbora njku mnogo upokojencev, ki sicer ta zbOT^roUv«^^ Mh- koristijo dništvc-o pravno posveto- MEŽIŠKI RUDARJI ZA SVOJ PRAZNIK nega okrevanja, saj veliko svetov , H nje zdravniška potrdila za delav- ^,,tudl v..1!>v^lh ^evahsah ce-okrevance. Zdravniške komisi- 'f*0 nudl1 okreva«3e je pa skoraj vsak mesec predla- st!m ^aya™^ancem, ki so za w Lin nov« ditovn« ki n«! hi «A«ii zdravniške komisije ugotovile, so odborniki ra^praiV' J j ali med drugim tudi o poročilu sanitarnega Inšpektorja in. predsednika Sveta za zdraivstvo Lani so ugotovili v valnlco, niso Te dni je delovni .kolektiv rud- sodelovali pri stavki za izboljšanje M okrevarHe^T^a1^™1?!^,^^^! 80 nu-ino Potrebni okrevanja. ^ nik^ic^^STo^etoco ^Naste^rje vo ba svod način proslavilo 40-ietnieo ustanovitve KPJ in obletnico, mešani pevski zbor DPD »Svobo- me^erih ko ni v«č nrostora v do . . .tej občini več ^uapSTs^Žinako Prvih stavk mežiških rudarjev, da« iz Mežice pod vodstvom tov. m^h fetovn h kolekUvov in rČ? w ' P0ltovan3e na urha nad Ljubljano, Ob proslavljanju teh dveh jubi- Jožeta Petruna. S spevoigro »Ko- čitniškitT skupnosti Zaradi teea Mr » ^ «, kp„„t,T, uspelo 2^£K&®r££8 p a r odn o-cavo b odi i n e borbe. Pri urhu mila’ drugi večer pa pevski kon prireditev. na naj bi odšli na dopust v so morah celo prisiliti, da se zdua-vijo. Zanimivo je, da se v • ■ cert. Na dan vstaje našega naroda tistih mesecih, ko v počitniških voh ~ so imeli skromno _ tomemoracijo. veča število psihonevroitičinih in ra- s^V°voditeii ?LOJZEkaBES/raiR^pri" Posebno celovečerno prireditev bo v Mežici odkritje spomenika domovih ni več toliko drugih do- kastah obolenj. šotni pa so k spomendku žrtev fa- , kolektiv rudnika Mežica v narodnoosvobodilni borbi pad- pustnikov, da bi laže izkoristili skJŠVSerrfnogoS°boIjot ^'z:ma Položiili venec, pred leiti. Sanitarni organi pa so našli precej slabega v obrtnih delavnicah, ki jih je v občini skupaj 29. Inšpektorat je izdal 20 odločb za odpr a vo higienskih poman j ki j ivosti Fo odloku sanitarne inšpekcije je prenehala obratovati ena pekarna. V njej so sicer pekli dober kruh, higienske razmere pa so bile v obratu nevzdržne. Tudi šolske milečne kuhifij© so v b. F. poklonil rudarjem, ki so leta 1918 lim rudarjem. Nov sisteifl šolanja gozdarskih kadrov Letos smo zgradili objekte ^ S. S. ugodnosti preventivnega okreva- zdarskega izobraževalnega sre ^ šča v Postojni. V novi zgradb' dobile prostore tri šole: petle:ri srednja gozdarska šola, dvole^ Kruh za vse iz domače pšenice SerSrlvL? logarska šola in šola za kvalif' , rane oziroma visoko kvalifib'ra delavce. ... V zadnjem času pa se p1 ijajo težnje vila. Resen zdravstveni čini so nezgode pri problem v ob- lahko vremenske razmere le ne- niče na ha. Vinkovci pa imajo šteli vlago: 100,8 mtc pšenice na kmetovalci, da so visoki donosi koliko _zmanjšai0 kmetijske pri- letos že resne^ konkurente, saj J® hektar. _ v kmetijstvu mogoči le te- da bi dvSo togarsko šolo «K!' delke. Na milijon osem sto tisoč na primer kmetijska, zadruga Zemljo so nahranili do sitega daj, če sodelujejo z zadrugami, nfu"Mem o d°a Co lahko ^ za pol milijarde dinarjev narodnega hektarih zemlje, kjer so bila le- T_njski Antonovac pri Osijeku m zemlja je rodila. Tako so de- ki razpolagajo s sredstvi za so- cnru;ohn«iž«’tnuari« le '* __ ,_____ _____ narodnega bektarih zemlje, . „ „ dchodika. Metalna ie imela na pri- tos posejana žita, so na primer dosegla 80 stotov &r&dotane TAM ^ mU«on^min kmetovalci porabili 150 kg umet- hektar. Kmetijska uprava SSeMrokovlna 20 milijonov dinar- nih gnojil na ha ah 52 kg več na stovac na Belju povprečno, pšenice na Bre- milijone ton pšenice. noVSaTAM, re5tTvnoanajvZeč ^zgod ta»“”sedaj” na' razpol*a*go''3CK000 vah pa tudi do 80 stotov na ha. eiu in obolenj. Delavski svet traktorjev ali dvakrat \ “ ' ' " 1 ' Blelrtro.ko.vine bo moral posvetiti te- dve Jeti prej (leta 1939 pa SO sanja števila taeli kmetovalci na razpolag« nezigod in boteehi v gosponarskih okoli 2000 traktorjev). Če bi vre- organizacijah, so pri občinskem sye- menske razmere povsod dopuščate za zdravstvo ustanovili poseben j , . 1 Strokovni kolegij, ki bo proučil le, bi lahko kmetovalci uporabili zdravstvene razmere v podjetjih, v vseh 2200 kombajnov, kolikor jih tolikšen donos? razpravi so odborniki povedali, da imamo do sorlai so nezgode pri delu najčešče po- irnarn0 “O sedaj, sledi,ca preutrujenosti delavcev (zaradi prepogostega dela delovnem času — nadurno' Grajali so tudi vodstva nei—y . - , podjetij, ki ne ukrepajo zoper tiste, mesecih največ prispevali, da bo ki pri delu nočejo uporabljati za- letos kruh za vse iz domače pše- niče na ha. ščitnih sredstev. Ka. nice> da pšenice naslednje leto ne bomo več uvažali. Podatki o globoko oranje. v tJLiiiLFUiijc LnfcčtinziUcui la**-' Letošnja bogata letina pa nas bi večina gozdarskih 8trokovrlL| je podučila tudi še o nečem dru- kov prišla neposredno iz v na gozdnih delavcev. NA 150.000 HEKTARIH DVE ŽETVI Pri delu in obolenj. Delavski svet traktorjev ali dvakrat več kot To Pa Pove, da so naši »stoletni Toda naši kmetovalci na kme- šem namreč da moramo “SS večrap°ozo^rtitl ^ dve fej (leta 1939 pa so ^ndardn‘ “ dn° ™h P°^tvih in kmetijskih takšše donosš računati še vna- Doslej so največ uspeha v zaradi naglega večanja števila 'meh kmetovalci na razpolago le na ha ze za nam in da niso prav zadrugah zahtevajo od zemlje še prej. Vse doslej smo bili navaje- garski šoli in kasneje v pr»K. nezgod in bolezni v gospodarskih okoli 2000 traktorjev). Če bi vre- nič več uporabljivi za kakršne- več. Na 150.000 ha, kjer je pše- ni majhnih hektarskih donosov pokaLli prav tisti ki so Prl!fl K011 primerjave. mca_ bogato obrodila, bodo takoj pšenice in, drugih žit. In zato bo iz vrst gozdnih delavcev. M11# Kako _ so dosegli kmetovalci po zetvi^ posejali rano hibridno treba sedaj v številnih žitorod- slabši so bili tisti mladenič'- {J, koruzo. Se prej, ko se bo jeseni nih krajih spreminjati šole v za-Z agrbtehničnimi ukrepi. Po- začela nova žetev pšenice, bo po- silna skladišča za pšenico, spre- so prišli neposredno iz osete^ m- _ j". . a u •* 1 _i r - ___. ------ 1'“—*»»> oa-muiac« eM pBeiuco, spre- Nekateri' predlagajo pPU.f« Ti in podobni agrotehnični glejmo samo dnevnik, kot ga je spravljena z istega zemljišča že meniti novosadske velesejmske nov sistem izobraževanja š?nDredeta u,kiepl 80 razen Ug°dnih1 vremen- zapisal kronist o delu na kmetij- druga žetev. Samo v Vojvodini paviljone v skladišča in naša ar- skih kadrov. Za vzgojo kvalifi Setaterih sklh .fazmer „v spomladanskih skem kombinatu Beograd, kjer bodo na ta način dosegli novih mija bo sprejela v svoja skladi- ranih gozdarskih delavcev nal l ---- «... m«c»«ih b« s0 dosegli donos 100,8 mtc pše- 10 milijard dinarjev čistega do- šča okoli 250 tisoč ton pšenice ustanovili triletno šolo ki bi Iz Industrijsko kovinarske šole v Trbovljah hektarskih donosih so več kot občudovanja vredni. Naštejmo jih samo nekaj: po dosedanjih podatkih med vsemi prednjači cija. nociKa ali okoli 3 milijone tori ze- zato, da ne bo propadla. Ker je la devet mesecev lene krme, ki jih bo stala samo ' ~ 1 dinar za kilogram. Razvoj ži- Avgust: takoj po žetvi 40 cm lene krme, ki jih bo stala samo vreme slabo, ponekod suše pšeni- uka in tri mesece teoretik"'jj ^ . . ,. .. ... „.am. Razvoj ži- co v zasilnih sušilnicah, v sušil- pouka. Najboljše iz te S®1®«« Oktober: kultiviranje zemlje inoreje, ki je bil prej v teh kra* nicah. kjer drugače suše rezance kasneje usmerili na polletno , 8 in sejanje. Na ha potrošeno 500 jin praktično onemogočen zaradi sladkorne pese. Na takšne letine polnilno logarsko šolo kjer k*, t 11 1 r\ rt r\ *~ir\ 11 £ r* n n 4«« 1 O A 1. 1 1 — rt 1 Vi i L- — 1 - V t • 1 i - - _ _ .. * “ -511 praktičnega^, ce teoretik1 ^ šole, kilogramov fosfora in 120 kg kal- premajhnih zalog živinske krme, pa’ se bo morala pripraviti tudi slušatelji podrobneje sezna11'^ b° postal stvarnost. - ... - - - J ^ Strojna tovarna v Trbovljah bo z 'j ... . , D° p°sta' stvarnost. In spet bo predelovalna industrija. Kot pra- upravno službo, ekonomi^0 j«! Januar in februar:^ zimsko mogoče zemljo še bolj nahraniti, vijo nekateri, je nadaljnji razvoj tehniko. Prav tako bi del ka!,.< y - :hranjevanje. Najprej 100 kg ne spmo z umetnim, temveč tudi kmetijske proizvodnje v dobršni iz šole za kvalificirane del3 j, delal na ha kar 150 mtc pšenice, dušika, potlej 50 kg dušičnih s hlevskim gnojem, zemlja bo meri odvisen tudi od tega, koliko lahko nadaljeval študij na s{tL Kmetijski kombinat Beograd, gnojil. Nato potrošeno še tretjič bolje rodila, več bo pšenice, več proizvodov bo lahko predelala nji gozdarski šoli. Po absoN^jj IHpr tnno+il treok-n mi- SR cfnniil na Via 1 KFmsIcih rac-flin XI ______3 _i_i___ • mi . • . v, . . * . t.-HatP*: Pred kratkim je bila V Industrij- A i Hadžič kmet v Flnrdevii sk: šoli v Trbovljah prijetna sve- ASim riaaziC, Kmet V tluraevu, ----------------------------, ________ čanost. Na njej so ob zaključku šol- ki je ob sodelovanju zadruge pri- prehranjevanje. Najprej 100 kg ne samo z umetnim, temveč tudi kmetijske proizvodnje v dobršni sikefia leta razdelili nagrade najbolj- delal na ha kar 150 mtc pšenice, dušika, " ' ’ ------ " '-1-—• ... štm ucemcem in absolventom. zaključkom letošnjega šolskega leta kjer je kombajn pustil vsako mi- 35 kg dušičnih gnojil na ha. ^^'degverikov^ sS.1Clroad nuto_ vrečo pšenice, težko 70 kg, Prve dni julija: Žetev. Na ha vinoreje. vseh absolventov je zaključni izpit in k3er sr> dosegli 100,8 mtc pše- so posejali 250 kg pšenice in vsa- Tisti, ki so nekdaj dvomili, premagali, opravilo 34 kandidatov, samo eden niče na ha, mu takoj sledi. Lani ko minuto je ostala za kofnbaj- da so mogoči tako veliki :-skokl- k™^k.k rastlin za nov vzpon ži- predelovalna industrija. Toda te nju te šole bi postali sluŠ*^,}- in. podobne težave bomo zlahka gozdarski tehniki in dobil' .ITI .ni nost, da bi nadaljevali štud’^ Peter Dornik gozdarski fakulteti. ^ Pred ureditvijo finansiranja stanovanjske gradnje hti^° S0 pred meseci sPre-‘i zakoni, ki urejajo stanovanj- zadeve, smo zapisali, da bo rtii sPre3eti še zakon o finansi-6i v si:anovanjske graditve, da ‘ bila urejena vsa pestra proble-^tlka tega področja. No, nedav-® te8a je Zvezni izvršni r*Pravljal o prvih osnu^,^,„ ^vzaprav šele o načelih, na ka~ erih naj bi slonel zakon. Zvezna rudska skupščina bo o tem ,0nu kot kaže, razpravljala Kr°t jeseni. . Mnogo je problemov, ki jih 0°^o morali urediti z zakonom . finansiranju stanovanjske gra-dve. Urediti bo treba bolj nor-"la‘We odnose pri finansiranju in ^Praviti stanuje pa v velikem, včasih celo tro in večsobnem stanovanju. Z drugo besedo, nizke neekonomske najemnine preprečujejo smotrno porazdelitev in potrošnjo stanovanj. Nizke najemnine so končno pripeljale tudi do tega, da že svet zgrajena stanovanja propadajo, osnutkih, saj hišni sveti nimajo prav nobenih možnosti, da bi jih dobro vzdrževali. Take cene stanovanj pa imajo še druge posledice. Ne-sklad med cenami, oziroma nizka najemnina daje videz, da je mestno življenje ceneno in to je eden od vzrokov velikega, pa čeprav gospodarsko neupravičenega priliva vaškega prebivalstva v mesta, s čimer se pritisk na stanovanja še povečuje. za- en- . ----- vse mogoče ostanke fi finansiranju kot pri gospodar- - Jz Povedanega sledi, da bo tre-fMu s stanovanji sploh. Zakon ba urediti predvsem najemnine moral urediti predvsem dve Vvari: • prvič bo moral spodbujati Graditelje stanovanj k bolj racionalni gradnji, h gradnji cenejših stanovanj in smotrnemu izkoriščanju sredstev na Večjih gradbiščih; • drugič bo moral nuditi večjo spodbudo posameznikom zato, da bodo v gradnjo stanovanj vlagali tudi svoja sredstva. . Za sedanji sistem je značilna /■redno nizka najemnina za sta-j°vanje. Po nekaterih podatkih if najemnina tako nizka, da po-i {je komaj 280/o amortizacije in g^tkth popravil ter le 66 °fc strokov za vzdrževanje in upravljale. Povprečna najemnina torej le toliko sredstev, da z nji-j * Pokrijemo 40 % amortizacije 11 stroškov za tekoča in velika opravila ter za upravljanje. Se-^da ta odstotek je v nekaterih testih, kjer so že sedaj večje, °ziroma nad tem povprečjem, v drugih krajih pa je zopet daleč -od tem povprečjem. Posledice najemnine so škodljive bolj, si lahko mislimo. Ker je od-stanovanjske najemnine, bremeni družinski proračun čredno nizek (v povprečju komaj j m še manj odstotkov, kar je duleč pod povprečjem v drugih deželah), je zanimanje za gradnjo ^Unovanj v zadrugah zelo majh- in jih povečati, da bodo z njimi plačana amortizacija in vzdrževanje stanovanj. Tako povečana najemnina bi ob odgovarjajočem po- Ker naj bi se osebni dohodki povečali v povprečju za iste vsote kot se bodo v povprečju podražila stanovanja, konkretno pa bo dobil več tisti, ki na delovnem mestu več naredi in zato tudi več zasluži, bo lahko najemal večje stanovanje, predvsem boljše usposobljen delavec. Tudi to je v skladu z našimi načeli in le na ta način bomo pravilno usmerili stanovanjsko potrošnjo. ( Pri vsem tem bo treba seveda upoštevati še mnoge posebnosti, kot na primer vprašanje družin s Številnimi otroki in podobno. Prav gotovo bo treba v takih primerih najti ustrezne rešitve že zato, da nekatere družine ne bi bile v primerjavi z drugimi oškodovane. Strokovnjaki, ki pripravljajo načrte zakona, o vsem tem razmišljajo in kanijo vse to in še druge stvari upoštevati. Osnovno načelo je vendarle v tem, da se bodo najemnine pove- Na Ljubljanskem barju je tudi letos bager zarezal svoje čeljusti globoko v zemljo. Hektari neplodne zemlje se počasi umikajo osušenim površinam — bodoči žitnici Ljubljane. To melioracijsko področje med Ižansko in Dolenjsko cesto je šele prvi del ureditve Iškega bazena na površini 4500 ha večanju osebnih dohodkov posta- čale do ekonomskih najemnin in j... J. -_—__J_______ ___________: .n n 4- o rt f-t/nrl la tudi ena od osnov za finansiranje stanovanjske gradnje. S povečano najemnino ob primerno povečanih prejemkih bi odpravili vse prej naštete slabosti. Predvsem pa bi vse prebivalce, ki žele dobiti stanovanje usmerili na to, da bi zahtevali čim cenejšo in čim bolj racionalno gradnjo stanovanj. Ob večji najemnini bo vsak posameznik zahteval od investitorja čim cenejše stanovanje, ker bo potem tudi najemnina primerno nižja. Ob večjih najemninah in ob, ugodnih kreditnih pogojih ter ob plačilnih rokih še bo znatno povečalo tudi zanimanje za nakup lastnih stanovanj. Odpravljena bi bila namreč neupra-vičljiva stvar, da je bil tisti, ki je sam gradil stanovanje na slabšem kot tisti, ki je čakal, da mu bo stanovanje dodelila družba, se pravi gospodarska organizacija ali ustanova, kjer je zaposlen. skladno s tem se bodo povečali tudi osebni dohodki. S takimi cenami bo urejena pravilna potrošnja stanovanjskega sklada in omogočeno vzdrževanje ter obnova že zgrajenih hiš, prav to pa bo tudi spodbuda za cenejšo gradnjo v prihodnje ter večjo amortizacijo lastnih sredstev. Menimo da se razumemo, da gre tu za povprečje. Družine, kjer je le en sam zaposlen, pa imajo veliko najmodernejše stanovanje, bodo prav gotovo na slabšem kot družine, kjer je več zaposlenih ali pa morebiti en sam, pa imajo majhno in skromno stanovanje. Slednji bodo, kar se tiče dohodkov, celo na boljšem kot so sedaj. O drugih načelih finansiranja stanovanjske gradnje, zlasti pa o učinku in vplivu predvidenih sprememb na povečanje stanovanjske gradnje bomo še pisali. mš S POSVETOVANJA SINDIKATA KOVINARJEV GORENJSKE Nagrajevanje po učinku naj izpopolnjuje kolektiv V Kranju je bilo v sredo posvetovanje podjetij kovinske in elektroindustrije kranjskega okraja, na katerem so obravnavali probleme v zvezi z uvajanjem nagrajevanja po učinku dela. Uvodni referat o tem vprašanju je imel podpredsednik Republiškega odbora sindikata kovinarjev tovariš Hrovatin, posvetovanju pa je prisostvoval tudi tajnik OSS Kranj tovariš Kristan. V uvodnem referatu je bilo poudarjeno, da izdelava tarifnih pravilnikov ne sme ostati le kampanjska naloga, ampak je treba BREZ RAZPRAVE Na zadnji seji je pkrajni Ijud-odbor Kranj razpravljal o iz- j°' Kdor si hoče namreč zgraditi majanju priporočil, ki jih je dal Bv°ie stanovanje, mora ob naj- ’ ’ —'--------- A— ‘‘Godnejših pogojih plačati meseč vsaj še enkrat toliko, kot je yccr najemnina za najmodernej- i ?e stanovanje, ki ga zgradi druž-r1- Toda to ni edina in morda /‘M ne najhujša slabost, ki jo pri-Jtoša nizka najemnina. Ker so le-:e> kot že rečeno, izredno nizke J1 ker je sistem finansiranja tak-en. da konec koncev plačujejo •Jadnjo stanovanj in njih amor-‘Zacijo ter velika popravila go-Vodarska podjetja ter nekatere 'tztanove, je vsak zainteresiran, a dobi čim večje in kar se da pCderno opremljeno stanovanje. rav zaradi tega ne pridemo .do zvenih stanovanj in zato kar na-®re3 razpravljamo o neracional-em uporabljanju sredstev, ki so zmenjena za gradnjo. Mimo dru-®e0a tudi zaradi nizkih najemnin Snovanja niso smotrno zasede-i? m še ne poznamo primera, da ^ uečlanska družina, ki. ima J-c zaposlenih, uspela zamenjati majhno stanovanje z dvočlansko Tv'žinot kjer je en sam zaposlen, glede sprejemanja tarifnih pravilnikov na 23. seji v začetku maja. Značilnorje, da so odborniki sprejeli poročilo Sveta za delo brez razprave, čeprav je poročilo opozorilo na nekatere pojave, ki niso v skladu z nedavnimi priporočili Okrajnega ljudskega odbora. Po podatkih Sveta za delo je od 415 podjetij do 31. maja predložilo v potrditev tarifne pravilnike 348 podjetjj ali 84 "/o. Rok za predložitev je zamudilo 87 podjetij. Do 22. junija so občine in sindikalni sveti potrdili 128 predloženih pravilnikov ali 30,4 "/o vseh. Občinski organi so dali pripombe na 233 tarifnih pravilnikov ali 62 odstotkov. Zbori proizvajalcev do- slej še niso obravnavali nobenega tarifnega pravilnika, ki bi jim ga predložile komisije. Nekatere značilnosti že potrjenih tarifnih pravilnikov: od 113 podjetij nepavšalistov je 71 podjetij povečalo stopnjo dohodka, 37 zmanjšalo, 5 pa ohranilo nespremenjeno. Podobno je glede stopnje čistega dohodka: 68 podjetij jo povečuje, 43 zmanjšuje, 2 pa imata nespremenjeno stopnjo. Dohodek na enega zaposlenega povečuje 74 podjetij, 39 podjetij ga pa zmanjšuje. Razmerje med skladi in osebnimi dohodki se pri 71 podjetjih zboljšuje v korist skladov, pri 27 poslabšuje v škodo skladov, pri 15 pa ostane nespremenjeno. V 169 tarifnih pravilnikih je povišanje povprečnih tarifnih postavk naslednje: do 3% 5-10 10-15 15-20 2Q-25 25-30 «5-50 nepavšalisti 3 18 53 19 10 6 1 pavšalisti 6 13 31 4 3 1 1 Skupaj 9 31 84 23 13 7 2 Precejšnje število tarifnih pra- čila ljudskega odbora, naj bi no-vilnikov torej odstopa od priporo- minalno povišanje znašalo le ne- kaj odstotkov nad draglnjskim dodatkom. Nad 15 8/o povečanje tarifne postavke skupno 45 podjetij. Ce upoštevamo še primere poslabšanja stopnje dohodka oziroma čistega dohodka, razmerja med skladi in osebnimi dohodki, zmanjšanja dohodka na zaposlenega itd., je skoraj nerazumljivo, da je ljudski odbor brez razprave prešel te ugotovitve poročila sveta za delo. Na občinskih zborih proizvajalcev bo potrebno temeljito analizirati in pojasniti primere podjetij, ki so povišali tarifne postavke nad povprečje ostalih, ker bo sicer pri podjetjih, ki so jim tarifne pravilnike zavrnili, nastal težak notranji položaj. Analizirati bo treba tudi položaj v podjetjih, kjer so že imeli izplačila pekovih tarifnih pravilnikih, zlasti V tistih, kjer so posamezne skupine zaposlenih' dobile izplačane precejšnje razlike za nazaj. Po mnenju Okrajnega sindikalnega sveta bo do jeseni potrebno temeljito analizirati nove tarifne pravilnike glede tega, kako uveljavljajo in stimulirajo nagrajevanje po učinku dela. Kr spremljati rezultate novih tarifnih pravilnikov v medsebojni odr visnosti naraščanja produktivnosti, dohodka podjetja in osebnih dohodkov. Uspeh je v precejšnji meri odvisen od tega, koliko je tehnični kader v podjetjih osvojil principe nagrajevanja po učinku in s kakšno prizadevnostjo poskuša te principe realizirati v tarifni politiki lastnega podjetja. Strokovna obdelava teh problemov, izdelava- analiz, populariziranje dobrih konkretnih rešitev posameznih problemov itd. je zelo hvaležno torišče dela Društev inženirjev in tehnikov. Razumljivo je, da izpopolnjevanje sistema nagrajevanja po učinku- ne sme biti le stvar ozkega kroga ljudi. To je potrebno prenesti ne celoten kolektiv, tako da bo kolektiv te principe razumel in se tudi boril za njihovo uresničenje bodisi zaradi lastnega osebnega interesa ali Pa interesa celotnega kolektiva. Vsekakor je nepoznavanje in neinformiranost članov kolektiva velika ovira za iskanje novih oblik v sistemu nagrajevanja po učinki) dela. Republiški odbor kovinarjev je napravil anketo v 60 večjih podjetjih. Rezultat je pokazal, da 63 % anketirancev izjavlja, da ne ve, kako se deli dohodek podjetja, 48 °/a anketiranih pa izjavlja, da je ovira. pri povečanju učinka nepravilno sorazmerje plač v podjetju. Prvj uspehi pa se že kljub temu kažejo. V elektroindustriji v Sloveniji so po podatkih republi- škega odbora v prvih 4 mesecih letošnjega leta povečali proizvodnjo za 34 %, medtem ko se je sta-lež delovne sile povečal za 10 “Z« (oboje v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Če so ti podatki točni, potem je uspeh brez dvoma precejšen in je to v veliki meri zasluga zanimanja in živahne dejavnosti okrog sistema nagrajevanja po učinku. V rapravi so zastopniki podjetij govorili o nekaterih praktičnih izkušnjah in uspehih pri izdelavi novih tarifnih pravilnikov. V večini 'podjetij za zdaj še nimajo docela oprijemljivih rezultatov plačevanja po novih tarifnih pravilnikih, razen podjetja »Plamen« Kropa, kjer so že z novim letom uvedli nagrajevanje po enoti proizvoda in so v prvih petih mesecih izplačali 5,25 To več osebnih dohodkov nad planom (medtem ko je količinski plan dosežen 103%, vrednostni pa 100 Vo). Večina zastopnikov podjetij je poudarila prednost novega sistema zlasti v tem, da sedaj delavci želijo več delati, ker vedo da jim bo porasel tudi osebni dohodek. Opozorili so na nekatere nejasnosti v zvezi z minimalnimi osebnimi dohodki (ali je delavcu treba izplačati MOD, čeprav ne dosega norme), v zvezi s plačevanjem nadomestila za čas bolezni itd. Na zaključku so se sporazumeli, da so takšna posvetovanja koristna in. naj bi bila stalna oblika dela. Predvsem naj bi na takšnih posvetovanjih obravnavali konkretne praktične probleme podjetij pri razvijanju sistema nagrajevanja in že sprejeli po možnosti tudi rešitve teh vprašanj na podlagi analize, ki bi jo o posameznem problemu pripravil republiški odbor sindikata. K. Prva zmaga mladih steklarjev 0b obletnici stavke mladih delavcev hrastniške steklarne Petnajstega julija 1936 so mladi delavci hrastniške steklarne zapustili delavnice in se zbrali pred staro vezulnico. »■Dovolj je trpljenja in gor-fa,n so govorili komunisti in skojevci. »Norčujejo se iz nas, Pretepajo nas, kratijo nam najosnovnejše pravice.« In mladi steklarji so napove-dali stavko ... Tista leta po veliki gospodarski krizi so bile delovne razme-re v hrastniški steklarni več kot obupne. Podjetnik je uvajal tehnične novosti in delo je postalo Pravo trpljenje. Nakupil je na Primer bobne za obžiganje, ki so fih kurili z odpadnim katranom in so razširjali takšen smrad, da so delavci omedlevali. Tovarniški prostori so bili majhni, stari in zračenja sploh ni bilo. Norme so bile vedno višje, mezde pa nižje. Iz slabih hladilnih Poči je uha jal strupen plin in se zajedal v pljuča delavcev, Če so se delavci upirali in zahtevali, maj podjetnik zboljša delovne Pogoje, so jim grozili, da jih bodo odpustili in najeli nove delavce, ki so prosili za sprejem v tovarno. V takšnih razmerah je cvetelo stremuštvo in intrigar-stvo. Nekaj podjetnikovih podrepnikov je dobro živelo, vsi drugi delavci pa so garali, koli-so le mogli, ker so se bali, da jih bodo odpustili. Nekateri slabi ljudje, ki so se potegovali za boljše službe, so izdajali svo-fe tovariše, postali so agenti Podjetnika, brezobzirni priga-niači in celo pretepali so delav- ce. Najhuje pa so trpeli vajenci in pomožni delavci. Strokovna organizacija steklarjev je bila slabotna in je le životarila. Štiri socialni demokrati se niso hoteli odločno zavzeti za pravice delavcev, zato je v organizaciji ostalo le kakih 60 ljudi, ki pa so se redko sestajali. V takšnem brezupnem položaju je pri nekaterih naprednejših in razredno zavednejših mladih delavcih dozorela misel o samostojni mladinski strokovni organizaciji. Komunisti so to zamisel podprli. Mladim delavcem pa so pomagali tudi nekateri stari sindikalni voditelji, zlasti tovariš Alojz Kelner. V začetku leta 1935 je strokovna organizacija steklarjev v Hrastniku dovolila vajencem, mladim pomočnikom in pomožnim delavcem, da v njenem okviru ustanove lastno organizacijo. Mladinski sindikat, ki sta ga vodila Partija in SKOJ, se je ukvarjal z vsemi problemi mladih steklarjev. Opozarjal je ha nepravilnosti, ki so se dogajale na deloviščih, skrbel je za pravilno razporeditev mladih delavcev, zavzemal se je za zvišanje mezd mlajših pomočnikov in drugih zapostavljenih delavcev in tako dalje. Na množičnih se- stankih mladincev in mojstrov je ostro grajal nepravilne odnose do vajencev in pomožnih delavcev. Skratka, mladinski sindikat je bil pravo nasprotje strokovne organizacije steklarjev, kajti bil je zelo delaven in poznal je probleme, ki so težili veliko večino mladine v tovarni. Mladi delavci so kaj hitro spoznali, da je ta sindikat njen edini zagovornik in zaščitnik in zato so se ga trdno oklenili in zavestno delovali v njem. Julija 1936 je vodstvo strokovne organizacije zahtevalo, naj podjetje izravna dopuste nekaterih mojstrov in pomočnikov. Ker pa do takrat veliko mlajših delavcev sploh ni imelo plačanega dopusta, je vodstvo mladinskega sindikata zahtevalo, naj podjetnik prizna dopuste tudi krogljlčarjem, natikal-cem in izpihovalcem, ki so bili razen pomočnikov najpomembnejši delavci v podjetju. Podjetnik je že vedel, da se mladina spet oklepa organizacije in da postaja z vsakim dnem bol) odločna. Upal pa je, da ji bo prvi večji neuspeh vzel voljo do dejavnosti v lastni organizaciji in da bo potlej še bolj krotka. Zato je uredil dopuste le mojstrom in nekaterim pomočnikom, zahteve mladine pa jev celoti odklonil. Toda mladinski sindikat je bil takrat že utrjen in njegovi člani so bili politično že dokaj razgledani. Za seboj so imeli celjske dogodke, ki so jih do kraja prepričali, da niso sami, na neštetih izletih so se seznanili s teorijo revolucionarnega delavskega gibanja, delovali so v prosvetnih in športnih društvih in se tako dobro pripravili za, večje in odločnejše akcije. Tistega 15, julija leta 1936 je mladina hrastniške steklarne dokazala, da je dozorela. Napovedala je stavko, izvolila stavkovni odbor in zasedla tovarno. , Nekaj ur kasneje so socialni demokrati sklicali sestanek mojstrov in zastopnikov stavkajočih delavcev. Obratni zaupniki in nekateri mojstri sa izsilili sklep, da bodo drugo jutro izdelovali steklo v lončeni posodi. S tem sklepom, bi podjetnikovi podrepniki zadali stavkovnemu gibanju težak udarec, če se ne bi mladi delavci znali odločno postaviti po robu, Ko so drugo jutro prišli mojstri delavnic lončene peči na delo, so jih stavkovne straže pustile v tovarno, toda pred začetkom obratovanja so vsi stavkajoči odšli v te delavnice in preprečili proizvodnjo. Dopoldne so prišli pred steklarno žandarji, stražarji pa jih niso pustili v tovarno. To je razburilo oblastnike. Sreski načelnik v Laškem je poslal okrepitve. Iz Laškega, Celja in Rimskih Toplic so v odprtih kamionih pripeljali žandarje v Hrastnik. Skojevci in člani stavkovnega odbora so se pripravili za obrambo. Okrepili so straže in zabarikadirali vse dohode. Pozno pod večer sta potrkala na tovarniška vrata Karel Malovrh, takratni župan Hrastnika, in Alojz Kelner, predstavnik strokovne organizacije. Zupan Malovrh je prosil mladince, naj za-puste tovarno in tako preprečijo prelivanje krvi. Obljubil jim je, da bo zastavil ves svoj ugled, da, bo podjetnik sprejel njihove zahteve. Ko so stavkajoči uvideli, da govori iskreno, so se umaknili v društvene prostore. Drugi dan dopoldne je mlade hrastniške steklarje obiskal žandarmerijski komandir Vitez (Negoš) in hotel vedeti, zakaj stavkajio. Povedali so mu, da so se skušali sporazumeti s podjetnikom na pameten način, vendar jih tovarnar ne smatra za toliko vredne, da bi jim priznal vse tisto, kar imajo drugi delav- ci. Potem je komandir dejal, da imajo prav, ker stavkajo in poslal je k vragu podjetnika, zvečer pa je le na pritisk sreskega načelstva v Laškem zaprl nekaj mladincev, ki so po nalogu stavkovnega odbora odšli na vrh trboveljskega hriba. Vendar jih je čez nekaj ur spustil. Drugega dne sta prišla iz Ljubljane zastopnika delavskih organizacij. Tovarnar je na intervencijo župana Malovrha in ljubljanske delavske zbornice privolil v pogajanja. Po dolgi in burni razpravi je moral pristati na vse zahteve mladinske strokovne organizacije, razen tega pa je moral obljubiti, da bo od-našalcem zvišal mezde. Podpisal je novo delovno pogodbo in obljubil, da ne bo preganjal stavkovnih voditeljev. Popoldne je vodstvo mladin-skegci sindikata sklicalo sestanek vsega delavstva pred gostilno Dimitrovič, na katerem so zastopniki organizacije poročali o poteku pogajanj in o novi delovni pogodbi. Govorniki so poudarili, da je zmagoviti zaključek stavke pripisati odločni .volji mladine, ki se je strnila okrog svoje razredne strokovne organizacije. Po zborovanju so mladi hrastniški steklarji odšli po cestah in prepevali revolucionarne pesmi. Od takrat je minilo 23 let, vendar je spomin na to enotno in odločno akcijo revolucionarne hrastniške mladine še vedno živ in svetel. MARIBOR DOBI NAJVECJI OBRAT DRUŽBENE PREHRANE PREDNOST POSTREŽBI ALI SAMOPOSTREŽBI? Nova kuhinja bo lahko dnevno pripravljala 8400 obrokov Maribor Je od industrijskih središč na najslabšem v družbeni prehrani. Občina Center, na primer, nima niti ene poštene javne kuhinje, čeprav živi na njenem območju okoli 21.000 delavcev in nameščencev. Delavsko-nameščenska restavracija Abo- To pa je tudi vse. Za večerje ni nihče poskrbel. Podoba nezglednih razmer v družbeni prehrani je še jasnejša, če povemo, da prejema toplo malico okoli 1500 delavcev, se pravi manj ko 8 %>. kljub prizadevanju kuhinjskega osebja hrana ni dobra in abonen- hi delavsko-uslužbenske restav- gostinskih podjetij, da bodo lah-racije v mariborski tovarni TAM. ko prišli na svoj račun tudi tisti, V Zrenjaninu so uredili novo ku- ki jim menuji niso všeč ali pa hinjo za 7000 obrokov dnevno, si kdaj pa kdaj zažele kaj bolj-ceprav imajo nekatera tamošnja šega ali kako kulinarično specia-podjetja že lastne menze. Posle- liteto. Vest o ureditvi novega, veli- Sjev^n n^Sč? ^ amortizacija že prikljueiti novi menzi bifeja z alkoholnimi pijačami, ker bi morali zanj voditi posebno knji- nent še daleč ne zadošča, ker ima kega obrata družbene prehrane v dovoli in iim zato amornzan majhno, nesodobno kuhinjo, zato Mariboru je torej ljudi upraviče- dela hude preglavke ^z oodob-klsub orizadevanlii m “hrSJov Občinski ljudski odbor in vo- rajevska skupno jih je okoli 700 — dilni ljudje Tpod et “h^o "ko^ ESs^^nS^S niso zadovoljni z njo. y no le sprevideli, da tako ne gre prevzeli iigovoS z^ uredi- je zaint^siran za gradnjo no- vega obrata družbene prehrane in ga bo zato tudi razbremenil » . . - prevzeli odgovornost za uredi- Kakor se čudno sliši, je res, vec ln °a se -16 treba skupno za- tev novega obrata družbene pre- Ali mislite, da mu jed ne bo teknila, če si jo sam odnese na miz0’ V Mariboru so železničarji še najbolje poskrbeli za svoje želodce- štev, če bodo dali prednost samo- Njegova beseda bo zalegla, kaj4) postrežbi. V skladu z namenom s praktičnimi delovnimi nap04*41 cev najbrž ni med njFmi in' p7av sam velik obrat družbene pre- vestitorjev^lUifn^škocMjeToTn Pri2?nlv smo> ^ abonenti ne bodo novega obrata družbene prehrane in z vzgojo kuharskega osebja i® tako ne zaposlenih zakoncev z hrar!e ln namenili zanj okoli sto mečejo slabo luč na skupna pri- Ce \ blt®JU ne ,bo .zga"ja: Pa bi ji morali dati prednost. že mnogim tovarniškim menza# družinami. Ti se hranijo, kakor nrnhjonov dinarjev. Sto milijonov zadevanja, da bi dobro uredili vedo in znajo. Mnogi kosijo šele Pa ze. ®Pa. vso4a. zato tudi res- prehranjevanje zunaj doma. okrog štirih popoldne, prav tako no razmišljajo, kako bi jih čim-njihovi otroci, ali pa si kvarijo bolj 'smotrno investirali, želodec s postanimi jedmi, pri- Osnutek gradbenega načrta so pravljenimi prejšnji večer oziro- arbltfkt! ^ »delali po normati- nr^r^U JteaZ? nbraite,družbena ° “reditvi kuhinje, nabavi goža napredek gospodinjstva. Taže SP°d]njsklh strojev in pnprav in pa, da ga bodo še temeljito spre- ma pred odhodom na delo. Razmere bi se . bistveno izboljšale, če bi gospodarske orga- PRAKSA TAM JE OVRGLA TEORIJO CZNG Da kaže res dobro premisliti o ureditvi kuhinje, nabavi vina in drugih manj ali bolj Na to lahko v precejšnji meri pomagal na noge in si z dobi-0 omamnih pijač, saj bo med potjo vpliva okrajni zavod za pospeše- organizacijo šolskih kuhinj v domov dovolj priložnosti, da se vanje gospodinjstva, ki bo poma- vsem mariborskem okraju prid0” o n odžejali. Alkoholne pijače gal urediti in organizirati delo bil veliko zaupanje in ugled. pa še celo ne bodo prišle v po- v novem prehranskem servisu. M-K nizacije in ustanove odprle lastne menze. Pa jih niso. V Mariborski potrebam in ekonomski moči pre- v njeni menzi, tekstilni tovarni, največjem pod- bivalstva. K temu so jih privedle jetju v občini Center, kosi samo slabe izkušnje »Fabrike jela« v , . t , . . ... , 250 ljudi, kolektiv pa jih šteje Zrenjaninu in »Expreso« restav- k“kl“lsko. osebje tako izboljšalo blizu 3000 in v livarni okoli 100. racije v Sarajevu, hkrati pa uspe- g J dela’ da prip lj IF -"!y!!!!!!!!!!!![ii!!!!li!in!j!!ii Trgovina naj se prilagodi željam potrošnikov dnevno 2000 obrokov več kot , ““ 870J koMLP:hf dve sto0 veSeriMp^’ potrošniki-^kMe biM^m 30 V naŽ,ih druzbenih P0g°’ ko Pristopne police, številne tehtj leg sendvičev, kave ipd.), ne samo mnUi v všorpJ b l 29. , -3,0' ph bl morala biti trgovina ak- niče, steklene vitrine in globok1 za svoje ljudi, _ ampak tudi za SVoO^^ o organizaciji dela, so se prepri- .i-i- , . , . čali še v mariborski tovarni avto- menili m prilagodil,^ dejanskim mobilov oziroma S pomočjo okrajnega zavoda za pospeševanje gospodinjstva je okoliška ^podjetja. Kaj mislite, JtrotooSJSrtnSki^jSS t« vVmSl “Sh^^rokrnSVej: KVALIFIKACIJA Sind. podr. kem. Hrastnik: Delavec ima 5 razredov osnovne šole, 2 razreda meščanske šole, 3 razrede obrtne nadaljevalne šole in izpit za trgovskega pomočnika. Ali je ta izobrazba enaka srednješolski izobrazbi? — Odgovor: Ne. To je nepopolna nižja šolska izobrazba in nič več. S. J., Murska Sobota: Imate osem let osnovne šole, 15 let lovni kolektiv sam s svojimi pra- manj ko tri. Kakor prej. Po nor- ž ■ družbenih organizacij in mativih Centrainega zavoda za potrošniških ^tov. . -------- ------ — napredek gospodinjstva pa bi at- rincs-o, . , . , pr. ob 6. uri, nekateri morali investitorji novega obrata daripno ‘rJ„ n + j1® bdo P00’ >b 7. in se seveda za družbene prehrane v Mariboru . - ,. ^Sovina pre- nabaviti 14 koti.v 29 pebic s. pa- Sikov S t’ &T 1» potrl’.- vili. V njih se lahko predpiše, da začnejo posamezni obrati ali oddelki n. drugi pa ob prve osemurni delovnik konča ob 14. uri, za druge pa ob 15. uri. Vse to pa je seveda odvisno ne od želja posameznih ljudi, temveč od tega, kaj je najprimernejše za čim bolj nemoten potek dela in poslovanja, za čim bolj ra- se ne proizvaja in ne prodaja zaradi dobička, temveč zato, da zadovoljimo naraščajoče potrebe našega delovnega človeka. Zaradi nepravilnega pojmovanja svoje vloge zahteva trgovina od industrije samo blago, pri katerem več zasluži, pri tem pa pozablja na naše želje. Najboljši dokaz za to je favoriziranje velikega in dragega pohištva, ki našemu po- službe, zaposleni ste kot skla- cionalno izrabo razpoložljivega diščnik, poklica pa nimate no- delovnega časa. To pravilo je iz-benega. Radi bi vedeli, kako bi hodišče za odgovor skoraj na vsa mogli priti do kakšnega poklica, -vaša vprašanja. Jasno je, da se višje izobrazbe oziroma kvalifi- delavci med delom, praviloma ne kacije in tako do večje plače, umivajo, temveč ob nastopu pol- — Odgovor: Predvsem naj pri- pomnimo, da sama kvalifikacija nikogar ne opravičuje do večjih osebnih prejemkov. Kvalifikacija se ne plačuje. Podlaga za večje osebne dohodke je opravljanje takega dela, ki zahteva večje znanje. Večje znanje pa lahko pridobite ali s tem, da se vpišete v kakšno dopisno šolo. V Ljubljani je posebna dopisna šola, kjer si slušatelji pridobe ekonomsko izobrazbo in z njo stopnjo srednješolske izobrazbe. Tudi v Murski Soboti so pogoji, da enolončnic, 4100 kosil in 1300 večerij-, kakor so se namenili. Videti je, da bo praksa TAM ovrgla teorijo CZNG in prvotne megalomanske načrte glede nabave gospodinjskih strojev. S tem pa ni rečeno, da bodo poslabšali delovne pogoje kuhinjskega osebja in zmanjšali možnosti za pripravo dobre in pestre hrane! Gre le za to, da bodo stroji popolnoma izkoriščeni in da se zaradi premajhnega obratovanja ne bo dražila hrana. IZ MALEGA RASTE VELIKO Na vsako novost se je treba si lahko pridobite nižjo šolsko zjutraj kakšno uro kasneje. Pri urnega odmora, da ne jedo z umazanimi rokami, in po končanem delu. Pri tem je treba upoštevati, da se morajo izmenjave posad opravljati praviloma na samih delovnih mestih. Če vodilni uslužbenec popoldne ali ponoči kontrolira, je to lahko nje- navaditi. To upoštevajo tudi gra-govo redno opravilo in je treba temu primerno odrediti njegov delovni čas ter taka vprašanja urediti v pravilih podjetja. Tu se tudi lahko predvidi možnost, da uslužbenec po nočni kontroli lahko nastopi svoje redno delo tem pa je treba upoštevati 230. člen zakona o delovnih razmerjih. Tu je določeno, da mora počitek grajati najmanj dnevni izobrazbo. Lahko se pa tudi s priučevanjem na samem delovnem mestu usposobite za določen poklic. Tudi skladiščnik je poklic. Toda pri tem je vprašanje, kakšen obseg ima skladišče, kakšen organizacijski položaj v organizaciji podjetja in poslovanja itd. So ponekod posli takšni, da jih lahko opravljajo uslužbenci izobraženi za komercialne posle. So pa skladiščniki v majhnih merno razporediti delovni čas! podjetjih, ki so res le polkvali-ficirani delavci ali pomožni uslužbenci, ker njihovo delo dejansko ne terja nobenega posebnega znanja. Res imate še vse pogoje, da ditelji nove mariborske menze. Zato'Nameravajo kuhinjo postopno večati. Svoje bo odigrala seveda tudi cena. Če bodo kosila draga, si jih veččlanska delavska družina ne bo mogla privoščiti, pa četudi sta oba zakonca zaposlena. Prav na to pa morda premalo mis-lijo. Po sedanjem načrtu bodo dali prednost postrežbi in ne samopostrežbi, čeprav je ta gospo- 12 ur brez presledka. Taka kon- darnejša. Za ureditev servisnega trola je lahko tudi opravljena v prostora in nabavo nadurnem delu in se mora seveda kot taka upoštevati pri obračunu osebnega dohodka-. Ni pa nadurno delo, če je to redna dolžnost in je treba temu pri- RAZNO Obč. sind. svet. Slovenj Gradec: Do pomoči iz sklada za začasno brezposelne invalide, ki ga potem mu je treba izposlovati primerno socialno podporo pri za poklicno občinskem ljudskem odboru. Vam mogei se usposobite za kakšen poklic, omenjate v dopisu, nima pravice. Priporočamo Vam, da se obrnete Ce Je gmotno stanje tako težko> na okrajno posredovalnico za delo. Verjetno imajo tudi tam kakšnega strokovnjaka usmerjanje. Ta bi dati konkretno napotilo, kam bi se lahko obrnili in za kakšen poklic bi se odločili. DELOVNI C AS D. J., Ljubljana: Ali smejo delavci med polurnim odmorom zapuščati tovarno in si izven tovarne preskrbeti malico? Koliko ur dela je predpisano za direktorja? Ali se smejo delavci umi-- vati med delovnim časom ali šele po osmih urah dela? Kakšen delovni' čas je za vodilne ljudi v tovarni? — Odgovor: Praviloma mešajo delavci prebiti polurni odmor med delovnim časom v okviru tovarne, saj se ta čas šteje v redni delovni čas. Dolžnost vodstva tovarne pa je, da delavcem omogoči, da si lahko malico oskrbe prav tako v okviru tovarne. To je toliko bolj važno, ker je treba preprečevati, da bi si mogli za »malico« kakšni posamezniki nabavljati docela neprimerne jedače ali zlasti pijače. Delovni čas je za vse enak in sicer znaša praviloma osem ur. Začetek in konec pa si predpiše de- posode ter jedilnega pribora moraš odšteti vsaj milijon, mimo tega se občutno povečajo personalni izdatki za strežno osebje, vse to pa prizadene ceno hrane oziroma denarnico abonentov! Druga slabost sedanjega osnutka pa je, da nameravajo streči tudi a la carte. Pripravljanje hrane po želji zahteva tudi več osebja, ker od gostov ne moremo zahtevati, naj počakajo na primer na dunajski zrezek ali za carski praženec, dokler ne bodo abonenti postreženi. V Mariboru je dovolj 8 pakiran® torel O Menza železniškega transportnega podjetja pripravlja enolončnic^, kosila in večerje DELAVSKA ENOTNOST - štev. 2?. - 14. julija 195« TANOVANJSKA SKUPNOST Gradišče v Ljubljani je dobila elektro-radio servis. Za zdaj delata notri samo dva kvalificirana delavca, zaposUti pa nameravajo še štiri, ker je v delavnici dovolj prostora in orodja. Soseska je prav gotovo zadovoljna, da bodo kuhalniki, radijski aparati in podobno kmalu popravljeni. Manj razveseljive pa so cene servisnih uslug. Cenik je namreč prilagojen cenikom sorodnih obrtnih delavnic. Pravi,jo, da zato, ker plačujejo električni tok tako kot industrijska podjetja, čeprav novi zakon o sta-novanjskih skupnostih, ki velja od prvega julija, zagotavlja olajšave, vsaj glede plačevanja elektrike. Se teže je razumeti vodstvo šiviljskega servisa v Spodnji Šiški. Na vsem lepem se je spomnilo, da bi bilo dobro povišati cene uslug in je to tudi predlagalo občinskemu svetu za blagovni promet. Svet seveda noče nič slišati o tem in je podražitev zavrnil. Razlogi so več ko razumljivi: če obrtna podjetja po novih predpisih ne smejo višati cen, kako naj bi jih višali servisi, ki jih ustanavljajo soseske zato, da bi si olajšale življenje? Zdi se, da so šle ugotovitve in sklepi republiškega posvetovanja o stanovanjskih skupnostih mimo marsikaterih ušes in da marsikdo še ni seznanjen z novimi predpisi. Ce bomo tako nadaljevali, delovni ljudje ne bodo videli v servisih. svojih »pomočnikov« in se zato tudi ne bodo prizadevali,-da bi jih odpirali. Se manj pa bodo pripravljeni kaj žrtvovati zanje. In prav bodo imeli. trošniku v današnjih stanovanjskih razmerah ne ustreza več. Podobno je z nekaterimi cenenimi, toda slabimi proizvodi, ki ne ustrezajo več našim standardom. Naša trgovinska mreža je postala ozko grlo blagovnega prometa. To ne zaskrbljuje samo potrošnike, temveč tudi proizvajalce. Od 1954. leta se je število prodajaln povečalo pri nas za 6 %>, zaposlenega osebja za 4 %>, medtem ko je promet porastel za 30°/o. Pri tem je treba poudariti, da se je prodaja povečala kljub zastarelemu načinu trgovanja. Spričo naglega razvoja industrije in poljedelstva ter nenehnega naraščanja potreb je več ko potrebna sodobna trgovina, ki bo potrošnika hitro in dobro postregla. Toda modernizacijo pogosto napak pojmujemo in menimo, da je že to dovolj, če prepleskamo trgovske lokale z modnimi barvami, če povečamo izložbe m podobno. S tem sicer olepšamo lokal, toda olepšanje še ne poveča ekspeditivnošti postrežbe. Le-te ne povečujejo stari pulti, ne tež- Pri današnjem načinu trgova' nja bi prodajalec z večjo priza' devnostjo povečal proizvodno5* na'jveč za 20 %>. Toda s tem Pr°' blema ne bi rešili. Izhod je ^ osvajanju modemih sistemov P°' slo vanj a, ki so v svetu že uv®' Ij avl j eni in si pri nas postop®" poma utirajo pot: samopostrežb3 in samoizbira. Oba sistema slo' nita na elementih vizualnega 5b# ka med potrošnikom in blago50’ kupec brez posredovanja prod3' jalca opazi in izbere zaželen®; večidel industrijsko blago. Prodajalcu ostaja samo dvoje: izročitev blaga # blokiranje in sprejemanje denar' ja, namesto prejšnjih desetih n3' log. Zato lahko v istem času P?' streže mnogo več potrošnikov # se njegova produktivnost poveč3 (v zagrebški samopostrežni trg®' vini je devetkrat večja proizvod' npst kakor v klasični.) Razumljivo, da ni mogoče t3' koj preiti na sistem samopostre2' be, ker je le-ta povezan z °3' bavo drage opreme. Za poveča' nje prometa, se pravi za hitrej5® postrežbo, pa bi zadoščale z_ manjše investicije oziroma adaP' taci j e sedanjih prostorov. (P0^1', ce in pulti naj bi bili pristop0) potrošnikom, blago naj bi prod3 jalci predpakirali.) Dokaze ^ imamo v Žitištu, vasi s 3000 Pre) biv., in Ivancu, kjer znaša po dernizaciji lokalov mesečni Pr0" met na posameznega prodajalc^ okoli 600.000 din. Ob takem sj. stemu trgovanja se veliko bo« izkoristijo obratna sredstva trgovsko osebje, ki ga v trgovi10 primanjkuje. Prizadevanja, da bi se n3^ trgovina modernizirala, nalf. marsikje na odpor samih prod3j jalcev. Motivirajo ga z mnog40), »argumenti«, pravi razlog P3 J drugje. V sistemu samopostrežbe samoizbire, kjer se prodaja ind0 strijsko pakirano ali že stehtaj in zavito blago, je mnogo l3^ urediti družbeni nadzor. DejstV pa je tudi, da precej ljudi, ki sg zaposleni v trgovini, ne živi sa°\ od prejemkov, ki mu jih priz°?e va družba. Jeziček na tehtnici T tako labilen! Tehtnica v model-0 trgovini pa tako rekoč odvečn3- al’ v Človek v komuni Na razstavi »Človek v ko°,0j ni«, ki bo odprta za tradicion3* Mariborski teden (od 31. julij3 a 10. avgusta), bodo na ogled 'j stroji in naprave za novo seri- ^ no pralnico v Melju — obratov3 bo začela že v septembru h1 ^ lahko dnevno oprala okoli 60® 7 perila — dalje običajna blokov pralnica, oprema za novo kubi1", v mežiškem rudniku, najpotri^ nejši elementi sodobne kuhiuJ* 3 opreme za začetna gospodinj®* in posebej za veččlansko dr0., ustanovo, nepravilno in prav* opremljanje stanovanja in darno izkoriščanje sodob0** prostora s pregraditvijo. no, opremo za gospodinjsko nico, čajna kuhinja za druf ELEKTRONIKA POMAGA VARILCEM I 1 hJarnen 36 Puhteče zasikal med ^ vsakdanjega dela v delavnici. Ic0.f,0u zlato rumeni vrh je oblizal nji kovine pred seboj, kakor bi nad flia v vetriču vztrepetal pitfi. Po-kovina rdela; sprva počasi in iDe?,.vse bolj; postajala pritajeno ti, h rdečkasti žar. Človek z masko %ri*azu Pištolo v rokah je na-^ Plamen; potiskal vanj poiti J10, žico, da bi mu šlo delo hitreje ^žje od rok. ^kajanje kovin in plastičnih mas, kt^i rezanje in žlebljenje teh ma-r ai°i3 lahko prištejemo vmes. Sko-Ir^Vsemogočna pomoč industriji. !;S°Vsod se srečujemo s to besedo, klo sre za Parni kotel, ladjo, le-'avtomobil, most... Sestavni deli Lor ^ sčboj zvarjeni prav tako, fca-ttif2 dzugimi metodami spajajo pla-mase. Dandanes že gradijo p0(j e* tovarniške hale, skladišča in v varjeni konstrukciji. Za- hitarJene konstrukcije terjajo manj 2, er*aJa, zato so lažje in cenejše. kl^u^no kovičenje v vrsti primerov tu*0 zamenjajo zvari na potrebnih Tako se izdelek že drugič t(re^: Prikupnejše izvedbe kon-Hj ^ciie se prav tako nihče ne bra-j. ''orjenje nasploh torej posredu-Hj eCej prednosti. Kdo bi pred nji-,^tiskal ušesa, če vse po vrsti ti^ftavljajo kar čedno zbirko ele- ntcv ekonomične proizvodnje. \l-r°kovnjaki so podrobno izraču-ij0jl>v kakšne in kolikšne prednosti k°Cene tehnike varjenja posredu-tjj p primerjavi s klasičnim zako-hffieTn' Te dni, ko je pozornost jj^Uceu in strokovnjakov iz naše Pa tudi iz drugih držav usmer-tejla.na ljubljansko razstavo varilne tp — pravijo, da je doslej edini Stalni sejem varilstva na svetu! !dni 0 radovednost je potolažil že tji10 tisti del razstavnega prostora, yf r s slikami, grafikoni in drugim .aiDom ponazarja svojo dejavnost saborska METALNA. V podjetju H*rea desetimi leti zakovičili še Jlj0 ton konstrukcij, zvarili pa so L 'e 413 ton. Do konca minulega je razmerje skoraj izravnalo. proizvajajo klasično opremo in stroje za varjenje. Dve tovarni elektrod sta lani izdelali osem tisoč ton raznih elektrod, kar pomeni 8 kg elektrod na vsako tono domačega jekla. Tako na tem področju, kjer je še najlaže prikazati razlike v moči varilstva v posameznih državah, zdaj že dosegamo in presegamo nekatere gospodarsko bolj razvite države; med njimi na primer Švico. Resnici na ljubo velja poudariti, da naša proizvodnja klasičnih varilnih naprav (varilni agregati, transformatorji za Obločno varjenje, točkovni in kolutni uporovni varilni stroji, acetilenski razvijalci, gorilniki in reducirni ventili za plamensko varjenje) navzlic znatnemu napredku in razmahu v proizvodnji še ved-\ no ne dohaja vseh potreb. Vendar razstavljalci obetajo, da bodo vrzeli odpravili v najkrajšem času. Svojevrstno presenečenje pomenijo prve domače naprave za kontrolo zvarov. S tem ne bi hoteli reči, da jih na tihem nismo pričakovali. To res ne. Vendar so posamezni razstavljalci prav prijetno presenetili s širokim in kvalitetno zelo zahtevnim izborom. Tako so RR zavodi iz Niša poslali na razstavo svojo najnovejšo vrsto industrijske prenosne rentgenske aparature DRAVA. Zavod za varjenje LRS se je na tem področja, med drugim predstavil z elektronskimi krmilnimi napravami za uravnavanje varjenja plastičnih mas. Na videz precej nepregledno krmilno napravo za uporsko varjenje sta družno izdelali zagrebški podjetji RADIOINDUSTRIJA in ELEKTRODA. Dokajšnjo pozornost vzbuja tudi ENERGOINVEST (Sarajevo) z de-fektoskopom za ugotavljanje napak v materialih irp varjenih konstrukcijah s pomočjo izotopov. Podjetje razstavlja še razna orodja in posode za transportiranje izotopov ter strokovne radiograme za ravnanje z izotopi. Omenjeni prototipi in prvi serijski izdelki, ki smo jih videli na razstavi, neverjetno mnogo obetajo nadaljnjemu razmahu varilne tehnike pri nas, saj smo vse te naprave do- OD 3. DO 10. JULIJA Ob kolutnem uporovnem varilnem aparatu, izdelku ELEKTRODE iz Zagreba, radovednežev nikoli ne manjka. Gneča je seveda največja tedaj, kadar je aparat v pogonu petdeset, podjetja pa jih iz leta v leto več kupujejo. Brez njih bi si le težko zamislili sedanje zmogljivosti naše ladjedelniške industrije, ki izdeluje var jene ladje do največjih nosilnosti. Podobno velja za izdelovanje mostovnih konstrukcij, kjer ta metoda vse bolj izpodriva razne druge načine varjenja. Varjenje pod praškom.. . Metoda sloni na tem, da je mesto varjenja pokrito z zmesjo rudnin, ki po kemični sestavi predstavljajo žlindro. Plast praška ščiti zvar pred neposrednim vplivom atmosfene. Razen tega zmes delno sodeluje v legi-ranju samega zvara. Učinek je prav Pokrovitelj razstave Franc Lesko-šek-Luka je z avtogenim varilnim aparatom prerezal kovinskj trak pred vhodom v razstavni prostor in tako odpri prvo mednarodno razstavo varilne tehnike na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani idnlr^i so že 5500 ton varjenih in (V ton zakovičenih konstrukcij. % pocenitev varjenih kon- k nc}i v primerjavi z zakovičenimi znesla povprečno okrog 12 %, ko se je povprečna teža p fukcij znižala za 15,5 odstotkov. 9a vriJ}ranka ne pomenita kakršne-V maksimuma, saj so zabeležili ^ bistveno višje prihranke (23,6 % ti, u g ycp čeprav je teoretič-ttj, Posameznih primerih zmanjša-%enZe m°9oče celo do polovice, sta ^0niJena Podatka iz prakse vseeno hz^^ben dokaz praktičnosti, so-Do;,, erne cenenosti in vzlic temu po-’s\kty.?' 2acTouoljit>e kvalitete kon- A^EDEK na vsakem koraku br^^ovna značilnost razstave je ler Kotovo presenečenje nad uspehi jV-Predkom domačih proizvajal- slej morali uvažati. Kako potrebne pa so našim podjetjem in z-avodom, pove zgolj podatek, da samo mehanske preiskave varjenih konstrukcij še zdaleč ne zadoščajo. Strokovnjaki se ob tem delu poslužujejo ultrazvoka, izotopov, rentgena. Razstava dokazuje, da zlagoma prodiramo tudi na ta, za našo industrijsko proizvodnjo še povsem neznana področja. AVTOMATIZACIJA TUDI PRI VARJENJU Še pred osmimi ali devetimi leti za avtomatske varilne naprave, kakršni so stroji za varjenje pod praškom, skorajda nismo vedeli. Zdaj je teh naprav v naši državi že prek takšen, kakor so ga strokovnjaki predvideli in želeli: ta metoda varjenja omogoča lepše in bolj homogene zvare v primerjavi z drugimi načini varjenja. Varjenje pod praškom še zlasti pride v poštev pri varjenju debelejših pločevin (20 do 25 mm, pa tudi do debeline 5 cm), kadar naj bodo zvari dolgi. Ves postopek kontrolirajo mehanske ali elektronske naprave. Podobna metoda, varjenje pod tekočo žlindro, na razstavi ni prikazana. Omenjamo jo kot zanimivost, saj po zatrdilih sovjetskih strokovnjakov, ki so o njej poročali na svetovnem kongresu mednarodnega Inštituta za varjenje v Opatiji, omoan- področja varilstva. Dober vtis %or ako velja za strojne naprave, 8ti)(, . tudi za razna pomožna sred- hZ ^ č>lc 9a materiale za varjenje. Na-eadnjih let je še zlasti očiten, ^rn^merjamo s predvojnimi raz-Trtk V na^ državi. n podatki povedo, da ra- j®, aT obrtniške dejavnosti pri 1,1 Hn11 nisrno izdelovali strojev za varjenje. Elektrod za °*i nj1® smo izdelali le nekaj sto Ceiici ^e*°’ vendar po inozemski li- 1'c^arLda.nes je že bistveno drugače. f JV ZV UMLUeiOU U.I uy ]ifhl industrializacije države ^ J2.0o0 strokovnjakov-varilcev. str°kovnjakov v vseh re-Vre J1'1 že imamo. Za današnje raz-Cilti p® to nekako dovolj, čeprav se ^kih Teba po vrhunskih strokovnih. varilskih inženirjih in teh-j Me r n® kaže, da bo Zavod za var-t v najkrajšem času z eno-Ji tM. Polnilnim študijem poskr-^ijrt Za io obliko podiplomskega ^ StftL, se Pohvalimo tudi s tem, ^mina podjetja v naši državi Eno izmed presenečenj razstave, ki je vznemirilo celo najboljše poznavalce razvoja in uspehov naše industrije. Prenosni rentgenski aparat tipa »Drava«, ki ga vidite na sliki, so izdelali v zavodih RR v Nišu ča varjenje kovin do enega metra debeline! * Aluminij že od nekdaj velja za kovino, ki je težje varljiva. Med zadnjo vojno so zanj v ZDA razvili posebno metodo varjenja pod zaščito plemenitega plina argona. Tako je bila izločena zunanja atmosfera, med varjenjem aluminij ni oksidiral, zvari so postali lepši in trdnejši. Tudi ta način varjenja si pri nas šele utira pot. Za varjenje z argonom imajo podjetja v naši državi na voljo prek 40 avtomatskih, polavtomatskih in ročnih aparatur. Pri tej metodi, ki ima v naših razmerah še posebno lepe perspektive — predvidena letna proizvodnja 40.000 ton aluminija in njegovih zlitin — je za nas zelo ohrabrujoč podatek, da bomo med prvimi državami v Evropi že letos začeli s proizvodnjo argona. Tako bomo za določeno dobo, dokler se ne bi osamosvojili tudi na tem področju, vezani le na uvoz argonskih varilnih aparatov, To pa niti ne bi smel biti kakšen poseben problem, saj tovarna DALMACIJA v Dugem Ratu predvideva tolikšno proizvodnjo tega plemenitega plina, da ga bomo lahko takoj začeli tudi izvažati. REZANJE S PROPANOM Zavod za varjenje LRS je že pred časom pripravil študije in tudi praktične prikaze rezanja kovin s propanom iz Lendave. Ta metoda omogoča milijonske prihranke v primerjavi s tradicionalnim acetilenskim rezanjem. Prihranek se namreč pokaže najprej v ceni samega plina, drugič pa pri embalaži — jeklenkah. Po prostornini plina je ena jeklenka s propanom enakovredna šestim acetilenskim ... Sicer je, naj omenimo primer iz prakse, mariborska METALNA s propanskim rezanjem prihranila kar 11,8 milijonov dinarjev. >v Gospodarsko razstavišče je zdaj živo mravljišče varilskih strokovnjakov. Običajnih obiskovalcev je manj, saj je razstava za marsikoga le preveč strokovna, nerazumljiva. Toda navzlic temu tudi nestrokovnjak. lahko ob živahnih pomenkih in komentarjih strokovnjakov prestreže marsikatero zanimivost; zve nekaj, česar ne bi pomislil niti v sanjah. Tako so včasih v tovarnah posamezne dele strojev, ki so jih razjedle razpoke, nujno morali zamenjati z novimi. Sodobne metode varjenja »rešijo« tudi brezupne primere. Stroški takšnih reparaturnih varjenj so neredko do 90 % nižji, kakor če bi kupili nov nadomestni del. Na razstavi lahko vidimo blok avtomobilskega motorja in glavno gred s skromnim pripisom — metalizirano. To je zanimiv postopek, ko staljeno kovino brizgajo v razpoke. Se bi lahko naštevali takšne, pa tudi bolj vsakdanje primere. Toda v naših očeh so se preveč vtisnile podobe varjenega žerjava KRPANA, varjenih delov turbin iž LITOSTROJA, ogrodje avtobusa podjetja KAROSERIJA, pa varjeni podstavek hladilnega vagona tovarne BORIS KIDRIČ iz Maribora in ogrodje, varjenega okroglega rezervoarja za plin tovarne DJURO DJAKOVJC. Potem neštete slike raznih varjenih konstrukcij, predvsem posnetki iz naših ladjedelnic. ULJANIK iz Pule je želel razstaviti celo ladijsko krmo. Po-nobne orjake so želele prikazati tudi druge tovarne. Zal je bilo to nekaj nemogočega, če le kdaj, tokrat zares : samo zavoljo — opravičljivih tehničnih ovir. No, tudi fotografski posnetki so dovolj zgovorno izpopolnili splošno podobo razstave p današnjem pomenu in vlogi varilne tehnike v gospodarstvu; tem nepogrešljivem členu, ki vsedilj združuje, spaja. -mG NOV RUDNIK MAGNEZITA V Dubavcu pri Vučitrnu v Kosmetu so odprli nov magnezitni rudnik, ki bo dajal vsako leto 30.000 ton surovega magnezita. Poskusno obratovanje je pri kraju, zato že začenjajo z redno proizvodnjo. Rudnik Dubovac bo v sestavi magnezitnega rudnika Golša pri Prištini in bo povsem mehaniziran. Popolna mehanizacija bo omogočila, da bo proizvodnja za 30 % večja kakor bi bila sicer. Za dokončno ureditev rudniških naprav bodo porabili 300 milijonov dinarjev. Med drugim bodo zgradili novo separacijo in nov obrat za proizvodnjo sintermagnezita. TANKER KOT PLAVAJOČE SKLADIŠČE Nov tanker se bo, pridružil »plavajočim skladiščem«, ki jih ima reško prevozno podjetje »Gradšped«. To je dotrajani 16.000 tonski tanker za tekoča goriva. Pred enim letom je kupilo podjetje »Gradšped« prvo plavajoče skladišče, cisteunsko ladjo z nosilnostjo 25.000 ton. S to ladjo so doslej prihranili pri prevozu in ambalaži okoli pol milijarde deviznih dinarjev. Napovedujejo, da bomo z obema ladjama, ki sta bili, sicer že namenjeni za staro železo, letos prihrapili več kot 800 milijonov deviznih dinarjev. DOMAČA NAPRAVA ZA DESTILACIJO MORSKE VODE V zagrebški Tovarni parnih kotlov so izdelali prvo domačo tovarniško napravo za destilacijo morske vode v pitno. Dnevna zmogljivost naprave je kakih 16.800 litrov pitne vode. V prihodnjih mesecih bi lahko prešla tovarna že na serijsko proizvodnjo teh naprav. Destilator so izdelali naši strokovnjaki pretežno iz domačih surovin. VLAČILEC »MARKO MARULIC« DOGRAJEN V splitski ladjedelnici so dogradili nov vlačilec. Vlačilec — ime mu je »Marko Marulič« — so izročili Jadranski slobodni plovidbi za promet na dolgih prekooceanskih progah. Vlačilec je velikan med svojimi" vrstniki, saj ima kar 12.800 bruto registrskih ton. UVOZ SADNIH SOKOV Ker je na našem trgu veliko povpraševanje po sadnih sokovih, zlasti po sokovih iz južnega sadja, bomo te sokove odslej ' tudi uvažali. Z Izraelom smo sklenili pogodbo, po kateri nam bo' ta država poslala 12.000 doz pomarančnega soka. Vsaka doza bo tehtala neto 560 gramov. Te sokove bomo dobili v tem in prihodnjem mesecu, uvozilo pa jih bo podjetje »Vočar« iz Beograda. NOVA INVESTICIJSKA BOSOJILA Upravni odbor jugoslovanske Investicijske banke je odobril iz sredstev splošnega investicijskega sklada za gradnjo termoelektrarne Šoštanj II investicijsko posojilo v znesku 7.140 milijonov dinarjev. Graditev TE Šoštanj II predstavlja le razširitev obstoječe termoelektrarne Šoštanj I. Zgradili bodo namreč le ustrezni kotlovski sistem ter vgradili agregat z močjo 75 MW. Proizvodnja električne energije na novem generatorju bo znašala letno 373 milijonov kWh. Montaža turboagregata ih kotla bo končana, kakor pričakujejo po pogodbah s tujimi dobavitelji, decembra prihodnjega leta. EKSPLOZIJA V KAKNJU • Pred dnevi je eksplodiral na železniški postaji v Kaknju vagon z eksplozivom metankam-niktitom, namenjen za premogovnik Kakanj. Eksplozija je uničila tri tovorne vagone ter poškodovala več okoliških hiš. Človeških žrtev ni bilo, nekaj ljudi pa so poškodovali drobci stekla ter koščki opeke. Železniški promet je stekel spet v redu po treh urah zastoja. JUGOSLOVANSKI IZSELJENSKI TEDEN Te dni imamo po vsej državi izseljenski teden. Od 6. do 13. julija bodo v glavnih mestih republik slavnostne akademije s kulturnimi prireditvami in priložnostnimi predavanji. V okviru izseljenskega tedna bomo priredili za izseljence, ki prihajajo iz vseh krajev sveta na obisk v staro domovino, krožna potovanja. Zaključna slovesnost izseljenskega tedna, pri kateri bodo sodelovale vse republiške izseljenske matice, bo 11. in 12. julija v Splitu. Ob tej priložnosti bodo za udeležence proslave priredili izlet na otok Šolto, koncert v domu JVM v Splitu, 12. julija zvečer pa bodo na splitskem peristilu izvajali Verdijevo »Aido«. DOM TISKA V Beogradu dokončujejo zadnja dela na stavbi Doma tiska »Moše Pijade«, kjer bodo irrieli svoje prostore Zveza novinarjev Jugoslavije, Združenje časopisnih podjetij FLRJ, Inštitut za tisk in druge novinarske ter česopisne ustanove. Dom tiska je v središču mesta, na Trgu republike, in bo v arhitektonskem pogledu ena izmed najmodernejših stavb našega glavnega mesta. »KAJ DELATI?« PRVA izmed štirih obljubljenih knjig, kolikor jih bo letno obsegala zbirka Levstikov hram, je roman Nikolaja Gavriloviča Černiševskega »-Kaj delati?*'. Skromno, toda okusno opremljeno polplatno s številnimi ilustracijami Karla Zelenka pomeni prijetno osvežitev _ naših knjižnih polic. N. G. Cerniševski se je rodil leta 1828 v Saratovu. Njegovo osebnost so oblikovala leta velikih revolucijskih dogodkov na Zahodu, leta so-cialnih in družbeno ekonomskih vrevratovf leta, ko^se je carizem v Rusiji skušal obvarovati pred požarom: po vsej Rusiji so vzplameneli kmečki nemiri in osvobodilna gibanja. Vsa ta notranja nasprotja carističnega režima so zapustila globoke sledove v duševnosti mladega Černiševskega. Zasovražil je despotizem, tlačanstvo, caristič-no nasilje in razvrat, postal je pristaš naprednih socialističnih in republikanskih idej. Iz študenta filološko zgodovinskega oddelka petrburške univerze je zrasel velik mislec — revolucionar, pisatelj — sociolog, literni kritik — borec. Roman »Kaj delati?** je eno najznačilnejših del Černiševskega. Ob življenjski zgodbi glavne junakinje Vere Pavlovne, ob njenih akcijah in reakcijah v okolju, družbeni sredini, v kateri se je gibala, je avtor izpovedal vso svojo miselnost, svoje pojmovanje človeških odnosov, svoj pogled na svet, izpovedal je svojo vero v življenje, novo življenje, ki pa ga lahko prinese le revolucija. In prav v tem se je Cerniševski povzpel iz enkratnega v večno, iz posameznega v splošno. Srednjeveške freske PREDVSEM: kaj je to freska? Ime je staro več stoletij, pomeni pa poseben način slikanja na fino zglajen, sveže nametan omet. Na še moker omet nanesene barve se z ometom trdno spoje in barvna plast postane v toku stoletij trdna kot steklo. Apnenec počasi kristalizira in tako fresko lahko umivamo z vodo, pa ji ne bo škodilo. Freske, o katerih je govora, najdemo v Sloveniji v malih podeželskih cerkvicah, ki so bile zgrajene še 'v srednjem veku. Izvrstnemu tehničnemu načinu se moramo zahvaliti, da so se ohranile vseh teh pet sto let.in še več. Solidne in kvalitetne zemeljske barve so še žive in sveže, čeprav sta jih uničevala vlaga in prah, včasih celo dež: in sneg. Tudi člbvek jim Hi prizanašal: če jih že niso uničili, kadar so prezidavali cerkve ali vsekali v steno, na kateri so bile freske, nova okna, so jih pa večinoma prebelili, ko se je kasneje okus spremenil in so se belo pobeljene stene zdele lepše in modernejše kot pisano poslikane. No, prebelili so jih včasih še iz drugih vzrokov: nekemu škofu, ki je maševal v cerkvi s srednjeveškimi freskami, se ni zdelo prav, da so ljudje med njegovo mašo ogledovali golo Evo, naslikano na oboku — pa je ukazal vse skupaj prebeliti. Na Slovenskem imamo letos prvič razstavo naših srednjeveških fresk, ne sicer originalov, ampak kopij na platnu, ki so izdelane tako natančno, da so popolnoma enake originalom. Razstava^ je v Narodni galeriji v Ljubljani in nam pokaže, da smo imeli na Slovenskem že okoli leta 1450 odlično razvito slikarsko umetnost. Ti stari, zdavnaj pomrli mojstri, katerim dostikrat ne vemo niti imena, so svoj posel znali imenitno in so ustvarili tako soglasje med arhitekturo in slikarstvom, kot ga kasneje zlepa nismo več dosegli. Lep kos naše kulturne zgodovine je to in ponosni smo lahko nanj, F. Z. »TIHI DON« III. del MEDTEM ko je prvi del Tiheg.a Dona prikazoval življenje Kozakov pred vojno, drugi del njihovo živ- ' Ijenje med njo in v revoluciji, pa prikazuje tretji del tega velikega filma — velikega ne samo po obsegu — boj mlade sovjetske oblasti z domačo in tujo kontrarevolucijo. Glavni junak Tihega Dona, kozak Grigorij, se je sicer za nekaj časa pridružil rdečim kozakom in se boril v sestavu Rdeče armade; pritegnila so ga gesla, zapisana na zastavah revolucije, za-mrzil je skoraj fevdalno ureditev, podedovano iz stare carske armade, ki je vladala še poostrena in prignana do ekstremov v kontrarevolucijskih četah. Vendar je njemu in , njegovemu razredu v bistvu ostalo tuje tisto, za kar so se takrat borile množice v Rdeči armadi in njenem zaledju in, čeprav slabše oborožene, zmagovale nad domačimi oficirskimi bataljoni ih buržoaznimi intervencijskimi četami. Bistva revolucije ni doumel, boj zanjo ga ni, kot pravimo, prekalil Samo s hladnim razumskim računom pa ne bo nihče kos nobeni revoluciji, ocenil jo bo napačno; tem huje zanj, če jo napačno oceni sredi viharnega boja zanjo — kot je storil Grigorij. Pogubi ga, pa čeprav je v nekaterih občih moralnih normah pošten človek. Zdaj, ko smo videli vse tri dele Tihega Dona, velja zapisati, da se ta filmska umetnina med številnimi filmi, izdelanimi v SZ na revolucijske teme, uvršča med najboljše, ob Križarko Potemkin, Človeka s puško, Čapajeva, izmed novejših Komunista. Z izredno umetniško m.očjo nam slika veličino Oktobrske revolucije, globoko doum-Ijene in razumljive skozi usode ljudi, ki so se PRVI MEJNIKI v sistematičnem izvenšolskem izobraževanju boTili, umirali in zmaQovali v njsj. mm TV JE GRE samo za učne na-črte šol za odrasle — strojne tehniške, ekonomske, kmetijske in čevljarske tehniške, pa še enotne načrte za slovenski jezik in družbe-no-ekonomske vede za vse omenjene vrste šol — ki jih je predložil republiškemu Svetu za šolstvo Zavod za proučevanje izobraževanja odraslih LRS in ki jih je Svet na svoji zadnji seji potrdil; gre za celo vrsto vsebinskih in organizacijskih dejanj v zadnjem času, ki jih lahko imenujemo prve mejnike v sistematičnem izvenšolskem izobraževanju. Aktivno delo družbenih organizacij in zlasti sindikatov v tej smeri, potem posvetovanja, organizacijske priprave za ustanovitev vrste Delavskih univerz, ki bodo začele delovati že na jesen — od teh in drugih številnih, na široko zastavljenih akcij, pa do učnih načrtov za vrsto strokovnih šol, štejemo prve mejnike, ki kažejo dobro zastavljeno orientacijo in nagle, uspešne akcije za razvoj splošnega in strokovnega izobraževanja odraslih. Doslej smo se v izobraževanju odraslih — razen pri redkih ustanovah, ki so se ukvarjale samo s tem — ravnali po učnih načrtih, sestavljenih za vzgojo in izobraževanje mladine v rednih šolah. Ljudje pa, ki se šolajo na oddelkih za odrasle, so formirani ljudje, ki že vrsto let delajo v poklicu, za katerega so se odločili, ki imajo širše znanje, več življenjskih izkušenj, druge možnosti sprejemanja učne snovi kot mladina v rednih šolah. Tudi se izobraževanje odraslih, kakor ga zdaj gradimo v trden in povezan sistem, bistveno razlikuje od starega, tradicionalnega pojmovanja izobraževanja odraslih. Novi družbeni pogoji rojevajo spremenjen odnos človeka do družbe, do sebe in do svoje okolice, zahtevajo od njega nove izkušnje, trdnejše in globlje znanje — novo vsebino kulture in izobrazbe delovnega človeka. Sprejeti učni načrti obravnavajo gradivo v okviru novih potreb. Sestavljeni so s stališča potreb in izkušenj kvalificiranega delavca, ki si je na svojem delovnem mestu že pridobil precej strokovnega znanja, zlasti praktičnega. Manjka mu le splošno in strokovno teoretično znanje, Ob vsem tem je tudi čas, potreben za šolanje, krajši kot v rednih šolah za mladino. Gradivo samo pa je prilagojeno že pridobljenemu znanju in življenjskim izkušnjam zrelega človeka. Posebnost novih učnih načrtov je še v tem, da je že na stopnji srednjih šol za odrasle gradivo razporejeno po semestrih in ne več po razredih. Na ta način bo organizacija dela v teh šolah in študij sam precej bolj elastičen, obenem pa bodo kandidati imeli možnost opravljati izpite ne več iz vseh predmetov enega razreda naenkrat, kot je bilo doslej, ampak po posameznih predmetih; tako se bodo lahko tudi pripravljali na izpite na razne načine, pri redni šoli, pri Delavski univerzi, na dopisni način, odvisno pač od vrste šole, zahtevnosti predmeta in slušateljevih možnosti. Slovenski jezik, književnost in splošna estetska vzgoja Učni načrt za ta predmet je enoten za vse strokovne šole za odrasle na stopnji srednjih šol. Ta enotnost bo omogočala najprej načrtno politiko v izdajanju učbenikov, kar pri sedanjih številnih različnih učnih načrtih ni bilo niti dosegljivo niti smotrno, potem pa tudi sistematično vzgojo predavateljev; uvedba takega enotnega učnega načrta za ta in druge splošne predmete bo potrebna tudi na rednih strokovnih šolah, kjer imajo toliko različnih učnih načrtov, aa se strokovni aktivi predavateljev vse doslej niso niti enkrat sestali, da bi našli skupni jezik za obravnavo perečih strokovnih vprašanj. Nov učni načrt za odrasle posveča posebno pozornost kulturi ustnega in pismenega izražanja; skuša predvsem doseči izobrazbo za praktično in pravilno rabo slovenskega jezika. Glede književnosti se učni načrt oddaljuje od sedanjih programov rednih šol, ki so preobremenjeni z literarno zgodovino, številnimi drobnimi podatki in dejstvi, premalo pa se ukvarjajo s samimi literarnimi deli, pri čemer je zlasti neuravnovešen odnos med idejno in estetsko analizo književnih del. Težišče novega učnega načrta za odrasle je v izb«*i najpomembnejših literarnih del in njihovi analizi, razvoj našega slovstva pa nakazuje samo v poglavitnih obrisih. V razpravi ob sprejemanju učnega načrta za ta predmet so člani Sveta za šolstvo dali številne pripombe, ki jih bo Zavod za proučevanje izobraževanja odraslih upošteval pri dokončni redakciji tega učnega načrta — in ki bi jih s pridom lahko uporabili tudi pri rednih šolah srednje stopnje. Da omenimo samo nekatere izmed njih: — pri obravnavanju literarne zgodovine bo treba obdelati posamezne dobe kompleksno, ne samo s stališča literature, ampak tudi drugih umetnosti; na družbeni in umetnostni razvoj v svetu nasloniti obravnavanje razvoja doma; posvetiti več pozornosti sodobnim in poh preteklim umetnostnim pojavom in avtorjem, ki jih sedanji učni načrti skorajda ne poznajo. V ta predmet je vključena tudi splošna estetika vzgoja, ki se torej ob materinskem jeziku, svetovni in domači književnosti, loteva še filma, likovne umetnosti; in glasbe: Čeprav so to šele prvi koraki v. tej smeri, pa bo treba čimprej. vzgojo v tfifl šolah, izdati ustrezne učbenike, kajti brez njih ne bo niti predavateljem, kaj šele slušateljem, omogočeno smotrno obravnavanje tega predmeta. Morebiti bo z ozirom na potrebe v izobraževanju odraslih Svet za šolstvo že prej ukrenil potrebno za sestavo takega učbenika, nekakšne »poetike estetske vzgoje«. Ne bilo bi napak, če bi. Družbeno-ekonomske vede Doslgj so v šolah oziroma oddelkih za odrasle ta predmet obravnavali pri pouku o temeljih državne in družbene ureditve’ FLRJ, zemljepisa in zgodovine, na ekonomskih šolah pa še pri gospodarskem zemljepisu, politični ekonomiji in pravu. Vendar pri izobraževanju odraslih, kjer se izobražujejo ljudje, ki so že vključen}' v proizvodnjo in družbeno pra-kso ter aktivno delajo v procesu razvi-janj a družbenih odnosov, predmeti druž-beno-ekbnomske vzgoje ne smejo služiti samo za tolmačenje geografskih ali zgodovinskih dejstev, ampak morajo služiti odraslim v takšni obliki, da bodo neposredno pridobivali znanja, spoznavali družbo, svoj položaj v njej, družbene - od-, noše ih možnosti svojega razvijanja in delovanja v okvirih teh odnosov. Zato novi učni načrt obravnava ekonomski zemljepis, zgodovino delavskega in socialističnega gibanja ih družbenoekonomsko ureditev naše države. Sestavljen je tako, da je uporaben na vseh šolah oziroma oddelkih za odrasle. Strojni odseki tehniških šol Učni načrt, ki ga je preučilo in priporočilo tudi Društvo inženirjev in tehnikov, predvideva šolanje v šestih semestrih, torej triletno šolanje. Načrt je skrajšan, ker predvideva določeno pred-znanje karrdidato.v .na ravni kvalificiranega delavca z določeno prakso. Pouk splošnih in splošno tehničnih predmetov obsega 4 semestre (2 leti) in je za vse kandidate, enak, zadnja dva semestra pa sta urejena po specializaciji, po širših delovnih področjih v industriji. Kandidati si z , ozirom na svojo zaposlitev izberejo po dva študijska programa. V obrazložitvi, ki jo je k. vsem učnim načrtom dodal Zavod za proučevanje iz-obraževanja odraslih, je tudi mnenje strokovne komisije ter DIT, ki ugotav-Ijata, da novi učni načrt ne znižuje ravni tehnika, čeprav v predmetniku ni zastopanih 28 predmetov kot v redni šoli, pač pa je njegova prednost v tem, da je bližji potrebam naše industrije in da pripravlja tehnika-praktika z dobrim strokovnim znanjem. Torej lahko od oddel-kov za odrasle pri strojnih odsekih teh-niških srednjih šol pričakujemo obratne tehnike, ki Jih naša industrija najprej potrebuje. Oddelki za odrasle pri kmetijskih in tehniških šolah Sh MM-SfcS Hk« Danes 85 odstotkov zadrug nima strokovno usposobljenih tehnikov, 150 absolven-tov, ki jih letno daje Srednja kmetijska šola v Mariboru, pa se dolgo ne bo moglo zadovoljiti vseh potreb. s Novi učni načrt predvideva dvoletno šolanje v oddelkih za odrasle, ki bodo internatskega tipa, pri tistih, ki bi se šolali za kmetijske tehnike, ne da bi nre-kinili redno delo v proizvodnji na 1t> predvideno triletno šolanje. Prednost novega učnega načrta je v tem, da predvideva dve specializirani smeri šolani a poljedelsko-živinorejsko in sadjarsko-vi’ nogradniško, Cesar dosedanji šolski sistem ni dopuščal. Po novem učnem na Črtu se bodo kvalificirani delavci iz kme- tijstva v dveh letih intenzivnega teoretičnega in praktičnega študija usposobili za nov poklic — kmetijske tehnike. Ekonomske srednje šole Izkušnje oddelkov za odrasle pri ekonomskih srednjih šolah, ki obstojajo že več let, kažejo, da je sedanji sistem študija prenaporen in da ne ustreza našim potrebam tudi v drugih ozirih. Učni načrti so pravzaprav namenjeni vzgoji in izobrazbi doraščajoče mladine, obenem pa zelo malo pripravljajo odrasle absolvente za delo na določenih delovnih mestih, ki so se oni zanje na svoji življenjski poti že odločili. Novosti novega učnega načrta, ki predvideva triletno šolanje, so v tem, da po zaključenem splošnem delu šolanja v prvih dveh letih, omogoča specializacijo na komercialnem, računovodskem oziroma bančno-zavarovalnerfi oddelku. Komisije, ki so sestavljale novi učni načrt, menijo, da bi s temi tremi specializiranimi oddelki v zadnjem letu študija zajeli vse službe gospodarskega in negospodarskega sektorja, v katerih lahko absolventi ekonomske šole uspešno opravljajo svoje delo. Nov fip industrijskega tehnika: čevljarski tehnik Čevljarska industrija v LRS iz obstoječih strokovnih šol ne dobiva’ strokovnjakov, ki bi bili kos nalogam na vodilnih delovnih mestih v proizvodnji. Zato so družbene organizacije Industrije obutve »Planika« v Kranju, Tovarne obutve »Peko« v Tržiču, Tovarne športnih čevljev »Alpina« v Žireh in Tovarne čevljev v Mariboru predlagale, naj bi ustanovili posebno šolo, ki bi zagotovila čevljarski industriji na vodilna delovna mesta v proizvodnji one strokovnjake, ki jih zdaj primanjkuje in ki so si jih posamezna podjetja v zelo majhnem številu s težavo pridobila, IzSbrazila in vzgojila. Učni načrt za to novo šolo, ki bo delovala kot oddelek Usnjarskega tehniku-ma v Domžalah, je prilagojen zahtevam industrije in ne obrti. Šolanje bo predvidoma trajalo dve leti. Tudi na tem področju: delo za šolsko reformo Ze v jeseni bodo v sklopu SK5 v Mariboru odprli nove oddelke za odrasle v Ljubljani, Murski Soboti, Vrbju pri Žalcu, na Grmu pri Novem mestu. Samo letošnjo jesen se bo v te internatske šole napotilo 1000 kvalificiranih delavcev kmetij cev, predvsem tudi politično orientiranih ljudi, ki bodo v dveh letih postali kmetijski tehniki. Skupno število delovnih mest v slovenski čevljarski industriji, za katera je predvidena strokovna tehniška izobrazba, kakršno bo dajala nova šola za čevljarske tehnike, cenijo na 270. Subjektivne potrebe so še večje: 29 odstotkov anketiranih mojstrov v »Planiki« pravi, da jih pri delu ovira pomanjkljiva izobrazba, odstotek tistih, ki si želijo višje strokovne izobrazbe, pa gre preko števila 80. Oddelke za šolanje odraslih za strojne tehnike bomo poleg obstoječega v Ljubljani v kratkem dobili vsaj še v Mariboru in Celju; tak oddelek želi ustanoviti tudi tovarna »Titan« v Kamniku. Po novem učnem načrtu se bodo delavci rja teh šolah lahko tudi specializirali, česar doslej niso mogli. Tudi na ekonomskih srednjih šolah za odrasle je po novem učnem načrtu mogoča specializacija. Triletnemu trajanju študija se bo verjetno prilagodila tudi Dopisna ekonomska šola v Ljubljani. In tako bi lahko naštevali potrebe, možnosti, novosti. Vendar samo še to: absolventi vseh omenjenih^ šol se lahko po končanem študiju vpišejo na ustrezno fakulteto univerze brez sprejemnega izpita. Ob sestavljanju novih učnih načrtov za odrasle opravlja Zavod' za proučevanje izobraževanja odraslih in njegove komisije tudi pomembno šolsko-reformno delo. Vsi programi in učni načrti so še naslonjeni na programe rednih šol. Praksa in strokovno spremljanje vsakodnevnih ugotovitev te prakse — tudi to nalogo si bo^ moral naložiti Zavod — bodo iz učnih načrtov prav gotovo odstranili marsikatero historično navlako in še bolj povečali proučevanje sodobne organizacije proizvodnje in drugih sodobnih problemov. Ob tem pa se ustvarjajo dragocene izkušnje, ki jih bomo s pridom uporabljali tudi v reformi rednega šolstva, tolikanj zaželeni in — tolikanj potrebni. mm n Centri za strokovno izobraževanje Pred dnevi je sprejel Zve*11' izvršni svet uredbo o centrih zil strokovno izobraževanje delavcev in tako ustvaril nadaljnje motnosti v razvoju izvenšolskega i*' obraževanja. Izkušnje kažejo, da so centri za izobraževanje v varnah najsodobnejša in hkrat* tudi najbolj učinkovita oblikai kako (zagotoviti našemu gosp®' darstvu zadostno število in Pra' vilno sorazmerje strokovnih ka* drov. Glavna naloga teh centr®v' je, kot je dejal v intervjuju z3 časopisno agencijo Tanjug sekr®' tar za delo Zveznega izvršneg* sveta Moma Markovič, da hod® poskrbeli za strokovno izobraž®' vanje delavcev, za njihovo Pre' kvalifikacijo, usposabljali delaV' ce za nove tehnološke procese ^ nove načine proizvodnje z novih" napravami in stroji, da jim daj« za to potrebno teoretično 'z' obrazbo. Po uredbi lahko organiziraj® centre za strokovno izobraževa' nje delavcev posamezne gosp«-darske organizacije, ljudski °d' bori, zbornice, strokovna združ®* nja, zadružne poslovne zver®’ skupnosti gospodarskih organizacij, poslovna združenja in družbene organizacije. Ti centri labk® delujejo kot organizacijske enote ustanoviteljev ali pa kot samostojne ustanove. V centrih bo težišče celotnega sistema izobraževanja na praktičnem delu, tako da bo delav*® dobil nujno potrebno teoretično izobrazbo le v organski povezanosti s prakso. Prepad med teori; jo in prakso, ki smo ga doslej tako pogosto opazovali na nekaterih strokovnih šolah, bo z novim sistemom v marsičem premeščen. Uredba tudi predvideva, da lahko posamezne gospodarske organizacije (same ali sporazumu« z drugimi) strokovno izobražujejo svoje delavce na specializiranih ustanovah — raznih strokovnih šolah, zavodih za produktivnost dela, centrih za izobraževanje, delavskih univerzah in inštitutih, — ki se profesionalno ukvarjajo z izobraževanjem delavcev in drugih strokovnih kadrov. V centrih se bodo strokovno izpopolnjevali v prvi vrsti tisi’ delavci, kr jih bo tja poslal ustanovitelj centra. Uredba pa predvideva, da bodo lahko v centr® sprejeti tudi ostali državljani, k1 se želijo strokovno izobraziti, >" tisti, ki so začasno izven delovnik razmerij. V tem primeru bod® seveda morali prevzeti posamezniki na svoja ramena stroške izobraževanja, razen onih, ki P bo poslal biro za posredovanj® dela. Kolikšnega pomena so IC ' podjetjih za nadaljnji razvoj našega gospodarstva, spoznamo ž® iz dejstva, da metode izvenšolskega izobraževanja dajejo v re' lativno kratkem času specializirane delavce, ki so tudi odlič", in visokoproduktivni proizvajal«'’ Danes je v gospodarstvu družbenega sektorja zaposlenih prek« 2.130.000 delavcev in drugih strokovnih kadrov. Perspektivni pl3" za obdobje 1957—1961 predvidel vsako leto porast tega števila *3 približno novih 107.000 delavec'’ Vendar se je samo leta 1957 zaposlilo 150.000 in leta 1958 že 170.000 novih delavcev. Potreb« po strokovnem kadru pa še nadalje naraščajo in pričakujem« da bodo z leti še vse večje, kot s« danes. Vse strokovne'šole, vključno s fakultetami tn višjimi strokovnimi šolami, so dajale gosp"' darstvu letno približno 45.0®“ kvalificiranih delavcev in drug1'1’ strokovnjakov. K vsemu moram® še dodati, da je veliko števil« strokovnih delavcev zaposlen«« tudi izven gospodarske dejavnosti. Zato je očitna neskladno* med potrebami gospodarstva 1 zmogljivostjo rednega šolstva eni strani, na drugi pa neskladnost v razmerju med kvalifi«. ranimi, srednje in visoko kva«' ficirahimi delavci ter med kvalificiranimi delavci. Vsak daljnji povečani dotok nekval"'' ciranih delavcev bi zapustil «b' čutne posledice v našem gosp«' darskem in družbenem razvoj" Vse to torej terja, da posPf' širno izvenšolsko izobraževani" in si tako zagotovimo normal*, gospodarski in družbeni razVOl’ Zato tudi morajo gospodarske «r ganizacije, kot je dejal Mom3 Markovič, čimprej pripraviti 'L potrebno, da ‘bodo lahko prič*.' centri za strokovno izobraževani z rednim delom že v letošnj««" septembru. S. Prakse in štipendije študentov Univerze in visokih šol V tudi j na fakulteti daje štu-kjdentu visoko strokovno izobrazbo ...« Odlomek iz tePubliškega zakona o Uni-)erzi. Besede, ki pojasnjujejo ^ razlagajo osnovni namen 11 nalogo Univerze, naj višje pgojne ustanove v Sloveniji. 11 preko 7000 je študentov, ki ^ po temnih in svetlih pre-, aj'alnicah starih in novih fa-i^tet pripravljajo za visokokvalificirane strokovnjake. Jod knjigami in klopmi, med .oštetimi drobnimi mislimi, J želijo najti svoje uresniče-vlo v študiju, zabavi, veselju, 'J'°sti. Male in velike proble-J.e iniajo. Kot mi vsi. Med rOmi smo izbrali dva: stro-0vne prakse in štipendije. g, poleti predavalnice zamro. Njih alni ali nestalni obiskovalci se po-^2Sube po vseh krajih Jugoslavije. tiS!?vy° se v domačem kraju, v tu-•stičnem mestu, pri sorodnikih ali j. ~~ Podjetju, ustanovi. Tovarne od-0 svoja vrata in ob strojih, za mi-gdoi se pojavijo novi ljudje. Včeraj . ^dentje, danes praktikanti. Za me- 2ic ali dva si nadene študent ta na- J enem ali dveh mesecih naj bi aal čimveč praktičnih spoznanj j.03ernu teoretičnemu znanju. In ve-i si želi teh spoznanj. Toda več-*fat samo -L želi. Prakse so obvezne, toda... s, kovi študijski programi imajo 8,0raj na vseh fakultetah med dru-tudi člen, ki določa, da mora (jjdent enkrat ali večkrat med štu-.tern obvezno opraviti eno ali dvo-®Sečno strokovno prakso. Brez Pešno opravljene prakse se ne mo-vPisati' v naslednji letnik. Kdaj . °ra iti, za koliko časa — to ^ličnih, fakultetah različno »o v statutih. Študentom, ki ni- loče: je na in do- S.N° možnosti ali potrebe (štipendi-so povečini s pogodbo vezani, da (j*ayij° prakso v svojem podjetju) si sami, po lastni volji in izbiri, Sotovili prakso, stori to fakultetna ttah^a' gospodarskih organizacij 0 Pijp spisek pros-fih mest, podatke U^Šini nagrad, o možnosti stanova-h f Prehrane. V večini primerov fakultetnim upravam ta, zgolj teh-jj, no organizacijski ukrep, dovolj in v,, nadaljnja usoda praktikantov d malo zanima. ^ ^ako sedaj koraka študent po po-Predavalnice do tovarne in na-J do predavalnice? j, va)Prej izbor. Od podjetij si sku-. ‘Obrati tisto, ki je vsaj v bližini jj, ®0vega domačega kraja, pa če-Y včasih ne ustreza povsem nje-Itj 3. stroki ali zanimanju. Nagrade, Ve,J1b dobi kot praktikant niso pre- 120nVabl^ive: 5000' 6000’ 8000, na-iveč (za izjeme, kot je na primeir tij , v Postojni, kjer je nagrada 15 Vs|;c dinarjev, se navdušujejo seveda Sta Ostane pa več primernih mest jffbh, ker ni stanovanj. V'ed prakso si praktikant zapisu-jfjPPise svojega dela in opombe v Co katerega potrdi podjetje, a^nitvi pa ga preda fakultetni Stu1' s®civ, ’ sPoznal delo v podjetju, ustroj ^otja, probleme upravljanja. 65 , Casih to res spozna, velikokrat ^ddi ne. Ves mesec sem se vrtel na delovnem mestu. Delo je bilo Prakse naj bi omogočale štu-da bi v enem ali v dveh me- 'Sličn ile, ■m. n?> nihče se ni brigal za me- h ’ Sr višini nagrade, ki lahko doseže tudi 12.000 dinarjev. S praktikanti smo bili do sedaj zadovoljni in želimo, da bi bili tudi oni z nami. (Sekretar »Saturnusa«, Ljubljana.) Še vedno: nerazumevanje Podjetij, ki spoznavajo pomembnost praktičnega dela za razvoj mladega strokovnjaka je vedno več. Toda tudi onih, ki tega še niso spoznala — posebno velja to za manjša podjetja — je še dovolj. Zato sistem strokovnih praks še ni popoln, niti dovolj učinkovit. Se se zgodi, da opravlja tehnik administrativne posle, še praktikant zgubljeno stoji ali tava med delom, ker ne ve kaj početi. Nihče ga ne vodi, komentar pa je: Glej ga, študenta, samo stoji in nič ne dela. Ne sme se več dogajati, da bi se šli praktikanti kopat, ker jim je podjetje vnaprej izplačalo nagrade. češ, kar pojdite, mi si z vami ne moremo nič pomagati. In če so potem še nagrade take, da komaj zadostujejo za preživljanje, praktikant ne more imeti pozitivnega odnosa do prakse, saj mu ne koristi niti v strokovnem niti v finančnem pogledu. Mnogo raje se bo nekje zaposlil in bo tako imel vsaj denar. Odnos do praks vsaj malomaren ne sme biti, čeprav so te včasih res breme za podjetje (Železarna Jesenice Ima na primer med počitnicami preko 600 praktikantov z raznih šol, kar tudi za tako podjetje ni šala, a vendar hi kakih posebnih pritožb glede praks.) Dobre strokovne prakse ne koristijo samo praktikantu, ampak je od njih odvisen tudi poznejši odnos strokovnjaka do podjetja in proizvodnje. In če si' prizadeva, zakaj ne bi dobil tudi večje nagrade, seveda v okviru možnosti. O delavskem samoupravljanju: nic Je pa tudi pri podjetjih, ki se sicer zanimajo za praktikante, področje, kamor zaide le malokateri študent: upravljanje podjetja in seznanjanje z njegovo upravno strukturo. Nihče se ne potrudi, da bi ga na primer povabili na sestanke delavskega sveta, upravnega odbora. Tako pride potem mladi inženir v tovarno, kjer igra izključno vlogo inženirja, ki v osmih urah konča svoje delo, vse drugo pa mu ni mar. Njegova ozkost ni v korist niti njemu niti podjetju. Že tako je vključevanje študentov v širšo družbeno pro- . blpmatiko marsikdaj težavno in bi tu lahko ravno podjetja mnogo pomagala. In fakultete? Seveda pa niso podjetja edini faktor, ki usmerja in vodi praktikanta. Tudi fakulteta bi ,se morala zanj bolj zanimati. Koliko fakultet vodi evidenco o uspehih svojih praktikantov, kje so kontrole, nasveti? Tudi poročila so velikokrat samo formalna stvar. Dokaj lepo In pravilno skrbe za praktikante na Ekonomski fakulteti. Podjetjem pošljejo podrobna navodila, kaj naj bi študent spoznal med prakso. To je prva vez med fakulteto in podjetji. Drugo je kontrola. Sicer še nimajo možnosti, da bi obiskovali vse praktikante, vendar obstaja tričlanska komisija, ki posebno po večjih podjetjih stalno nadzoruje delo študentov. Meniju, da bi lahko praktikant sodeloval pri aktualnih problemih in nalogah podjetja. Taka praksa zahteva seveda individualno delo z vsakim študentom in povezanost profesorja s podjetjem. Študent pa bi moral že prej spoznati nekatere splošne stvari v podjetju: tehnološki proces, organizacijsko shemo, trg. Tako so si uredili v inštitutu za ekonomiko podjetij kartoteko, ki vsebuje poročila nekaj sto praktikantov v zadnjih petih letih o 80 večjih podjetjih v LRS. Tej kartoteki bi lahko pridružili še poročila podjetij o njihovem poslovanju in razne statistične podatke. Študent bo s tem imel dovolj gradiva, da bo že vnaprej spoznal podjetje in potem laže in uspešneje sodeloval pri reševanju aktualnih problemov. Taka obširna poročila o svoji praksi bi lahko študent pozneje še dopolnil in predložil kot seminarsko diplomsko nalogo. Tudi nekatere druge fakultete Imajo sicer okvirne programe, kaj naj študent dela na praksi. A samo to, nič več. Zato: — Sodelovanje med fakulteto in podjetjem ne sme biti samo formalno. — Fakultete bi morale izdelati podrobna navodila; podjetja pa jih upoštevati. — Potrebna Je stalna kontrola študentov tako v podjetjih, kot s strani fakultete, nasveti in pomoč. — Študent mora spoznati tudi upravljanje v podjetju. Inozemske prakse O praksah na§ih študentov v tujini se je mnogo govorilo. Kako »prakticirajo« po rudnikih, opekarnah, garajo noč in dan, -stradajo, se ponižujejo. Zato za vse te počitniške pridobitvene izlete mednarodni odbor Zveze študentov ne bo več dajal priporočil. Fakultete pa priznavajo prakso samo onim študentom, ki bodo odšli na prakse v okviru mednarodnih študentskih strokovnih organizacij. Komu štipendijo? Nasproti tem sprehodom v inozemstvo, ki kažejo pretirano in večkrat nepotrebno željo in hlastanje po luksuzu za vsako ceno, pa stoji drugo, mnogo važnejše vprašanje: zagotovitev osnovnih sredstev za študij in življenje. Starši, lastni zaslužek in štipendije — to so viri, ki pomagajo študentu do diplome. Oni, ki prejemajo štipendije, se pritožujejo: skupaj z dokladami dobimo 6000, največ 8000 dinarjev, samo oskrba v študentskem naselju pa stane 5900 dinarjev. Malokdo pa se vpraša ali niso z^iteve, da bi morala družba prevzeti vso skrb za njegovo življenje, le pretirane? Na ljubljanski univerzi prejema štipendijo 32 odstotkov vseh študentov. Letos je prejemalo štipendije 2431 študentov v skupnem znesku 13,286.000 dinarjev od tega so občine in okraji dali 888 štipendij, ostale pa podjetja, družbene organizacije, samostojni zavodi in Svet za kulturo in prosveto LRS. Štipendije se razdeljujejo iz skladov za štipendije pri okrajih, podjetjih, sklade pa vodijo komisije za štipendije, ki bi morale tudi voditi evidenco o štipendijah. Ce ni realnih možnosti In potreb za povišanje štipendij, pa lahko odpravimo mnoge površnosti in nepravilnosti pri načinu podeljevanja. Mnogo denarja se izgubi v žepih ljudi, ki niso niti najbolj potrebni niti najbolj pridni pri študiju. Zakon pravi: Štipendije se dajejo samo po razpisu. Teh razpisov večkrat sploh ni ali pa so samo formalni. Tudi zveze pri dodeljevanju štipendij niso na zadnjem mestu. Tako je izbor kandidatov površen, ni nobene kontrole, podjetja sama odločajo o kandidatih. A tudi potem, med študijem, se malokdo briga za učni uspeh štipendista čeprav je po zakonu dajalec štipendije dolžan,1 da spremlja štipendista ves čas študija, ga opo- zarja, pa tudi odvzame štipendijo, če ne izpolnjuje pogojev, določenih s pogodbo. Morda se bo sistem kontrole utrdil z novo uredbo, po kateri bodo izplačevali štipendije izključno na fakultetah, ne glede na to, kdo je dajalec štipendije. Obenem s kontrolo med študijem je za pravilno razdeljevanje sredstev za štipendije važno še: — da dajalci štipendij upoštevajo pri kandidatih učni uspeh, moraino-politične kvalitete in socialno stanje; — da štipendirajo tudi študente prvih letnikov (do sedaj so ti le s težavo prišli do štipendij, ker je vsekakor ceneje, če štipendirajo študente višjih letnikov) kajti po novem učnem načrtu mora študent končati študije v 4 letih. Vsaka honorarna zaposlitev postane nevaren balast, ki občutno ovira študij. Kupovanje štipendistov — Nikakor se mi ni posrečilo, da bi dobil štipendijo, dobil pa sem honorarno zaposlitev. Sedaj imam denar, nimam pa dovolj časa za študij. Če ne opravim vseh izpitov, ne bom izpolnil pogojev, izgubil bom pravico do sobe v Študentskem naselju in ostal na cesti. Zakaj nas nihče noče? (Strojni tehnik, II. letnik.) Takih, ki se vrtijo v tem začaranem krogu, je veliko. Na drugi strani pa študenti višjih letnikov in diplomanti izigravajo pogodbe, špekulirajo, nekatera podjetja pa jim pri tej objestnosti pomagajo. Kupijo že »izgotovljenega« strokovnjaka: ponudijo mu večjo plačo, podjetju, ki ga je morda več let štipendiralo inl, računalo z njim, pa povrnejo vse stroške. To podjetje se bo premislilo, da bi štipendiralo še kakega študenta, ampak bo raje tudi samo kupilo strokovnjaka. Pravil pa, ki bi regulirala-in urejevala odnose med podjetji v tem pogledu, še ni. • Prakse in štipendije... Samo ena stran iz življenja študentov je to. Vendar ne najmanj važna. Za pravilno ureditev vprašanj, zvezanih z njo, se bodo morali zavzeti vsi prizadeti — sicer uspeha ne bo. ms ZVEZNI FESTIVU PEVSKIH ZBOROV V NIŠU V Nišu je bil od 4. do 7. julija festival amaterskih zborov. Nastopilo je okrog tisoč pevcev iz 13 zborov. V programu festivala je bilo poleg standardnih del zborovske klasike tudi mnogo sodobnih kompozicij, zlasti takih s tematiko iz NOB. Čeprav je bil program včasih neenoten in razbit, je dal festival verno sliko razvoja in napredka amaterskih zborov. Zbori so se glede na kvaliteto izvedbe med seboj precej razlikovali, vendar pa nobeden ni ostal v mejah čistega diletantizma. Tudi najslabši zbori so lahko pomemben činitelj pri razvoju splošne glasbene kulture v posameznih zaostalejših krajih, in ne glede na kritične pripombe o slabih izvedbah nekaterih zborov,*je splošni vtis jasen: naše zborovsko petje se naslanja in izhaja iz tradicije in preteklosti, katero pa izpopolnjuje in bogati z novimi oblikami dela in pomembnimi umetniškimi rezultati. Med nastopajočimi zbori jih je bilo nekoliko, Id so pokazali visoko stopnjo kvalitete. Zlasti lep uspeh so dosegli člani zbora »►Slavka Klavora-« iz Maribora, katere je občinstvo nagradilo z burnim aplavzom, pa tudi kritika jim je dala polno priznanje. Od drugih je navdušil publiko s svojo kvaliteto zbor »Branko Krsmanovič-« iz Beograda, pa tudi zbori »Branko Cvetkovič-« iz Beograda, »Joža Vlahovič-« iz Zagreba in »Emil Adamič-« iz Ljubljane so pokazali pri izvedbi posameznih kompozicij veliko umetniških kvalitet. Na zaključku te uspele umetniške manifestacije, katero je vse štiri dni spremljalo številno občinstvo, so nastopili vsi ansambli skupaj s kompozicijama »Bilečanka« in »Kozara«. TRETJE LETO PRIMORSKIH PRIREDITEV Osrednja vloga tretjih poletnih prireditev na Primorskem je tudi letos namenjena gostom iz Ljubljane, kar zagotavlja, da bo občinstvo deležno vrhunskih umetniških stvaritev. SNG Opera Ljubljana je minulo nedeljo ob svečani otvoritvi tretjih poletnih prireditev navdušila koprsko občinstvo in številne tuje goste z baletom P. I. Čajkovskega »Labodje jezero«. Z istim delom so Ljubljančani gostovali tudi v Piranu, nakar se bo SNG Opera Ljubljana predstavila občinstvu Izole in Postojne z opero Madame Butterfly. Letošnje III. poletne prireditve na Primorskem, ki bodo zaključene 26. julija z Goldonijevimi Primorskimi zdrahami v izvedbi SNG Trst, odlikuje raznolikost repertoarja. Naj omenimo samo zanimivo prireditev Fiesta Flamenca (Pariz) v izvedbi španskega ansambla in gostovanje RTV Zagreb s štirimi zaporednimi revialnimi izvedbami dalmatinskih in drugih narodnih pesmi ter z revijo zabavnih popevk Brez dvoma bo navdušila tudi folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane s štirikratno ponovitvijo večera jugoslovanskih plesov. Bb NOV ZBOR IN ORKESTER V PIRANU V okviril proslav 40-letnlce KPJ se Je prvič predstavil s samostojnim koncertom moški pevski zbor DPD Svoboda Iz Pirana. Zbor šteje 26 članov, po večini mladih delavcev. Zborovodja Adolf Krašna Je novembra lani zbral te mlade pevce, jih znal pravilno voditi In dosegel s koncertom lep uspeh Posebnega zanimanja so bile deležne pesmi -Plovi, plovl«, »Lovska«, »Rožmarin-, »Bolen ml leži« In »Pesem XIV. divizije«. Hvaležna publika je nagrajevala zbor pri vsaki Izvedbi z dolgim aplavzom. Ugotoviti moramo, da je zbor enoten in discipliniran, le izgovorjava teksta še ni dognana. V odmoru se je prvič predstavil zabavni instrumentalni kvar. tet DPD Svoboda Piran, ki je tudi dokazal, da je v kratkem času marsikaj dosegel. M. V. NOVE KNJIGE PREJELI SMO V OCENO N. G. Cemiševski: KAJ DELATI? Roman. Izdala Mladinska knjiga v Knjižnici Levstikov hram. Prevedel Janez Žagar, ilustriral in opremil Karel Zelenko. Haroun Tazleff: OGENJ IN VODA. Izdala Mladinska knjiga v zbirki Globus. Prevedel Anton Razinger, opremil Uroš Vagaja. Dante Alighieri: PEKEL. Izdala Mladinska knjiga v zbirki Kondor. Prepesnil Alojz Gradnik. Uredil Niko Košir. Knjiga je opremljena z izbranimi Ilustracijami raznih mojstrov. Edmondo de Amicis: SRCE. Druga Izdaja. Izdala Mladinska knjiga. Prevedla Mara Kodrič, opremil Karel Hrovatin. Miroslav Zel: DVOŽIVKE IN PLAZILCI. 'Izdala Mladinska knjiga v knjižnici Priroda in ljudje. Ilustriral Zlatko Zel. Franc Werfel: 40 DNI NA MUZA DAGHU. Roman v dveh zvezkih. Prevedel Ludvik Mrzel, opremil Marjan Pogačnik. Izdala Mladinska knjiga v knjižnici Levstikov hram. Ivan Vida v: REŠENI IN NEREŠENI PROBLEMI MATEMATIKE. Izdala Mladinska knjiga v knjižnici Sigma. Jerome K. Jerome: TRIJE MOŽJE SE KLATIJO. Prevedel Ciril Štrukelj. Izdala Mladinska knjiga v knjižnici Školjka. bojj sak dan so mi obljubljali, da mi ^ Pokazali še druge obrate, a ker ni imel časa, sem prej {w-,Tovarno pa sem spoznal šele (Šh.?36) na strokovni ekskurziji. (3rijear!t tehnične kemije, delal v Ki- meni ni bilo dolgčas. Vsa-io, j P°sameznika naravnost prisili-s&ffj a sPozna vse obrate: Heden dni Sem a!?ia ^°’ e*a zasluži pri nas delav-^e bj 1 11.000 dinarjev, kar dovolj kj Praktikant dobil večjo nagra-^jitit neprijeten odnos med ^lovrT klavci. Zaradi nepoznavanja ^6la »e®a Procesa seveda po učinku JOo 6 nadomešča uslužbenca. Ve-• kdi n-11111 bo Praksa koristila, za-da o 'lniPrej znajde pri poslu. Od-k^ika -P3 vsakega posa- h? hip ’ kako se bo zanimal, kakšen *PhShbrf°V ,usPek. Prizadevnost in p®! in ne učinek odločata o Medtem ko je o letošnji reviji amaterskih igralskih skupin v Velenju naš tisk obširno in kritično poročal — po celo stran so objavili Delo, TT, Mladina in Delavska enotnost, vsakodnevne daljše ocene Večer, precej dolga enkratna poročila tudi nekateri lokalni listi — sta zbudili manj kritičnih glasov obe letošnji glasbeni reviji Zveze Svobod: pevska v Kranju in godbena na Ravnah, Naši časopisi so sicer poročali o njih (mnogo snovi za razmislek je ponudil 'zlasti 'Uroš Prevoršek s člankom »■Velika pevska revija« v Delu, 10. junija), vendar bi kazalo še razpravljati o obeh revijah; ne toliko o revijah samih, kot o vprašanjih, spočetih ob njih. Torej ne toliko o tem, kaj in kako so peli in igrali zbori in godbe na obeh revijah, kot o tem, kaj in kako, kdo, zakaj in komu živijo naši zbori in godbe skozi vse leto — ne le na enkratnih letnih revijah, ampak v svojem kraju, svoji komuni, na svojem kulturnem področju sploh. Tako opravičen morebiti ta zakasneli allegro ne bo toliko zakasnel, saj za razpravo o omenjenih vprašanjih ni nikoli prezgodaj ali prepozno. Njegov avtor je sicer muzični laik, ni pa amuzičen — zato naj zapisek, kar zadeva strokovno izvedeno plat obeh revij, ostane v pianissimu, medtem ko si bo v načelnih vprašanjih repertoarne politike zborov in godb ter njihove prosvetne in kulturne vloge drznil vsaj do mezzoforta. Svoj namen bo dosegel, če bo pobudil vsaj skromno razpravo o teh vprašanjih — če že ne takoj, v teh soparnih dneh, ko je za tak vivace nekoliko prevroče, pa vsaj na jesen, ko bodo naši zbori in godbe začeli novo sezono. Ob obeh revijah najprej ne moremo mimo ugotovitve, da sta v primerjavi z lanskim letom, pokazali znaten in viden napredek zborov in godb. Ždi se, da so pevski zbori, ki imajo zavidljivo tradicijo, že zdavnaj pomedli čitalniški repertoar iz svojih koncertnih sporedov, medtem ko se godbe na pihala — zlasti manjše — ponekod še otepajo s čitalništvom, verjetno zaradi svoje posebne vloge in svojih posebnih, često vse prej kot resno glasbenih nalog. Zdi se tudi, da nekateri zbori že zahajajo v drugo skrajnoh; čeprav repertoar, prikazan na reviji, ne nudi točne slike celoletnih repertoarjev zborov, vendar kaže, da so naši zbori bolj ali manj — nekateri bolj, drugi manj — zanemarili tri področja, ki Pa ne bi smela izostajati v njihovih sporedih; slovensko narodno pesem — morebiti se zdi komu izpeta do tolike mere, da ni več zanimiva; morebiti -za glasbenega strokovnjaka ni razburljiva, ker pač ni nova, pač pa gotovo ni izpeta za poslušalca, ki mu je navsezadnje najprej namenjeno delo in trud naših zborov; slovensko zborovsko klasiko — o tem je pisal že Uroš Prevoršek v omenjenem članku; zdi se nam nespametno odpovedati se številnim njenim biserom, ki niso privlačni samo za občinstvo, ampak tudi še vedno strokovno zanimivi za dirigenta in pevca; zborovsko literaturo drugih narodov, najprej jugoslovansko, potem evropsko, pa tudi izvenevropsko. Marsikdo na tem področju — izven meja FLRJ — vidi samo črnsko duhovno pesem, morebiti še rusko in kvečjemu še irsko ali škotsko narodno pesem; najprej je res, da niti naštetih nismo izkoristili v tolikšni meri, kot bi lah'l), potem je pa tudi res, da nas tu čakajo neznani glasbeni zakladi. Čeprav pravimo neznani in jih torej ne poznamo, z vso pravico niti malo ne dvomimo, da so — le ponje je treba stopiti. Če je pot do njih včasih naporna (zlasti v tehničnem pogledu, nabava materiala, razmnoževanje itd.), ni nič manj naporna — sodeč po razpravi na popoldanskem posvetovanju v Kranju — kadar gre za izvirna dela naših skladateljev. Brez treh stebrov — slovenske narodne, slovenske klasike in tuje narodne, klasične in sodobne pesmi — si pač ne moremo predstavljati repertoarjev pevskih zborov; že kaže, tja je tudi naše občinstvo tega mnenja. Med temi stebri je prvi bolj, tretji manj pomemben; vendar drug drugegg. dopolnjujejo in s tem zagotavljajo našim zborom kontinuirano rast in priliv mladine, obenem pa zanimanje občinstva — in to je prav tisto, česar pogrešamo in st želimo. Verjamemo, da to ni recept za rešitev vseh nalog, ki tarejo naše zbofe. Verjamemo tudi, da ob tem seveda nikakor ne gre opustiti sodobnega domačega repertoarja. Gre pač za vsestransko ustvarjalno orientacijo pevskih zborov, gre za to, da se iznebimo — če povemo na videz paradoksalno definicijo paradoksalne situacije - aktualističnega akademizma, ki tira naše zbore, kot je zapisal U. Prevoršek, v »slepo ulico«, v »ozkosrčno, monopolistično programsko politiko«. Pri godbah o takih pojavih ne moremo govoriti, ker je situacija obrnjena; tam gre za dokončen obračun z zadnjimi izrastki čitalništva. Vendar bi kazalo ponoviti nekatere misli, izrečene na popoldanskem posvetu po ravenski reviji na rovaš tako imenovanih »divjih« ansamblov, ki kvarijo okus obiskovalcem raznih lokalov, veselic in drugih zabavnih prireditev — med njimi najprej ugotovitev, da se bomo proti takim ansamblom najuspešneje borili z lastnimi zabavnimi orkestri, zraslimi iz naših močnejših godb; ti, ponekod manjši, drugod — kot kaže trboveljski primer — večji ansambli, bodo ob tem, ko bodo našim ljudem nudili kvalitetno zabavno glasbo, tudi zadostili zelo upravičeni težnji občinstva po ne le resnem, ampak tudi po zabavnem repertoarju. V splošni ugotovitvi o napredku, ki sta ga pokazali obe reviji, je skritih mnogo naporov, mnogo trdega dela — dobršen del tega je opravil Glasbeni sosvet pri Zvezi Svobod. Prav to pa nam je porok, da bo Glasbeni sosvet v novih akcijah za napredek naše glasbene kulture opravil tudi z negativnimi pojavi v našem razvoju. MILOŠ MIKELN DOGODKI V SVETU OD TEDNA DO TEDNA Politika razstav V ZDA je že več dni na obisku podpredsednik Sovjetske zve ze Frol Kozlov. Prišel je na otvoritev sovjetske razstave znanstvenih, tehničnih in kulturnih dosežkov, ki so jo odprli v New Yor-ku. Razstava ne kaže samo velik napredek Sovjetske zveze, temveč je tudi važen politični dogodek, ki ga imenujejo tudi »propagandno tekmovanje v obliki razstav«. Podobno razstavo bodo namreč odprle tudi ZDA v Sovjetski zvezi, odprl pa jo bo podpredsednik ZDA Nixon. Kozlov se je med svojim obiskom razgovarjal s predsednikom Eišenhowerjem ter drugimi ameriškimi funkcionarji, imel pa je govor tudi po televiziji, kjer je poudarjal potrebo po miru in medsebojnem razumevanju. Razen New Yorka je Kozlov obiskal še druga ameriška mesta, med njimi Detroit in Chicago. Poziv alžirskim borcem Minister oboroženih sil začasne alžirske vlade Kerim Belka-sem je poslal borcem narodnoosvobodilne . vojske poziv, kjer opozarja ria potrebo po krepitvi vojaških akcij. V pozivu poudarja, da bo oborožen boj še nadalje osnovna oblika borbe za osvoboditev. Glede na to, da de Gaulle vztrajno odklanja pogajanja, se vojna v Alžiriji lahko zavleče. V Alžiru samem se je aktivnost alžirskih čet zopet povečala. Francoski listi so mnogo pisali o napadu Alžircev na kolono francoskih čet pri Littfeu, kjer so Al-žirci zaplenili večjo količino orožja in se umaknili brez izgub, medtem ko so Francozi izgubili 26 vojakov. Preselitev ameriških bombnikov Ker francoska vlada ni pristala, da bi ameriška oporišča v Franciji opremili z jedrskim orožjem, so sklenile ZDA premestiti svoja letalska oporišča v Nemčijo in Anglijo. Tako bo Anglija dobila devet eskadril letalskih sil Atlantske zveze, opremljenih z atomskim orožjem, katere bodo razmestili v. že'obstoječa 'ameriška oporišča v Veliki Britaniji. Vesti o tem kopičenju jedrskega orožja na britanskih tleh' so povzročile v britanski javnosti precejšen odpor in negodovanje. Volitve v Z AR V Z AR so imeli te dni volitve v osnovne odbore Nacionalne unije. Volitev se je udeležilo 75 do 95 % vseh volivcev, ki jih je v obeh pokrajinah Združene arabske republike okoli 8 milijonov. Volitve so potekale v popolnem redu. Misija dobre volje v Srednji Ameriki Jugoslovanska misija dobre volje pod vodstvom Vlada Popoviča je iz Mehike odpotovala v Kostariko in Honduras. Državniki obeh dežel so se živo zanimali za politični in gospodarski razvoj Jugoslavije, Jugoslovanski predstavniki pa so imeli obširne razgovore z najvišjimi predstavniki političnega in gospodarskega življenja Kostarike in Hondurasa, kjer so izmenjali mnenja o različnih mednarodnih in gospodarskih vprašanjih ter govorili o možnosti razširitev trgovinskih odnosov. Zapuščena letališča Na civilnih letališčih Francije, katere upravlja letalska djružba »AIR France«, je skoraj popolnoma zamrlo vsako življenje. Delavci in osebje, zaposleni na letališčih, so pričeli stavkati na poziv Generalne konfederacije dela in krščanskih sindikatov, kjer zahtevajo višje mezde in pa odpravriino za odpust z dela. Zaradi rasne diskriminacije Minister za trgovino, industrijo in delo Britanske Zahodne Indije je- izjavil, da bo predlagal svoji vladi prepoved uvoza vseh artiklov iz Južne Afrike. Minister je rekel, da bo to zahteval zaradi politike segregacije, ki jo vodi vlada Južnoafriške unije. Podoben ukrep je sprejela tudi vlada Jamaike. Južnoafriške oblasti so, zveste načelom rasne diskriminacije, za prle bivšega predsednika kongresne stranke Jusufa Mohameda Dado, katere člani so Indijci, ki žive v Južnoafriški uniji. Obtožili so ga, da je brez dovoljenja prešel iz ene pokrajine v drugo. Oblasti so izjavile, da ni imel pri sebi dovoljenja za prehod iz ene pokrajine v drugo, katerega morajo imeti vsi Azijci, ki žive v Južnoafriški uniji. ZASEDANJE MEDNARODNE ORGANIZACIJE DELA JUBILEJNI PRISPEVEK Letošnja konferenca Mednarodne organizacije dela (MOD), ki je trajala od 3. do 25. junija, je bila glede na predstavnike iz posameznih dežel doslej najštevilnejša, saj se je je udeležilo nad '900 delegatov, svetovalcev in opazovalcev iz 75 dežel. Pri tem je treba še posebej poudariti udeležbo znatnega števila ministrov iz raznih dežel po svetu, ki so ali pozdravili konferenco ali pa so prišli na zasedanje ,kot voditelji vladnih delegacij. Konferenca je bila tudi jubi- delavski predstavnik v omenjeni lejnega značaja, ker je letos mi- komisiji. nilo 40 let od ustanovitve organi- Na predlog ustrezne komisije zacije, ki je s svojo dejavnostjo je konferenca sprejela štiri reso-znatno prispevala k rešitvi vrste, lucije. Prva obravnava probleme socialnih problemov in k razvoju mladih delavcev. V tej zvezi*opo-socialne zakonodaje po svetq. zarja na potrebo po ustreznih Ustanovljena je bila leta 1919 na programih v vseh včlanjenih de-tristranski osnovi — v njenem želah in na razne ukrepe, ki bi delu sodelujejo predstavniki vlad, jih morala MOD sprejeti za ure-delodajalcev in delavcev posa- ditev teh vprašanj. Druga resolu-meznih dežel — sčasoma pa je cija opozarja, da bi morala MOD močno, razširila svojo dejavnost; sodelovati na področju zdravstva pri čemer je treba poudariti pred- in varnosti v bližnjem »»letu vsem naraščajoče uveljavljanje zdravja in medicinskih raziskav«, delavskega razreda, ki po MOD Tretja poudarja pomen širše ope-vpliva na reševanje posameznih rativne dejavnosti MOD, zlasti v ekonomskih in socialnih proble- zvezi s tehnično pomočjo, četrta mov po svetu. pa pravi, naj bi MOD po ‘vseh V zvezi z letošnjo konferenco' slojih organih pomagala reševati je treba, poudariti predvsem boga- probleme nerazvitih dežel. na temelju poročila to razpravo generalnega Morsa, ki je na vrsto ekonomskih in socialnih problemov v sodobnem svetu ter dejal, da jih je treba rešiti. Med Komisija za nemanualne de-direktorja Davida lavcb je nakazala v svojem poro-v poročilu opozoril Čilu vrsto problemov, ki se pojavljajo v sodobni družbi (problem zaposlenosti, zlasti v zvezi z avtomatizacijo, problem prekvalifika- vrsto v poročilu omenjenih vpra- cije določenih kategorij nema- šanj je opozoril predvsem na problem zaposlenosti in brezposelnosti, na gospodarski razvoj nezadostno razvitih dežel, na socialne nualnih delavcev, sindikalne pravice nemanualnih delavcev, vprašanja v zvezi s kolektivnimi pogodbami ipd.), ter poudarila po- probleme v zvezi z organizacijo, trebo po ustrezni dejavnosti, da kakor tudi na socialne probleme, ki jih prinaša gospodarski razvoj po svetu, dalje na probleme v zvezi z izobraževanjem delavcev in na probleme s področja poklicnih odnosov, se pravi odnosov med delodajalci, sindikati in javnimi oblastmi. V razpravi o tem poročilu so delegati opozarjali tu- bodo ta vprašanja sproti urejena. Na predlog te komisije je konferenca sprejela priporočilo naj MOD proučuje probleme v zvezi z mehanizacijo in avtomatizacijo, predvsem pa v zvezi z zaposlitvijo in prekvalifikacijo določenih kategorij nemanualnih delavcev. Zlasti je komisija poudarila po- di na vrsto specifičnih problemov trebo, naj MOD posameznim de- v svojih deželah. Poudarjali so, naj bi MOD sprejela določene nove konvencije. Pri tem je večina delegatov poudarila pozitivne spremembe v razširjeni dejavno- želam pomaga pri strokovnem usposabljanju nemanualnih delavcev. Razen tega je treba nadalje spremljati problem zaposlenosti in brezposelnosti nemanualnih sti MOD v skladu, s sprememba- delavcev, probleme delovnega čarni,' 'ki jih prinaša dfuSbenp-eko- sa, počitka, pokojninskih in dni- nomski razvoj, in opozorila na po- gih pravic, higienskih razmer v trebo po še znatnejši prilagoditvi pisarnah in prodajalnah: ter pro- programa in metod MOD spremembam in potrebam po svetu. Po razpravi o poročilu generalnega sekretarja je konferenca v več komisijah obravnavala določene specifične probleme. Poročila teh komisij so obravnavali na blem posameznih kategorij nemanualnih delavcev. Komisija za zaščito delavcev proti radioaktivnemu sevanju je izdelala predlog sklepov, ki ga bodo prejele včlanjene dežele z namenom, da bi o tem ponovno vencij. Glede na važnost obravnavane problematike je treba poudariti naslednje komisije: komisijo za sodelovanje med javnimi oblastmi, delodajalci in delavskimi organizacijami, komisijo za resolucije, komisijo za nemanual- ne delavce, komisijo za zaščito bičev je predložila konvencijo — delavcev pred radioaktivnim se- konferenca jo je tudi sprejela — Vanjem in komisijo za delovne ki vsebuje glede na težko delo ri-pogoje ribičev. bičev med drugim tudi priporoči- Komisija za sodelovanje jav- lo, naj bi nacionalne zakonodaje nih oblasti, delodajalcev in delav- prepovedale zaposlovanje otrok skih organizacij je po izčrpni raz- izpod štirinajst let. pravi predložila priporočilo, ki je Po kratkem opisu dejavnosti bilo na plenumu tudi sprejeto in posameznih komisij je treba opo- ki ga bodo poslali kot osnutek ZOriti tudi na pomembno razpra- vsem deželam, članicam MOD. Priporočilo vsebuje potrebo po posvetovanju in sodelovanju med javnimi oblastmi, delodajalci in delavskimi organizacijami pri urejanju posameznih ekonomskih vo o polnopravnosti udeležbe delodajalskih predstavnikov iz dežel ? nacionaliziranim gospodarstvom v skupini delodajalcev in na sklepe, ki so bili sprejeti v tej zvezi. Problem, kj ga zastavljajo in socialnih vprašanj v sodobnih že vrsto let, je'v tem, ker je sku- pogojih. To posvetovanje in sode- pina. tako imenovanih svobodnih lovanje — je rečeno v priporoči- delodajalcev iz kapitalističnih de- lu — naj pripomore k . boljšim odnosom med omenjenimi organizacijami, kar bo vplivalo na nadaljnji razcvet gospodarstva,' na delovne pogoje in na življenjsko raven. Čeprav ima predloženi osnutek _ priporočila določeno mednarodno proizvodnjo v vrednost, ker podpira napredne bi nastopali žel odrekla f predstavnikom delodajalskih organizacij iz socialističnih dežel pravico do sodelovanja v delodajalskih skupinah posameznih komisij, češ da ti ljudje nimajo potrebne legitimacije — spričo nacionalizacije sredstev za teh deželah — da kot delodajalski težnje, katerih cilj je krepiti predstavniki svojih dežel. Široka vpliv delavskega razreda na vpra- razprava, ki se je na predlog po-šanja ekonomske politike v nacio- sebne komisije razvila o tem nalnem obsegu, je vendar treba vprašanju, je dala zaključek, ki poudariti, da priporočilo ni dovolj sicer ni popolnoma zadovoljiv, poudarilo, da je posvetovanje z delavci o raznih gospodarskih in socialnih problemih čedalje bolj nujno v okviru družbeno-ekonom-skih ureditev, ker krepi vpliv de- vendar pomeni precejšen korak k dokončni rešitvi tega problema. Po tem sklepu voli konferenca vsaka tri leta petčlanski odbor (sodnikov), ki veljavno rešuje pri- lavskega razreda na ves ekonom- tožbe delegatov posameznih deski razvoj tfer vpliva na reševanje žel, če bi jih ne marali sprejeti v problemov in potreb delavskega posamezne skupine pri komisijah. razreda. Sodelovanje različnih or- Ta organ lahko dovoli udeležbo ganizacij v raznih mešanih tele- samo dveh izmed skupnega števi- sih je seveda odvisno od razmer v vsaki posamezni deželi, pri čemer lahko pride na različne na- la delegatov, ki se pritožijo v zvezi z določeno komisijo. Na osnovi delne ureditve tega vprašanja so čine do izraza okrepljena udelež- predstavniku jugoslovanskih de-ba in odgovornost delavskega raz- lodajalcev na pritožbo poslali re- reda v zvezi z vprašanji ekonomske politike. Priporočilo bi Vseka- šitev, ki mu je dala pravico do polnopravnega sodelovanja v de- kor bilo jasnejše, če bi njegovi lodajalski skupini komisije za .so-sestavljavci upoštevali pripombe, delovanje javnih oblasti, deloda-ki jih je razložil jugoslovanski jalcev in delavskih organizacij. Če bi sešteli delovne rezultate letošnje konference Mednarodne organizacije dela, bi lahko rekli, da so obravnavani problemi in v zvezi z določenimi vprašanji sprejeti sklepi nedvomno nov prispevek k reševanju aktualnih problemov si področja dela in delovnih odnosov v mednarodnem obsegu. MOD bo v prihodnjih letih vsekakor lahko še več prispevala na tem področju, če bo nadalje širila svojo dejavnost in jo povezovala z družbeno-ekonom-skimi spremembami po svetu. B. R. Pogost prizor v ZDA: brezposelni čakajo na podporo NAMESTO RAZCVETA BREZPOSELNOST Čeprav si je industrijska proizvodnja v kapitalističnih deželah delno že opomogla od recesije, še vedno^ zbujajo zaskrbljenost številke o brezposelnosti. V ZDA n. pr. je število brezposelnih preseglo pet milijonov, v Belgiji znaša odstotek nezaposlenih 8.3, na Danskem 17, v Avstriji 8.7, medtem ko je v Italiji okoli dva mi- lijona brezposelnih, na Japorn plenarnih sejah, na katerih so na razpravljali prihodnje leto, ko bi temelju obdelanih predlogov spre- morda sprejeli kak mednarodni jeli tudi nekaj priporoČiT in kon- instrument. Sklepi opozarjajo na skem pa se je število ljudi brez dela povzpelo skoraj na deset milijonov itd. Pojavi kriz in brezposelnosti so logični v kapitalizmu in izvirajo iz njegove narave. V povojnih letih pa je razvoj avtomatizacije in veliko naraščanje storilnosti v tej zvezi eden izmed činiteljev, ki prispevajo k močnejšemu izrazu protislovij v kapitalizmu, protislovij, med katera sodi tudi brezposelnost. Najprej bomo navedli nekaj primerov, ki jasno kažejo, kako lahko avtomatizacija izpodrine In nadomesti človeka na delovnem mestu. V britanski rafineriji nafte »Esso Petroleum« prečisti šest delavcev v ekipi (ali skupno osemnajst) nad 25 milijonov litrov nafte dnevno, kar je tretjina skupnih potreb Velike Britanije po petrolejskih proizvodih. Pri Fordovi drUžbi je bilo poprej potrebnih pri obdelavi surovega odlitka motornega bloka devet delovnih ur, zdaj pa potrebujejo v novi Fordovi tovarni v Clevelandu (Ohio) za isto delovno operacijo le četrt ure. V podjetju Meiji Sajka na Japonskem se je uveljavil povsem avtomatiziran proces proizvodnje biskvita, pri čemer se je delovna sila v primerjavi s prejšnjim načinom proizvodnje zmanjšala na tretjino, potrošnja goriva pa na polovico. Seveda so se temu ustrezno tudi šestkrat povečali dobički. Šest avtomatičnih pekarn oskrbuje s kruhom skoraj vse prebivalstvo Moskve, kar je blizu 8 milijonov ljudi. Avtomatizirani verižni sistem obdelave surovih kož v nekaterih sovjetskih tovarnah je omogočil, da traja zdaj proizvodni proces komaj 10 do 12 ur, medtem ko je trajal poprej štiri do šest dni. Teh nekaj primerov nazorno kaže, kaj pomeni avtomatizacija pri večanju storilnosti in zniževanju proizvodnih stroškov, kar bi moglo vplivati tudi na nižjo ceno proizvedenega blaga in na splošno zviševanje življenjske ravni prebivalstva. Prav tako je očitno, da odpira avtomatizacija neslutene možnosti za razvoj novih, dodatnih dejavnosti in dodatne proizvodnje, kjer bi lahko delala ne le vsa tista delovna sila, ki jo avtomatizacija izključuje iz proizvodnega procesa, marveč tudi milijoni novih delavcev.' Avtomatizacija v kapitalizU1, pa nujnu prinaša še nekaj: delavcev izgubi delo. Našteli p lahko mnogo primerov, podobni** onemu v francoski tovarni keK sov, ki je spričo avtomatizacije ^ specializacije odpustila 750 ee' lavcev hkrati. Ali pa primer ame^ riške tekstilne industrije, v ka' teri se je zadnja leta močno P°' večala proizvodnja, čeprav 1 zdaj v tej industrijski panogi za' poslenih 25 % manj delavcev prej. Očitno gre za akuten problefpj ki zastavlja delavskim in sindi' kalnim organizacijam vrsto ^ žavnih nalog. V deželah, kjer je ta proble^ na dnevnem redu (ZDA, Velik Britanija, Francija, Nemčija, Bpf' gija), so sindikalne organizacij sprejele program akcije za °d' stranitev posledic avtomatizacij®" Sindikalne organizacije predvsei® ostro nasprotujejo odpuščanj delavcev. Zahtevajo, naj lastnik tovarn obdržijo delovno silo 11 glede na stopnjo avtomatizacij®: s tem da skrajšajo delovni čas zagotovijo nove možnosti zaP^ slitve, vendar ob nespremenjen61" ali povečanem dnevnem zaslužku* Hkrati zahtevajo skrajšanje sta' rostne meje za pokojnino, nižJ^ cene, povečanje plačanega tedeu skega počitka in letnega dopust« izboljšanje socialnega zavarov®' potrebo po ustreznih ukrepih za zaščito pred škodljivim sevanjem in še posebej dodajajo, da na takšnih delovnih mestih ne bi smeli zaposlovati delavcev izpod 18 let. Komisija za delovne pogoje ri- Na j važnejše: enakopravnost dežele Mahdžub ben Sadik o nalogah maroških sindikatov in o vtisih iz Jugoslavije »Med vsemi n/ilogami, ki jih ima sindikalno gibanje naše dežele je dal nedavni kongres Zveze dela Maroka (ZDM) prednost boju za utrditev nacionalne neodvisnosti in za zagotovitev bistvenih pogojev za dejansko demokracijo v Maroku«, je dejal v razgovoru z novinarji »Rada« in »Tanjuga« generalni sekretar maroških sindikatov Mahdžub ben Sadik pred odhodom iz Jugoslavije in nadaljeval: »Z drugimi besedami: poglavitna in najbolj aktualna naloga našega sindikata je boj za enakopravnost dežele na ekonomskem in tehničnem področju ter za odstranitev tujih čet in vojaških oporišč na maroškem ozemlju. Očitno je, da bomo te smotre dosegli le, če bomo odstranili ostanke fevdalizma in povsem onemogočili domačo reakcijo.« Potem je prešel na sodelovanje maroških in jugoslovanskih sindikatov: »Kakor vam je znano, je bilo sodelovanje med Zvezo sindikatov Jugoslavije in Zvezo dela Maroka upostavljeno že pred časom. Doslej smo izmenjali delegacije za kongrese in podobne manifestacije, sodelovali pa smo tudi v raznih mednarodnih forumih. Lahko rečem, da smo imeli do vseh problemov vedno enaka stališča. Kakor jugoslovanski sindikati smo tudi mi zagovorniki mednarodnega sodelovanja brez izključnosti. Tudi mi prav kakor vi. zavračamo sleherno vmešavanje v notranje'zadeve maših gibanj. Prepričan sefh, da so sindikati obeh dežel pripravljeni sodelovati. Mislim, da močni razvoj sindikalnega gibanja v nedavno osvobojenih deželah Azije in Afrike odpira nove perspektive za mednarodno sodelovanje. V tem okviru imajo jugoslovanski sindikati s svojim specifičnim stališčem in položajem važno vlogo in izdatno prispevajo k te-mh sodelovanju. Med razgovori z voditelji vaših sindikatov sem ugotovil veliko razumevanje za afriške probleme in pripravljenost, pomagati in podpreti mlado delavsko gibanje v Afriki, ki se naglo. razvija.« Ob zaključku razgovora je dejal generalni sekretar ‘Zveze dela Maroka, da je med bivanjem v Jugoslaviji napravila nanj največji vtis zavzetost ifaših ljudskih množic za splošno blaginjo in njihovo neposredno sodelovanje v naporih za graditev dežele. Rekel je: »Name je napravil močan vtis obseg vaših dosežkov na gospodarskem, kulturnem in socialnem področju, navdušenje, s katerim vaše ljudstvo sodeluje pri zgraditvi dežele, pa sem aut^l tudi danes med obiskom pri graditeljih avtomobilske ceste. Name kot nacionalista in progresista je napravila globok vtis graditev socializma, ki ne izključuje patriotizma in v katerem človek povsem najde samega sebe in svoje mesto.« Ko se je pozno zvečer poslavljal od novinarjev in odhajal na zaključne razgovore z voditelji ZSJ, je Mahdžub ben Sadik ponovno izrazil prepričanje, da se bo sodelovanje med maroškimi in jugoslovanskimi sindikati uspešno razvijalo. B. R. n ja in zdravstvenih služb, iz 0 bo zagotovilo sposobnost za n delo. Vendar je to le del kar zahtevajo sindikati. Belgii^j sindikalna organizacija nacionalizacijo premogovne ih^L eii0 strije kot edini ukrep za trajn rešitev problema. teIn Delavski razred se bori na 1 ^ področju iz dneva v dan, nie.p{0 boj dobiva spričo narašč®^,; avtomatizacije čedalje oblike. ostr6-^6 N. bil tai Ob] s0 seš dej 'el libi &o di! sta do tie te, sta «0, Pui •ta tio Vol ie ] Voj *al, to kot dilt te2 2go 1 dtij ki lik: tia lo -dtr to\ laži fte2 do\ £ kle H 8ko dik ‘te dot te2 vte ta2 te tli lil it tio dik ob5 8ae !Pr i?8 daj sPc *a «kv dik ki ? £■ te, bt, da: de: do, )U, bo- ti{; bo, ? bil *ai H vo lb ■le Žir bi Vo ba S bi, br ta Va vc ta dk Vo b: Vs lj< V< b: S b, lo d, VENEZUELA na novih poteh bi, ®® Pred poldrugim letom je Han 7en®zuela znana kot dežela, ob, katero so se kopičili temni So aki krutih diktatur. Te oblake SeJ novejši zgodovini te raz-jgj®’ bogate latinskoameriške c , ele na severu južnoameriške lih'ne le kdaj pa kdaj razgnali Ij0 ralnejši, demokratični režimi. dit-t'*6 vsernogočni in brezobzirni sts,-itor Gomez leta 1908 upo-io i svoio oblast, ki je trajala .leta 1935, se je le malo spre-.na venezuelskem politič-Prizorišču, vse dokler ni po-1 leta 1946 začasni predsednik tul 1° Betancour, voditelj po-. larne demokratske akcije. Kotlini se i® za^el ustaljevati de-t>b iraii®ni red, komaj so bile v0l.koncu leta 1947 prve svobodne . itve predsednika republike, že napravil tej kratki dobi konec isski upor novembra 1948. Ka-H06c se je za določen čas ponov-],qj obrnil nazaj, oblast je imela I Zaplet v Kerali Zadnje mesece svetovni tisk te države so nasadi čaja, kavčuka pogosto , omenja ime Kerale, ene in začimb. izmed štirinajstih držav Indijske V indijskem okviru ima Kera-zveze. V tej državi ni na oblasti la visok odstotek pismenih ljudi Kongresna stranka, temveč KP (nad petdeset) z razliko od drugih Indije. Edinstveni položaj Kerale delov, kjer zna pisati in brati le ni povsem nov, To dokazuje dej- petnajst do dvajset odstotkov pre-stvo, da je vlada KP Indije v Ke- bivalcev. Višja stopnja izobrazbe rali prav letošnjo pomlad dosegla v Kerali je večinoma zasluga mi-svojevrsten rekord' v notranjem sionarjev, ki so si le v tem delu razvoju te dežele. 2e tretjič od Indije pridobili . pomembnejši svoje sestave 5. aprila 1957 — vpliv tudi v političnem življenju je namreč predložila lokalni za- Spričo višje izobrazbe bi pri-konodajni skupščini proračun, če- čakovali, da bodo imele kaste v1 sar ni doslej zaradi neurejenih Kerali manj vpliva kot v drugih političnih razmer v Kerali zmogla indijskih pokrajinah, po mnenju še nobena vlada. Vztrajni boj, ki večine indijskih opazovalcev pa je so ga sprožile opozicijske sile s položaj ravno obraten. Pripadnost tako imenovano neposredno akci- k posameznim kastam in podka-jo, da bi odstranile vlado, je zbu- stam ima v keralskem političnem dd pozornost na to indijsko drža- življenju veliko vlogo. Zaradi te-vico na skrajnem jugu polotoka. \ ga se Kongresna stranka v Kerali Akcija je namreč povzročila hu- ni mogla povsem uveljaviti, ker de nemire in spopade s policijo, so bili po osvoboditvi zanjo zna-Kerala je v indijskem politič- čilni notranji spori, nem življenju novo ime. Pred pri- Politična nestalnost v Kerali dobitvijo samostojnosti sta bili na oziroma v poprejšnjih državah njenem ozemlju v glavnem maha- Travankor ih Kočin ni novejšega radžijski državici Travankor in datuma. Že prva kongresna vlada Kočin, ki sta se po letu 1948 zdru- je bila kratkotrajna, tedanji pred- Venezuela ima bogate zaloge nafte. Na sliki: črpalni stolpi na jezeru Maraeaibo iefa 'ig^^vršena^reoSinizacija j^postll^vo^0 op^cijsk^Nat _V}?,d-e’ j,e S,ele, v Povojih. To pa pomeni, čih upravljavcev in njihovih tra- stefa nr^ezikovnTm poTočju Ma- vih^ohtvihtetT'1951-S^ j^Na- napravila prostor novemu utrditev demokratičnega politič- da bodo zagotovili pogoje za go- bantov. roft%S^nTdar^h^k,i-Hri: rdfS!!lln^?=n0!7 Takšna perspektiva notranjega skrajni južni državi Indije ob lajalam država Kerala. V tej rodnosocialistična stranka pričakovala zmago in si je baje že kt* P0Prej vojaška junta, ki je jjfiter1* ___________________ , ... _ . . NovhJkegl r^ulija^lsTl? ko nepotre toeg°a ^atetavaufTki ‘tudi 5^6° potož^Tdelovneg^ človeka loja^zrclff tudf "v Vnosih Ve- jfšLkrafS vnaprej razdelila mandate v vla- j^Postala neodvisna, pa do naših brez omahovanja), politika tesne, in za rešitev dežele iz kulturne nezuele s tujino Ti odnosi se — živi kakih 15 miliionov liudi .RezM.ltatl vol.ltev pa ms° pPra‘ Poaaia le vojaške diktature, t “STSi' V sklada s tem so tud, Sffi.'. SSfjS SM.ga £ Ker d”. 'oTemljf t Z' E£*22iZ «K 0 se menjavale. Edina raz- skimi deželami, vključno s pod- drugi napovedani ukrepi: prede- delovania s čimveč deželami V redko naselieni nrnonzdnvi ie Ke- -• °ng j ”a . , z,,ne. ed njimi: ta ali ona je bila P0™.silam ki se borijo proti pre- lava nafte v državnih čistilnicah okvir. „0slabliania nolitičnih. eko- rale deianJko nnieo=te-ie niceiie. skuPsčl,n.i; ostrim diktatorskim režimnrn v arzavmn cistunican okvir poglabljanja političnih, eko- rala dejansko najgosteje naselje- na venezuelskem ozemlju, usta- nomskih in kulturnih zvez z dru- na indijska država. V posameznih ^ueia^dior'^2^^’J-6 nov.ilev državnega podjetja za gjmj deželami sodi tudi nedavni okrajih presega gostota prebival- je^bilo takrat"na oblasti ^n'med dela Catra če nred r •1_ Proizvodnjo jekla, graditev stroj- obisk venezuelskega ministra za stva 1500 na kvadratno miljo. hinduističnim kastovskim delom ne industurije ob udeležbi doma- rude in nafto Alfonsa Pereza v V gospodarskem pogledu e ta zarad eh Snrov nfdTj V samem Kongresu se je bil boj med krščanskim krilom, ki 3 med njimi: ca an on atl3 kruta kot prejšnja, IZBRUH SPLOŠNEGA NEZADOVOLJSTVA mausmrije od uaeiezDi aoma- rude in nafto Aifonsa Pereza v V gospodarskem pogledu je ta Zaradileh“snoro7se vlada riTdoi- c 7a temna zgodovinska nit, ki fel] nainrej obiskal Venezuelo — ^.e?a ,kaPltala in z domačimi ka- Jugoslaviji. Med obiskom je de- revna dežela brez večje industri- g0 obdržala. a, trajala poldrugo stoletje, se je ter snloh nolitika aktivne in°ne f ’ drlltev državne zemlje kme- jal> da je ugotovil velike možno- je ter odvisna v glavnem od gojit- Na volitvah spomladi 1957 je trgala januarja lani. Nekaj ted- odvilne^smeri s poudarkom na nodVočH razlastltev neobdelanih gti za tesnejše gospodarsko sode- ve kokosovih orehov in njihove dobila KP Indije polovico mandi- Po neuspelem poskusu vo- tesnejših stikih z Pvsemi dSela Pod5oclT lovanje med obema deželama, in predelave. Menijo, da že sto ko- tov in je ob podpori nekaj neod- lb krogov, da bi vrgli Jime- mi vJse to se elementi ki notri,,’ Čeprav je vse to začetek, zbu- izrazil upanje, da bo medsebojno kosovih palm lahko zagotovi dru- višnih poslancev sestavila stabilna, je izbruh splošnega neza- jeio d, ie d0movina Bnlivaria' ?a^0, 7 ukrepi uPan^e- da s® 5? sPoznavanje, odkrivalo nove mož- žini skromen obstoj. Odvisnost od no vlado, ki ima v keralski skup- legendarnega voditelja latinski KSejStS^^ naf .Vendar. J. fftžoaziio in celo s katoliškim fL n.?°d7J.?‘ hkega bogastva in velikih za- danji obisk jugoslovanske misije cena r^Smf10 Vajp^ V nT sSv.^TL1^ v ž^; SrvXr^n°eVzuX B. R. se- va gospodarstvo te države, ker je Kongresna stranka dobila na teh cena kokosovih proizvodov na volitvah dejansko več glasov ka-s veto vnem trgu izpostavljena po- kor KP, volitve pa je izgubila za- in se zatekel v Dominikan-republiko, eno izmed redkih ur’ k' 50 se obdržale na Sok • * cehni«. Začela se je nova . ba s perspektivo, da bo Ve- SPREMEMBE V PETROLEJSKEM KRALJESTVU? Temeljita sprememba v poli- POMIRITEV V INDONEZIJI h ~ & perspeK-uvu, uči uu v e- tlela ubrala v političnem in tičnem vodstvu dežele že sama SOsPodarskem razvoju novo pot. P° sebi vsiljuje vprašanje, ali bo v Patriotično junto, ki je pre- Prišlo do sprememb tudi v go-,,ela oblast, je vodil general La- spodarski politiki, zlasti še, ker »Zaval. Junto so podpirale glav- s° Venezuelo pred'padcem Jime-jPolitične organizacije v de- neza pojmovali v drugih latinsko-!),■* — demokratska akcija, repu- emeriških deželah kot najnazor-(.‘kansko-demokratska unija, KP neJši primer politične in gospo-7 demokrščanska stranka Copei darske odvisnosti od tujine. Od-h hi so dobile jamstvo za ne- kar so tuje petrolejske družbe, cjP^no dejavnost. Demokratiza- predvsem ameriške in britanske, 77 je omogočila obnovitev sin- stopile leta 1920 na venezuelska gostim padcem. Druga značilnost radi nerazpoloženja spričo nesposobnosti njenih prejšnjih vlad in zaradi povezovanja s krščansko manjšino, ki ima velik vpliv v trgovini in v poslovnih krogih. Vlada KPI v Kerali je pokazala veliko učinkovitost v svojem dveletnem obstoju. Predvsem je izdala nekaj ukrepov, ki so okrepili njene položaje med množica-Z dekretom predsednika Sukarna je začela v Indoneziji njem bodo znani politični vodi- mi, kakor so na primer znižanje ponovno veljati revolucionarna ustava iz leta 1945, tako telji, ki bodo svetovali predsed- plač ministrov in plač visokih imenovana »Ustava neodvisnosti*, ki so jo sprejeli ob raz- niku. Razen tega bodo sestavili uradnikov ter višje plače najslab-glasitvi neodvisnosti indonezijske republike. Po tej ustavi je nacionalni planski svet, ki bo pri- še plačanih nameščencev, dalje Sukamo hkrati predsednik države in vlade. Poprejšnja vla- stojen za planiranje narodnega zakoni o zemljiški reformi, o or-da predsednika Džuande je odstopila, predsednik Sukamo gospodarstva in za ukrepe v zvezi ganih vaške samouprave, o pro-bo te dni sestavil novo. ' z reševanjem gospodarskih pro- sveti ipd. Zakon o prosveti je bil blemov. dejansko povod za sedanjo kampa- Ustava neodvisnosti ohkatov in sindikalnega dela ter tla, ie postajala dežela iz leta v Vrnitev k revolucionarni ustavi in z interesi njegove neodvisnosti. Zakonodajno oblast bo imel njo. Z njim je vlada hotela ome-2a70j drugih družbenih organi- leto bolj odvisna od njih. Vzpo- iz.leta 1945 je pomemben dogo- Tako sta na primer zahtevali dve nacionalni narodni kongres. V jiti vpliv misijonarskih krogov s’®‘h Vse sile, ki so odločno na- redno s povpraševanjem po pe- dek, ki bo imel odločilen vpliv v muslimanski stranki, naj se In- . . s , jj^tovaie vrnitvi na staro, so se troleju so družbe razširjale pro- nadaljnjem notranjem razvoju donezija organizira kot musli-Ni le v skupni izhodiščni točki, iz.vodnjo nafte in tako spreme- mlade indonezijske države, hkra- marnska država na načelih ko-0 bravljale so svobodne volitve, rdi® Venezuelo v svoje kralje- pa pOTngm velik korak 'k ure- rana' Posamezni deli in nekateri S^Vedani so bili ukrepi za go- stvo, v katerem je zamrl raz- dlt , notranieea D0i0žaia ter se- voditelji teh strank pa so se za-darsko konsolidacijo dežele in voj vseh drugih gospodarskih danieea ustavnega nolitičneaa in radl sv°iih ineteresov povezovali ,'i— nadaljnji ----------Je J ;-------“ gospodarski Panog. gosDodars~kega" štmiia v dežeir ’ tudi s tujimi silami in organizi- Naštejmo nekaj primerjalnih £sdavo ngeodvisnosti so v do- ob°rožene upore, ki so ogro- zali neodvisnost in enotnost In- ^&jen SSf'ai? S ”11 1 tft&nsssz sr, J" feLIueirrramo"t”da”i Sva mili/oni letos pa bo ™jj ral« «080,?'deto” Ser so “mole vJabko končal »raj družb« na znašala blizu tri milijone barelov. v giavnem prenesla v Indonezijo Pad tretjmo poslancev m so s bi ^belskih tleh, kar pomeni, da Tako se je Venezuela povzpela v parlamentarne ustanove zahod- tem Preprečevale potrebno dvo-teo!6 dežela iznebila vsemogoč- Proizvodnji nafte na drugo me- nega tipa. gest let kasneje (1955) tretjinsko večino, so ovirah sle-t^f vphva tujih družb, ki so v sto, na prvem pa je glede svetov- so bile e lošne volit na herno konstruktivno delo ustavo-Ctklosti vladale ne le v g°sP°- nega 1Z7°fa Petroleja. Podatki o katerih so izbrali ustavodajno dajne skupščine in reševanje bi-WSkem, temveč tudi v politi/:- venezuelski zunanji trgovmi v skupščino. Ta naj bi sprejela stvenih Problemov mlade države, ir,P življenju dežele, seveda v minulih nestaj desetletjih kažejo, novo> dokončno ustavo Indone- Spričo takega položaja je pri jrsovoru z domačimi diktatorji, da je znatno nazadoval izvoz zjje> večini indonezijskega ljudstva in iUb.ani julija je skušala vojaška kave, koz, lesa in drugih pred- izkušnje po letu 1949 in dose- pri naibolj odgovornih voditeljih tiovP Vre?či začasno vlado in po- metov, m ^ sicer v primerjavi z danje delo ustavodajne skupščine Indonezije v vladi, armadi in v tvij upostaviti diktaturo. Za- Ietom 1913. V nekaterih primerih nedvoumno kažeta, da parlamen- najvažnejših političnih strankah _________j____i_ sn i7:vn7.np krnnrinp Hpcipfu-raf , , , .. i _*y_•_ ki vodijo skoraj tri četrtine šol, ter preprečiti njihovo vmešavanje v politično življenje. Začetek šolskega leta — ta je bil junija in takrat je začel veljati novi zakon — je sprožil prve incidente, iz katerih so se razvili sedanji spopadi. Ugotoviti pa je treba, da KP Indije doslej ni storila v Kerali ničesar protiustavnega in da na primer zakon o zemljiški reformi bistveno ne presega priporočil centralne planske komisije, ki jih kongresne vlade v drugih pokrajinah niso dovolj upoštevale. Konkretne obtožbe proti vladi KPI v Kerali se bolj nanašajo na konkretno uporabo teh zakonov in na vladno politiko. Tako ji na primer zamerijo, v prosveti, da učne knjige, ki so jih pripravili vladni organi, poveličujejo uspeh in napredek SZ in LR Kitajske, medtem ko ne povedo skoraj ničesar ali pa govorijo podcenjevalno o dosedanjih uspehih v indijskem razvoju. Vlado so dolžili :7« {f proSr Mp^virs1 rss ir«=arsas’ .ssLstJK szzt •s. "s Ste«rssasi«: «■» uss s-ss "SSiJsrsaLss sLrssrsLsrrr ViM radijsko postajo in obja- hrano za svojih šest milijonov in drug napredek, da se bo zvi- nov zahodnega tipa in v uvaja- tov mladi^e žmskttdTter nr^d- sam^unravntof o^anf ^ v0r badec začasne vlade. Odgo- Prebivalcev, ki živijo na rodo- gala življenjska raven širokih nJU ‘"usmerjene demokracije«, sta7niki posameznih Dokraiin In prednost članom KP in ohl, s° hile barikade ter za niimi vitnem ozemlju, po površini ena- ii,,dskih množic Porlamentanne prilagojene indoneziiski tradiciii “lavnl..1 Posamezni n pokrajin In- preanost elanom KP in zagotav- rF* ~ Jsss^ saar«.-« Vo,>gla"'preprečitr“svobodnih dežele- Polovico njenega ozemlja boja potis^Uev^sp^di^renfre ° T^r UStaVe iZ ti;toih. atrank v vrhovnem pred- tožbe glede državnega nakupa ril ^0^ sS,TJ„ ^o,,. iSKS&rss; ”■ mm „ *,. se ^RDT-rr-tr »rdTTr. kave sladkoria kakaa in drugih strankaml1 m, skupinami kom. Ministn so po tej ustavi ljudstva in večina političnih v gonji proti vladi KPI v Kerali DEMOKRACIJE .. poljskih kultur’ter za razvoj ži- ^ežkočfle ter noS ^IzS k^ N&v se sile, zbrane okoli vinoreje; v Venezueli je eno naj- ^vsem’onemogočile melo učiO s Sta k*® t® k P°SVet°Val sednika kl f iziavil' da s® Poprej stalno borile med seboj. Wa7ifne iunte, niso mogle bogatejših ležišč železne rude na k^it™ rešSie problfmov nove vil^ J St"a?k ° S®StaV1 le ‘"rovolucionarna obnovitev dr- To ne velja e za Kongres in za Hiteti o skupnem kandi- svetu, dežela ima velike hidro- Po^mezM polhične stranke Po ravnal®’ dokafu;.e> da se zav® Potrebna zato, da bo dežela Narodnosocialistično stranko,tem- j-osamezne politične stranke bo ravnal po nacionalnih, ne pa imela stabilno vlado in da se bo več tudi za Revolucionarno soria- “meti o skupnem kandi- svetu, dežela ima velike hidro-“tsltg Potekale lanske decem- energetske rezerve itd. Cf Volitve predsednika v ziml “Ifveda^i mogoče pričakovati S° ^ 0b5aVljtati Zahteve’ ki P^trankarskih interesih. --------------------. ....... ........ ^Političnega premirja« se da se bo čez noč temeljito spre’ t° blle.v nasprotju s splošnimi Razen vlade bo sestavljen tudi no pričakujejo, da bo nova orga- marksistično-leninistično ^rez nev^nega trenji med menilo^cdafije stanje v venezuel- tezn]ami lndonezijskega ljudstva nacionalni, posvetovalni svet. V nizacija indonezijske države orno- na volitvah 1951-52 bri skuPinamii ki 50 sodelo- skem gospodarstvu in da bodo t litvah 0.dstranitvi diktature. Na odstranjena zelo velika socialna 3cour zmaSai Romulo Be- nasprotja. Za to je potrebna cela : C13e ’ voditelj demokratske vrsta političnih, ekonomskih, fi-^b6zUei ianke’ ki si i® v noveiši nančnih in družbenih pogojev, to v ^ifSo k' zg°dovini zagotovila pa je vsekakor dolgotrajen proces. !Seta ° Podporo množic, pred- Pomembno je, da je vlada v bi.iu^rfd^ sv°ieSa b°ia Proti sorazmerno kratkem času že spre-v naPr airn režimom in zavo- jela ali pa napovedala nekaj go-h *lhihednega Programa. V pred- spodarskih ukrepov. Predvsem so aaPoVed govorih je Betancour zvišali davke vsem tujim druž-1» tike revizii° »petrolejske bam, tako da velja zdaj namesto ]?Sojeni!’ Zemljiško reformo, pri- sistema »pol-pol« razmerje 60:40, L Za cj1,Sed?niim pogojem, ukre- se pravi, šest desetin dohodka rlgživlieniske ravni de- družb dobi država. Te dohodke ®Utev i.uoi in pravičnejšo raz- bodo vlagali v razvoj kmetijstva nacionalnega bogastva. in v industrializacijo dežele, ki Obvestilo naročnikom in zaupnikom »DELAVSKE ENOTNOSTI« V tem mesecu vas bo zopet obiskal pismonoša in pobral naročnino za mesec julij in avgust. Zaupnike -Delavske enotnosti« v tistih podjetjih, kjer dobivajo časopis kolektivno ali pa samo pobirajo naročnino od vseh naročnikov, prosimo, da o tem obveste vse naročnike in poberejo naročnino za omenjena meseca Prihodnje pobiranje naročnine bo zopet v mesecu septembru in to za mesec september in oktober. Uprava -DELAVSKE ENOTNOSTI« gospodarstvo utrdilo«. Upraviče- listično partijo, ki se ima za in je nastopila gočila krepitev in utrditev nacio- skupaj s KP. nalne enotnosti, da bo nova vla- „ Po mnenju nekaterih je ta poda pod vodstvom predsednika ložaj delno tudi posledica politi-Sukarna lahko naglo sprejemala ke KP Indije, ki je med svojim sklepe ter jih tudi učinkovito in dveletnim vladanjem pripomogla odločno izvajala, da bo prepre- k ozko politikantskemu boju med čila medstrankarski boj in v kali strankami. Po drugi strani pa je zatrla možnosti za tuje poseganje ravnanje opozicije v Kerali — ki v notranje zadeve Indonezije in v skupščini ne more vreči vlade, za ustanavljanje agentur, ki zato jo skuša z neredi prisiliti k ogrožajo njeno neodvisnost in odstopu ali pa zagotoviti poseg enotnost. predsednika republike v tem smi- Prijatelji Indonezije pozdrav- slu — neprijeten precedens, zla-Ijajo najnovejši razvoj in želijo sti še, ker je Kongresna stranka indonezijskemu ljudstvu, novi za Prej večkrat zahtevala od KP vladi in predsedniku Sukamu kar Indije, naj ohrani vlogo konstruk-največ uspeha v njihovih naporih, tivne, odgovorne opozicije. B- T. Marjan Dolenc NOV USPEH V BOJU PROTI RAKU V Inštitutu za medicinske raziskave v Nem Englandu so znanstvenik^ odkrili novost, ki bo morda že v bližnji prihodnosti postala eden temeljnih kamnov v boju proti strašni bolezni — proti raku. Ugotovili so namreč, da je z elektriko moč preprečiti delitev ŽIVE celice. Za bolne, rakaste celice je značilno, da se delijo (takšen je proces razmnoževanja vseh celic v našem telesu) divje, brez pravega reda, ki smo ga sicer navajeni pri zdravih celicah. Če bi lahko na ta ali oni način zaustavili ali preprečili delitev rakastih celic v telesu, pri čemer pa bi seveda ne preprečili hkrati tudi delitve zdravih celic, bi rakaste celice »izumrle« same od sebe; in če naj novo odkritje res pomeni prvi korak na tej poti, potem je upanje, da se bo človeštvo rešilo ene najstrašnejših bolezni tokrat morda povsem upravičeno! V omenjenem inštitutu so povzročili z visokofrekvenčnimi tokovi elekrično polje, v katerem se hromozomi (delci, brez katerih ni delitve celic) celic tako »pretresejo«, da delitev sploh ne nastane. Obe sliki kažeta (seveda močno povečano), kako so preprečili delitev celice: na gornji sliki je normalna živa celica, ki nanjo ne deluje nobena sila. • Hromozomi (»paličice« v sredini slike) v njej so povsem »mirni« in delitev celice je možna. Na spodnji sliki pa je električna energija hromo-zome razpršila in je s tem preprečila delitev celice. Zaščita pred poletno vročino Sodobna znanost pravi, da se lahko zaščitimo pred vročino na enak način kakor pred hudim mrazom: z volneno obleko! Poletna vročina prinaša vrsto nevšečnosti, ki nadlegujejo človeka. Vročina povzroča glavobol, nespečnost, pretirano potenje, pomanjkanje teka, neutešljivo žejo. Vroči sončni žarki rišejo na obraz pege, zaradi nepravilnega sončenja se lupi koža. V močnem soncu bledijo lasje in obleka ... Sončarica je splošno znana poletna nevarnost, ki se je. je treba še posebej varovati. Njene posledice: hud glavobol, vrtoglavica in krči, v skrajnem primeru pa tudi smrt. Na to nevarnost moramo misliti zlasti takrat, kadar smo neposredno izpostavljeni soncu. So pa še druge nevarnosti, pred katerimi se je treba premišljeno zaščititi, če hočemo, da bo poletje zdravo in prijetno.:. TOPLOTNI UDAR Toplotni udar je najbolj razširjena poletna bolezen. Škoduje lahko tudi človeku, ki je ves čas v senci ali v hiši, nastopa pa pri II visokih temperaturah in takrat, kadar je zrak nasičen z vlago. , ** Ta bolezenski pojav lahko na- , krat, kadar sedimo v toplem zraku, ki je tako nasičen z vlago, da je telo ne more oddajati. Včasih povzroči to bolezen obleka, ki preprečuje normalno potenje. Toplotni udar je možen tudi v prenapolnjenjh prostorih, v oblačnih dneh in v sopari, ki ji po navadi sledi poletna nevihta. Če se hočemo izogniti tej nevšečnosti, moramo nositi lahko obleko, čimveč piti in — uživati več soli kot pozimi. Podeželski prebivalci nekaterih pokrajin naše dežele nosijo tudi poleti volnene obleke. Beduini se na poti po žareči puščavi zavijajo v volnena ogrinjala. So- dobna znanost pravi, da se pred vročino zaščitimo na enak način kot pred hudim mrazom: z volneno obleko. Volna le slabo prevaja toploto, kar pomeni, da je zelo dober izolator. Modne hiše čedalje bolj pro- Zaradi močnega potenja človeški organizem mnogo soli, 10 mu je nujno potrebna. Posledic* tega je izčrpanost, pa tudi manjs1 delovni polet in pomanjkanje teka. Zato naj dobiva organizem v poletnih dneh večje množin® pagirajo volnene poletne obleke, soli, ker tista, ki jo vsebuje obi' Čeprav se zdi neverjetno, pa je čajna hrana, ne zadostuje, več. r •__.1* i • ______kil- ry res, da volna ščiti človeka pred vročino mnogo bolje kot katera koli drtga tekstilna surovina. Poletna obleka naj bo krojena tako, da se ne oprijema telesa. Med blagom in človeškim telesom mora biti kar največ zraka. Poleti se izogibajmo tesnih pasov, steznikov, tesnih podvez in podobnih reči. Telo naj bo kar se da prosto, in sicer ne le zaradi Ljudje, ki delajo v vročih pr<^ štorih, — kurjači, strojevodje, b' varji in drugi k— naj popijejo v poletnih dneh vsaj po en kozare® vode, v kateri so razstopili 2"3 žličke kuhinjske soli. Kurjači na tovornih ladjah P1' jejo slano morsko vodo, da lahk° brez škodljivih posledic prenese" jo hudo vročino pri strojih. Me* prvo svetovno vojno so vojaki v lažjega gibanja, temveč tudi zato, Severni Afriki jedli tablete bu' da se laže1 poti in oddaja odvečno toploto. Ljudje imajo predsodek. Pravijo, da se je treba poleti izogibati vode in drugih pijač, piti pa le malo in šele takrat, ko se zdi žeja neznosna. Nasprotno, poleti je treba piti mnogo več kot v. drugih letnih hinjske soli. Sodobna medici118 daje podobne tablete tudi spori' nikom med napornim poletnim treningom. Velika vrednost soli je dok*' zana, zato poskrbite, da je bo va3 organizem dobil v poletni vre" čini čimveč. . Čeprav je prilagajanje poletm časih, ker moramo nadomestiti vročini na pogled zapleteno, ven' vlago, ki jo telo izgubi z znojem, dar' ni težko izvedljivo, če trezn® Tudi tu velja pravilo: ne sme- preudarimo sleherno podrobnost mo piti naglo in neumerjeno. Žejo bomo najuspešneje gasili postopno, z majhnimi požirki in s pogostimi prekinitvami, da bo organizem laže vsrkal tekočino. Žejo najbolje gasijo kisle pijače, na primer limonada brez sladkorja in pa sadni sokovi, dalje hladen čaj, kava in mleko. Z vodo razredčeno vino je prav tako priporočljivo. Poletne pijače naj bodo hladne, ne pa ledene, ker sicer povzročijo motnje v prebavi in želodčne krče. Temu bi lahko rekli — sporazum s poletno vročino. Sto milijonov posnetkov v sekundi Sodobna znanosti in POLETI POTREBUJE ORGANIZEM MANJ KALORIJ Poleti potrebuje človeški organizem mnogo manj kalorij oziroma toplote, ki mu jo daje hrana. Zato poleti ni treba toliko jesti kot pozimi. Seveda pa se moramo v hudi vročini odločno boriti proti pomanjkanju teka. . . ., w , Poleti ni treba jesti mnogo, vse-- tehnika tista navadna, marveč fotografija na na načelih, nasprotnih tistim v Sovjetski zvezi tudi fotografijo kakor pa dovolj, imata čedalje pogosteje opraviti s tako imenovano super hitrostjo, pri navadnem fotografiranju, s tako imenovanim rasterskim, Izogibajmo Se težko prebav-s problemi velikih hitrosti, ki so Iznašli so metode, ki omogočajo Vsakdo ve, da nastane slika pri mrežnim snemanjem. Podobo Ijive hrane, ker huda vročina že ?e ,Z- s® Pred nekaj leti fan- fotografiranje s takšno, do ne- navadnem fotografiranju na film- razdelijo na-vrsto pik, torej tako, sama po sebi poslabša prebavo, tastične, zdaj pa so ze povsem davnega fantastično naglico. S skem traku, ki se premika, pri kakor je to pri izdelavi časopis- Poletni jedilnik naj vsebuje pred-dosegljive. Vesoljske rakete letijo super fotografijo proučujejo zdaj super fotografiranju pa snemajo nih klišejev. Zrcalo prenaša pik- vsem lahko hrano, ki jo bo or ga-s hitrostjo 12 km na sekundo. Fi- pojave, ki nastajajo pri visoki na nepremični trak. Slika pred- často sliko na filmski trak. Po nizem brž prebavil.' ziki proučujejo delce, katerih hi- temperaturi, v hidromehaniki in meta ali pojava pade nanj, po- tem sistemu lahko napravijo sto Poleti se mora organizem re-trost je skoraj blizu svetlobne. Ce na celi vrsti drugih znanstvenih tem ko se odbije od zrcala, ki ga milijonov posnetkov v sekundi! šiti škodljivih ostankov zimske so hoteli to doseči, sb morali iz- področij. Super nagla- fotografija vrti elektromotor ali turbina s Snemalni rasterji (tnrežice) ima- hrane, ki vsebuje preveč maščob oblikovati postopek, po katerem je tudi omogočila rezultate na hitrostjo do sto tisoč obratov v jo na površini kvadratnega centi- in beljakovin ter premalo vitami-b! v milijoninkah in milijardin- področju jedrske energije in v sekundi. Podobo slikaknega pred- metra dva tisoč leč. Posnetki se nov. Ob koncu,zime in v začetku kah sekunde registrirali gibanje številnih drugih znanstvenih pa- meta naravnavajo posebne priz- vrstijo tako naglo, da se koz- pomladi je naš organizem v te-teles. Fotografija se je zdela za nogah. me, ki ga premeščajo tako, da je mična raketa — pomislimo na žavnem položaju spričo strupov to najpnmernejša,i vendar ne Super fotografija je zasnova- v določenih trenutkih nepre- njeno hitrost — premakne v pre- ki so se nabrali v njem zaradi’ mižen- . _ sledku med dvema posnetkoma za zimske hrane. Pri tem najbolj tr- : Nekateri aparati pa so zasno- dve desetinki milimetra. Aparate pijo ledvice in jetra. Medicinski vani na drugih načelih. V labo- za super naglo fotografijo uprav- strokovnjaki priporočajo, naj se ratorijih znanstvene akademije Ijajo sevega elektronske naprave, poleti kar se da izogibamo mesa so izdelali fotoaparat, v katerem ki omogočajo, da se aparat vklju- ter se hranimo v glavnem s sad-se poveča navidezna hitrost pred- či, kadar je snemanje potrebno, jem in zelenjavo. Rastlinska hra- REZANJE STEKLA O tem, kako sami vstavimo o&ejjj sko steklo, simo pisati že v pre)s!;8 številki našega tista. Marsikdo res L ima, ali pa si še namerava kup ^ orodje za rezanje stekla, vendar "L to delo še ne gre prav od rok; danes nekaj besed o tej »umetno^1 ' Za ležanje ravnega stekla u!j) rabi jamo običajno diamant (skWa„n aill pa rezalni kolešček iz trdega jelbj (skica 2). Diamant je boljši, Je zato tudi precej dražji. Zato si bbiL za domače potrebe kupili v trgot'r rezalni kolešček, ki ima pet rezu je njegova življenjska doba kar Plamen vrta Sovjetski rudarski inženirji so sestavili zanimiv nov stroj za vrtanje rude po rudnikih železa. Ta stroj vrta debel, sloj železne rude s pomočjo — močnega plamena! Po prvih poskusih se je pokazalo, da je z novim strojem moč prodreti v 24 urah 7,5 m globoko v rudni sloj, medtem ko so doslej lahko izvrtali z običajnimi stroji v istem času le 20 cm globoko v rudo. Stroj-gigaht Novokramatorska tovarna strojev za zemeljska dela v Ukrajini je nedavno tega dogradila velikanski nov stroj, pravzaprav cel sistem posameznih strojev, ki so med seboj povezani, za kopanje rude po dnevnih kopih. Novi gi voi.j dolga. Iz starega noža pa mo sam, naredili še potrebno orboii za gladenje okenske zamazke. ki “Je nem eretin nekako .edenakrat ^ ta "aČi,n.’ da SC slika Posname Pa hkrati po nekaj de- na ni »slaba«, kakor trdijo neka- bo tobro P« nom gretja neitaKO sedemkrat odbija od zrcala, ki se vrti v na- set do nekaj sto slik. Pri' super teri. To dokazujejo Japonci ki Slk? lopatico; obliko noža je video hitreje moč segreti prostor do za- sprotno stran.^ Hitrost tega apa- fotografiranju uporabljajo močne uživajo skoraj izključno rastlin- a!5iCa ” želene temperature kot pa z do- rata: 35 milijonov posnetkov v sedanjim »centralnim-" gretjem. minuti! Razen tega uporabljajo svetlobne vire, ki so 20-30-krat močnejši od sonca! sko hrano, vendar slovijo zaradi telesne odpornosti in zdržljivosti. .....um.i.iiiiiiiiiiiiiii.......um........................ I NOVI STROJI ZA KMETIJSTVO I i¥ zemunskem inštitutu za mehanizacijo kmetijstva pripravljajo stroje, ki ob [delujejo zemljo ha povsem nov način — Pri vseh raziskavah delajo po najso dobnejših znanstvenih metodah Rezultati znanstvenega dela so pri nas do" nedavnega najteže prodirali na področje kmetijstva. Vse novo je le s Ija. Delali smo s stroji, ki so jih iznašli drugi in ki pogosto niso ustrezali našim razmeram. . a J> najhna. Zapisati je treba mnogo no- škropiti moč stroje, ki jih niso izdelali še nikjer po svetu in ki bodo kmalu začeli delati na naših poljih. UNIVERZALNI STROJ ZA ZAŠČITO RASTLIN * » w ^V-J w k v M« w -JV- \ VJ J Vo e gant sestavljajo trije stroji: rotor- || težavo in počasi prihajalo na naša poni ekskavator, ki izkoplje tri tisoč kubičnih metrov zemlje v eni uri, magistralni transporter, ki odnaša nakopano zemljo 5 kilometrov daleč, in pa stroj, ki nakopano zemljo drobi. Glede na svojo res velikansko zmogljivost ta kombinirani stroj nima tekmeca na vsem svetu. No-vokromatorska tovarna je prvega izdelala za velike ukrajinske man-% ganove rudnike, ki imajo vsi dnevne kope, namerava pa jih narediti še nekaj za druge rudnike v SZ. Ogrevanje s »hladno paro« Nemški inženirji so izdelali načrt, po katerem bi bilo moč ogrevati prostore v notranjosti velikih stavb na povsem nov način: namesto dosedanjega »centralnega« gretja, pri katerem se grejejo radiatorji s paro ali vročim zrakom, naj bi za gretje radiatorjev uporabili kemijsko spojino diklor-tetra-fluor-etan. To spojino z gretjem spremenijo v pare in le-te potem napeljejo po ceveh skozi radiatorje. Prednost, ki naj bi jo imelo gretje s to kemično spojino, leži v tem, da se diklor-tetrafluor-etan mnogo hitreje uparja kot pa voda in da je zato z novim nači- del, za katera so bili poprej potrebni turah, bi trajalo vrsto let, preden bi štirje stroji. Univerzalna škropilnica gnojilo prodrlo do globin, kjer ima lahko z r majhnimi spremembami se- vinska trta od njega največ koristi, stavnih delov škropi, zamegljuje, za-prašuje na suho ali vlažno in obrizga. Stroj je nedavno že začela serijsko iz- delovati tovarna strojev in naprav Pred časom so strokovnjaki inšti- za^cito rastlin »Morava« v Požarevcu. delavo zemlje. V kratkem bodo začeli graditi nov laboratorij, v katerem bo-do z radioaktivnimi izotopi proučevali učinkovitost različnih filtrov za čiščenje zraka, ki prihaja v traktorski motor. Pred nekaj leti so prvič na svetu uporabili pri proučevanju strojev tako imenovane odporne merske trakove. »Rezultati, ki jih dosegamo po tem načinu,« pravi sodelavec inštituta Sve-tislav Putič, »presegajo v natančnosti POPOLNOMA MEHANIZIRANA rb?? nn l'’6 60 lh !aborjito Air * fljev p0 svetu. >Po zaslugi tega postop OBDELAVA ka smo že odstranili pomanjkljivosti Te dni proučujejo in dokončno nekaterih priključkov traktorja »Fergu-oblikujejo zadnje dele še za več stro- son«, čeprav sodi ta med najsodobnej Stefelo režemo takole: Na desko afli na mizo-, kjer ravamo steklo rezati, podlložimo Jpj prej primereai kos lepenke, nanJ^ j|j previdno položimo stekleno šipo. podložene lepenke na4 sega do ^ kjer želimo steklo odrezati. ki ga položimo na steklo, da njem vlekli rezilo, naj bo od r,^j lepenke malo odmaknjeno za pač, kolikor sta kolešček ali diah1 spodaj debela. ^ Ko režemo-, ne smemo preveč P ^ tiskati ravnila na steklo, sicer bo le*-to počilo. Pred rezanjem tudi vedno * pregledamo, če ni ukrivljeno (kar nam pove že j® na rob šipe), kajti v tem primer1* mSu2azaS“niti kmetijstva v Ze- UmvetzaM stroj ing. Dimitrijeviča jevV“rJbodo^prav«ali'vrMo poljsk«; e in n^bolj kmelijike sSo^e 3e prilagojen traktorski ali konjski del hkrati. Prizadevajo si, da bi upo- na svetu!« J J J sovtls?n. S ^■.Uporaben je za_ vsestransko za- rabo ročnega orodja povsem izrinili iz -f5- OJftej je minilo komaj pol ščita plantažnih vinogradov, sadovnja- poljedelstva. Obiskovalcu, ki sedaj pride na inštitut, pa ^postane beležnica kmalu pre- V strojnem laboratoriju so izdelali ant« vinogradov, saaovuj«- poijcueisiva. T7virnn pffliivn ctP7r> 7a" nrf»i7knšanip kov z drevjem, visokim do dvajset me- Zaključili so raziskave v zvezi z iz- traktorje? 'Na merilne Instrumente h nizsih poljskih kultur, delavo novega okopalnika koruze. Kul- priključeni traktor »prevozi« med pre-m je z num mogoče po- tivator s hebncidno škropilnico — ka- no , .-ooi&n« trov, ter vsej V enem dnevu je z njim mogoče po-—i5 jn zapragiti 70 ha sadov- vega, m sicer ne le za nas. Videti je njakov. Nizkih poljskih kultur lahko stroj " ‘ > 120 ha stroj zapraši do dnevno. iskafo o^govo^na Vvprašanje,° kako^naj- ^'kopa^še Za ^ so NOV POSTOPEK PRI OBDELAVI ZEMLJE Globoko_oran|e ponekod ni povsem £l inštitutu izdelali nov stroj, ki so mu bolje zaščititi ,...—.. ^. , ... _ j- - - , v -•..^ljivci.t kdaj se bolj , obnese ^1^°%^^ giSbint rastline pred zajedalci kdaj se bolj obnese Trrl(a aaiB&f^spsvAja » s p«. m.,„. proučil vprašanja, kakšne strupe je treba uporabiti in kateri način zaščite obdelavi zemlje,* uveljaviti '-‘■•■i «4 I It f I_ -* l tu. 7 o fi frrvl on iza vri n r- »To je povsem nov postopek - pravijo - hebncidno škropilnico — ka- izkušanjem na tej stezi z različno strokovnjaki imenovali novi obremenitvijo okoli 25.000 km. V tem nn nric+vi111^ .s®st;avpe dele. ki mehanič- času merijo njegovo vlečno moč, po-nalnikntran u^e^° p*ev? ^°j1 0^°' trošnjo goriva, temperaturo posamez- ?e lrnoreJ? .F}ec* koruzna nih delov motorja, ugotavljajo obrabo stebla v vrsti, ker bi jih lahko po- in okvare... škrnniirUpo Za?) 80 ?ai \tro^ P??61?.1}6 »Nam ne ustrezajo niti na Vzhodu nhriT^ai!!06’■ 1 s tekočo kemikalijo ne na Zahodu izdelani stroji. Sami Ta t?k£i Plevel °b koruznih steblih, moramo najti našemu terenu in našim ne «knrii,ina uni^i:iJe PleveT koruzi pa poljem najprimernejšo rešitev. Potre-7ar?nil?je' - , , bujemo stroje velike zmogljivosti in brani L prijem-1 f.° Potrebnl tudl na visoke kakovosti,« je rekel predstojnik in ti "J6110™111 fmiser, novem stro- inštituta iner Alemko Marasovič. Ja’ J1 so ga prav tako izdelali v institutu. Stroj malce nenavadne oblike gre samo enkrat čez zorano polje in zemlja je pripravljena za setev. V ši- . iviti pri določenih razvojnih . stop- Za rigolanje vinogradov bo ta stroj veli j ah žuželk. Tega obsežnega dela se je likega pomena. Kakor pri lotil pred nekaj leti inženir Radomir Dimitrijevič. Potrpežljivo je proučeval kmetijskega‘orodja mnoge tuje stroje ter primerjal rezul- tudi v tem primenr tate uporabe različno koncentriranih čimveč -----------1-,— strupov. Kmalu - » « .---j— .——— »—'•»» * c*, da bi omogočili tate uporabe različno koncentriranih čimveč operacij hkrati. Prihranek de- sko tezo o tem vprašanju. zagovarjal doktor- lovne sile in časa je išanill ČeHslie čedalje večjega pomena. Novi stroj tr- MEHANIZACIJA V ŽIVINOREJI Razen poljedelskih strojev prouču jejo v inštitutu za mehanizacijo kmetijstva tudi naprave za uporabo v živinoreji. Izdelali so sušilnice za lu cerno, konstruirali povsem novo opre mo za spravljanje zelene živinske kr me za zimo, pripravljajo nove pripo mraneK uC- Pri plantažni' goJiMltedltorne” p‘£ m?,č^e za, “T*!10 molžo- ki bodo UP° poljedelstvu se- V desetih urah e mogoče obdelati «bm v stajah in na prostem, v načrtu ,,,1 o„„,- tr. z njim deset hektarov zemlje. pa imajo tudi hleve z napravami, ki ..— . . . Ja Je pripravljena v inštitutu, rini približno štirih metrov drobi zemljo, jo ravna, gnoji z umetnim gnoji-lom, brana in meša gnojilo. Doslej še konstruiranju drugega f’-!lcler na, svetu niso izdelali stroja, ki 1 - — prizadevali bl zmogel toliko kmetijskih del hkrati stroj je še posebnega pome- važno, da ga položimo na miz° vV da se nam Krivi navzgor, počilo! (Enako ga potem tudii v mo v okenski okvir.) -kK I Steklo režemo le s prav jji'': pritiskom — zadostuje že težaJJffr roke — in z. eno samo enaiko"1 -K potezo Rezilo držimo povsem na pP no, značka na ročaju (predvsfU.teV diamantih) pa mora biti o6'0 - * ^a..te™elJu svojih raziskav je mg. ga in rahlja nepropustne, trde zemelj-Dimitrijevic tudi izdelal poseben stroj ske plasti, hkrati pa spravlja umetno z.a zaščito rastlin pred vsemi škod- gnojilo v ražrito zemljo. Po posebni lllVCl m vsemi bolečimi Ta C,-.-,; -".VI., .. „K_ ZNANSTVENE METODE PRI PROUČEVANJU STROJEV == 1J1YC1 ln vsemi boleznimi. Ta stroj, cevi pride gnojilo takoj do najglob- Vzporedno z uvajanjem novih stro- proučevali nove^naoVave = umverzalna škropilnica imenovan, la- Ijih plasti. Ce bi gnojili površinsko, jev v kmetijstvo proučuie in ?zpopolnIu- živinoreio še nekaterih, | h ko opravlja pet različnih kmetijskih kakor je to pri drugih kmetijskih kul- je inštitut tuai vlečne stroje ?a ob- Z,Vinorei° Se ne,cai pnh< ........................ napravami, naj bi pripomogle, da se bo živina sa ma krmila. Mehanizacija živinoreje je posebno področje_ v inštitutu. Pravijo da bodo irave za moderno prihodnjih let. Al. Dl IIIIIIIIUIIHIIUIIIIIIIlillUIIIUIII proti naši levici. Pri rezu sikanje, sama zareza pa je sko,r3 j vidna Ce smo premočno pri“51ne -postane zareza bela, se stekli« “ epo lomilo! j. Zapomniti ai moramo tu*11’.,0 fft*. »marata nikoli ne smemo krat po istem rezu, siicer ža uničili, steklo lomimo takoj K, n.iu, kajti rez se »postara« in ir, tem ni več tako gladek. PrefLflO ,| jenjem stekla narahlo pottk-lpdi", kovinskim delom rezila po % strani šipe vzdolž vse zareze-reza ni ravna, si pomagamo s/gK, timi kteščami, da steklo ? mimo in pa -- da sl ne poreže® stov oh ostrih robovih I Sam ni vedel, kako naj razloži te svoje be-zato je rekel, kar mu je prišlo na misel: »Takoj boste razumeli, zakaj ne.« Seferovič je Bkomignil z rameni. Sla sta dalje. 21. Petru se ni samo zdelo, da je bila za trenutek P1-1 oknu človeška glava. Bila je Jelica. , Tistega dne je prišel Antolkovič v gostilno Koli Betih popoldne. Jelica je razmišljala, kako ga spravila stran, ker je vedela, da bi lahko zadnjem trenutku vse' pokvaril. Počasi, po Pfstih se je pritihotapila do njegovih vrat. V ^i je bilo vse tiho. Najbrž spi, je pomislila, trujen je od sinočnjega pijančevanja. Te misli J? jo pomirile, vrnila se je v svojo sobo. Naslo-Ua se je na okno in se zastrmela v gozdnata Pobočja onstran reke. Odmev bitke se je izgubil daljavi. Doumela je, kaj to pomeni. , Potem je nenadoma opazila kolono, ki je pri-. a izza ovinka in se približala bunkerju. Spet e je spomnila Antolkoviča. Sla je do njegove fixe’ I^3 b' videla, ali še spi. Na mračnem hod-iku je slišala žvižganje. Otrpnila je od strahu 3 Prisluhnila. Žvižganje je prihajalo iz pcroč-‘‘ikove sobe. Na vso moč se je trudila, da bi si kaj iz-^dslila, pa so ji možgani odpovedali pokorščino. Pridite kdaj k meni v sobo. Sedela bova in se Pogovarjala. Tako rad bi bil z vami na samem, ^dite!« Spominjala se je njegovih sinočnjih k Medtem ko so njeni možgani avtomatično, ,ot neke vrste magnetofonski trak ponavljali, ar so bili zaznali prejšnji večer, je Jelica sto-p}a po hodniku in se znašla pred vrati v po-Jj^ikovo sobo. Z drgetajočo roko je potrkala, Potisnila na kljuko in vstopila. Za seboj je sli-težke korake stare Rose, ki je lezla po ^Pnicah. n Zaprla je vrata in se s hrbtom naslonila j^hje. Pogled se ji je ustavil na odprtem oknu. °tem se je obrnila k mizi in opazila samokres. »Kaj vam je?« jo je ves nemiren vprašal ^Ptoikovič. i "Stara Rosa ... Ko sem bila na poti k vam lezla po stopnicah. Poglejte na hodnik!« w Antolkovič je stopil k vratom, jih odprl ir vPrašal: »Rosa, ali si ti?« »Da, gospod, jaz sem. Ali bi kaj radi?« »Nič, nič,« je rekel in zaprl vrata. »Ni va: Jelfca’ Prav za gotovo vas ni,« je hotel potolažit Skozi odprto okno je prihajal v sobo hruj jv^gih korakov. Mirko se je obrnil k oknu ®Kle ga je prijelo za roko, naslonilo glavo ns Jegovo ramo in zašepetalo: »Prišla sem, dragi, prišla ...« , To je za trenutek zmedlo Antolkoviča. Stisni v le tesno k sebi in ji začel poljubljati lice ir ksu' Je njene ustnice, te pa so se izmikale f. ,or da hočejo uiti. Koraki na cesti so bil ^alje razločnejši. »Ah, dragi, dragi,« je glasno vzklikala Jelica . »Počakaj, pogledal bom, kaj je,« je reke ntolkovič in jo rahlo odrinil. fDf»Pusti zdaj to, dragi, pusti...« Jelica je po-k. Piku krčevito ovila roke okoli vratu, tist nutek pa je bilo spodaj slišati klic: »Antolkovič!« Vi/?16 hodi- k oknu, ne hodi! Lahko bi kdc da sem pri tebi.« sp “Nihče te ne bo videl. K oknu bom stopil ir 0dzval. Kaj pa je? Čemu tako drhtiš?« i*Ah, (iragj _ s^irku so se zasvetile oči, zmagoslaven na-eh mu je preletel obraz. Vzel je dekle v na- ročje in jo položil na posteljo. Hotel se je zravnati, pa se ni mogel zaradi krčevitega prijema Jeličinih rok, ki so se ga oklepale okoli vratu. »Pusti me,« je s težavo izgovoril, z vso močjo uprl roke v dekletove grudi in se ji iztrgal. »Histerija!« je zamrmral, stopil k oknu in si spotoma gladil vrat. »Hej, vi!« je zaklical ustašema, ki sta korakala na čelu kolone. Kot volkulja, ki brani svoje mladiče, se je Jelica tisti trenutek vrgla nanj in ga odrinila od okna. Opotekel se je. Ko je padal, se je hotel z rokami ujeti na okenski polici. S komolcem je sunil v šipo. Steklo je zažvenketalo po tleh. »Trapa!« je jezno vzkliknil Antolkovič. Kapljice krvi so mu poškropile rokav bele srajce. Dekle se je zvalilo čezenj. Odrinil jo je in hotel vstati. S hrbtom je sunil v okenski okvir, zastokal in se ponovno sklonil. Vsa iz sebe je Jelica skočila k mizi. Roka ji je segla po samokresu. Opotekla se je in padla. Na tleh je vlekla samokres iz torbice. Hotela se je obrniti, pa jo je podrl udarec s pestjo po temenu. Samokres ji je zdrknil iz rok. Slišala je besede: »Vlačuga banditska.« Na vratu je čutila Antolkovičeve prste, njegov obraz ji je bil tako blizu, da je slišala njegov vroči dih. Sklonila je glavo in zašepetala: »Hitro, Peter, hitro!« Zarila je nohte v poročnikove roke, čutila je olajšanje, njegov pritisk je popustil, obrnila se je na hrbet. Tik nad seboj je videla Antolkovičev spačeni obraz in črni samokres v njegovi roki. »Peter!« je zavpila na ves glas. Pred očmi se ji je zabliskalo. Besede so ji zamrle v grlu. V sobi je odjeknil strel. Antolkovič je stekel k oknu. Nikjer nikogar. Slišal je drdranje strojnic in brzostrelk nekje pri šoli. Skočil je na hodnik in se zaletel v staro Roso. Oba sta se opotekla. Rosi je padla petrolejka iz rok in se razbila. Mirko je stekel po -stopnicah, za njim pa je naglo butnih plamen. Opazil je vojaka v ustaški uniformi in s partizanko na glavi. V teku je ustrelil, pa je takoj začutil v prsih in v želodcu pekočo bolečino. Plamenov ni bilo več. Antolkovič je omahnil čez ograjo in padel v pritličje. 22. Kolona »ustašev« je prišla brez ovir mimo gostilne Ivana Kralja. Seferovič in Peter sta stopala spredaj. Brž ko sta prispela do razpotja, kjer se cesta spušča proti reki, je Peter predal brzostrelko iz leve v desno roko, jo malo privzdignil in mimo rekel: »Poročnik Seferovič, vi boste ostali tu.« »Prosim, zakaj? Kaj se to pravi?« »Milič, če se bo premaknil, mu pošlji rafal v želodec! Vsi drugi pa vsak na svoje mesto!« Deset »ustašev« se je pod Predragovim vodstvom napotilo k reki, deset se jih je počasi odpravilo na postajo. Z dvorišč na obeh straneh ceste so ženske in otroci brez posebne radovednosti gledali ustaše. Od cerkve sta prihajala domobranca z majhnim kotlom na kolu med seboj. »Poročnik, kar pri miru!« je zašepetal Peter. Na smrt bledi Seferovič ni odgovoril. Očitno še ni doumel položaja. Domobranca sta šla mimo skupine in se odpravila za Predragom in njegovimi. Minuta, dve, tri. Po Petrovih računih je bilo štiri minute dovolj za pot od razpotja do utrdbe nad mostom. »Ustaški zastavnik« je še enkrat pogledal na uro, potem pa je dal znamenje. Šli so na šolsko dvorišče. Pod košato jablano je stalo kakih dvajset domobrancev z menažkami v rokah. Puške so slonele ob šolskem zidu. Iz gostilne Ivana Kralja je bilo slišati zamolkel odmev strela. Tisti trenutek se je pojavil med vrati v šolo visok, postaven oficir. »Kaj je? Kdo ste?« je ostro zaklical, ko je opazil Petra in njegovo kolono. Peter se je približal še nekaj korakov, nato pa je obstal, z levico snel ustaško kapo in jo vrgel proti začudenemu stotniku, ki jo je celo skušal ujeti. Zletela je mimo njega. Rafal Petrove brzostrelke ga je prerešetal. Oficir se je zamajal, se zgrabil za vrat, nekaj domobrancev je skočilo po puške. Sredi poti so jih prestregli rafali Petrovih borcev in jih prisilili, da so polegli po tleh. Drugi so'dvignili roke. »Partizani, naprej!« je zavpil Peter, poslal še en rafal v veliko telo stotnika Bačiča, ga odrinil izpred vrat in skočil v šolo. Po nekaj korakih je obstal. »Pet na levo, pet na desno, pet gor!« je ukazal borcem, ki so bili tik za njim. Stekli so, Peter je ostal sam. Ozrl se je in zagledal Miliča s partizanko na glavi in brez ustaških našivkov. Srdito si je strgal z bluze srebrnkasti U. vzel iz žepa partizanko in si jo dal na glavo. yKaj je z onim?« je vprašal Miliča. Ta je skomignil z rameni: »Ni ga več, tovariš komandant, in...« Miličeve besede so zadušili streli in močna eksplozija v gornjem nadstropju. »Tovariš komandant, zabarikadirali so se v sobah!« je slišal Peter zasopli glas na stopnišču nad seboj. Na dvorišču so se razletele ročne granate. Peter je skočil k vhodnim vratom. Pet njegovih borcev, ki so ostali spodaj, se je v teku umikalo z dvorišča. Za njimi so bežali na vse strani ujetniki brez orožja: Doumel je: sovražnik v vrhnjem nadstropju meče bombe na dvorišče. Od nekod so pripeljali zajetnega nadporočnika. »Zares nisem ničesar...« je sopel in si brisal pot s čela. »Koliko jih je zgoraj?« mu je Peter ostro presekal besedo. »Ne vem, morda dvajset, morda trideset...« »Pojdite na dvorišče in jih pozovite k predaji! Takoj!« Nadporočnik Kovačič je šel. Na stopnicah pred vrati je obstal. »Brž, če vam rečem!« je Peter neizprosno ponovil svoj ukaz. Kovačič je stopil pred vrata. Komaj je za klical: »Domobranci,« že ga je podrla krogla. Zastokal je in se splazil k stopnicam. Zadrdrala je. strojnica. Prsti, ki so se že oprijeli spodnje stopnice, so se iztegnili, roka je počasi omahnila. »Požgati, ni drugega,« je rekel Peter po krat. kem preudarku. Obrnil se je k Miliču: »Takoj preišči spodnje prostore! Ujetnike vprašaj, ali je kje kaj bencina ali nafte!« V gornjem nadstropju je spet odjeknila eksplozija bombe. Zadrdrale so brzostrelke. Peter je stekel po stopnicah. Na vrhu je naletel na tri borce. Dva sta ležala ob robu ograje, eden pri zidu. Cevi njihovih brzostrelk so gledale v obe smeri po hodniku. Četrtemu borcu je iz rokava curljala kri, peti pa je bled slonel ob steni. »Tam v zadnji sobi,« se je počasi oglasil prvi in z rafalom iz brzostrelke nakazal smer. »Tudi tu, nekoliko bliže,« je dodal desni borec in ustrelil. »Bombe mečejo na hodnik.« »Tovariš komandant, našli smo nekaj bencina in tri steklenice,« se je loglasil nekdo na. stopnišču. Peter je stekel dol. Skozi odprta šolska vrata je prihajal hkrati z odmevi oddaljenih strelov večerni mrak. Borci llllllllll!l!lllllllllllllllllllllllllll!l!l!ll!lllllll!l!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIII!ll!l!!lllllllll! | Roman je zasnovan na resnič- | nih dogodkih, spremenjena so le imena oseb in krajev I!!! US udarne skupine so si poiskali zaklonišče za hišo. S kratkimi rafali so odgovarjali na strele s šolskih oken. Nad košatimi drevesi se je jel sukljati dim. »Tovariš komandant, steklenice so polne!« Peter se je obrnil k Miliču. Ni mogel uganiti, od kod dim, ki ga je bil ugledal. Iz žepa je vzel robec in ga pretrgal na dvoje. Oba konca je vtaknil v steklenici in ju zamašil. Spet se je odpravil po stopnicah. Na vrhu je obstal, vzel iz žepa vžigalnik in plamen počasi približal z bencinom prepojenim koncem roba. Platno se je vnelo Peter je zamahnil in zagnal baklo po hodniku. Steklenica je puščala za seboj ognjeno sled. Priletela je ob zid in se razbila. Goreči robec je padel na lesena tla. Druga goreča bakla je zletela v nasprotno smer. Prizor se je ponovil. Šolski hodnik, po katerem so se nekoč veselo podili otroci, so začeli požirati plameni. Pet borcev je ostalo na vrhu stopnišča, Peter pa se je odpravil k vhodnim vratom. Prisluhnil je. Od železniške postaje je bilo slišati strele. Tam, kjer je bil malo prej dim, so se zdaj pokazali plameni. Na desni, ob reki je bilo vse tiho. Nenadoma sta se izza hiše pred šolskim poslopjem oglasili dve strojnici. Peter se je zdrznil in se stisnil k steni. Strojnični ogenj je obsul šolska okna v gornjem nadstropju. »Naši so tu!« je zavpil Peter na ves glas. Komaj se je zadržal, da ni stekel ven, Milošu in Jelici naproti. Z vrhnjega nadstropja je bilo slišati stokanje in klice. Brzostrelke so drdrale. Peter se je obrnil. Odsevi plamenov so segli na vse stopnišče. Se enkrat je šel na vrh. »Pogasite ogenj! Vdamo se!« »Poskusili so skozi plamene, pa smo jih spodili nazaj,« je povedal borec. »Pogasite... Vdamo se.. »Prepozno,« je zamrmral Peter in si z dlanjo zakril obraz, ker so ga slepili plameni. Zavpil je: »Drug za drugim skočite skozi ogenj!« Nihče ni odgogvoril, le klice je bilo slišati:. »Pogasite!« Peter je poklical borce v pritličje. »Milič, pojdi počasi ob šolskem zidu do ograje in čez njo. Na razpotju boš našel komisarja odreda. Strojnice naj te krijejo!« Na stopnicah se je pokazala človeška postava. Človek je mahal okoli sebe. Zakričal je: »Pomagajte, ljudje!« Plamen ga je oslepil, zato je udaril z glavo ob zid, se zamajal, padel in utihnil. Zunaj so se oglasile strojnice. »Za menoj!« je ukazal Peter. Stekli so čez šolsko dvorišče in izginili za hišo. Nihče ni poslal krogle za njimi. Prestrašeni domobranci, ki so bili ujeti v pritličju, so na vso moč tekli za partizani, kakor bi se bali, da bodo zaostali V soju požara — gorela je Ivanova gostilna — je Peter na razpotju ugledal Miloša. Krepko sta si stisnila roke. - »Ranjenci so že na poti čez reko. Prenašajo jih ujetniki,« je takoj povedal Miloš. »Postaja zavzeta, proga minirana. Vsaka četa ima posebno nalogo.« Petrov pogled je blodil okoli. »Ali iščeš Jelico?« ga je vprašal Miloš. »Da. Kje je?« »Ne vem, nisem je še videl.« Plamen je goltal staro, sivo, enonadstropno poslopje. Gologlav in v raztrgani srajci je hodil Ivan okoli hiše. Blazno so mu sijale oči. »Vse je ostalo notri,« je mrmral predvse, »Vse. Denar, dukati ...« Prijemal se je za glavo in lezel k poslopju, dokler ga ni pekoča bolečina spodila vstran. Hodil je okoli hiše. kakor da je v njej magnet, ki ga na vso moč vleče k sebi. Peter in Miloš sta stopila k njemu »Ali si ti Ivan Kralj?« ga je vprašal odredni komisar. Ivan ni mogel umakniti pogleda s svoje goreče hiše. »Vprašam te, ali si ti Ivan Kralj!« je ponovil Miloš in ga prijel za roko. »Ivan Kralj, da jaz sem.« (Se nadaljuje) W hod-n /Ve ( ZASTRUPLJENO DELAVSKA ENOTNOST - štev. 27. - 11. julija 1959 Pomembna delovna zmaga Tovorna dušika v Rušah je zgradila telovadnico Beograd je bil v minulih dneh prizorišče II. zveznega zleta Partizana Jugoslavije. Ta doslej največja telesnokulturna manifestacija v naši državi je popolnoma uspela. Udeležilo se je je več ko 25.000 članov in članic Partizana vseh starostnih-razredov. Tako je bil zlet prikaz vsestranskega dela v tej organizaciji in hkrati dokaz, da je telesna kultura potrebna vsem našim državljanom. Naš posnetek kaže množični nastop starejših članov- na stadionu JLA. V prvi vrsti vežba kot tretji tudi predsednik Partizana Jugoslavije Milivoje Radovanovič-Farbin NA ČRNO-BELIH POLJIH O dvobojih nasploh Prenekaterikrat sem bil že priča zagrizenemu dvoboju dveh v šah zaljubljenih amaterjev. Ves popoldan in še pozno v noč sta razen figur prestavljala sem in tja vžigalice, ki so ponazarjale prednost enega ali drugega v številu doseženih zmag. Ce pa sta bila oba nekadilca (kar se sicer pri šahistih le zelo redko dogodi!), potem so črtice nadomestile vžigalice in je vsaka črtica pomenila toliko kot eno zmago. Sploh so dvoboji v šahu zelo priljubljena oblika tekrhovanja, ne samo med posamezniki, ampak tudi med ekipami. Zato 'danes nekoliko več o njih. Morda jih bo prav zaradi tega zapisa v prihodnje zlasti med našimi delovnimi kolektivi še več. Dolgo so bili dvoboji sploh merilo za moč najboljših šahi-stov. Do leta 1851, ko je bil v Londonu prvi veliki mednarodni turnir, je bilo tako. Odtlej so začeli turnirji vedno bolj prevlado^ vati in si 1 tako rekoč zagotoviti monopol v šahovskem svetu. Vendar pa niso izključno merilo igralske moči, zlasti tedaj ne, kadar gre za najvišji naslov, za svetovnega prvaka. Med moškimi rešujejo dvoboji to vprašanje že nad 70 let. In zadnje čase, točneje: zadnja leta, smo vsake tri leta priče izzivanju starega svetovnega prvaka. Odkar smo imeli leta 1948, po smrti dr. Aljehina, pete-rokrožni peteroboj za prvega igralca na svetu, so bili torej že trije redni taki dvoboji in še en izreden, ko je stari prvak Botvi-nik izrabil pravico povabiti zmagovalca na ponovno srečanje in mu spet iztrgati prvenstvo. Ta ciklus se bo ponovil spet prihodnje^ leto, potem ko nam bo turnir .kandidatov na Bledu, v Zagrebu in Beogradu v septembru in oktobru tega leta dal novega izzivalca. Preskočimo zdaj od teh dvobojev posameznikov k dvobojem ekip, od klubskih, sindikalnih in celo medobratnih do državnih, v okviru turnirja, v obliki lige ali pa na olimpiadah. Najpreprostejše oblika so turnirčki, recimo, za okrajno prvenstvo, lahko tudi v sindikalnem merilu. Redna prvenstva potekajo na osmih deskah, včasih tudi na desetih, če sodelujejo ženske, drugače pa na šestih ali celo samo na štirih. Kdor zbere največ točk, je zmagovalec. Včasih celo »nogometne-točke, če sta bili dve ekipi na kraju enaki. Potem so tu še pokalni dvoboji, kjer izpade tisti, ki je bil poražen oziroma dosegel slabši rezultat na višjih deskah, če je bil dvoboj neodločen. Po tem sistemu so potekali letos dvoboji za pokal maršala Tita. Hitri so, ker po vsakem kolu izpade polovica ekip, in še poceni, ker nastopajo na vsaki strani samo štirje. (Na tem mestu odgovarjamo bralcu iz Žalca na njegovo vprašanje, da zadene krivda za slabo izvedbo tega tekmovanja na območju celjskega okraja pristojno okrajno šahovsko zvezo.) Pri kakršnihkoli dvobojih ekip veljajo kajpak ista pravila kot za posameznike, le da se točke na vsaki strani seštejejo. Pri tem je uspeh na prvi deski prav toliko vreden kot uspeh na zadnji deski (razen pri neodločenem izidu, kar je bilo že povedano!), se pravi, da bo verjetneje uspela homogena ekipa, čeprav igra na nasprotni strani na čelu kako slavnejše ime. Določilo je pravzaprav samo eno: igralce je treba postaviti po moči, boljše, kategorizirane spre- daj, slabše, nekategorizirane 'zadaj. Žongliranje običajno ne koristi. Da pa je nastop boljših zelo važen, kaže najbolj zgovorno prav zadnje srečanje jugoslovanskih in sovjetskih šahistov v Ki-jevti. S tem, da je na prvi deski vendarle zaigral naš državni pr- vak Gligorič (v začetku zaradi priprav na Bledu ni nameraval nastopiti, potem pa si je premislil, ker je bila naša reprezentanca močno oslabljena), so se vsi premaknili za eno desko niže. To pa je v moštvenih' dvobojih veliko. Pred nedavnim so p Rušah slavili novo delovno zmago — otvoritev modernega doma »Partizana-« Ruše. Z otvoritvijo tega telesnovzgojnega objekta so se vsem telesnovzgojnim delavcem v Rušah izpolnile dolgoletne sanje, obenem pa imajo zdaj v tem industrijskem središču naravnost idealne pogoje za še večji razmah telesne kulture. Kako pa je sploh prišlo do gradnje novega partizanskega doma? Društvo »Partizan« je precej let delalo v zelo slabih pogojih, kajti v nekdanjem sokolskem domu je bila ena sama večja dvorana in to so seveda uporabljali seveda tudi drugi — predvsem množične organizacije za razne sestanke. Zato je močno trpelo delo v društvu »Partizan«. Še teže pa je postalo leta 1952, ko se je v dvorano vselil še kino. Edina rešitev je bila gradnja nove stavbe. Po temeljitih razpravah so v Rušah našli rešitev: društvo »Partizan« je svoj stari dom prepustilo tovarni, ki ga je podarila množičnim organizacijam, za odškodnino pa je »Tovarna dušika« zgradila nov telovadni dom. Sicer pa prepustimo besedo predsedniku »Partizana« Ruše, inž. Teržanu, ki živi v Rušah že od leta 1930 in je skoraj »aboniran« na predsedniško mesto v tele snokulturnih organizacijah, saj je bil že pred vojno aktiven v »Sokolu«, po osvoboditvi pa vsa leta predseduje sedanjemu partizanskemu društvu. »Vprašanje je res umestno, saj ni šlo vse tako gladko. Lahko pa povem, da jet stavba res zrasla kot rezultat teženj »od spodaj«, saj se je za gradnjo zavzemalo na stotine Rušanov. Močno oporo so nam v delavskem svetu nudili tudi mnogi fizkulturni delavci.« »Kaj pa občina?« »Tudi občina nas je podpirala in se ogrevala za to, da bi dobili novo telovadnico.« »Slišali smo, da živi partizansko društvo v vzornem sožitju s šolami?« »Res je! Kot vidite, je dom tik ob šoli in z njo povezan s kori- »Dogovorili smo se z občin0' da je prevzela nase skrb za vza* zevanje te zgradbe in bo že v tošnjem občinskem proračunu V° stavka za vzdrževanje doma,« l zaključil inž. Teržan. ... Tovarna je v novi dom vloži'0 37 milijonov dinarjev, načrte P° je izdelal inž arh. Marjan BoZ' • Ta telovadnica je resnično ne mo ena najmodernejših, marve tudi najlepših pri nas. Cei vzhodna stena je steklena, j. da je telovadnica kar najb°jl svetla. Tla so parketna, vse orock je, ki ga je dobavilo podjetl »Sport-Oprema« iz Šentvidu, 1 Nova telovadnica Partizana v Rušah, ki so jo zgradili ob izdat0' pomoči Tovarne dušika »Kako dom?« ste si priborili novi KRONIKA ZADNJIH DNI Na Jesenicah so se minuli teden nadaljevale tradicionalne — tretje metalurške športne igre v počastitev 90. obletnice jeseniške železarne. Na sporedu so bila tekmovanja v nogometu, odbojki in streljanju. Vseh tekmovalcev je bilo več ko 300, največ seveda domačinov. Razen Jeseničanov so tekmovali še športniki iz železarskih »središč: Zenice, Siska, Štor, Celja in Raven na Koroškem. Razstava podjetja Sport-oprema je zbudila med Ljubljančani precej zanimanja. Naš posnetek kaže športne pokale, ki jih je izdelal mojster Hribernik Na nogometnem turnirju po pokalnem sistemu so se najbolj izkazali domači igralci, ki so zlahka zmagali nad vsemi enajstericami in zasedli prvo mesto. Za precejšnje presenečenje so poskrbeli še Javorničani, ki so prišli v finale po remiju z Zenico 3:3, a so v nadaljevanju bolje streljali enajstmetrovke kot gosti. Končni vrstni red na nogometnem turnirju je tak: 1. Jesenice, 2. Javornik, 3. Zenica, 4. Sisak, 5. Ravne in 6. Cinkarna (Celje). Na odbojkarskem tekmovanju so bili najboljši Ravenčani in Jeseničani. V finalu so zmagali odbojkarji iz Raven 3:2 in osvojili lep pokal. Na strelišču Matije Verdnika pa so dva dni streljali z vojaško puško na razdaljo 300 m. Tudi v tej konkurenci so bili daleč najboljši domači zastopniki (1775 krogov) pred Štorami (1585) in celjsko Cinkarno (1188). Med posamezniki se je plasiral na prvo mesto Jeseničan Trplan (208), za njim pa Lužnar z Jesenic (200) in Human z Raven (199). Preostali spored III. metalurških letnih športnih iger predvideva po prvotnem načrtu še danes šahovski dvoboj med Jeseni- Nov dom v Kočevju V nedeljo so v Kočevju odprli dom rudarjev. V njem so dobili prostore tudi športniki NK Rudarja. V neposredni bližini doma pa so zgradili tudi nove objekte za košarko in odbojko. V Kočevju sedaj pripravljajo ustanovitev športnega društva, ki bo imelo več sekcij. V Vojniku pa — športni stadion Na občinski in republiški praznik 22. Julij, bodo v Vojniku slavnostno izročili svojemu namenu nov športni stadion. Dela na gradbišču y bivšem sejmišču - so prav te dni sredi razmaha. Z novim športnim prostorom bo novoustanovljeno športno društvo »Papimičar«, ki je dobilo ime po domači papirnici in z njim vsa vojniška mladina dobila prepotreben življenjski prostor na planem. Prav zato gre vsa zahvala pobudniku za zgraditev, predsedniku ZB Vojnik Albinu Coeevu in njegovim najožjim sodelavcem. cami in celjsko Cinkarno ter 18. in 19l t. m. košarkarski turnir z udeležbo mladinskih moštev iz Raven, Štor, Litostroja in Jesenic. Sindikalne namiznoteniške ekipe iz Ljubljane so imele v gosteh ekipo Columbia iz Amsterdama. Medtem ko je moštvo Narodne banke doživelo tesen poraz, pa je okrepljena ekipa časopisnega podjetja »Delo« odpravila Nizozemce kar z 10:0. dorjem, tako da lahko gredo učenci ob slabem vremenu iz razredov v telovadnico kar v copatah. Z vsemi šolami imamo pismene pogodbe, ki urejajo uporabo tega objekta, razen tega pa je upravnik osemletke Oton Savicki, tudi član uprave »Partizana« Ruše.« »Kdo pa bo novi dom vzdrževal?« najmodernejše. V zgradbi s° dvojne slačilnice in dvojni Pr0‘ stori s prhami (za moške in žen‘ ske oddelke), več društvenih VT°' štorov, sanitarije, shramba orodje itd. Zdaj imajo v Ruš00 društvo »Partizan« in šole re idealne pogoje, da razvijejo najvišje mere množičnost in tu° kvalitetno raven telesnovzgoj^ dejavnosti. P- Namiznoteniška ekipa časopisnega podjetja »Delo«, ki je zmagala / proti nizozemskim gostom yV- j sj,, i;-, - .Jv:-, ■ k •: •v"" ff’- ČISTOČE , ''-j'":. ■ .i HigiENE i šil*’ if-V1 ZDRAVJA '4. » i;:* iv ZADOVOLJSTVA ''vi/i.ikVlviii , USPEHA NAPREDKA 1 ■'" '-v > ' ; „■? ■ ' BLAgOSTANjA n"'. ‘i • ; p-::./,.-..-'-'. m*, OPOZORILO! Člani sindikata - sindikalne organizacije, ki imate svoje počitniške domove v Slovenskem Primorja, z vozili avtoturističnega podjetja »SLAVNIK KOPER« se lahko udobno in hitro odpeljete na dopust! PIRAN—LJUBLJANA—MARIBOR Vozi vsak dan PIRAN—LJUBLJANA—ZAGREB Vozi vsak dan a km a km a odh. 10.15 18.00 0 PIRAN prih 10.35 19.50 odh. 4.00 7.10 0 PIRAN prih. 20.50 23.00 10.20 18.05 3 Portorož * ■f 10.30 19.45 4.05 7.15 3 Portorož - - 20.45 22.55 10.25 18.10 7 Strunjan 10.25 19.40 4.10 7.20 7 Strunjan 20.40 22.50 • 10 '5 18.20 12 Izola 10.15 19.30 V 4.20 7.30 12 Izola 20.30 22.40 odh. 10 0 18.30 19 KOPER odh. 10.05 19.20 odh. 4.30' -7.50 19 KOPER odh. 20.20 22.30 12.20 20.00 84 Postojna 8.40 17.55 4.45 8.05 31 Rižana ■f 20.05 — od h. 13.45 21.10 138 LJUBLJANA 7.30 16.30 5.15 8.35 56 Divača 19.35 21.45 14.00 — 146 Črnuče — 16.05 ' 5.35 8.55 73 Razdrto 19.15 — 14.10 — 152 kr. Domžale 15.55 odh. 6.05 9.25 84 Postojna odh 18.55 21.10 — — — Trzin — 15.50 6.50 10.10 117 Vrhnika 18.00 20.25 14.20 21.30 — Kamnik 7.00 15.40 prih. 7.20 10.40 1 3K f .TTLRT.TATJA odh 17.30 20.00 14.45 — 188 Vransko — 15.15 odh. 7.40 11.00 « prih. 17.20 19.50 15.10 — 201 Šempeter — 14.50 8.10 — 174 Iv. Gorica ► 16.50 ~ 15.15 22.40 205 Žalec 5.55 14.45 > ' 8.30 — 193 Trebnje - 16.30 — 15.20 207 Petrovče _ 14.40 odh 9.15 12.10 217 Novo mesto odh. 16.00 18.40 ' 15.25 t 209 Lerec — 14.35 9.25 — 225 Otočec t 15.35 odh. 15.35 22.55 213 Celje odh. 5.40 14,30 9.35 — 234 Dobruška vas 15.25 15.45 218 Škofja vas — 14.15 1 10.00 — 259 Čatež 15.00 — 15.50 23.05 222 Vojnik 5.15 14.10 prih. 10.30 13.20 299 ZAGREB odh. 14.30 17.30 15.55 — 227 Frankolovo — 14.05 16.00 — 233 Stranice — 14.00 ' ^ ■ 16.15 23.25 238 Sl. Konjice 4.50 13.45 16.20 — 242 Tepanje — 13.40 16.30 23.45 253 Sl. Bistrica 4.30 13.30 Avtobusi odhajajo in prihajajo v Ljubljani izpred postaje v ulici 16.35 — 258 Polskava — 13.25 Moše Pijada in avtobusne postaje. — Iz Celja vjzpred želez- 16.40 — 262 Rače-Fram — 13.20 niške postaje — Iz Maribora izpred avtobusne postaje. 16.45 — 265 Slivnica — 13.15 16.50 — 268 Hoče — 13.10 + 16.55 — 273 Maribor, Ptujska c. — 13.05 Prih. 17.00 00.15 275 MARIBOR odh. 4.00 13.00 PIRAN—KOPER—LJUBLJANA Vozi vsak dan odh. a b expm aa C d km prih. d expres C a b 4.00 5.00 6.00 7.10 9.00 10.15 18.00 0 Piran 4 k 10.35 17.20 17.50 19.50 20.20 20.50 23.0( 4.05 5.05 6.05 7.15 9.05 10.20 18.05 3 Portorož 10.30 17.15 17.45 19.45 20.15 20.45 22.55 4.10 5.10 6.10 7.20 9.10 10.25 18.10 7 \ Strunjan Izola 10.25 17.10 17.40 19.40 20.10 20.40 22.50 ' 4.20 5.20 6.20 7.30 9.20 10.35 18.20 12 10.15 17.00 17.30 19.30 20.00 20.30 22.40 odh. 4.30 5.30 6.30 7.50 9.30 10.50 18.30 19 Koper odh. 10.05 16.50 17.20 19.20 19.50 20.20 22.30 6.05 7.05 8.00 9.25 11.05 12.20 20.00 84 Postojna 8.40 15.25 16.00 17.55 18.25 18.55 21.10 6.20 7.20 9.40 11.20 12.35 ■— 93 Planina — 15.00 — 17.30 18.00 18.30 - . 6.30 7.30 — 9.50 11.30 12.45 — 103 Kalce — 14.50 — 17.20 17.50 18.20 - 6.35 7.35 — 9.55 11.35 12.50 — 107 Logatec — 14.45 — 17.15 17.45 18.15 — . f 650 7.50 . 10.10 11.50 13.05 20,35 117 Vrhnika 7.55 14.30 — 17.00 17.30 18.00 20.25 .Prih. 7.20 8.20 9.00 10.40 12.20 13.35 21.00 138 Ljubljana odh. 7.30 14.00 14.50 1630 17.00 17.30 20.00 Za lokalne proge v obmorskem pasu imate zveze vsake pol ure. ☆ Občinski ljudski odbor Bled z vsemi družbenimi organizacijami čestita vsem občanom ob občinskem prazniku 17. juliju z željo, da bi še v prihodnje uspešno gradili našo novo domovino PROGRAM PRIREDITEV: 17. VII. Slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora (začetek naznanijo fanfare z Blejskega gradu) Ob 17. uri bo komemoracija na pokopališču, ob 18. uri bo koncert v parku, ob 20.30 pa bodo igrali Avseniki v Kazini 18. VII. Ob 17. uri promenadni koncert v parku 19. VII. Ob 10. uri odkritje spominske plošče na Obla- kovi planini, ob 19. uri mednarodna regata na jezeru, ob 21. uri pa bo prav tam velik ognjemet 20. VII. Ob 20.30 revija jugoslovanskih plesov in pe- smi, izvaja »Lado« iz Zagreba 21. VII. Ob 15. uri odkritje spominske plošče padlim v Ribnem, ob 16. uri odkritje spominske plošče na Koritnem pri Bledu in ob 18. uri odkritje spominske plošče na Jaršah Ob 18. uri bo pred Kazino sprejem partizanskih patrulj, razvitje prapora predvojaške vzgoje in slavnostno zborovanje ob sodelovanju vojaške godbe iz Ljubljane. Ob 20.30 bo na Gradu koncert godbe na pihala 22. VII. Ob 15. ' uri plavalna štafeta na jezeru, ob 16. uri pa bo državno prvenstvo v veslanjn za mladince in člane. VABIMO VSE SINDIKALNE PODRUŽNICE, DA ORGANIZIRAJO KOLEKTIVNE IZLETE NA BLED IN SI OGLEDAJO NASE PRIREDITVE! ZA DAN VSTAJE ČESTITAJO KOLEKTIVI fflllllllfflllll* g......................".................... ŽELEZARNA JESENICE razpisuje na osnovi čl. 24 in 25 Pravil podjetja naslednja delovna mesta v gospodarsko-računskem sektorju: 1 vodjo finančne analize 1 vodjo obratnega knjigovodstva 1 vodjo finančne operative 1 vodjo finančnega knjigovodstva ' Pogoj'i: za vsa mesta — ekonomska fakulteta s 5 letno prakso v finančnem in obratnem knjigovodstvu v industriji ali ekonomska srednja Šola z lOletno prakso v finančnem in obratnem knjigovodstvu v industriji 1 vodjo likvidature Pogoji: ekonomska fakulteta s 3 letno prakso v knjigovodstvu n komerciali; polovico staža prakse v likvidaturi v industriji, ali ekonomska srednja Šola s 7 letno prakso v knjigovodstvu in komerciali; polovico staža prakse v likvidaturi v industriji Plača po tarifnem pravilniku, družinska m samska stanovanja po dogovora. Nastop službe je možen takoj Ponudbe pošljite kadrovkemu sektorju Železarne Jesenice s kratkim življenjepisom in dosedanjimi zaposlitvami do 20. VIL 1959. 1 | I ■■■ 1 1 Čestitkam za Dan vstaje, m 22. julij, se pridružuje | Avtopromet | | Ljubljana, Savska 2 | I I m in se istočasno priporoča a za cenjena naročila Tekstilna tovarna Medvode čestita za Dan vstaje, 22. julij, vsem delovnim kolektivom naše socialistične domovine ’4RBftwl*laUk.^a»aft,bnBlialli!M»aaiii,kiKvaaa »aiBaai ■»»■■■a ■■«■■■! glllllll!!i!IHIII!||®IMWIU|ll||lUI|||llllillUII!lllll!lllUI!IHIIll!ll!!!!!MIIII®lllll!i!l!l®!lia Trgovsko podjetje MANUFAKTURA z vsemi poslovalnicami Ljubljana Trubarjeva 27 čestita za Dan vstaje, 22. julij Občinski sindikalni svet RADLJE praznuje z vsemi delovnimi ljudmi Dan vstaje, 22. julij 1 TRGOVSKO PODJETJE ž »NADIŽA« KOBARID SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM Za Dan vstaje, 22. julij, čestita vsem delovnim ljudem Trgovsko podjetje BISTRA Most na Soči čestita za Dan vstaje OBČINSKI SINDIKALNI SVET RAVNE NA KOROŠKEM 1 ~ 2 3 4 5 6 y 7 8 9 1 10 H 12 <3 1 — <5 m 16 U 1! M <9 20 ~ 2T~ 22 23 ■ ur El 25“ 26 *7 ■ n m ?o A m 31 n 32“ 53 34 m 35“ 36 1 M sF 39 40 w“ i 42~ v * . KRIŽANKA ŠTEV. 21 Vodoravno: 1. rodoviten, 7. vrsta vozil ali tovornih živali, ki potuje prek pustinje, 14. obesiti na vidno mesto, 16. staroegipčansko božanstvo, 17. moško ime, osebno ime našega velikega umrlega pesnika, 18. zmikavt, 19. prid, 21. japonski denar. 22. cvetni prah, 24. zgoden, 25. števnik. 26. valim po tleh, 28. del kolesa, 29. otok našega Jadrana, 30. srbsko moško ime, 31. vzvišene lirske pesmi, 32. bloditi naokrog, 35. merska enota za električno energijo, 36. dovoljeno mi je, 37. vrbov gaj, 38. določati vrednost, 41. razkošna svetilka v dvorani, 42. naprava. Navpično: 1. izstrelek, 2. naziv za predrimsko železno dobo, 3. oblika kisika, 4. reka v SZ, 5. začetnici imena in priimka nemškega zdravnika, utemeljitelja se-roterapije, 6. nenasitnost, požrešnost, 7. posebna vrsta ribiške ladje, 8. arabski žrebec, 9. živalski glas, 10. goljufam, 11. organski kemični radikal, 12. del obraza, 13. zagovornik preganjanja Judov, 15. priimek umrlega dolgoletnega voditelja naših sindikatov, 20. mesto in pristanišče v Alžiru, 22. sporazum, 23. bla-zinjak, vrsta zofe, 26. krilo v stavbi, 27. rusko žensko ime, 28. pokrita z odejo, 29. snov, ki jo primešamu testu za kruh, 31. arabsko moško ime, 33. pozdrav starih Rimljanov, 34. električno nabit delec elektrolita, 36. oblika pomožnega glagola, 39. kemični simbol redke prvine, ki jo rabijo za izdelovanje vžigalnik kamenčkov, 40. vrsta pesnitve. Komltfiiiraghio Štev. 26 HIGIENSKO-TEHNIČNA ZAŠČITA DELA... DOPUSTNIŠKA — Glej ga, glej, soseda! Nisem vedel, da tudi vi tu uživate svoj oddih! PETDESETODSTOTEN — Piši: prodam »Fiat 300, prej 600«... DOBESEDNO VZETO — V časopisih piše, da ima zlato levo nogo... m. m m^\ a ■ p i rii. mm. * mm, ifisi JL m ti . m, mm, y ^ mik, Wk jl!!li p m Ir Cmi na potezi dobi Beli: Kg3, Dd7, Ta6, Td4, Pe5, h2 (6). Črni: Kg8, Tel, Tf5, Lc4, Pe6, g7 h6 (7). Današnja naloga je za spremembo malo težja od prejšnjih: črni mora namreč dobiti, čeprav ima le lovca in kmeta za damo, pa še sto tisoč drugih stvari mu grozi! Pri tem mu je v pomoč dejstvo, da je nasprotnikov kralj hudo »na prepihu« in da lahko v napadu nanj sodelujejo vse črne figure in SE kakšen kmet povrhu. Poskusite! NAŠA NAGRADNA UGANKA Posnetek, ki vam ga tokrat posredujemo, kaže nove objekte ene naših znanih tovarn drobne konfekcije. Tovarna stoji v prijetnem gorenjskem mestecu blizu Ljubljane in je imela doslej dokaj neustrezne prostore; njeni objekti so bili precej oddaljeni drug od drugega in zato se je podjetje že pred leti odločilo, da bo zgradilo nove osrednje obrate tovarne. No, letos te obrate res že dokončujejo in v njih deloma že teče proizvodnja. Prav te dni pa so ob novih obratih tudi postavili velik nov tovarniški dimnik. Odgovorite nam: • kje stoji tovarna, ki gradi nove objekte, na sliki, in pa 9 kateri so njeni poglavitni proizvodi. Rešitve s kuponom nam pošljite najpozneje do prihodnjega četrtka, to je do 16. julija, na naslov našega uredništva, Ljubljana, Kopitarjeva 2. Na pisemski ovitek ne pozabite napisati »NAGRADNA SLIKOVNA UGANKA«. Med reševalci, ki nam bodo pravočasno poslali popolne in pravilne odgovore, bo žreb Izbral enega, ki bo prejel denarno nagrado v znesku 5000 DINARJEV. Žreb je izbral med rešitvami, ki smo jih prejeli na našo slikovno uganko v zadnji številki, odgovor Jožeta Repine i* Ljubljane, Borštnikov trg 1. Nagrado 5000 dinarjev, ki mu j° je žreb prisodil, naj dvigne v blagajni našega uredništva. Pravilen odgovor na našo zadnjo slikovno uganko pa se glasi: Izletniška točka na sliki ie bil Dom v Iškem Vintgarju, ki ga upravlja Okrijni sindikalni svet Ljubljana — komisija zo oddih. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 20 Vodoravno: 1. material, 8. brlog, 12. vinotok, 13. Jura, 15. ql, a, 16. atek, 17. mumija, e, ,19. rt, 21. E(rich) R(emarque), 22. robot, 23. sod, 25. Aram, 27. denar, 28. Piša, 29. žig, 30. pončv, 31. no, 32. Al, d, 33. aparat, 35. viža, e, 37. Ig, 39. opat, 40. Krvavec, 42. nafta, 43. anaboret. NEVARNA »GRČA« Dom tjt ETO 'S ‘ + SS (tzsiod ifupaisBU a uiopsui z ITB) j-TO 'f ‘ + ZY1 :STO ’£ ‘ii+STO (1J ^u uma -aoj z ;bui 4-sqj, od oppajs rq ETO eu) {.TO 'Z ‘ + TSi ••• T 93 'AHTS 3fItmxS 3HSAOHVS A3XIS3H Tridesetletni gozdni delavec Ivo Bjelobrk je nedavno tega se-,kal drevesa v gozdu UZke Plješi-vice blizu Gospiča. Ko je obse-kaval krošnjo debele bukve, ki jo je pravkar podrl, je opazil, da tiči v gornjem delu debla neki trd predmet; da ne bi skrhal sekire in žage, je počakal, da je deblo obrnil in ga je obsekal še z druge strani. Ko mu je to uspelo, pa je bil nemalo presenečen: v deblu je tičala, globoko vraščena v les — neeksplodirana letalska bomba! Nevarne »grče« Ivo seveda ni več poskušal izluščiti iz debla. ampak jo je raje odžagal s kosom bukve vred. Kaže, da je bomba med minulo vojno priletela v bu~ kvino kroš.njo in se je' zarila v les, kjer ni eksplodirala. Z leti pa jo je les povsem obrasel. drugimi iz gozda. Svinjski PaS i je z domačimi pozno v noč is?, po gozdu izgubljeno žival, P3 L bilo vse zastonj: svinje niso tio. , niti v gozdu, niti v bližnji okob Lastnik Jovanovič se je ko^ VOLČJA »PARADA« no z izgubo hočeš nočeš spri)a^ ..-i. __.*„r_ _ ___7. J- *. 1._-7 U1' Pred kratkim se je v vasi Kosamo blizu Bujanovca pripetil dogodek, o katerem še sedaj vsi govorijo. Skozi to vas je namreč kar sredi belega dne prikorakala volčja družina v polni zasedbi — prav kot da bi zverine organizirale pravcato parado! nil; svinjo je nekdo ukradel, „ pa jo je raztrgala in odvle* kakšna zver, je menil. ji 39 dni po tem dogodku Pa.L r no eden od vaških pastirjev slučar c PERESNO LAHKI — Urh, zaprite brž ta vrata! Vse sendviče nam bo odneslo!... VEČNO nezadovoljstvo — Eh, ti potrošniki! Tako mi gledajo na tehtnico, namesto da bi bili hvaležni za slabo mero, ker glago ni kvalitetno ...! Vaščane je ta volčji sprehod še toliko bolj presenetil, ker se je, kot rečeno, pripetil sredi belega dne, ne pa ponoči. Volkovi so si privoščili pravcati jutranji sprehod, saj so prišli skozi vas okoli 8. ure zjutraj. Gospodinja JParaskeva Trajkovič, ki je stala pred svojo hišo, je volčjo »parado« opazovala od začetka do konca: najprej je šel stari volk, za njim volčiča, na koncu pa mla--diči — devet volčičev. Nevarno krdelo je prav počasi šlo skozi vas po glavni cesti; počasi najbrž zaradi volčičev. ki so bili še majhni in nerodni. odkril v gozdu globoko tesen . strmimi stenami, pravi navptc rov, ki je bil globok nekaj ^ trov. Ker se mu je zazdelo, -e sliši z dna nek živalski glas, seL z vrvjo in svetilko spustil v J3!' in je našel na dnu — Š6 živo J vandvičevo svinjo! Kaže, da je bila jama prej P j •—• • ............ * K sr,ečw je vejevje tudi toliko ubl znak! Tovarna nogavic in drobn* konfekcije Polzela s i