Izhaja vsako sredo. Cena: Letno Din 32*—, polletno Din 16'—, četrt» letno Din 9'—, inozemstvo Din 64'— LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5 Teleion interurban 113 Cona inseratom: cela stran Din 2000"—, pol str*» ni Din 1000-—. četrt strani Din 500--, •/, strani Din 250% '/„str. Din 123-, Mali ogla« si vsaka beseda Din l'2t« (Izpod kmetskega peresa.) Zakaj je dandanes nastopil čas za kmeta, kakoršnega si nobeden ne želi, zakaj se vsak pritožuje radi prevelikih davkov, pomanjkanja in draginje? iles je, kmet se po svojem mnenju pravično pritožuje, ker ne ve, kje tičijo vzroki. Zadolžuje se dan do dne, seka gozde (če jih ima), dokler jih bo imel. Kaj bo potem, ko jih več ne bo? Moramo pa pomisliti, da je gozd, to je njegov pridelek, tako rekoč prihranek, katerega vam je prihranil vaš ded ali celo praded, to ni naš letni pridelek; kaj bi začeli, ko bi ne imeli te zaloge? Predstavljajmo si naš Banat, Srem in BaČ-iko, kjer je le redki posestnik, ki poseduje par sto debel smrekovega ali hrastovega gozda. Vsak bo mi nato rekel: tam je druga zemlja, katere ni treba ta ko težko obdelavati in gnojiti, a vendar mu obrodi stoteren sad. Ni tako, dragi, vojvodinski kmet preživlja iste in še težje čase kot mi s še toliko zemljo. Glavni pridelek mu je pšenica in koruza. Če mu to dvoje ne obrodi, navadno »kruh kupuje«. Vzemimo primer: Leta 1928 je bil Ba nat bogat na pšenici. Ali joj, junija je nastopila suša, koruze je bilo malo ali nič. Pšenico, katera mu je obrodila, hočeš nočeš mora prodati za ceno 2.40 do 2.50 Din za 1 kg, kakor pri nas koruzo. Drugega pridelka sploh ni za prodati, kar je nesreča za tamkajšnjega kmeta; ker mu ni treba zemlje gnojiti, zato ne redi živine. Redki kmet ima tam letos za seme krompir in fižol. Večina jih bo morala letos kupovati od nas naš štajerski krompir in fižol, kateri stane z ivoznino in dobičkom trgovcev 2.50 do S Din 1 kg. Fižol beli stane 10 Din liter, rumeni 9 Din, naš črešnjevec stane 12 Din liter. Vsak se vprašuje, kako to, da pri nas stane koruza isto ceno kot pšenica? — Stvar je ta. V omenjenih krajih naše države se razprostira ogromna ravnina, zasejana samo s pšenico in koruzo, kar upliva na vse pokrajine naše države, ker regulira (urejuje) cene na domačem tržišču. Zato je treba povedati našim kmetom, kateri imajo za prodati pšenico, da ne bodo pri ceni dosti profitirali ali celo nič, če čakajo, ker Banat s svojimi zalogami more vzdržati do nove žetve. Nasprotno bo s koruzo, ker je žetev še bolj oddaljena ter Zalog sploh ni. Cene vedno rastejo ter je pričakovati, da dosežejo višino 3.50 Din; enako krompir. Omenimo še, da je v izhodnem delu Banata obilno obrodila vinska trta, kar jako vpliva na zastoj naše trgovine z vinom. Veletrgovci so se večinoma založili z banatskim vinom. Po kvaliteti je nekoliko slabejše od našega, toda mošt so v jeseni kupovali po 2 do 3 Din liter, za katero ceno seveda naš kmet ni mogel dati. Brezdvomno lahko upamo, da te zaloge vina ne bodo dolgo trajale, vsled česar bo naraslo povpraševanje za naše vino. Kakor smo zgoraj omenili, se godi ne samo našemu kmetu slabo, temveč vse mu kmečkemu stanu vobče. Temu pa ni toliko kriva politika, niti davek, niti preslabo plačani pridelek. Glavna krivda tiči, s kratkimi besedami povedano, v nezadostni izobrazbi kmeta. Vzemimo za vzgled Ameriko, odkoder vkljub tako dolgi poti in vožnji ne pride moka dražje kot naša. Praktičnost Amerikancev daje obilen sad. Že poljedelski kraji zahodne Evrope, n. pr. severna Francija, Nemčija, Belgija in druge države, kjer je podnebje ostrejše in zemlja težja in manj rodovitna, kot naša, pa vendar pridelajo na isti površini do 50?« več kot mi ter redijo trikrat toliko živine kot mi. Pregovor pra vi: Pomagaj si sam in tedaj ti bo tudi Bog pomagal! Naša država se trudi na vse načine, da pospeši napredek in blagostanje našega kmetijstva, od katerega je odvisna cela naša zunanja trgovina. Toda na žalost do danes še je bilo le malo uspeha. Mi imamo precej ekonomskih šol, katere so premalo obiskane. — Vsak kmet je potreben izobrazbe ter šele potem bo mogel soditi in preračuniti, kako in na kakšen način zamore najbolje izrabiti svojo zemljo. Potrebno bi bilOi da bi kmet potreboval le v najnujnej« ših slučajih živinozdravnika, vse drugo bi moral vestno sam opraviti In u« ravnati. Danes bi kmet moral znati pr« računiti, kako in kaj naj seje na zemlji, da večji dobiček doseže- ali naj sej« pšenico, koruzo, ali naj sadi krompir, ali naj seje samo deteljo. Ali dobi il pridelka večjo svoto, ako seje rastline, iz katerih se redi živina. Ko bo prišlo enkrat do tega, da bo v vsaki vasi mlečna zadruga, bo se v vsaki oddaljeni vasi izdeloval sir in maslo, kar bi s« dalo prodati v naša in inozemska mesta potem se bo živinoreja bolj izplačala. Danes kmet, kateri je oddaljen od mesta, nima pravih interesov za živino rejo, ker mu je predaleč voziti mleko. Imamo sicer mlekarne, katere pa včasih nudijo tako ceno za mleko, da s« n« izplača trud. Predvsem pa moramo paziti na pasme, katere so svetovno znane kot najboljše. Naši izvozniki perutnine in jajc se pritožujejo, da nazaduje naša trgovina v inozemstvu. Inozemski trgovci zahte vajo tečnejše meso ter drugo kvaliteto jajc. Ko bi naš kmet redil sive kokoši, imenovane »plimetke«, bi cena jajc gotovo bila enkrat višja, kakor perutnini sami na sebi. Ker pa na žalost tega pri nas ni, zato kupujejo industrijske države boljše in dražje blago drugod, slabejše in cenejše pa pri nas. Kmetijstvo slabeva, da še tudi to o-menimo, tudi radi tega, ker preveč bežijo mladi kmečki ljudje v mesta, katera so itak prepolna, ter tam stradajo in delajo za neverjetno male plače. Po deželi pa manjkajo delavne moči, katere v mestih ne dobijo dela. Ko bi si mladi ljudje dali to dopovedati, bi se naš položaj precej izboljšal. Vse, kar sem navedel, naj služi za bo drilo, da skušamo iti za veliko bolj naprednim kmetijstvom inozemstva, da se mu, ako ga ne moremo dohiteti, vsaj vedno bolj približujemo. F. P. ■P mm. V NAŠI DRŽAVI. V Beogradu je začel delovati vrhovni zakonodajni svet kot posvetovalna u-stanova vladnega predsedništva. Vrhovni zakonodajni svet ima nalogo, da pregleda vse zakonske načrte, ki mu I jih bodo predložili posamezni ministri. in da izrazi svoje mnenje za končno odločitev o zakonu. Prva seja tega sveta pod predsedstvom Mihajla Jovano-viča se je vršila dne 14. marca. Vrhovni svet je odobril že par mu v presojo predloženih zakonov. Pogajanja z Rumunijo, ki bi se imela vršiti dne 20. marca, so se preložila na dne 8. aprila, ker še niso določeni zastopniki naše in rumunske države. Zakonski načrt o razdelitvi države je že izgotovljen. Po tem načrtu bodo čr- tana dosedanja 33 velika županstva, ker je njih obseg posebno po južnih o-krajih premajhen. Po novem načrtu je cela država razdeljena na 13 oblasti. Pri sestavi tega načrta se je oziralo na zgodovinske meje in imamo računati z zedinjeno Slovenijo. Avstrija je začela kazati naši državi neprijazno gospodarsko lice. Avstrijske oblasti skušajo onemogočiti naš izvoz zaklanih svinj in mesa v Avstrijo s preglednimi Sikanami in visoko carino. Od 18 naših večjih mesnih tovarn, ki so se pečale z izvozom, je propadlo 15 in so v obratu le še tri. Če se uresničijo ukrepi avstrijske vlade, bodo še propadle te zadnje cvetoče industrije.! Ako Avstrija ne bo odnehala, bo naša' vlada odgovorila z učinkovitimi ukrepi Pirotska konferenca med nami in Bolgarijo se je zjedinila glede zavarovanja mej. V DRUGIH DRŽAVAH. Iz papeževe države. Končnoveljavna odobritev sporazuma med Italijo in Va tikanom bo dne 5. maja. Takrat bodo izmenjane odobritvene listine med obe na državama. Ob priliki izmenjave o-nenjenih listin bo začela sv. Stolica s proglasitvijo Marije Kristine savojske ilaženfm. Marija Kristina je bila hči /iktorja Emanuela I. in Marije Terezije avstrijske in rojena leta 1812. Po-očena je bila s kraljem obeh Slcilij 'erdinandom in je že umrla leta 1836. 'apustila je vzgled svetosti. Papež bo menoval 5 do 6 novih kardinalov. Kar inali bodo sklicani na sejo koncem a-rila. Nemški državni proračun, ki je predrzen zbornici, znaša 10.2 milijarde lark. Po tem proračunu bi naj bili višani davki za 379 milijonov mark. Zmaga francoske vlade glede pripu-iitve verskih kongregacij. V boju za opetno pripustitev verskih kongrega-ij v Franciji Je dosegla vlada na par- lamentarni seji dne 14. marca zmago. Za pripustitev je glasovalo 323 poslancev, proti pa 254. Vlada že dolgo ni dobila večine 69 glasov. Na španskem so začeli nastopati proti diktatorju Primi de Rivera dijaki, ki zahtevajo njegovo odstranitev. Po več mestih je došlo do krvavih spopadov med policijo in dijaškimi demonstranti. Revolucije v Mehiki še ni konec. — Revolucijonarno gibanje v Mehiki še nikakor ni zatrto. Vstaši imajo v rokah severne pokrajine, kjer se utrjujejo in pripravljajo na odločilno bitko. General Calles prodira počasi naprej ln se izgovarja, da ne more zadušiti upora z naglico zaradi razdrtih železniških zvez. Ustaške oficirje in generale sodi Callesov preki sod takoj na smrt in jih tudi takoj po obsodbi ustrelijo. Bivši predsednik Mehike — kruti preganjalec katolikov Calles. V sedajni revoluciji Je prevzel Calles kot general poveljstvo nad vladnimi četami in zatira z oboroženo silo upor v Mehiki. ^NEDELJO Swell Benedikt. Spominski dan 21. marec. Čeravno je živel pred davnim časom n v oddaljenih krajih, je vendar sv. lenedikt svetnik, ki je v rvezi tudi z lašim ljudstvom in sicer po svoji usta lovi, po benediktinskem redu. Naro-111 se je kot sin stare plemenite rodbi-le v mestu Nurziji leta 480. Radi šolanja so ga starši poslali ▼ Rim. Tam a bilo v tistih Časih življenje, posebno e med mladino silno skvarjeno. To ivljenje se je mladeniču, ki ni bil ple-aenit samo po rodu, temveč še veliko >olj po svojem srcu, studilo in bal se a tudi, da še njega samega ne bi pre-notilo. Zato je natihem zbežal iz Rima i je šel v samoto blizu mesta Sabi-iho. Ko je blodil po samoti, je naletel na aeniha Romana, kateremu je razodel, o kaj je prišel v tisti kraj. Roman mu okaže visoko gori v gorah skrito vot-"no. To si izvoli Benedikt za svoje bivališče. Menih Roman mu je donašal ob gotovih časih hrano, drugače pa ni vedel nihče zanj. Tako je preživel tri leta. Ta čas pa ga je našel nek tuj duhovnik in pastirji. Ni bilo dolgo, ko se je o Benediktu zvedelo daleč na okoli. Od vseh strani so prihajali ljudje, da bi Jim bil Benedikt učitelj duhovnega življenja. A, ko so ga drugi občudovali, ko so ga hoteli imeti za svojega učitelja, se je pa on sam še tudi moral boriti z raznimi težavami in skušnjavami, ki jih je pa junaško premagal. Ko Je v nekem bližnjem samostanu umrl opat, so tamkajšnji menihi prosili Benedikta, da bi bil njihov opat. Benedikt, ki Je vedel, da pri teh menihih ni bilo veliko gorečnosti in reda, se je branil, češ, da se njegovo življenje ne ujema z njihovim. A ker niso mirovali, je slednjič privolil in postal njihov predstojnik. Kmalu se je pokazalo veliko nesoglasje in menihi so ob žalovali, da so hoteli imeti strogega Benedikta za opata. Hoteli so se ga iz-nebiti in so pomešali v kupico vina strupa in nesli Benediktu. Ta pa je na redil po svoji navadi nad kupico križ, kupica se je zdrobila na drobne kosce in Benedikt je spoznal, kaj je bilo v kupici. Benedikt je sklical brate, jim mirno povedal njihov greh, potem pa ie je zopet povrnil v svojo samoto. Kmalu pa je prišla za njim cela mno žina takih, ki so hoteli biti njegovi u-čenci. Pobožni Rimljani so mu izročali tudi svoje sinove v vzgojo. Za te svoje učence je Benedikt zgradil okoli svoje votline 12 malih samostanov, ki jih je vodil z očetovsko ljubeznijo ter: modrostjo. A tudi tukaj zavistneži niso mirovali. Njega so mislili zastrupiti, a učence njegove pokvariti, da bi tako uničili njegovo delo. Benedikt je sklenil, da se bo umaknil v oddaljeni kraj in ros se je z nekaterimi menihi umaknil proti jugu. Na potu je prišel do gore Monte Kasino in to je leta 529, torej ravno pred 1400 leti, izbral, da je na njej pozidal svoj samostan. Tukaj je tudi sestavil pravila za svo je menihe. Natančno je uredil dnevni red. Ob petelinjem petju so vstajali in se zbirali v cerkvi k skupni molitvi. Nato so šli na delo, ki ga je redovno pravilo zahtevalo od vsakega brata, razen če je bil zelo slaboten in bolan. Opravljali so menihi vsa dela v hiši, na polju, trebili so trnje in so ledine pretvarjali v rodovitne njive. Po delu je bil čas za čitanje pobožnih knjig in za učenje, potem pa obed, za tem za kratek počitek in zopet za molitev. — Pravila, ki jih je sestavil sv. Benedikt za svoje menihe, so bila tako primer, na in modra, da so jih polagoma sprejeli tudi drugi samostani in so nekaj stoletij vsi menihi v zapadnih deželah živeli po teh pravilih in je tako sv. Benedikt oče zapadnih redovnikov. Sv. Benedikt pa ni posvečaval samo sebe in vodil svojo redovno družino, temveč je živel nekako za vse ljudi. Nepregledne množice ljudi so prihajale na goro Monte Kasino, tem je z ve liko vnemo oznanjal božjo besedo. Z veliko ljubeznijo je vzgajal mlade ljudi, ki so mu jih pošiljali starši, skrbel je za reveže in siromake daleč na okoli. Umrl je leta 543 častitljive smrti, med molitvijo, stoječ in podpiran od svojih redovnih sobratov. Po njegovi smrti se je red, ki nosi po njem ime, naglo razširil. Povsod, kamor so prišli, so bili benediktinci vneti dušni pastirji, ki so ljudi podu-čevali v krščanskih resnicah in jih na vajali k krščanskemu življenju. V samostanih so imeli pa tudi šole, v katerih so učili mladino potrebnega znanja, učili so ljudi prav obdelovati polje, jim kazali sadjerejo in tako skrbeli za njihovo časno dobrobit. Z našimi kraji so bili v zvezi posebno trije benediktinski samostani. Samostana Admont in Sv. Lambreht, pod katerega spada tudi znamenita božja pot Ma rija Leh, sta bila v zvezi s kraji v Slovenskih goricah, kjer sta imela velika' posestva in sta pomagala zidati cerkve in ustanavljati župnije, tako n. pr« cerkev pri Sv. Benediktu v Slov. gor« Dravska dolina pa je bila v zvezi s samostanom Št. Pavel v Labudski dolini na Koroškem. Nek opat tega samostana je pozidal veliko romarsko cerkev Device Marije v Puščavi. Velik blagoslov za vse naše življenje pa bi bil, če bi se ohranila v našem živ lieniu lepa stara benediktinska nava« da, ki se je tako lepo ravnala po geslu: »Moli in delaj«, ki je znala tako lepo družiti delo z molitvijo. Ali ni bilo lepo tudi po naših krajih, ko je delo prepletala molitev, ko so naši predniki o-poldne, ko je zvonilo angelsko češče-bje, prenehali z delom in se z molitvijo spomnili na Boga in na svoje duše, ko so se zvečer ob večni luči z molitvijo na ustnicah vračali od svojega 'dela, ko se je glasila po naših poljih in travnikih lepa, pobožna pesem. Da bi bilo v naših srcih toliko vernosti, da ta navada ne bi izginila, temveč na novo oživela. Kako povzdignjeno je delo, ki je združeno z molitvijo. Kako se človek pri takem delu zaveda, da je V vsem odvisen od Boga, svojega stvar nika. Kako se zave, da naj bi tudi njegovo delo bilo služba božja. Kako molitev, združena z delom, vzame delu prokletsvo in težo, nevoljo in nepotr-pežljivost, kako nauči človeka delo po-smatrati za pokoro, pa ob enem opravljati z njim dobra dela. Daj Bog, da bi bilo med nami veliko takega od molitve ožarjenega dela! * Kristjani po dejanje. Pri velikih vojaških orožnih vajah je stotnik izgubil gumb na suknji in je komandiral: Kro ijač, nastopiti! In iskali so krojača in ko so ga našli, so ga pripeljali pred gospeda stotnika. Ta je ukazal: Gumb prišiti! Tu pa je vojak, ki je stal pred njim, z vso spoštljivostjo povedal: Jaz se samo pišem Krojač, v resnici pa nisem! — Žalibog, da morajo tudi nekateri kristjani priznati: »Mi se samo le imenujemo kristjani, pa nismo. Nismo, ker ne izpolnujemo, kar vera zahteva ed nas.« Sedaj ob velikonočnem času Cerkev nekako pregleduje in ceni svoje čete, svoje prave vernike. Sedaj je povelje: »K spovednici nastopiti! ¡K obhajilni mizi nastopiti!« Kdor je kristjan po dejanju, to povelje tudi vestno izpolni. Vzgoja brez Boga. Na Dunaju je bogat oče vzel domačo učiteljico za svojega fanta. Ko je prišla v hišo, ji je zabičal: »Enkrat za vselej vam povem, da mojemu otroku ne govorite nikdar nič o verskih stvareh!« Črez nekaj let |je tožil isti oče: »Meni se zdi, da postaja moj fant bolj žival kot človek!« Ali se to danes ne ponavlja tolikokrat? Kaj dala verna mladisa. V Braziliji so priredili velik mladinski kongres. 11000 mladinskih organizacij se ga je [udeležilo po svojih odposlancih. Glavnemu zborovanju pred stolnico v mestu San Pavlo je prisostvovalo 20 tisoč ¡udeležencev z godbami in zastavami. ¡Razen čisto verskih prireditev, kakor skupnih sv. obhajil, skupnega češče-nja Najsvetejšega, so imeli še razna eborovanja in posvetovanja, na katerih so se posvetovali o vzgoji k čistosti in o pobijanju brezverstva na javnih šolali, o odporu proti umazanosti po časnikih, kinih in gledališčih, o podpiranju krščanskega tiska, o duhovnih vajah itd. Tako dobiva dobra stvar vedno novih pristašev in borcev. Cerkev za delavce. Na Francoskem Imajo posamezne škofije vsako leto Škofijska zborovanja odposlancev krščanskih organizacij. Na letošnjem zborovanju pariške škofije se je poseb no povdarjalo, da morajo vse katoliške organizacije in vsak pravi katoličan 1. Te nagrade so popolnoma ločene od loterije Prosvetne zveze, kar je bilo 2e itak vsakokrat povedano v objavi 2. Žrebanje se izvrši v upravi »Slov. Gospodarja« dne 24. marca t. 1. 3. Tisti naročniki, ki imajo plačano do 1. julija 1528, pa ni to označeno na njihovem naslovu, naj bodo brez skrbi, so iadi v številu onih, ki pridejo v peštev pri žrebanju, ker se žrebanje vrši po seznamu vplačil, ki ga ima u-prava »Slov. Gospodarja«. 1 Uril w Prit© f Pisali smo že o mednarodnem orlovskem taboru v Pragi, ki se bo vršil letos od 1. do 8. julija Ob tej priliki pohiti v zlato Prago tudi slovenski Orel in njegovi številni prijatelji. Izlet organizira JOZ, ki še vedno sprejema prijave. Določeno je, da se bo potovanje in bivanje v Pragi vršilo na sledeči način: pripomoči, da se pomaga delavcem, ki predvsem v Parizu živijo v silno bednih razmerah. i. Ponovno javljam«, da m al treba za to žrebanj« »Slov. Gospodarja« nikomur prijavljati. 5. V velikonočni številki objavimo seznam izžrebancev. Do dne 24. marca ILjth čas, da vsi oni, ki še nimajo »Slovenskega Gospodarja«, istega naročijo, in pridejo v poštev pri žrebanju. In oni, ki nimajo plačano do dno 1. julija 1929, naj do tega časa naročnino podaljšajol Iz Judenburga k Gospej sveti se izletniki odpeljejo v torek ob osmih pred poldne. Na Gosposvetsko polje, kamor vežejo .Slovence toliki znameniti spomini iz davne preteklosti, pridemo ob 11- uri dopoldne in o-stanemo tam do dveh popoldne. V Celovec pridemo ob petih popoldne, na jugoslovansko mejo približno ob šestih ter v Jesenice nekaj minut črez sedmo zvečer. V Ljubljano nazaj se končno pripeljemo s posebnim vlakom \ torek, dne 9. julija, približno ob desetih po noči. Štajerci se bodo iz Celovca peljali 8 svo jim vlakom najbrž preko Prevalj, Dravograde in Maribora domov. Iz Ljubljane se odpeljemo s posebnim vlakom v pondeljek, dne 1. julija, ob 4. uri, iz Celja ob 18.20, iz Maribora ob 19.50, v Špilje pridemo ob 21.40, v Graz ob 23. uri. Čez znameniti prelaz Semering se peljemo ponoči, pridemo na Dunaj v torek, dne 2. julija ob 3.20, se odpeljemo dalje ob 4.20, smo v Bre-alavi ob 6.10—7.10 ter pridemo v Uh. Hradište, ;jer je izhodišče za Velehrad, ob 8.30. Izletniki bodo lahko obiskali katedralo na Velehradu ';ekom dopoldneva, od 12. do 2. uro bo kosilo, ob štirih popoldne pa nas vlak potegne dalje. Ob 16.40 pridemo v Olomuc, kjer obiščemo mavzolej (skupno grobnico), v katerem je pokopano mnogo naših rojakov^ ki so v svetovni vojski umrli po Češkem. Tem Dvojim rojakom bomo na grob ponesli domače prsti. V sredo, dne 3. julija, bodo izletniki lahko ogledali Olomuc, napravijo lahko tudi izlet na Svaty Kopeček, kjer bo ob sedmih zjutraj sv. maša Ob 10. dopoldne se odpeljemo iz Olomu-ca, pridemo v Češko Trebovo ob 12.30, v Usti nad Orlici ob 12.45, v Pardubice ob 13.40, v Kolin ob 14.30, ob štirih popoldne pi se pripeljemo v Prago, kjer bo najprej malca, potem u> i i sv prenočišč in nato počitek. V Pragi ostanejo izletniki skupno pet celih dni, to J« v četrtek do pondeljka Vse ta dni se vrše na Stadionu velike mednarodne prireditve, pri katerih nastopijo tudi Slovenci in Hrvati. O teh prireditvah smo ie podrobn» pisali Is Prage odpelje vlak domov izletnik« v pondeljek, dne 8. julija zvečer ob šestih. Ob 21.30 pride vlak v Budjevic«, ob 23. 9e odpeljemo preko češko-avstrijske meje ter pridemo v Linz ob 0.50 (torek, dne 9. jul.). Ob petih zjutraj pridemo v Judenburg, kjer ta kisto obiščemo grobove jugoslovanskih vojakov in jim nasujemo na njih mrtva trupla domače prsti izpod slovenskih planin . . . Vse to potovanje in bivanje v Pragi s hranr in stanovanjem vred stane primeroma zelo ni zko svoto ter je tako zelo mnogim omogočeni prilika, da si ogledajo mnogo lepih krajev starodavno Prago, da občudujejo veličastni n; stop celokupnega slovanskega orlovstva, ki br v tisočih triumfiralo v Pragi. Kakor smo ž poročali, se plača za potovanje v III. razred; (všteta je seveda tudi vsa hrana in stanovanj v Pragi) samo 750 Din, ki jih je treba naprej vplačati do dne 1. aprila Za II. razred potovanja in hrano ter stanova nje v konviktu je plačati 1050 Din, isto privat no 1150 Din, v hotelu 1350 Din in več. Opozar jamo, da te cene veljajo samo za tiste, ki a< prijavijo do označenega datuma, to je do dne 1. aprila 1923, za vse ostale zamudnike pa se bo ta svota ne koliko zvišala, ker se vsled takšnih zamudni kov zvišajo tudi režijski stroSki. Nujno potrebno je tedaj, da vsak, ki ima namen potovati z Orli v Prago, takoj prijavi to svojo namere pripravljalnemu odboru JOZ, Ljubljana, Ljud ski dom ter da tudi plača do tedaj označene svotof * Krče vina pil Mariboru. Kat izobraževal« društvo v Krčevini pri Mariboru priredi v n» deljo, dne 24. marca, Materinski dan in igro: »Ljubezen Marijinega otroka« v 3 dejanjih v svojem Društvenem domu. Začetek ob treh popoldan. Godba Katoliška Omladin«. Sv. Trojica v Slov. goricah. V pondeljek, ne praznik Marijinega Oznanjenja je tudi praznik vseh krščanskih mater: materinski dan. Ta dan se bodo zbrale vse dobre mamic« cele trojiške župnije popoldne po večernicah ▼ samostanski dvorani. Poslušale bodo ljubke d« klamacije svojih otrok. Vnemale se bodo aa svojo materinsko čast v slavnostnem govor« Gledale bodo ganljivo igro v 4 dejanjih »Sirota, nedolžna žrtev zlobe«. Vstopnice n bod» i naglim v „Slovenskem Gospodarir tl!l!j»i!li!!MIII!!ill!ffl prodajale že v nedeljo v župnijskem uradu. Zlate mamice — dobro došle! Sv. Anton v Slov. gor. V pondeljek, na Marijin praznik (25. marca) se priredi v Društvenem domu materinski dan z igro »Materina ljubezen«. Sv. Marjeta niže Ptuja. Dekliška zveza pri Sv. Marjeti niže Ptuja priredi na praznik dne 25. marca za materinski dan akademijo s pestrim sporedom. Nastopijo zlasti naraščajni-ce. Vabljeni vsi, zlasti pa naše dobre mamice. Veržej. »Prisega o polnoč.«, žaloigra v štirih dejanjih. Ker se dan na dan berejo po raznih časopisih zelo laskave ocene te pred-Btave, je tudi veržejsko bralno društvo sklenilo prirediti to dramo dne 1. aprila t. L, to je na velikonočni pondeljek, v novi dvorani gospoda Hedžeta v Veržeju. Predstava se bo priredila na popolnoma novem, električno razsvetljenem društvenem odru. Zato naj ni-kdo ne zamudi, si pogledati ta priprosti, pod-učljivi, kmetski igrokaz, ker se na današnjih modernih odrih danes vidi že bolj poredko-ma kaj lepega, a obenem podučljivega in pn-prostega ter lahko razumljivega. Predprodaja vstopnic v trgovini Bobnjar v Veržeju. Sv. Tomaž pri Ormožu. Tukajšnji orliški krožek vprizori dne 25. marca ob pol 16. uri v Društvenem domu v proslavo Materinskega dne sledeče igre: »Mi smo živo srebro«, ►Močna mati« in »Kaznovana nečimernost«; dve deklamaciji in govor. Na sporedu so tudi pevske točke. Sodeluje domači pevski zbor pod vodstvom gospoda organista F. Zemljiča. Vabimo staro in mlado, pridite, kateri ste radi žalostni in kateri se radi smejete, za vsakega smo izbrali primerno igro. Torej na velelo svidenje na Marijin praznik v Društvenem domul Bog živi! Vojnik. V nedeljo, dne 10. f. m., se je vršil pri nas občni zbor Slov. kat. izobraževalnega društva, za katerega je bilo veliko zanimanje. Prva točka dnevnega redi je bila poročilo odbora, kjer je podal tajnik gospod Karol Kos, kateri je istočasno vršil tudi knjižničarske dol tnosti, izčrpno poročilo o delu društva. Nato je sledila razprava predsednika gospoda Fran Senegačnika o predmetu »dobra in slaba knjiga«. Sledila je potem mestoma večja debata o Tišini članarine v bodočem letu in pri volitvi •dbora. Članarina se je določila na 5 Din in Izposojnina posebej 60 p, od večje knjige pa 1 Din. Izvolil se je odbor. Tem potom se mora Izreči prisrčna zahvala preč. gospodu dekanu ÍTomanu za znatno podporo, katero Je pri obč. Zboru daroval društvu in želimo, da bi nas še tudi drugi tako vsestransko podpirali, da se doseže namen, katerega ima društvo, do največje možne popolnosti. NOVICE Smrt našega duhovnika v tujini. Pri [Mariji v Lankovici, nedaleč od Gradca, Je umrl v tamošnjem frančiškanskem ■samostanu p. Viktorin Roškar, naš domačin, rodom iz Biša pri Sv. Bolfanku ,v Slov. gor., iz spoštovane Roškarjeve hiše. Rajni je bil rojen dne 15. zunija 1. 1867. Po dovršeni ljudski šoli je začel svoje študije najprej v Ptuju in nato v Novem mestu na Kranjskem. Od tam ¡je šel leta 1885 v Line, kjer jih je nadaljeval; nato pa v Pupping v Kalternu na Tirolskem. Mašniško posvečenje je prejel v Solnogradu. Dne 20. julija 1890 je pel prvo sv. mašo pri Sv. Trojici v Slov. gor., drugo pa v domači farni cer kvi Sv. Bolfanka v Slov. gor. Do leta 1903 je služboval kot kaplan in katehet pri Sv. Trojici; od tega leta naprej pa v Eggenbergu pri Gradcu. Končno pa je postal gvardjan, predstojnik frančiš kanskega samostana v Gradcu. L. 1913 je šel radi rahlega zdravja k Mariji v Lankovici, kjer je tudi bil nekaj let gvardjan. Zadnje čase je vedno bolj bolehal; napadale so ga srčne bolezni, ka terim je nato podlegel dne 15. februarja t. 1., ko je mirno v Gospodu zaspal. Mirno lahko rečemo: umrl je mož po božjem Srcu! Bil je blagega, dobrohote čega srca, prijazen in vedno dobre volje; posebno se odlikujoč v bogoljub-nem življenju": bil je vzor in vzgled, zla sti svojim sobratom in vsej veliki okolici, v koji je živel in deloval. Lepo število duhovnikov in njegovih sobratov ter veliko občinstva, ki je spremljalo p. Viktorina na zadnjem potu, je pričalo o vsesplošni priljubljenosti rajnega. N. v m. p.! — Vredno omeniti pri tem je, da je bil blagopokojni zadnji umrli izmed gospodov duhovnikov, ki jih je da la v zadnjem polstoletju njegova rojstna občina Biš. Prezaslnžen mož umri. V nedeljo, 10. marca t. 1., zvečer je umrl v Podklancu pri črnečah vzorni slovenski in krščan ski mož gospod Franc Ivogelnik, p. d. Klančnik starejši, star 78 let. Bil je 52 let cerkveni ključar v črnečah in pri romarski cerkyi Sv. Križa, načelnik in ustanovitelj slovenske posojilnice v Dravogradu, živinorejske zadruge za Tolstivrh in okolico, zaslužen javni delavec in naš naročnik. Na vseh poljih se je nesebično in uspešno udejstvoval za javni blagor. Pokojniku bo ohranjen stalen in hvaležen spomin! Pogreb se je vršil v sredo, dne 13. marca, na farno pokopališče v črnečah. N. p. v m.! Hišni posestniki, ki imajo posestva v Nemški Avstriji, se v njih lastnem interesu vabijo, da takoj pošljejo naslove za svoje hiše Zvezi hišnih posest niokv v Ljubljani Salendrova ulica 6. Glede hiš naj se natančno navedejo po datki o številu in velikosti stanovanj in drugih razmerah. Na zadnjem sestanku Mariboru se je soglasno sklenilo ustanoviti v varstvo lastnine in pravic društvo za celo Jugoslavijo posestnikov. ki so naši državljani, a imajo hiše v Nemški Avstriji. Kakor hitro bo došlo dosti prijav, se skliče ustanovni občni zbor in se prične z velikopotezno akcijo skupno s posestniki v dru gih evropskih državah, kateri so tudi lastniki posestev v Avstriji. Trgovski gremij v Mariboru opozarja svoje člane in občinstvo mesta in okolice, da so trgovine po ministrski uredbi na Marijin praznik dne 25. marca l. celi dan odprte. Novice iz Ormoža. Smrt, pravijo, nič ne izbira. Vendar si je to zimo pri nas izbrala po večini stare ljudi. Kajti od novega leta naprej je umrlo 11 oseb v strosti od 67 do 84 let. — Knjižnica dekliške Marijine družbe, ki ima svoj pro stor v župnišču, je v zadnjem času pridobila zopet 40 novih knjig, tako da ima zdaj vsega skupaj nad 400 knjig. Izposojuje vsako nedeljo in praznik do poldne od 9. do 10. ure. Čudno je (ali pa ni, kakor se vzame), da nekatere knjige gredo vedno od rok do rok in so po nekaj mescih že potrebne popravila, a druge pa ostanejo čiste in nedotaknjene skozi celo leto. Prav natanko se lah ko vidi, kaj ljudi zanima. — Pri zadnji občinski seji v Ormožu se je med drugim sklepalo tudi o občinskih revežih' in se je sklenilo poslati dve ženski v, hiralnico sv. Jožefa v Muretincih. Uboi ni oče se je krepko zavzemal za to, da? dobijo primeren prostor oni občinski reveži, ki imajo pravico bivati v graši* činski hiši poleg' gospoda Kuhariča. To hišo namerava graščina prodati, pa bo moral na to pristati tudi občinski odbor, ker je že od 16. stoletja naprej na vsem ormoškem graščinskem posestvu vknjižena ustanova za občinske reveže. Graščina se je že leta 1913 obvezala zidati novo ubožnico, pa se to še dosedaj ni izvršilo. Zdaj bo čas in priložnost, da se to izvede in se bo na prihodnji seji izkazalo, kateri možje so za pravice revežev in korist občine. Novice od Sv, Eriža na Slatini. Krasen pomladanski dan so oznanjali prvi zvončki ob potokih pretekli petek. Prisojna mesta naših hribov in Plešivea jim že par dni pritrjujejo. Več mescev so bili okoliški vrhovi zakopani pod snegom. Mikalo me je pokukati v kraljestvo Boča, prej ko zgine zimsko eve-tje z njega. Radovednost me je gnala v njegovo osrčje. Hotel sem mu pogledati obisti. 90 m globoko sem korakal malo sklonjen s karbidovko po kamenitem rovu, ki ga vso zimo vrta pod vrhom stroj in šest delavcev. Iščejo za razvijajočo se Slatino prepotrebno pitno vodo. Dozdaj so naleteli na le slabotne vodne žile. Vztrajati hočejo. Ne odnehajo prej, dokler ne nalete na dovoljno množino vode. Bog jim daj srečo! — Dne 7. t. m. smo zanesli k Sv. Trojici najstarejšega župljana Blaža Berk. Dočakal je 92 pomladi. Upamo, da uživa 93. v kraju miru in veselja! — Dne 6. t. m. je občinska komisija ogledovala na licu mesta prostor, kamor bomo raztegnili Društveni dom. Dobrotniki se počasi oglašajo. Svetokrižki premogovnik je prispeval 1000 Din, šentlenartski gospod dekan Janžekovič 300 Din in gospod župnik Šeško 100 Din. Steklarna je obljubila odstopiti za stavbo potreben pesek. Ker sami ne moremo, naj plača obilno najboljši Plačnik! Pravica za plavljenje po Savinji. — Glasom odloka sreskega poglavarja Vi Gornjemgradu potečejo pravice za pla-vljenje po Savinji in nje pritoki v območju gornjegrajskega sreza, podeljene članom Gornjesavinjske splavičar-ske in plovbene zadruge v Radmirju z dnem 20. junija 1929. Prošnje za podelitev koncesije za plavljenje za bodočo: dobo treh let, to je od 1. julija 1929 do 30. junija 1932, se imajo vložiti s strani posameznih interesentov do najda-lje 15. aprila t. 1. pri sreskem poglavar, stvu v Gornjemgradu. Vsaka prošnjaj mora biti kolkovana s kolekom po 5 Dj ter ji mora biti priložen kolek po 20 D* za rešitev, vsaka morebitna priloga h? prošnji pa mora biti kolkovana s kolkom po 2 Din. V prošnji mora biti natančno navedeno :1. Ime, priimek, kraji in hišna številka bivališča prosilca. 2* Čas plavljenja. 3. Označba kraja, kjer, plavljenje prične, in kraja kjer plavljenje konča. 4. Vrsta in množina lesa^ ki ga namerava prosilec plaviti. 5. Pla-vičarsko lesno znamenje. Prošnji mo- ra biti priioženo potrdilo Gornjesavinj ske splavičarske in plovbene zadruge, da je prosilec član te zadruge. Koliko je trpela divjačina radi letošnje izredno ostre zime? Na posesti grofa Bombellesa pri Varaždinu je poginilo letošnjo zimo od mraza in pomanjkanja nad 1000 zajcev. Veliko se jih je zateklo v vasi, kjer so jih seljaki pobili. Veliko srn in srnjakov, katere so vlo-vili v kletke žive in jih poslali v inozemstvo, je poginilo od zime med prevozom. Divjačino so sicer hranili s senom, a to ni zadostovalo. Zajci, ki so u-živali preveč zmrzlo repo, so pocrkali. Najmanj so še trpeli fazani. Najlepše urejena Bombellesova lovšča radi škode te zime ne bodo izvažala žive 'divjačine dve leti. — Na Pohorju nad Mariborom so našli nad 30 mrtvih srn. Vse so bile poginjene ob dobro pregaženih stezah. Smrt jih je zalotila ne radi po-manjaknja, ampak radi — preostrega mraza. Ta dva slučaja nam povesta, da tudi po drugod ni bilo boljše in kako huda je bila letošnja zima tudi za sicer v mrzlem času od narave dobro odeto in zavarovano divjačino. Cigani oboleli na steklini. V Dardi v Banatu sta oboleli nenadoma na državnem posestvu dve svinji na steklini. Živali so pobili in zakopali. V bližini se klateči cigani so svinji izkopali in jih po ciganski navadi pojedli. Posledica uživanja tega mesa je bila. da je pobesnelo na znakih stekline 50 ciganov. Zadnji prosluli roparji v Črnigori, — Te dni sta padla v boju z žandarji pri črnogorski vasi Ravni zadnja po celi Črnigori znana roparja Drago in Radoš Bulatovič. Na glavo vsakega je bila raz pisana nagrada 50.000 Din. Dolgo časa je bila strah Črnegore ženski tolovajski poglavar — hajdučica Stoja. Raz-bojnica je nečakinja svoječasnega črno gorskega voditelja komunistov Vuka-šina Markoviča. Obema se je posrečil pobeg v Rusijo. V Podgorico v Črnigori je dospela sedaj Stojina prošnja, naj ijej pošlje oblast dokumente, ker se je poročila z boljševiškim komisarjem. Po nedolžnem v ječi. V bližini mesta Köln na Nemškem se je doigral 1. 1919 roparski napad na bančnega slugo, kateremu je bilo odvzetih 10.300 mark. Zločina sta bila osumljena 201etna delavca: Höbges in Hüppler. Par let zatem sta bila tudi obsojena in sicer prvi na 5^ in drugi na 7 let ječe. Höbges je odsedel od prisojene mu kazni 5 let, — Hüppler 6 in pol leta. Lansko leto so še le izsledili prava krivca v osebah železniškega strojevodje Pavla Wecka in delavca Rosella. Oba so izdale ženske radi družinskega prepira. Še le sedaj Sta bila obsojena in sicer Rosell na 2^ leta in Weck na 1 in pol leta. Proti nedolžnima bodo obnovili proces, da jih lahko izpuste iz ječe. Vladajo tudi v moderni Nemčiji čudne pravne razmere. . . Kaj bi bilo zadelo Nemčijo, ako bi ne bila sklenila miru? Anglež Churchill, ki je bil minister angleške vlade v letih 1919 do 1922, jo izdal knjigo, v kateri popisuje, kaj so nameravale velesile, z Nemčijo, ako bi se no bila udala v po-\etju leta 1919. Minister piše: »Na tiso- če zavezniških letal bi bilo opustošilo nemška mesta, in desettisoči topov bi bili razbili fronto. Dovršene so bile priprave, da bi bili spravili 250.000 mož v oklopnih avtomobilih vsak dan 30 km naprej. Strupeni plini z izredno smrtno nevarnostjo, proti katerim je bila samo ena, Nemcem neznana, obrambna maska, bi bili zlomili vsak nemški odpor na bojni črti.« Vse te strahote čakajo vojaštvo in čisto nedolžno zaledje v prihodnji večji vojni. Glavni, krivec lani ponesrečenega raz iskovanja severnega ieeaja. Vsa javnost zna, k ■ • k o je lansko leto ponesrečila Nobii severna ekspedicija. Italijanska \ la je napravila o nesreči natančno preiskavo in zaslišala tudi čehoslovaškega učenjaka dr. Behoune-ka, ki je bil med ponesrečenimi sedem tednov na plavajoči ledeni plošči. Preiskava je bila te dni zaključena in njen zaključek podpisan od Mussollinija. Kot glavni krivec ponesrečenega poleta je označen vodja podjetja general No-bile. Obsodba od strani vlade je šla No-bilu tako do srca, da se je odrekel generalskemu činu in bo živel kot zasebnik. Silne poplave v Ameriki. V državi Alabama so se utrgali oblaki, tako da je nastala silna poplava, katere središče je mestece Elba med rekami White River, Big Creek in Pea River. Reke so po 47urnem dežju tako narasle, da «¡o poplavile vso pokrajino 90 cm do 3 in pol m visoko. Mesto Alba je popolnoma odrezano od sveta. Vsi mostovi so porušeni, telefonske zveze pretrgane in ceste poplavljene. Samo močni motorni čolni smejo brez večje nevarnosti na deroče reke. Prebivalcev je v mestecu 4000 in so se večinoma rešili na strehe. V šoli je zaprtih 300 otrok, ki ne morejo domov. Narodna garda je poskušala brez uspeha približati se nestu. Dve vojaški četi sta po devet-urnem trudu dosegli zunanje dele mesta in rešili 35 oseb. Bati se ie, da se je oorušilo mnogo poslopij. Poplavljena '.o tudi mesta Troy, Montgomery, Flo-mation in Brew ton. Prepir radi pravoslavne velike rosi Pravoslavni sv. sinod za Rumunijo je sklenil, naj bi se letošnja veilika noč tudi pri pravoslavnih r1 :ala skurmo s katoliki dne 31. mav hovščmi je zagroženo s hudimi ' ako bi se ne pokorila temu si. vr Kišenevu se je vršilo velikansko protestno zboro vanje, kojega zaključek je bil: velika noč se mora praznovati po starem pravoslavnem koledarju! Radi tega spora je bilo že vloženih več interpelacij, ki se bodo obravnavale v rumunskem par lamentu. Po celi Besarabiji, ki spada po svetovni vojni pod Rumunijo, grozi radi spora obhajanja velikonočnih pra znikov pravi kulturni boj, ako bo sveti sinod vztrajal pri svojem sklepu. Okrašene voščene sveče za krstne in prvoobhajilne svečanosti, kakor tudi velike za cerkveno uporabo kupite v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5. — Večja naročila naj preč. gospodje duhovniki blagovolijo naprej naznaniti! Odpadke sveč vzamemo v račun za nove sveče po ugodnih cenah. — Tis- karna sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5. Krep-papir in svilen papir najceneje kupite v Cirilovi tiskarni v Mariboru, Koroška cesta 5 in Aleksandrova cesta št. 6. Zanimivosti. friMiifc raziskovanje severnega teiafa. Po ponesrečenem raziskovanju sever nega tečaja, katerega se je lotil italijan ski general Nobile, se bo vršila prihodnja ekspedicija na tečaj pod nemškim vodstvom spomladi leta 1930. Raziskovanja se bodo vršila na zrakoplovu »Grof Zeppelin« in bi naj bila to nekaka mednarodna ekspedicija. Vožnja se bo izvršila v aprilu in začetkom maja, torej v času, ko je severna noč pri kraju, led še trden, zrak miren in poletna megla razpršena. Vodja tega severnega znanstvenega potovanja bo sloviti norveški raziskovalec Fritjof Nansen, vodja zrakoplova pa Nemec dr. Eckener, ki je že bil s »Zeppelinom« iz Nemčije v Ameriki in nazaj. Poleta se bo udeležilo 47 oseb. Med temi bodo razni znani raziskovalci in drugi znanstveniki iz celega sveta. Tokratna ekspedicija ne bo samo enkratni prelet tečaja, ampak večkratni sem in tja. Eno oporišče podjetja bo v Sibiriji, drugo na Alaski v Sev. Ameriki. Naloge tokratnega severnega poleta bi naj bile v glavnem sledeče: Predvsem bo treba ugotoviti, kako bi se dala v praksi uporabiti najkrajša pot iz Hamburga preko severnega tečaja v Beringov zaliv in iz Severne Amerike preko tečaja na Japonsko. To so najkrajše zračne črte in te bo treba izrabiti v bližnji bodočnosti. Ugotovljeno je že, da severni tečaj ni trda zemlja, ampak morje. Treba bode določiti meje tega morja in njegovo izredno globočino. Ekspedicija bode natančno proučila, ali je v bližini tečaja še kak otok, ki še ni odkrit in dovolj raziskan. Vremenski znanstveniki se bodo pečali predvsem z vremenskimi prilikami in spremembami, ki so ravno krog severnega tečaja nekaj čisto posebnega in izvanrednega. Od ravnokar napovedanega poleta si obeta svet veliko, ker bo vse dobro pripravljeno in bodo vodili ekspedicijo izkušeni možje, ki so takorekoč doma na severu. * Današnji lov na hite. Več nego tisoč let že lovijo ribiči radi olja in masti ogromne kite. Stoletja so pretekla, predno se je povzdignil ribič do res hitrega in uspešnega lova na morske velikane. Znan je najstarejši način lova s harpuno (na vrv je pritrjena težka železna sulica), katero je pognal ribič v kita s čolna. Harpuniranje se je ponavljalo bogzna kolikokrat, predno je žival izkr vavela in bila ujeta. Nešteto lovcev j« Nemška ladja »Schwerin« zamrznjena v ledu. Kuski ledolomileo »Jermak« je osvobodil ledu. smrtno ponesrečilo pri nevarnem boju z orjakom. Priprosto harpuno so izbolj šali Norvežani leta 1856. Danes izstrelijo iz posebnega topa 67 kg težko in na močno vrv pritrjeno harpuno v telo kita. Parni čoln se približa kitu na 10 m in iz te daljave se začne streljati. Malokedaj zadostuje 1 strel, treba jih je več, da priplava žival res mrtva na morsko površje. Do izbruha svetovne vojne so lovili kite v severnih morjih. Še le po vojni so odkrili neizmerno bogata kitja lovišča v morjih krog južnega tečaja, katerega baš raziskujejo Amerikanci pod vodstvom letalca Byrda. Na lov se odpravi vedno cela ekspe-dicija, ki obsega en večji parnik, tako-zvano kuhinjo, in po pet manjših parnih čolnov, ki so opremljeni za streljanje na kite. Lovski čoln vleče ubito žival do kuhinje, kamor jo spravijo, raztelesijo ter razkuhajo v olje. Kitja ekspedicija je z Norveške po 9 mescev z doma. Lovski čas je v jesenskih in zimskih mescih. Na nobenem lovišču niso kiti tako veliki, kakor v Rossovem morju, ki obdaja en del južnega tečaja. Živali dosežejo tukaj dolžino 25 do 30 m in tehta ena po 100.000 kg. Kako približno izgleda tak morski orjak, si lahko predstavljamo, ako pomislimo, da je njegova stranska plavuta dolga 3 m, spodnja čeljust meri na dolžino 6 m in v o-jgromnem žrelu ima 10 ljudi dovolj pro Štora. V olje izkuhan kit vrže čistih 15 »Moja žena se boji, da bode umrla; jaa pa, da bi ostala živa. Zaradi tega je prf nas tako žalostno!« Vojaški zdravnik je vprašal bolnega vojaka: »Kaj ste jedli, da imate pokvafl jen želodec?« — »Prosim, žgance.« — »Tako? Ste jih z apetitom pojedli?« — »Ne, prosim, z zeljem.« Gospod; ki je bil velik prijatelj ženskega spola, se je končno oženil. Ko sta prišla z ženo iz cerkve, mu je rekla: »Zahtevam, da opustiš sedaj vse neum nostil« — »Gotovo!« je odvrnil mož, »saj sem ravnokar zadnjo napravil!« So fei motal biti Napelson izvoljen za dosmrtnega vladarja Francije, je nagovoril general Hilaire vojake svojega polka s sledečimi besedami: »Tovariši! Generala Napoleona hočejo izvoliti za dosmrtnega vladarja. Vsak more svobodno izraziti svojo voljo! Nikakor bi ne hotel vplivati na vas! Reči pa moram, da bo prvi, ki bo glasoval proti Napoleonu, pred celim polkom ustreljen. Naj živi republika in svoboda!« Aragonski kralj Alfonz je smatral tri vode za izgubljene: tisto, ki jo primešaš vinu, ki se izliva v morje in tisto, s katero je krščen Žid. Ko je Osman paša, imenovan za bosanskega sultanovega namestnika, nekoč na potovanju počival v kristjanski krčmi, je vprašal 801etnega lastnika, kolik© sultanovih namestnikov že pom ni v svojem življenju. »Gospod, toliko ijih je, kolikor let imam.« — »In kateri od njih je bil najboljši?« je vprašal pa-iša. — »Bog naj te dolgo ohrani, gospod. tNekoč so nam poslali iz Carigrada pašo, ki je prej umrl, predno je prišel k nam; ta je bil od vseh najboljši.« Par kmetov je bilo obdolženih radi divjega leva. Ko so prišli pred sodnike, so ležale njihove puške, katere so jim odvzeli gozdarji, kot neme, pa vendar zgovorne priče na predsednikovi mizi. 'Prebrisani kmetje so tožili, češ, da nobenega niso zasačili pri streljanju. Zlasti niso hoteli priznati, da so puške na mizi njihova last. Sodišče je razsodilo, da so nedolžni. Predsednik jim je to na znanil,, navedel tudi vzroke, potem pa pristavil: »Zdaj lahko vzame vsak svojo puško in gre domov!« Hitro je pogra bil vsak svoj pihalnik in se hotel odstraniti. Toda državni pravdnik ni bil nič manj hiter in je to pot imel večji u-speh s svojim kazenskim predlogom. -raz britje. Gospoda se je vrnila z izleta in vprašala deklo: »Ali ste zmiraj dajali mački dovolj za jesti?« — »Da«, reče dekla, »samo enkrat sem na to pozabila.« — »Menda ni uboga stvarca tedaj preveč gladovala?« — »O ne«, se od reže služkinja, »pojedla je papagaja.« še le prvi. Zdravnik je nekje stavil osepnice. Ko je že končal delo ter pospravljal orodje, so se zdajci odprla vrata in v sobo je stopila žena z enoletnim otrokom v naročju. Nevoljen reče zdravnik: »No, no, to je menda vendar zadnji?« — »Oh, gospod doktor«, odgovori žena sramežljivo, »šele prvi je i« Nove Kupile. Zbirko pesmi je izdal v tiskarni bratov Rod6 in Martinčič v Celju g. pro-ivizor pri Mariji Snežni Anton Boštele. 'Zbirka obsega 104 strani, je izšla v samozaložbi in se naroča pri izdajatelju. Knjiga stane 20 Din, vezana 40 Din. Dobi 9® tudi po vseh knjigarnah. listnica nrcinfšim Radi praznika sv. Jožefa smo morali zaključiti uredništvo te številke že v pondeljek predpoldne. Ostale dopise in obvestila bomo priobčili prihodnjič. MaHo nastane lipa. Če hočemo videti, kako šipa nastane, moramo v steklarno. Tam vidimo več velikih peči z ognjeno žarečimi odprtinami, skozi katere je odprt pogled v notranjost. Notri stoje v žerjavici glinaste posode s stekleno snovjo. Ali talijo staro, strto steklo, ali pa napravijo z raztopino raznih snovi (kremenjak, soda, apno, druge primesi) novo steklo. Zdaj je treba izdelati iz tekočega stekla šipo. Pihalec stekla prične svoje de lo. Ima dolgo cev iz železa, takozvano pipo, ki jo spodaj malo segreje in potem vtakne v stekleno tekočino. Nekaj je ostane na cevi. Pihalec piha v cev in napihne steklo v majhno kroglo, kakor to delajo otroci, če napravljajo krogle iz milnice. Seveda so krogle iz stekla, iz katerih naj postanejo šipe, mnogo večje. Po neprestanem pihanju ima pihalec na koncu pipe stekleno votlo posodo, ki ima obliko nekake steklenice. Pihalec pa noče steklenice, ampak bi rad dobil valj. Zato odpravi najprej dno. Porine ga v peč, kjer postane dotični del mehak. Radi vročine se raztegne in poči. Tako je valj spodaj odprt. Zdaj odbije delavec na gorenjem delu pipo in obesi valj na palico, da se steklo polagoma ohladi. Valj ima še stekleničin vrat, kjer Je visel pipi. Da se ta odpravi, potegnejo z razbeljenim železom na valju blizu vrata okrog in okrog črto. Če potem pade na to mesto samo kaplja vode, se stekleničin vrat takoj odlomi vzdolž prej omenjene črte. Na sličen način raz režejo valj še tudi po dolgosti. Zdaj imamo lep, odprt valj. Radi bi pa imeli ravno ploščo. Valj damo v peč in ga položimo na »raztezalno ploščo«. Ko postane steklo spet mehko, pride delavec z majhnim valjem, ki je videti kakor dolga, okrogla palica. S to palico vedno bolj in bolj odpira stekleni valj na ploščo, dokler ne postane popolna plošča. To ploščo ohlade in šipa je gotova. * letalski nesreči lis sreča. Letalski major Martin se je vozil s spremljevalcem mehanikom na letalu čez severno Ameriko. Pri letu se je letalo razbilo v snežni puščavi, oba moža pa sta se na čudovit način rešila in sta končno po nadčloveškem naporu dospela na pol mrtva zopet med ljudi. Martin pripoveduje t^ko-le: »Letalo je zabredlo v gosto meglo ter je zadelo s polno močjo na strmo skalo. Stroi se je razbil popolnoma. Velik ču- dež pa je bil, da sva moj spremjevalec in jaz ostala živa in nepoškodovana. Znašla sva se v pusti, neobljudeni sneženi puščavi. Daleč od morja nisva mogla biti in zato sva se kar podala peš na pot. Megla se je raztezala okrog naju kakor siv zid, sneg pa je padal tako gosto, da nisva videla niti dva koraka daleč. Kompas sva uravnala v smeri proti obrežju in prišla kakih 50 korakov dalje. Tu sva zapazila stopinje v stopinje v snegu, a so bile, žal, najine lastne in tako sva torej hodila v krogu. Po sledi sva se vrnila k razbitemu letalu, krila sva uravnala proti vetru, se vlegla vsak pod eno in zaspala. Ostala sva tudi še ves naslednji dan, ker se megla ni hotela dvigniti. Za hrano sva imela nekoliko konservnega mleka. Nato sva se zopet podala na pot in sva naposled dospela do majhne rečice. To noč sva spala v nekem grmovju. Nalomila sva si drobnih vejic in na njih sva na snega spala. Ko se je v jutru raztrgala megla, sva videla v daljavi jezero, nisva ga pa mogla tega dne doseči, ker sva bila jako slaba in ker je bila hoja v globokem snegu silno težavna. Prenočila sva kakih 5 km od jezera zopet v nekem grm o vju, kjer pa sva radi telesne naše slabosti morala ostati ves naslednji dan. Šele tretji dan sva dospela do jezera. Upala sva, da bova našla ob jezeru kakšno naselbino, a žive duše ni bilo tu najtL Tako sva tavala dalje ob nekem jezerskem odtoku ter sva prenočila nekako 3* km proč od jezera. Ta noč je bila strašna. Jaz sem od snežne beline malodane oslepel, oba i;a sva bila povsem brez oči in brez nr n na rešitev. Orožja nisva imela. Dr ga jutra sva se vlekla ob reki da.1 je ! sva vendarle našla prazno kočo lovca Slabejša sva bila od muhe, niti stati nisva mogla. V koči sva našla nekaj moke. Nap : • vil sem nama neke vrste pogačo, sam ne vem, kakšna jed je to bila, saj sera prvič v življenju igral kuharico. Spominjam se pa, da je bila pogača izbor-na. Po jedi sva takoj zaspala. Ko sva se zbudila, sem napekel še pogač. Te so bile še boljše, naravnost fine. To noč sva spala imenitno in v jutro sem zopet pekel pogače. Telesna slabost pa naju ni hotela miniti in tako sva počivala ves dan. Drugega dne so se spustile divje race na reko blizu hiše. Lovec je bil v hiši pustil puško. Ustrelil sem dve raci. Pečene race in vroče pogače — to naju je spet spravilo na noge. Zapustila sva kočo ter se napotila proti morju, do koder sva hodila teden dni. Od tam je bilo še pet dni hoda do prve človeške naselbine. Po 11 dnevih sva torej videla zopet prvi človeški obraz in ko sva videla, da sva rešena, so naju zapustile moči. Nesli so naju v neko hišo, dali so nama krasno hrano in so prižgali še krasnejši ogenj. To je najina povest.« UGANKE. 1. Kam gre tisti, ki je prišel v sredino vasi? 2. Kdo kliče, pa ne sliši, žaluje, pa n« občuti, druge v cerkev vabi, sam p» ne gre? 3. Ena sama sveča vsemu svetu zadostuje? 4. V zemljo gleda, v nebo vpije; krščen je, pa nima duše? 5. Kdaj so Črešnje najboljše? 6. Na eni nogi stoji, v glavi ima srce. Kaj je to? 7. Nima krampa, ne motike, vendar koplje brez spotike. — Črn ko kovač, orje ko orač, pa ni kovač in ne orač? 8. Kdaj kolo v mlinu samo teče? 9. Kdo ob enem laže in resnico govori? 10. Nisem kri, nisem voda, pa sem obema v rodu. REŠITEV PREJŠNJIH UGANK. 1. Luknja. 2. Veter. 3. Mlin. 4. Slika v ogledalu. a) Naloge ni mogoče rešiti, ker lipa nima želoda. b) Tudi te naloge ni mogoče rešiti, ker za cesarja Nerona v Evropi še niso poznali krompirja. SMEŠNICE. Njegov vidik. Strokovni učitelj: »Na-Itel si dobre strani iz življenja Karola Velikega. Ali vemo tudi kaj o njegovib llabih značajnih lastnostih?« - Učenec: »Da, ustanovil je mnogo šol!« Korist domačih nalog. Oče: »Zakaj pa imaš v izpričevalu iz vedenja tako llab red?« — Sinček: »Zato, ker v tem hi domačih nalog!« Zamenjava. Petletni Franček vidi, kako posipava mati majhnega bratca E otroškim praškom. Franček: »Mama, daj, posoli še mene po trebuščku!« Dobro jo je dal. Sinček: »Oče, jaz pa morem nekaj, česar ti ne moreš!« — Oče: »Kaj pa takega?« — Sinček: »Rasti!« Ni razumel. Hčerkica očetu v gledališču pri operetni predstavi: »Oče, zakaj pa tisti mož tam pri muziki tako pevki grozi s palico?« — Oče: »Saj ji ne grozi!« — Hčerkica: »Zakaj pa potem tako kriči?« mmml mmu ^¡rn Cene in sefmska poročila. Mariborski trg z dne 16. marca 1929. Na ma riborski trg dne 16. marca so pripeljali špe barji na 98 vozeh 320 zaklanih svinj, kmetje 6 vozov krompiraj, 24 vozov sena in otave ter 10 vozov slame. Svinjsko meso je bilo po 15— 28 Din, krompir po 1.25—2 Din, seno in otava po 130—160 Din, slama po 100—115 Din. Pšenica je na mariborskem trgu po 3, rž po 2— 2.25 Din, ječmen po 2—2.25 Din, oves po 1.50 Din, koruza po 2—2.50 Din, ajda 2 Din, proso 8 Din, fižol 6—8 Din, kokoši komad po 32 do 40 Din, gosi po 70 do 100 Din, purani po 70 do 100 Din. Čebula je po 4—5 Din, češenj po 15 do 20 Din, jabolka po 6—10 Din, suhe slive po 10 do 12 Din, jajca po 1—1.50 Din, med 18 do 20 Din, surovo maslo po 40 Din, kuhano maslo po 40 do 44 Din. Mariborsko sajmsko poročilo. Prignanih je bilo: 10 konj, 170 bikov, 200 volov, 373 krav in 7 telet, skupaj 607 komadov. Povprečne cene «a različne živalske vrste na sejmu dne 12. 3. 1929 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 8 do 8.50 Din, poldebeli voli od 7.75 do 8 D, nlemenski voli od 7 do 7.50 Din. biki za klanje od 6 rlo 7 Din, klavne krave debele od 7.50 do 8 Din, plemenske krave od 6 do 7 Din, krave za klobasarje od 3.50 do 4.50 Din, molzne krave od 7 do 8 Din, breje krave od 7 do 8 Din, mlada živina od 6.25 do 9 Din. Predalo se je 365 komadov, od teh za izvoz v Italijo 49 komadov in v Avstrijo 49 komadov. Mariborsko sejmsko poročilo. Na zadnji svinjski sejem dne 15. marca 1929 je bilo pripeljanih 206 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 7 do 9 tednov stari komad 250 do 280 Din, 3 do i mesece stari komad 300 do 450 Din. T, do mesecev stari komad 480 do 550 Din. 8 do 10 mescev stari od 580 do 750 Din, 1 leto stari od 1000 do liOO Din, 1 kg žive tže od 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže od 16 do 18 Din. Prodano je bilo na tem sejmu 81 svinj. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso in meso od bikov, krav in teli od 10 do 18 Din, telečje meso od 15 do 22.50 Din, svinjsko meso od 15 do 25 Din. Na borzi v Ljubljani imajo deželni pridelki sledeče cene: pšenica bč 305 do 307.50 marec 305 do 307.50, april 310 do 312.50. maj 315 do 317.50, moka Og vagon blago franko Ljubljana plačljivo po prejemu 420 do 425. bč času primerno suha 317.50 do 320, april 330 do 335, amer. Jellovv 325; ječmen bar 345—347.50, bč 330—332.50, oves bč 305- 310. * Podružnica Polzela Hmeljarskega društva v Žalcu. V smislu novih pravil se je ustanovila pri nas podružnica za Polzelo. Pristopili so skoro vsi bivši u-dje društva, pa še precej novih, tako da šteje podružnica že nad 70 članov. Število še vedno raste ter upamo na 100, kar kaže pač zavednost hmeljarjev, da bodo v sedajnih težkih časih našli pomoč samo v pravi stanovski organizaciji. V združenju je moč, to bodi geslo naših hmeljarjev. Predsednikom naše podružnice je izbran g. Vinko Zagorič-nik, posestnik v Podvinu, tajnik Franc Turnšek ml. Svinja povrgla 19 pujskov- Gospod oskrbnik veleposestva bratov Katalinič v Cirknici pri Št. Ilju v Slov. goricah in tamošnji župan gospod Ivan Vic-man nam poroča o izvanrednem dogod ku v njegovem gospodarstvu. Tri leta stara svinja je povrgla dne 11. marca 19 pujskov, ki so prišli vsi zdravi in čvrsti na svet. Svinja-mati pa ima slučajno le samo 11 seskov, tako da vsi mladiči ne pridejo na vrsto pri sesanju in se jih mora 8 napajati na umetni način. To je izvanredni slučaj in nihče v tej okolici ne pomni, da bi kedaj kaka svinja povrgla toliko mladičev. Gospod oskrbnik se čuti zelo ponosnega, ko je v naprednem gospodarstvu dosegel pri svinjereji tak rekord. Že sedaj se oglašajo kupci za mladi prašičji zarod. Letni živinski ia kramarski sejem v Studenci pri Sevnici se vrši dne 27. t. m., mesto dne 31. marca, ker pade ta dan na veliko noč. Kupci in prodajalci uljudno vabljeni! Veliki živinski in kramarski sejem se vrši v Poljčanah v torek, dne 26. marca t. 1. Še nekoliko o pozebi vinske trte. V 9. številki »Slov. Gospodarja« sem opisal učinek letošnje pozebe na vinski trti in postopek pri rezi Ob tej priliki še podam-na podlagi novejših in toč-nejših preiskav nekoliko podrobnejše rezultate. Kakor jo dognano v vinogradu mariborske vinarske šole, je poškodba očes vsled mraza pri posameznih sortah, izražena v odstotkih, sledeča: Renski rizling ima 20% uničenih očes (to je od 100 očes je 20 zmrznjenih), mozlaveci (pošip) 67, beli burgundec 50, laški rizling 42, .-ilvanee 78, žlahtnina 80, muškat 73, tramineo 50, muškatni silvanec 74, rulandeč 75, veltlinec 63, neuburgovee 77, klevna 78, črni burgundec 33, frankinja 66, portugalka 66%. Povprečna pozeba očes pri vseh sortah znaša okroglo 00%. Pri onih sortah, ki imajo visok procent uničenih očes, je tudi enoletni les zmrznil. Gotovo niso nič na boljšem stare sorte, kot so n. pr.: belina, podbel, zelenika, lipovina, ranfol, slan« kamenka in drage. Iz navedenih številk, ki se veda niso popolnoma merodajne, je razvidno, da. je v resnici letošnja zima povzročila v goricah ogromno škodo. Najmanj je trpel renski rizling, zato se ga lahko reže kot navadno na lreznik s 3 očesi, 1 ločen z 10 do 12 očesi in 1 rezervni čep z 1 dobro razvitim očesom. Pri vseh drugih sortah se priporoča počakati tako dolgo, dokler ne bodo začela odganjati očesa, ker sicer se lahko s prezgodnjo rezjo odstranijo zdrava, pustijo pa uničena očesa. S poz« nejšo in končno rezjo si tudi prihranimo mnogo dela in časa. Strah pred prevelikim solze-, njem trte pri pozni rezi je brezpomemben. Množine raztopljenih rudninskih hranilnih snovi, ki pri solzenju iztekajo, so tako neznatne, da skoraj ne prihajajo v poštev. V svrho preprečenja prevelikega navala soka lahko re žemo čez noclij (čienk, koleno), ker so namreč v tem delu rozge zožene lesne cevi, iz katerih je oviran iztok soka. To delo pa je zelo zamudno in nepopolno. Tioljše je, če režemo rozge nekoliko poševno, da se po poševni rezili ploskvi odteka sok na ono stran, kjer ni očes, ker sicer se vsled solzenja očesa omočijo in uničijo, zgnijejo. Letos bo silno težka dobava cepitev za suho cepljenje. Potrebna, bo največja previdnost, da se ne bodo cepila pokvarjena očesa Vsled pičle vinske letine bo vinska kriza naravnim potom rešena. Na ta način se bodo zaloge vina, upajmo, po primerni ceni vnovčile, — N. J. Vinarsko zadružništvo v inozemstvu. Ker tudi pri nas v zadnjem času raste zanimanje za vinarsko zadružništvo, zato bo naše zadrugarje gotovo zanimalo, kakšne uspehe je doseglo to zadružništvo v drugih državah. V Italiji, ki je brez dvoma ena prvih med vinorodnimi državami, ima vinarsko zadružništvo že močno organizacijo. V okrilju državne zadružne zveze obstoji posebna zveza kletarskih zadrug »Can-tine sociali«, v kateri je včlanjenih 98 zadrug z 10.000 člani. Te zadruge vnov-čijo letno po 700.000 hI vina. V Nemčiji, katere vinogradništvo se ima vsled hude inozemske konkurence vedno boriti s težavami, so se vinogradniki tudi o-prijeli zadružništva kot sredstva za gospodarski prospeh. Državna zveza nem ških kmetijskih zadrug je imela 1927. leta 283 vinarskih zadrug. Te zadruge so vnovčile v omenjenem letu 131.671 hI vina. V svrho primerjave omenjamo, da je vinski pridelek v ljubljanski oblasti znašal v preteklem letu po cenitvah okrog 140.000 hI. Izborno imajo organizirano vinarsko zadružništvo Nem ci v Transkavkaziji. Tam je bila 1.1920 ustanovljena produktivna in prodajna zadruga »Konkordia«. Ta se bavi tudi s prodajo vina. V mnogih ruskih mestih ima lastno prodajalnice, v katerih se proda letno produkcija od kakšnih 20 milijonov litrov vina. Ker so trans-kavkazijska nemška vina priznana v Rusiji kot izborna, zato je naravno, da nima zadruga s prodajo vina velikih težav. Uspeh boja proti škodljivcem in zadružnega dela za izboljšanje produk cije se vidi najbolj iz tega, da je 50% celokupnega vinskega pridelka v Aser beidjans iz vinogradov »Konkordije«, čeprav razpolaga zadruga le s 6% vinorodne površine v deželi. * Robert Košar. Lefošnla rez. Od vseh strani prihajajo poročila, da so vinske gorice trpele občutno škodo vsled mrazu. To je tembolj verjetno, ker je les v lanski deževni jeseni slabše dozoreval in so ponekod v spodnjih legah tudi pozeble gorice v poznem spomladanskem mrazu meseca maja. Peronospora je tudi v nekaterih krajih neugodno vplivala na zorenje lesa. — Razen tega smo dne 16. in 17. oktobra 1. 1. še imeli rani jesenski mraz, ki je na mah uničil zeleno trsno listje in s tem podvezal nadaljno normalno jesen sko zorenje, same neprilike, ki so slabele odporno moč trsja. Snežna odeja varuje sicer očesa, les in korenine pred pozebo, toda že koncem meseca januarja, ko še ni bilo debele snežene plasti, je padla temperatura na 20 stop. — pod ničlo. Ta očesa so prišla v poznejšem in hujšem mrazu sicer globoko v sneg in menda ne bi trepela, vprašanje pa je, če jim ni že škodil prvi mraz. Zato bo treba pri letošnji rezi velike previdnosti. Škodo vsled mraza moramo skušati izjednačiti s tem, da pustimo tem večje število — daljših rezni-kov in locnov (šparonov, bikov, konjev) kakor v normalnih letinah. Mesca maja in junija bomo lahko s prirezova-njem reznikov in locnov in s pletvijo spravili trs na normalni donos, ako bi se pokazalo, da smo mu natovorili — preveč grozdja. Odrezati in pleti se še da, po rezi pa ne moremo ničesar več pridejati. Seveda bo marsikdo rekel, da se s poznejšo rezjo in obilnejšo pletvijo slabi trs in da se ga spravi iz normalne vzgoje. A .vprašanje je: katera škoda bo manjša? Znano je, da trpijo vsled mraza pod istimi razmerami rdeče trsne sorte (na primer portugizer) več nego bele, debele rozge več nego drobne, južne lege več nego zapadne itd. Zato je potrebno, da si vsak vinogradnik še pred rezjo natančno preišče v svojem vinogradu škodo, ki mu jo je povzročil mraz. Od raznih sort, od sepa, sredine in doline se na vzame po več drobnih in debelejših rozg in vsako oko se naj preišče z ostrim nožem. Ako je oko zeleno, ni trpelo, ako pa je rjavo ali črno, je uničeno. Skrbni vinogradniki preiskujejo na ta način po več sto očes vsake sorte In lege in ugotovijo konečno v odstotkih nastalo škodo vsled mraza. Recimo n. pr., da so dognali, da je na šipo-nu uničenih 50% očes (polovica). Ako bi v normalnem letu dali trsu n. pr. 2 reznika po tri očesa in en ločen na 6— 7 očes, skupaj torej 12 do 13 očes, bomo gledali, da mu pustimo letos 18—20 o-čes, kar dosežemo s tem, da mu pustimo 3—4 reznike 4—5 očes ali sorazmerno tudi 1—2 ločna. Vsa druga pravila glede rezi pri posameznih sortah ali pazljivosti glede rodnega (dveletnega) lesa itd. ostanejo seveda v veljavi. Gre samo zato, da se mrtva očesa nadomestijo z živimi in se na ta način po možnosti osigura polna trgatev. Mnogi vinogradniki pravijo celo, da sedaj ne bodo rezali, ampak šele potem, ko bodo očesa pognala in se bo dalo natančno dognati, kaj je živo in zdravo, kaj bo-lehno ali mrtvo. Glavno pravilo naj bo: Rajši več pustiti, kakor preveč odrezati. Na poznejše prirezovanje, pletvino in skrbno obdelovanje goric pa bomo morali letos posebno paziti * Še o letošnji rezi. Snežna in izvanredno ostra zima, v kateri je bil padec nočne temperature v januarju do marca menjajoč — 18° C do pod — 30° C in ker so noči že pod — 18° C dalje pozebi izpostvaljene, je razumljivo, da je od mraza povzročena škoda ogromna. Na podlagi moje preiskušnje v različ nih vinogradih okoliša Maribor se je dokazalo brez ozira na lego, sorto in zemljo, da so oči precej enako trpele; v legah mrzlim vetrovom izpostavljenim bolj, kakor pa v zavetnih. Celokupni izrek je ta, da se ne da prav izreči, koliko je popolnoma zdravih očes. Na eni rozgi s 15 očmi sta 2—3 deloma glavne, deloma samo postranski očesi v različni višini precej zdrave ostale, a dosti rozg pa je, na kojih so vse oči pozeble. Maribor. Za naše mesto je velike važnosti nov občinski proračun, ki je bil sprejet v seji občinskega sveta dne 14. marca. Pred obravnavo proračuna je gospod veliki župan imel nagovor na občinske svetovalce. Povdarjal je, da je doba, v kateri živimo, težka in da se morajo vsi člani občinske uprave zavedati, da so s svojim delom odgovorni oblasti (vladi), ki jih je imenovala in da morajo delovati v korist države. Velikemu županu se je zahvali župan dr. Juvan, ki je v imenu celega odbora obljubil, da bo občinski svet nadaljeval svoje započeto delo za blagor vsega prebivalstva. Nato je prisegel župan, a za njim vsi drugi člani občinskega sveta. Proračun za leto 1929 (redni) znaša 14,114.427 Din. Občinskih doklad in davščin se bo v letošnjem letu pobralo v skupnem znesku 9,356.666 Din. Da je naša občinska uprava res skrbna, dokazuje dejstvo, da kljub velikim izdatkom ni bilo treba za letos posebno povišati občinskih davščin. Sprememba je tudi ta, da se je vodovodna naklada od najemnine znižala od prejšnjih 5 do 4%, a kanalska pristojbina se je zvišala na 6%, ker se mora zgraditi mnogo novih kanalov. Zelo mnogo izda letno občina za siromake. V proračunu je za socijalno skrbstvo (oskrba revežev) postavka 2,631.398 Din. Za popravo ulic in cest bo potrošila občina 2,628.621 Din. Zupan je tudi poročal, da so pogajanja radi zgradbe nove carinske pošte, kolodvorske pošte in glavne carinarnice končana in da se bo skoro gotovo že spomladi začelo z zgradbami. Ravnotako je končano vse potrebno delo glede zgradbe palače bolniške blagajne. Ta palača bo stala v ozadju frančiškanskega samostana in bo pročelje v Marijini ulici. Palača bo stala okroglo deset milijonov Din. Veselo je, da mestna občina na ta način skrbi zn zaslužek delavcem in o- Radi dolgotrajnega ležanja snega je trta pod njim na mestih bolj trpela, kot rožje izven snega. Pozebla niso le očesa, nego enoletni in deloma stari les, vsled česar se naj z režnjo počaka, dokler bo začel trs gnati in nastavke ka-| zati, da se more še rešiti, kar je za rešiti. Pri tem bo marsikateri trs in sor-! ta glede načina režnje uklone izvedla, to je trsu naložimo dva ločna ali pa več! reznikov, skratka: rez se bo morala ravnati po poganjkih trsa. Po pozni rezi se trs ne solzi tako mo-j čno, ker vlečejo mali poganjki sok kar, sproti v sebe, dočim se trs močnejše joče, če ga obrežemo v začetku vegetacije, vrhu tega nam tudi ne kaže tisto jasnost, kakor pa trsi s poganjkami. Ni izključeno, da je marsikateri tr» do podloge pozebel. V tem slučaju od-grnemo trs do prvega kolenca podloge in pomladimo. Od izrastlih poganjk se puste 2—3 močnejše mladice in jih % zeleno precepimo. Hitro, ko se je zemlja v toliko useb-nila, da se da v njej delati, naj se oni1 deli vinograda z gnojenjem nadaljuje-: jo, kateri so v jeseni preostali. Druge; parcele vinograda, osobito one, čiji trst* kažejo slabo rast, pa z umetnim gnojem pognojiti, da se zviša gonjivost. Vj poštev pride žveplenokisli amonij ak" 200 kg ali apneni dušik 150 kg na eden oral,, J. Blaževič. brtnikom. Občinska seja se bo nadaljevala t; četrtek, dne 21. marca. Na dnevnem redu je več prošenj za gradbena dovoljenja. Dobro znamenje, da tudi zasebniki gradijo hiše. Krščanska ženska zveza, ki je najmočnejša organizacija v Mariboru in šteje okoli 2 tisoč članic, je imenovala na svojem občnem zbo-: ru svojega duhovnega voditelja in profesorja) č. g. Živortnika ter odbornika g. Vekoslava Filipčiča častnim članom. — Novi župnik pri. Sv. Petru niže Maribora, splošno priljubljeni gospod stolni vikar Anton Tkavc nastopi svojo župnijo na velikonočni pondeljek. Šentpe-< terčanom čestitamo! — Smrt v Mariboru močno kosi. Vsak dan umrje povprečno 5 do 6 ljudi. V Gradcu je umrla soproga tukajšnjega trgovca gospoda Kormana iz Gosposke u-lice. Bila je operirana, a operacije ni prestala. Prepeljali so jo v Maribor. Čudno je, da sta istočasno umrla iz Kormanovega sorodst-: va na Pohorju še dva člana. — V Studencih1 pri Mariboru želijo postaviti novo cerkev, ker je stara cerkev sv. Jožefa v nevarnosti, da se zruši. Zvonik je že itak nagnjen dolga leta na-eno stran. V Studencih se prebivalstvo silno širi. V tej delavski naselbini bi bila res potrebna nova cerkev. — Po solnčnih vrtovih ¡C mestu in okolici se je začelo živahno vrvenje. Ljudje že kopljejo grede in sejejo sočivje. Druga leta ob sedanjem času so vrti s sočiv-jem bili že deloma zeleni, a letos je še vse golo, v senčnih legah pa še belo. — Nekdo je poročal kot »strokovnjak«, da je mraz uničil tudi marelice in breskve (cvetne popke). Pisec teh vrstic pa je te dni v spremstvu dveh pravih strokovnjakov pregledal na svojem vrtu marelice in breskve, pa ni našel nobenega očesca pomrznjenega. Morda tudi pri vinski trti ne bo tako hudo, kakor so ljudje kričali. — Gostilno mesarja Konrada Kirbiš (prej Černovšek) ob Lajtersberški cesti tik Krčevine je kupil posestnik gospod Medved iz Dobrenja, ki je že tudi prevzel gostilno. = Bivši narodni poslanec Franjo Zebot je prevzel za Maribor in okolico glavno zastopstvo naše domače »Vzajemne zavarovalnice«. Pri- poročamo, da se pri njem oglasijo oni, ki kaj imajo na novo zavarovati, ali pa bi radi povišali svoje zavarovanje, ali pa kaj spremenili. Pisarno ima v svoji hiši v Mariboru, Loška ulica 10. — Pri mariborskem vojnem okrugu bodo vpoklicani novinci v redno vojaško služ bovanje med 10. in 20. aprilom ti. — Stavbenik Nasimbeni je zopet začel z deli na novi okrajni cesti pri Sv. Petru. Po zimi, ko je bila Drava nizka in ko še ni bilo mnogo snega, je ¡'dal voziti prodec is Drave in ga je spravil z avtomobili na hrib k novi cesti. Soditi po detlih, ki so že izvršena in pripravah, bo cesta do turške kapelice vrh hriba gotova in izročena prometu vsaj začetkom junija. — V sosednji Kamnici želijo dobiti električno razsvetljavo. Čudno je res, da še ravno Kamni-ca, ki leži tik Maribora in je drugače v vsakem oziru res napredna, nima napeljane elek trike. Mestna občina bo gotovo šla Kamnici na roko, ako želi, da tudi ona stopi t krog teli h občin, ki hočejo imeti elektriko. 31. II) t Slovenskih goricah. Javljeno je |>ilo v časopisju, da bo naša pošta ukinjena; : kakor se pa sliši te dni, pošta ostane kakor do |«edaj. Saj tako prometni kraj kakor je Št Ilj, .ne more imeti kakega zakotnega poštnega potovanja — Krajevni odbor Narodne odbrane jae bo organiziral te dni. Je zelo potrebno. V £t Ilju se govori veliko preveč nemški. Prideš jy Spielfeld in Strass, tam ao trije krčmarji [Slovenci, a nobeden si ne upa ziniti slovensko, jpri nas pa avstrijski Nemci pojejo in hajlajo In tulijo po cestah in po krčmah, da je vsakega poštenega Slovenca sram Proč s temi — Se jgovori, da hočejo mladi igralci Prosvetnega idruštva proslaviti »materinski dan« dne 25. t m. ob treh popoldne v Slov. domu. Poleg de-Tklamacij in prosvetnega predavanja bode na sporedu tudi drama štiridejanka »Dom«. Smo jxelo veseli mladih društvenih delavcev, jim ¡čestitamo k njihovemu vztrajnemu delu in se jt njimi veselimo uspehov. — Fantje in žene ¡hočejo imeti za veliko noč nove zastave ▼ cerkvi. Zbrali so veliko tisoč dinarjev. Načrte je popravil naš domačin gospod Florijan Ul. Delo izvršujejo čč. šolske sestre v Mariboru. Bo ;to gotovo dragocen okrasek šentiljski cerkvi! Sv. Barbara v Slov. gor. Tukaj smo ustanovili Kmetijsko podružnico. V odbor smo izvolili naše najboljše može in fanta Upamo, da nas bo kmetijska podružnica pripeljala na no-Jra pota! Kmetijska strokovna izobrazba nam je neobhodno potrebna, katero bomo dobili na raznih predavanjih, kmetijsko nadaljevalni šoli, gospodinjskih tečajih itd Potrebni smo [tudi živinorejske in sadjarske zadruge, da bo ostal dobiček v naših žepih in ne v prekupče-vih. — Bridko gospodari bela dekla grenka smrt ter zahteva zmiraj novih žrte.v. Pred nedavnim smo pokopali pridno ženo, skrbno gospodinjo Marijo Potočnik i« Spodnje Korene. Komaj smo jo zagrebli, že se je oglasila smrt ipri drugi ženi Antoniji Tepeh, posestnici v 'Spodnji Koreni, že pod martinško župnijo, in jo otela dolgoletnih bridkih ur bolezni, katere je voljno prenašala z rožnim vencem v rokah. Bila je povsod priljubljena, to je pokazal njen lepi pogreb, katerega se je udeležilo mnogo ljudstva. Sedaj pa se je lotila dekla božja mož In poklicala Janeza Miheliča, posestnika v Sp. Koreni v boljšo življenje nad zvezde. Rajni je bil prava stara slovenska korenina, delaven in nad vse skrben. Kadar, je šlo za javno odločitev, pa je stal zmiraj na strani katoliških mož. — V občini Zimica je izdihnil svojo dušo Peter Kamler, bivši mnogoletni župan, načelnik cerkveno-konkurenčnega odbora, obč. odbornik in tajnik večim tukajšnjim občinam. Občina Zimica je z njim zgubila enega najboljših mož. Zadnja leta je bil zopet zvest naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Vsem naj bo žemljica lahka, Bog oče pa milostljiv sodnik. Rodbinam umrlih pa naše globoko so-žalje! . Staritrg pri Slovenjnradcu. Svetovna vojska je zahtevala iz naše župnije 77 žrtev. Tem padlim fn pogrešanim trpinom se namerava po- staviti dostojen spomenik. Da se to kmalu zgo di, je prihitel k nam g. Fran Bonač, bivši vojni kurat in tajnik Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne, govoril v izbranih besedah pri rani službi božji o pomenu spomenika padlim vojakom, po sv. maši pa v gostilniških prostorih gospoda Ubel ob nepričakovano lepi udeležbi mož in fantov v navdušenem govoru opo minjal navzoče, naj svojih dragih sofaranov, ki ao kot vojaki dali življenje za domovino, ne pozabijo. Pri tej priložnosti se je izvolil tudi odbor za postavitev spomenika, ki jamči, da se bo ta lepa misel tudi v doglednem času u-resničila. Marenberg. Umrl je dne 14 t m. po dolgi bolezni v 71 letu svoje starosti gospod Lešnik Vendelin, oče gospe Langeršekove. Bil je 1»-vrsten klepar in splošno priljubljen. Naj počiva v miru I Ugledni rodbini Langeršek-LeS-nik naše sožaljel Hajdina pri Ptuju. Podpisani se prisrčno zahvaljuje vse požrtvovalnim hajdinskim fara-nom, ki so velikodušno se spomnili v predpu-stu ubogih bolnikov v hiralnici sv. Jožeta ▼ Muretincih in v lepem obsegu darovali zabelo in mast za tistikrat hudo stiskano hiralnično os obje. Vsem blagim dobrotnikom Bog plačaj tisočero! — Janko Verbanjšak, kaplan. Sv. Tomaž pri Ormožu. Ugledno Antoličevo hišo na Lahonščaku je zadela spet huda in nepričakovana izguba Komaj je minulo poi leta da so položili v grob skrbno mater, ie pride brzojavka, da sestre Antonije Antolič ni več med živimi. Rajna je bila t» doma pridna članica Dekliške zveze in Marijina družbeni ca, kakor tudi marljiva šivilja Ker pa si j« vedno želela rodovniški poklic, ae je odtrgala od domače hiše pred šestimi leti, bila potem sprejeta kot usmiljenka sestra M. Consolatrise od Sv. Križa, bila v Brucku ob Muri, v Leobnu in sedaj nazadnje v Kindbergu na Gornje Štajerskem. Ravno sedaj je preteklo eno leto, ko Je bila prvič doma, poklicana k bolni materi, kar je bilo za mater in za vse domače izredno veselja Toda zelo kratek dopust je naredil med materjo in njo žalostno ločitev, kakor da bi slutili, da se na tem svetu ne bosta več videli. Kratka mučna bolezen hripa, h kateri je še prišlo krvavenje pljuč, jo je ▼ 36. letu starosti položila v hladni grob, ki pa je daleč tam na nemški zemlji. Težko ti bomo, draga sestra, krasili grob in prižigali na njem lučice, a večna luč spomina ne ugasne med nami, saj nisi umrla, živiš, da se enkrat snidemo nad zvezdami. Žalujočemu bratu in sestri naše iskreno sožaljel t Sv. Miklavž pri Ormoža. Mnogo je otrok, ki si vsled bede ne morejo prinesti v šolo niti košček kruha in tudi doma nimajo zadostne hrane. Da bi se tem revežem pomagalo, se je otvo-rila pretekli teden »šolska kuhinja«. Vodi Jo pa gospa Pintaričeva, soproga gospoda šolskega upravitelja Dasi ima kot učiteljica mnogo dela, je prevzela tudi ta ne lahki posel, samo da bi lajšala otrokom bedo. Hrano dobiva na dan do 50 otrok. Otvoritev kuhinje so omogočili gospod župnik in nekateri posestniki, ki so prispevali mast in druga živila. — V četrtek je bila pokopana Katarina Mlinarič. Vkljub večletni bolehavosti je dočakala visoko starost 86 let. Živela jo v pomanjkanju, ki ga je prenašala s pravo krščansko potrpežljivostjo. — Med šolarji že dalje časa razsaja vratna bolezen. Ni razreda, v katerem ne bi bilo videti dan za dnem več zavezanih vratov. Pred nekaj dnevi pa se je pojavila še večja nadloga; namreč nalezljivi mums. S® razume, da se je takim bolnikom zabranil vstop v šolo, obenem pa je šolsko vodstvo javilo slučaje oblasti. V tej zimi so šolarji sploh veliko trpeli. Mnogi nosijo sledove padcev na čelu, obrazu in na rokah. Sv. Jernej pri Ločah. Na tukajšnjem šolskem odru bo v nedeljo in pondeljek, dne 2-1. in dne 25. marca ob treh popoldne vprizorje-na igra »Roza Jelodvorska«. Vabljeni so domačini in okoličani. Stndenice. V hladni prob smo položili Jane- za Jurančiča, ki je po kratki bolezni, sprevl« den s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal« Pokojni je bilo skozi dolgo dobo let dober go« spodar in vzgleden mož na svojem posestvu. Bil je tudi dolgo let naročnik »Slovenskega Gospodarja«. Počivaj v miru I Na svidenje na do 34 stopinj in celo minuli teden 29 do 39 stopinj mraza. S strahom čakama kako j« prezimila vinska trta, sadno drevje, setev i« drugo. Želimo si, a tudi obenem bojimo se to« plega vremena, kajti ako isto pride naglom^ bo naša zdaj bliz* 1 m visoko s snegom p» krita dolin« poln« vod«, M redi neregaHraafl Pesnice ne bo kmalu odtekla in morad nam že to, čemur je prizanesel mraz, uničijo spomladanske poplave. Bog nas obvaruj pred te mi! Oblasti pa ponovno prosimo, naj vendar letos uresničijo dolgo obljubljeno regulacijo Pesnice v naši dolini, ki je vsled blizu reguliranega gornjega toka Pesnice najbolj izpo [Stavljena poplavam! — Pred tedni smo polo-itili k večnemu počitku komaj 37 let staro Ma-jrijo Stožer iz Pesnice, vzorno krščansko mater in izredno pridno viničarko, ki zapušča 6 malih, nepreskrbljenih otrok. Z znano prid-Jiim možem-vdovcem sožalujejo vsi znanci in ieosedi. — Ze dva tedna nato pa je smrtna že-tia obiskala sosedno hišo ter preselila v boljšo (večnost Franca Škerget. Niti prav bolehal ni, le zadnjih 24 ur je legel trajno v posteljo. Štel |je 63 let ter je bil dolgih 37 let viničar pri go-Bpodu Jagriču. 2e leta 1906 je izgubil ženo ter Je tako bil svojim otrokom oče in mati obenem. Z. njim je legel v grob zopet eden od Btarih, zvestih in marljivih viničarjev. Lepo Se vzgojil svojo deco in vse spravil k varnemu kruhu, saj pa je tudi bil sam varčen 1n povsod spoštovan sosed. Njegov zares lep pogreb se je vršil dne 22. februarja. — Sveti naj obema večna luč! Sv. Anton v Slov. goricah. Začetkom tekočega meseca je poteklo deset let, odkar so bili tukaj nastavljeni za župnika vlč. gospod Fran fekof. V tej dobi so si omenjeni pridobili velike zasluge na verskem in prosvetnem polju. K desetletnici jim iskreno častitamo in prosimo Boga, da doživijo pri nas še srebrni in «lati jubilej! — Prosvetno delo v novozgrajenem Društvenem domu se prav lepo razvija. Štirikrat se je vprizorila igra s petjem: »Mala Pevka«. Izvrstno je potekel Miklavžev večer, proslava desetletnice narodnega ujedinjenja in Marijanska akademija ob priliki 251etnice Marijine družbe. — Društvo starih vojakov je dvakrat vprizorila »Divjega lovca«. Pa ne samo zabava. Vršilo se je tudi več poučnih sestankov in kot krona temu pa dvodnevni kmetijski tečaj pod okriljem domače Kmetijske podružnice. — Na Marijin praznik dne 25. t. m. priredimo materinski dan t igro »Materina ljubezen«. Ko bodo pa na veliko soboto rvečer zagoreli po naših hribih kresovi, bodo naznanjali kot nekdaj mogočne grmade, da so k Sv. Antonu prihruli Turki, katere borne videli na velikonočni pondeljek v krasni zgodovinski igri »Miklova Zala«. — V kritje str o Ikov zidanja Društvenega doma je gradbeni odbor dobil od neimenovane strani krasen denarni prispevek, za kar se iskreno zahvaljuje! Mala Nedelja. Letošnja zima je posebno hudo udarila vinogradništvo osobito v Sloven- skih goriah. Povsod 58 opaža, da je trta nenavadno močno pozebla in bati se je, da bode zato letošnja produkcija kvantitativno izvan-redno slaba. Posestniki vinogradov so v veli kih skrbeh. V skrbeh pa so tudi tisti, ki de lajo za blagor našega ljubdstva, ker brezdvo mno bo narodno gospodarstvo zadobilo v tem pogledu občutno škodo. Zato je trba, da se reši vsaj to, kar se pri obstoječem stanju v vinogradih še rešiti da. — Ker je dober razvoj in nastavek grozdja pred vsem odvisen od pravilne režnje trte, zato je pod okriljem ma lonedeljske Kmetijske podružnice gospod Gla-ser, upravnik kapelskih oblastnih nasadov in viničarske šole v sredo, dne 13. mara 1929, nazorno in poljudno predaval' o tem problemu in praktično razkazoval način letos potrebne režnje. Ako pogledamo površno nasade v goricah, bomo videli, da je sicer precej velik del rožja ostal še živ, kar bi nas lahko premotilo, da bi rezali kakor po navadi prejšnja leta. Ako pa preiščemo posamezna očesca še na sicer živem rožju, tedaj se bomo prepričali, da je večina očesc po mrazu uničena. Z ozirom nato se priporoča obrezati sedaj gorico le pro-vizorično višje nad zemljo, torej je treba pustiti daljše kolence kakor navadno, in šele potem, ko se bo opazila rast očesc, naj bi se odstranilo še to, kar je na trti nepotrebnega. Na tak način se bo pridobil še marsikateri rodni poganjk, ki bi se sicer po načinu navadne režnje brezobzirno odstranil. Kako važna panoga je vinogradništvo v malonedeljski okolici, že kaže izredno zanimanje ljudstva za navedeno predavanje, katerega je posetilo približno 180 naših vinogradnikov. — Inž. Lupša F. Celje. Na tukajšnji orglarski šoli se je pričelo predavanje poleg drugih glasbenih predmetov tudi o občinskem tajništvu, katero poučuje mesečno 12 ur gospod župan Alojz Mi- helčič. K temu predavanju so začeli prihajati tudi organisti s celjskega obližja. Letošnji absolventi, po številu sedem, bodo zmožni poleg organistovske službe voditi tudi občinsko tajništvo. Naj blagovolijo to cerkvena predstoj-ništva v poštev jemati! Posestniki, pogori Sadna drevesa, močna, 5 let stara, vrste bobovec, razpošilja dokler traja zaloga, po 5 Din za komad: Franjo Molan v Celju. Ne zamudite te ugodne prilikel 316 Posestvo se proda, 44 oralov, malo v hribu, lepo zasajeno, vsake vrste lesa, lep travnik in sadonosnik, dve njivi, četrt ure od glavne ceste, hišno poslopje je lepo. Naslov v u-pravi lista. 321 Kupim majhno posestvo do 5 oralov z zidano hišo in majhnim gospodarskim poslopjent. Ponudbe na naslov Terezije Glavice, posest-nica v Budini pri Ptuju. 314 Na prodaj je malo kmetsko posestvo in kamnolom, oddaljeno 20 minut od trga in postaje Rajhenburg ob glavni cesti in železnici. Pojasnila daje Ivan Mirt v Rajhen-burgu. 327 V najem se da malo posestvo proti plačilu ali proti polovici pridelkov. Kje, pove Sernec, Spodnja Sv. Kungota, p. Posnica. 329 V najem vzamem manjše posestvo, če mogoče z gospodarskim inventarjem in živino. Ponudbe poslati na upravo našega lista pod: »tekom marca«. 306 Denar naložite najboljše in nafsigurnejše pri " Mštajershi hranilnici y Celju 3* t pupilarno varni zavod v lastni hiši Cankarjeva ulica št. 11, nasproti pošte stanovljen leta 1889 od okrajev Gornjigrad, Sevnica, Šmarje pri Jelšah, ošianj in Vransko, kater jamčijo za polno va. nost vlog. Znaien rezervni zaklad. Vsakovrstna posojila pod zelougodnimi pogoji. 255 ■EffiMSiiElI ™S M Roman iz Napoleonove dobe. — Angleški spisala B. Orczy. — Prevedel Paulus. (Dalje.) »Jaz —? O ne —I« je brezbrižno dejal gospod St. Tropeze. »Prav nič ne bom rekel I Ne za ne proti. Dal sem vso zadevo vam v roke, storite kakor najbolje veste in znate! In — karkoli se zgodi,« je pridjal počasi in s poudarkom, »v nobenem »lučaju vas ne bom grajal!« Takih besed še ni čul gospod Lefšvre iz ust Bvojega šefa —. Gospod prokurator je veljal za »ilno strogega, natančnega in samovoljnega uradnika. Gospod Lefšvre si ni mogel pomagati, še listo popoldne je hitel k prefektu in mu pripovedoval, kaj mu je prokurator rekel. In tudi par 'drugim prijateljem je povedal. In vsem je bila prokuratorjeva ljubeznivost In popustljivost nerazumljiva. Pa vsi so bili enega mnenja, da namreč ni čuda, če je gospod prokurator jezen in nevoljen. Saj je bila navzočnost tajnega detektiva naravnost udar v obraz vsem oblastem in uradom v Alen?onu. In gotovo je ta »dar najhuje čutil gospod St. Tropeze sam, ki je bil zelo visok in ponosen gospod in znan za enega najsposobnejših mož v celem cesarstvu. 6. Tista noč je bila izredno temna. Veter je tožno cvilil skozi smreke gozda Ca-che-Renard, težke dežne kaplje so padale od vej, kadar jih je veter stresel, živega glasu ni bilo čuti, mokra megla je ležala pod drevjem. V globoki jami, pokriti s suhim vejevjem, z blatom in rušo, je sedelo pet ljudi. Napeto so poslušali ven v noč, niti najmanjši šum jim ni ušel. Motna svetiljka je stala na tleh med njimi in s plapolajočo lučjo obsevala njihove mrke, divje obraze. Vkljub hladnemu, mokremu zraku zunaj v gozdu je bilo v jami udušljivo vroče, težko, globoko so sopli in zdaj pa zdaj je kateri šepnil kako opazko. »Vsekakor bo dobro,« je dejal eden, »da opravimo z njim še nocoj, če misli na izdajstvo. Kajne, tovariši?« Mrmraje so pritrdili v krogu. Eden je rekel: »Mu ne zaupaš več, Zajčji gobec?« »Nfe zaupal bi mu niti za snetljiv lešnik več, če bi vedel, da sluti, kako je bilo z Rdečo glavo.« »Misliš da sluti?« B ■ G B © U E3 > (8 g (S fc 2 o ■i-S t u a ra S ° > — m ^ & o N » N S S -H ~> £ " £ O S w Z d . o > a s * . » ~ f« £ > (S (3 6» ■« X t 6 J * "3 H o — ¡5 & g, C « g N « t KJ £> O o if 2 »J a M 2 B « B M BšaEBEESlBHS ^ ifll Ut H IttmilHlil I Htlfiii f t > IHUiili ti fiUiii U|« miil 11 i: £ V .Malih oznanilih" slano vsskn beseda Din 123. Najmanjša cona za oglas je 8 Din. Manjši zneski se lahko vpoSljejo tudi v znamkah. ^UHWIIWHB!lfiHt!lin!l!|il!lfflil!'liii!fll!lil!lllR!lil| Vabilo k občnemu zboru Hranilnice in posojilnice na Pilštajnu, r. z. z n. z., dne 24. marca 1929, po rani sv. maši v uradnih prostorih. Spored: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1928. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. — Na-čelstvo. 328 .jiii i —iii'm mi um minim ni i m ihhihhi muli iiiiiiimnuiiir Pozorl Za sedanji gradbeni čas dobite najboljši Trboveljski cement in zagorsko apno pri zid. mojstru V. Lašič, Tržaška cesta 98. Maribor. 278 Karolinej prve vrste, katran (ter) in različno amerik. mineralno olje ponudi po najnižji ceni Avg. Žlahtič, Maribor, Grajski 1. 308 Pzeša, velika, za v gorio, dobro ohranjena, se ugodno proda. Oto Arzenšek, Sv. Rok, Šmarje pri Jelšah. 310 Kovačnico, blizu cerkve, da v najem Franc Fišer, Sv. Benedikt v Slov. gor. Kdor želi vzeti, lahko takoj nastopi. 309 UpravniStvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za 2 Din za odgovor. UPRAVNISTVO Zastonj dvokolesa in šivalne stroje ne dobite nikjer. Za nizko ceno ter petletne obroke pri F. Zgeč, trgovina dvokoles, Moškanjci. 311 Pozor! Jajca, sveža dobra, ne predrobna kupujem in prejemam tudi od manjših trgovcev proti najboljši dnevni ceni in točnemu plačilu. Oferirajte in pišite, ako osebno ni mogoče priti. Dopeljajo in donesejo se jajca konca tega meseca naprej vsak dan na dom Maribor, v skladišče, Koroška cesta 128a, celi dan, dopoldne pa se prejemajo na Koroški cesti 10, blizu Glavnega trga, pri tvrd-ki Rantner, trgovina mešanega blaga. — S spoštovanjem: Ivan Göttlich, veletrgovina sadja in jajc, Maribor, Koroška cesta štev. 126—128a. 336 Prazna soba za dva poštena človeka se odda brez plačila, za odslužit. Rošpah št. 194, Wie nergraben, Maribor. 329 Iščem kovačijo v najem z nekaj orodjem. Naslov ▼ upravništvu. 289 Močen kovaški učenec se sprejme. Ivan Spo-lenak, Breg pri Ptuju. 325 Dva močnejša fanta cirka 18 let stara iz de-: žele se takoj sprejmeta: Pivovarna Josip Tscheligi, Maribor, Koroška cesta 2. 257, Učenec za krojaško obrt so sprejme pri I)or< šak, Maribor, Vrbanova ulica 6. 320 Dva vajenca za ključavničarsko obrt sprejme takoj Ed. Rasteiger, ključavničarski mojster v Ptuju, Aškerčeva ulica 14. 319 Dva vajenca sprejme takoj F. Rola, mizar pri Sv. Benediktu v Slov. gor. 317 Učenec se sprejme, mizarstvo, Maribor, Mlinska ulica 11, 326 Viničai z 4—6 delavnimi močmi se takoj sprej me. Julij Glaser, Meljski dvor, Maribor. 303 Iščem mladega pridnega in poštenega konjar* ja, ki bi opravljal tudi nekaj poljskega dela. Anton Požar, trgovec, Ruše. 313 Za prodati: za mlin kolesa železne in lesene, železne verige, mlin za proseno kašo delati, več za mlin železnega orodja, njivo za trsni-i co gojiti, pol orala, hišo, klet, vodnjak. Kdo želi v najem vzeti se naj oglasi pri Francu Korošecu, mlinarju, Zabovci št. 1. 315 Za Veliko noč kupite najceneje razne ženske in otročje objekce, čevlje, kapice, bluze, predpasnike, perilo itd, le v staroznani modni in konfekcijski trgovini T.HUDER, isasl. D. CERLIN1 Glavni trg 14. Celje Glavni trg 14. Velika izbira svilenih robcev! 288 Lastna tovarna vseh vrst kravat! M £ J rf ° O M •«« U m W S S o» > — > - u * 2 ft n S S c o u o o S °ü o M ft Ä > * « N C e> u «I E WH I« ft B ca C0 Velik promet - majhen dobiček! O tem Vas prepričajo moje cene, ker lahko dobite že za 320 Din fine štofaste moške obleke in že za 135 Din lepe štofaste obleke za dečke. Pravtam se dobi tudi najrazličnejši štofi za moške in ženske obleke po izredno nizkih cenah. Na izbiro je tudi več sto drugih predmetov! Vse po najnižjih cenah! Za obilen nakup se priporoča tvrdka IVAN MASTNAK, CELJE Kralja Petra cesta it. IS 322 SOCIIALNO VPRAŠANJE spoznavaj in pomagaj rešiti! Zato si kupi dr. Je-rajevo knjigo: »Socialno vprašanje« za Din 28.— v Tiskarni sv. Cirila ▼ Mariboru. ffiliiii'i »Ne morem si prav misliti. Ne sme se pri-Kazati s svojo leseno nogo v Alengonu. Posebno ne po dogodku s poštnim vozom. Policija ve zanj in ga išče. Pa recimo, da bi zvedel za umor —. Pa bi obenem tudi zvedel, da je bil umor čisto navaden roparski umor, da je bila umorjencu ukradena žepna ura in denar in da so našli v njegovem žepu list papirja, popisan s številkami.« Nekdo je zaklel v temi. »List papirja,, popisan s številkami —! Osel, da greš in mu tako reč pustiš v žepu!« »Čemu bi mu bil, tisti papir?« je vprašal eden. Zajčji gobec se je nasmejal in ravnodušno pripovedoval: »Mislite da sem res neumen! Da bi mu vzel list s številkami in se izdal našim vodjem, ki bi si koj lahko izračunali, kdo ga je umoril. Ne, tak osel pa nisem! Vzel sem si prazen kos papirja s seboj, ko sem šel čakat Rdečo glavo. In ko je padel — ustrelil sem ga med pleča — sem ga obrnil na hrbte in mu izpraznil žepe, — to je bil samo pesek v oči policiji. In potem sem vzel list s številkami in jih lopo preoisal. — tudi to je bila le prevara, za slučaj namreč, če bi Srebrna noga zvedel za umor, da bi ne sumil nas.« Par jih je nezadovoljno pogodrnjalo. »Lahko bi te bili prijeli, ko si čečkal tiste številke! Kar pa sicer niti otroka ne bo preva-rilo!« »Srebrna noga ni otrok!« Tako so se oglašali eden za drugim. Zajčji gobec pa je malomarno dejal: »No ja! Pa vsak hip utegne priti. Če mislite, da namerava izdajstvo, ga lahko pošljemo za Rdečo glavo. Tako vam povem!« »Morebiti pa da ga ne bo!« »Mora priti! Poslal mi je glas, da ga moram na vsak način tukaj počakati. Nov napad pripravljajo. Topot na orleanski poštni voz. Srebrna noga želi, da smo tudi mi poleg.« »Prej moramo dobiti naš delež od zadnjega plena!« »Še ni mogoče! Krtov kožuh in jaz, oba se trudiva, da bi s pomočjo tistih številk poiskala pot k plenu. Ni lahka reč, vam povem, najti takle ključ! Pa našla ga bova — in potem lahko greste naravnost na kraj, kjer je plen skrit!« »Razen če Srebrna noga in gospa zaklada medtem ne odneseta!« ie dvomeče godrnjal eden. 0202005353234853234853534853535323914823532348232348234848235348232348232353235353484853235348482301 02015323535323010200020102024823234802002353232348539048535353488948482348235348480001 02014801020002000201535348234853235323482353484823235348232353532353532323238989485353 . .;••.'• S•.,:: -..-v;..-. mam veliko izbiro. k "aašam od modnega blaga najnovejše in najlepše. kupujem samo dobro blago na veliko, zato Je poceni. kupujem naravnost od tovarne. imam stalne cer prodajam pocenil Rolerič, trgovina, Apače. 323 S Celje - Narodni dom Zahvala. Podpisani m zahvaljujem tem potom podpornemu društvu „Ljudska samopomoč" ▼ Mariboru za takoj izplačano znatno podporo po smrti moje sestre Marije Tratnik najiskreneje in priporočam'to neprecenljivo društvo vsakomur y pristop. Ormoi, dne 6. marca 1929. 289 Otilija Sivilotti. Hoyo veselje do življenj a po pravem negovanju telesa! Napake, katero dajo človeku nepovoljno zunanjost, treba jih je odstraniti ne samo radi lepote, nego tudi iz zdravstvenih in duševnih razlogov. Čutiti se lepim ter dobro negovanim, povečuje veselje do življenja. PROTI VSEM NAPAKAM KOZE: Fellerjeva kavkaška „Elsa" pomada za obraz in kožo.. Njeno delovanje iznenadi! Ona čuva, obnavlja ter pomlajuje uvelo, lišajasto, hrapavo kožo obraza, vrata in rok. Preizkušena pri solnč-nih pegah, sojedcih, mozoljih itd. Lonček Din 12-— ZA NEGO LAS, za kožo glave, za bujno rast las, za sprečavanje prhljaja, izpadanja las in prerano osivelosti: Fellerjeva jaka „Elsa" pomada za rast las (Tanohina pomada". Lonček 12 Din. Po pošli 2 lončka ene ali po 1 lonček obeh Klsa-pomad z zavojnino in poštnino Din 40-— PRAVA MILALEPOTE IN ZDRAVJA: Fellerjeva Elsa-mila so izvrstno parfimirana ter šted-ljiva v uporabi, oplemenju-jejo kožo in vsebujejo dobro delujoče sestavine, potrebne za zdravje in lepoto 1 Ima 6 vrst Elsa-mila: Elsa-lilijino milo Elsa-rumenjakovo milo Elsa-glicerinovo milo Elsa-boraksovo milo Eisa-katranovo milo Elsa-milo za britje. Zahtevajte povsod samo Fellerjeva mila z značko „Elsa". Po pošti za preizkus 6 komadov Elsa-mila po izberi skupno z zavojnino in poštnino 52'— Din. Priporoča se denar poslati vnaprej, ker po povzetju stane poštnina za 10 Din več. Naročila naslovite jasno na Eugen V.Fellcr, lekarnar, Sfubica Donjo, El zatrg 341. itate. v "S <3 a 31 N rt® > O => S s ® tn O aj ® a S. 3 g § rt S rt > • a - a o s xi o s M Bi 2 2 rt o rt a „ M >- M 3 ® > d —• < ~X O rt n tj o h o o m m >. o • oo 53 §¡8 £ rt 3 o « « d p g^ O ¿«a g.S «3 2 S ft-c TJ j¡ O O > _ srni . ■r d oo ® o« «t P i? a <° > m ü ® m ú Q o > M S <3 _ J3 O > «»»o = ffl J2 H h Prodajalce posnemalnikov išče velika švedska tovarna v vsakem kraju proti dobri plači. Naslove sprejema: »Telina« družba, Ljubljana, Mestni trg 25. 115 Služba organista in mežnarja, ki bi opravljal tudi službo šolskega sluge, se odda s 1. majem pri župnem uradu Sv. Križ pri Mariboru. Prednost imajo samski rokodelci. 279 Zahvala. Podpornemu društvu „Ljudska samopomoč" t Mariboru izrekam tem potom najlepšo zahvalo za takoj izplačano mi pripadajočo podporo po smrti mojo matere Jeder! Zorman in priporočam to koristno in za vsakogar potrebno društvo v takojšnji pristop. Zihlava pri Sv. Jurju ob Ščav., dne 8. marca 192y. 294 Franc Zorman, posestnik. »Včasi se mi res čudno zdi —« je pravil drugi. Pa ni prišel dalje. »Tiho —!« Je v tistem hipu zapovedal Zajčji gobec in vsi so umolknili. Svetil j ka je ugasnila in v trdi temi so ždeli y nizkem brlogu, kakor žival, ki jo zasleduje lo-¡vec. Zatohli zrak jih je dušil, zaman so se trudili, da bi tiše dihali. »Policija —!« je šepnil Zajčji gobec. Pa ni jim bilo treba šele povedati. Kakor divja žival, tako dobro so poznali ^sak najmanjši šum, ki je pomenil nevarnost. In že so čuli iz daljave sem, od roba gozda, več ko kilometer oddaljenega, umerjeni topot konj-fekih kopit. Molče, nepremično so čepeli v jami. Varne Bo se čutili v temnem skrivališču, sredi globokega gozda. Saj o jami razen njih samih živ člo-!vek ni nič vedel. Kolikokrat je že šla mimo njih policija! Pa najbližnja ježna pot je peljala štiristo metrov daleč vstran tod mimo in najbližnja pešpot se je v velikem polkrogu izognila gostemu grmovju, v katerem je ležal njihov dom. Seveda je bil varen le dotlej, da ni kaka Brzna policijska četa razjahala na koncu ježne poti in se peš prerila skozi eoščavo. Pa tak slu- čaj je bilo komaj mogoč, ni bilo vredno, da bi radi take neverjetne možnosti srce le za trenutek hitreje udarilo ali da bi roka le samo šinila k ročaju pištole. In zato je tolpa molče in mirno obsedela, čeprav je topot konj prihajal vse bliže. »Upajmo, da se je Srebrna noga še o pravem času umaknil,« je mrmral eden. »Čudno da ga še ni tu —!« je šepnil drugi. Nato so čuli, kako je četa policistov razjahala, verižice ob sedlih in stremenih so žvenke-tale, konji so grizli v uzde, glasna, kratka povelja so zadonela. Pa niti tedaj se niso bali. Vse to so že doživeli in čuli čisto blizu skrivališča, pa jih še nihče ni našel. Goščava in tema sta bili njihovi zaveznici, molče so čepeli na kupu, pa prepričani so bili, da so na varnem. Toda vsi njihovi čuti so bili napeti. Čuli so, kako so pokale suhe veje pod težkimi koraki, kako so kleli policisti, prerivajoč se skozi goščavo, kako so udarjale sablje ob drevje in vejevje. < Pa še se niso ganili. Še se niso bali — še ne! Le neko negotovo, neprijetno čuvstvo jim je grabilo za srca, njihovi živci so bili do skrajnosti Za Veliko noC! Najfinejša banatska moka, lepe rozine * kg po -i.—, 5._, 8.—, 7.—, svežo žgana kava % kg po 12.—, 14.—, 15.— in 18.— Din, lepa krušna moka, rlž, pristno ripsovo, laneno, bučne in namizno olje kakor Vsako špecerijsko blago po najnižjih cenah se priporoča. 292 Weis Josip, Plarilier, Aleksandrova cesta 29 Dospela so tudi vsakovrstna semena: zelenjava, deteljno, tacema, štajersko runkeljevo, korenje, čebalno. BSaBBBBBBBBBBBBBHSaflBBBBBSBBBI M Spedalileta: feritna tprciim L Petan, Celje Ustanovljeno leta 18M 10IIBBE3BSBSBIiaBBBIBIIIIIII veža ira vna, vrtna, cvetlična semena I Za Veliko nož Je došla najfinejša banatska moka I Za vinogradnike: najboljša G A LIC A „Monfecaiini" gar. 98/99%, RAFIJA „Mayunga", posebnoiina, najfinejše ŽVEPLO 85/90•/, .Ventllato Chancel", naročila m sprejemajo najugodnejie pri liriki A. Senear in Slu, Ptnl 304 •n S *** s O O S.O 2 1'CH £ ^ g jI* o a 'i25 s « l«N * >-l 5 C0 - :&* S S3 ako pred nakupom blagi, ta moške ali ženske obleke ne pregledate vzorce iz veletrgovine STERMECKI in se pre pričate, da j« izbira velikanska,kvaliteta najboljša in cene mnogo nižje kakor povsod drugod. Pišite Je danes na veletrgovino R. STERMECKI, CELJE, Stev. 24, Slov., po vzorce od sukna, kamgarna in šerjota za moške obleke, modernih kasba, koverkot in volne za damske plaši», svile, etamina, delen«, popelina in cefira za damske obleke, platna. Sifona in razna druge manufakture, kateri se pošljejo vsa lik i več tisoč kemu slikami Foštnine prosto na ogled. Dustrovani cenil s« pošlje na zahtevo vsakemu zastonj. m Sreski poglavar MariUor, levi Dreg, o. Ul. Br.2450/6. Razglas. Dražba občinskih lovovvsrezu Maribor levi breg, Dražba občinskih lovov v srezu Maribor levi breg se vrfii po sledečem redu: Dne 26. marca 1929 za občine; Andrenci, Sv. Anton, Sv. Benedikt, Biš, Oogetln-d, Čagona, Čermljenšak, Dražnivrh, Sp odnji Ga-šteraj, Srednji Gašteraj, Gočova, Ihova, Ledinek, Malna in Osek. Dne 27. marca 1929 za občine: Partinje, Zgornji Porčič, Rogoznica, Senarska, Smolinci, Sv. Trije kralji, Sv. Trojica, Trotkova, Zgornja Voličina, Verjane, Velka, Zimica, Zgof, ¿•rjavel, Ploderšnica. Dražba se vrfii v občinski pisarni pri Sv. Lenarta. Z dražbanjem so začne vsak dan ob 9. urf zjutraj in sicer se kličejo občinski lovi po redu, po katerem bo navedeni v tem razglasu. Zdražitaij lova mora plačati izven zakupnine tudi letno 20%no oblastno takso na zdražbani najemnini. 305 Sreski poglavar: dr. Ipavic s. r. napeti, prsi so nagleje sople in ena in druga roka je nehote poiskala sosedovo roko in Jo krčevito stisnila. In hipoma je Zajčji gobec jezno siknil skozi stisnjene zobe, kakor kača, ki jo razdražiš. Poplačil je kletvico, ki mu je silila na usta. Skozi ozki vhod se je zasvetila luč, pokanje >lomljenih vej in topotanje korakov je prišlo sto blizu. »Vraga — »Napadli kožuh. I Na jasi sol« bodo jamo!« Je hlastnil Krtov Še nikdar ni prišla policija tako blizu njihovi trdnjavi Ni se dalo videti, koliko Jih je, pa da jih je mnogo in da so pripravljeni na napad in odločni do skrajnosti, o tem ni bilo dvoma. Cisto razločno jih Je bilo slišati »Tod!« ) »Ne! Tod I« »Cuj, Marcel, kje imaš sekiro?« »Posodi mi nož, Jules! Trn se mi je zadri v nogo.« Tako so govorili. Eni so kleli, drugi so se smejali, mnogo jih fe bilo in čisto blizu so že prišli. »Našli nas bodo —k je hripavo šepetal ZaJ-Sfi gobec. »Pot poznajo —!« »Nekdo nas je izdal —hi Je pridušeno povedal eden. »Srebrna noga —i« je siknil Zajčji gobec in toliko sovraštva in maščevalnosti Je donelo ix teh dveh besed, da bi se bil ustrašil celo aristokratski, samozavestni lastnik lesene noge in vodja roparske tolpe. »Prokleti izdajalec I Pri vseh duhovih pekla, plačal mi bo za. svoje 1»-dajstvo!« Res ni bilo nobenega dvoma več, da policija ud samo slučajno našla skrivališča. Naravnost proti jami so prodirali škod goščavo. SprednM so svetili in eden je zagledal stezo, slabo shojeno in komaj vidno, ki je peljala proti skrivališču. »Imam Jo!« je vzkliknil. »Za menoj, tova-rittl« Njegove besede so povedale dovolj jasno, da so vedeli za pot. In odgovor ni izostal. Ostro je jeknil pok pištole v temo in sprednji policist se je zgrudil. »Pozor!« je zapovedal častnik, ki je četo vodil. »Zagrnite svetiljke in dajte roparjem smodnika novohati!« CG E> K • t» O I gjo? ■a«i S 9 * ■S «H a « > o » Xs < ■¿o »J ; i. « O 8 „ ase K o O ss •H S cd M a gjš 01 O > i S, M « 2. o M ss g S M 28 < o. > x M m jailBIIBIBBRBIB BBBBBBBBBBBB3BBBBB Najvarneje in najugodneje s« nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu ki obstoja ie 64 let CEL3SK9 v Celju, Krekov trg (v lastni palači pri kolodvoru) Prihrankom rojakov v Ameriki, denarja aedoletnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega In občinskega donarja posveča posebno pažnjo. Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice šc mesto Celje z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Hranilnica daje posojila na -zemljišča po najnižji obrestni meri. — Vso prošnje ra-inje brezplačno. 4 m 1 1 i! mmmmmmmmmm^ Za rejo slabotne in »hujšane živine ter okrepljenje breje in posebno mlade živine je potrebno tn edino uspešno TEŽAKOVO OLJE ZA ŽIVINO, ki u dobi pri: M. Te-iak-n, Zagreb, Gunduličova ulica 13. H Kovček! za potovanje, torbice Ie usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki lsbiri in po najnižji ceni pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13 . m Apneni dušik Nitroiaskal Tomaževa žlindra Kalijeva sol Hin. Superfosfat Rožena moka Razklejena kostna moka Čilski «oliter se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki Lovro Petovar, Ivanjkovci. 246 FRAN STRUPI, Celje ssm Vam priporoča tvojo bogato saiogo steklene ln porcelanaste posode, •vstiljk, «gledal, raznovrstnih lip, topih okvirov itd. — Prevzema VMkorSna steklarska dala. — Najsolidnejše ceno in točna postrežba. Ma drobno in na debelo. Na drebno in na debelo. i vi.. Ssešt a! 3 IM m a m m Oglašujte v „Slov. Gospodarju"! Ia gonilne jermene ■a mline, žage in tovarne v vsaki iirini dobavlja in ima v zalogi po najnižji dnevni ceni Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. 182 Semena vsa vrste, oblačilno blago, veliko biro priporoča trgovina Fran Senčar, Mala Nedelja ln Ljutomer. Nakup jajc, masla, pu-tra in vseh poljskih pridelkov. 883 Lisičje, lamine dihurjeve, veveričje in druge zimske kože od divjačine kupuje po najvišjih cenah Ratej I., trgovec, Slov. Bistrica. 1465 najboljše In najvarnejše pri Spodnještajepshi ljudski posojilnici v Mariboru *WW Gosposka ulica r. z. s n. z. Ulica 10. oktobra Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. BaiF- Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. "V9 nobenega rentnega davka ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja. i OdloČile sami pri naslednjem popravit» ievell! Čudili te bodete, kolika |e stvari, kater* potrebujete tudi Vi, pa jih it d* poznati. Povrh tesa Vam nudi ti cenik velikansko izbiro oblačilnih, bil-nih tert oaletnih predmetov, kAh.it tudi potiebSčm za viako priliko. Cenik dobite brezplačno ako I* danes pollieta Val toini naslov na tvrdko H. Sottner. pri 10S I. TRPIN -u Maribor, Glavni trg 17 KUPIM KOSTI ščetine, staro železo in vse deželne pridelke. Najceneje kupite: manufakturno, špecerijsko blago, vsakovrstno železnino, pluge, »Alfe« Itd. pri tvrdkl KAKOL SIMA, POLJČANE. Oglašujte Ne nsnfate pele Koliko bi muke, iasa in jeze prihranili, kadar bi znali, kako malo denarja (a potrebno, da si nabavite do- Sti taia, Kar Vam vsaki dan neiteto-;rat donaia koristi in veselja. ' sakl dan nastanejo Ho?i čudežni izumi vsakovrstnih predmetov ca dnevno uporabo. Treba, da samo enkrat prelistat« veliki ilustrovani sijajni cenik svetovna otpremn« tvrdtte H. Sutfnep, LJubljana - štes. 99Z - Razlogi: Sledenje in zdravje To i« razum in napredek 1 824 Najlepše blago kakor ludi najlepšo pomladanske obleke za ženske, mo-ške in otroke se dobijo najceneje v NAJVEČJI MODNI IN KONFEKCIJSKI TRGOVINI V SLOVENIJI ¥ „TRGOVSKEM DOHII" ¥ PIABIDOMI Sedaj znižane cene I | Rujavo platno meter od 6 Din naprej Belo platno meter od 7 Din naprej Plavlna (druk) meter od 8 Din naprej Volneno blago meter od 25 Din naprej Moško blago meter od 30 Din naprej Moško sukno meter od 40 Din naprej S02 Moško perilo kupite po najnižjt cent ampaft samo PMMA pete! Vsakdo najde nekaj! Nalezljivi katar v nožnici „Velika prednost „BISULIN-a" je nedi-šečnost... priprosta uporaba ... nezdra* žljivost" kiter in gotov uspeh. Tudi preventivno uporabljen se jako dobro obnese. Tlerant Dr. D. DontachOsterr. Tlerirztl. Ws. 1926, Nr. 14. „BISSULIN" »e dobi le na odredbo živinozdravnika H. TROMMSDORFF, CHEM. FABRIK, AACHEN 634 (Brošura) Knjižica s sliko bolezni brezplačno pri zatopi: „LYKOS* MR. K.VOUK. ZAGREB. JtTRJEVSKA UL.8 Velika izbira kamgarna, poplina, svilo 2e od 20 Din naprej se dobi Najvarnejše in najboljše naložite denar pri Ljudski posojilnici v Celju J- : registrovani zadrugi z neomejeno zavezo -■ v lastni hiši, Cankarjeva ulica št. 4 poleg davkarije Stanje hranilnih vlog nad Posojilnica je kot na° °vkn jii bo^p or o št v o° 't^ r Za hranllne vl°0« JamSI Poleg rezerv in hiš nad 3000 kmetska zadruga zastavo pod najngodnej- članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem, prosta rentnega šimi pcgojL davka. "lllll!l!lllll!lllllllllllllllllllll!!ir MII!lil!l!ll!l!llllll!lllllllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIHHIIIII!lir Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin llrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik: JanuS Goleč, novinar J. Marli boru. — Izdaiateli: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar y Maribora.