a nć. 19. številka. Izdanje za soboto 13. febpuvarija 1897. (t Trsta, t HkiU sjutntf 4b« 13 februTiu-ija 1897.) Tečaj XXII. hsdiroit« Izkaja p. trikrat na teden T ieetlh ta. dnnjik ob lovkth, dalekih In aobotah. Zjutraaje ladanja izhaja ob 6. ari zjutraj, večerao pa ob 7. ari večer. - Oboj bo izdaaje ataae: •a jedca aseaae . t. 1.—, izven Avstrija f. I.M ■a tri aiaaao. . , 3.— . . . 4 aa pol lata , . J g,- um • V- w vaa lat« . .12— . . *Hj._ Nartćalna je plačevati aaprej m unili •rti prlložeae npraonlne i« sprava a« •zlra. V Poaamifae Številke ae dobivajo v pre-dajalnieah tobaka v irstu' po S uri. laven Trata po 4 »vi. J - ^H ^H ^H ■ ' hH IH ^H flPB ■ ^H H I ^Dfl H HR ^H Oglnal a« račane po tarifu v petita; za naalove a debelimi črkami ae plačuje proator, kallkor obaega navadnih vratlc. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. ae računajo po pogodbi. Tai dopisi naj se poAiljajo u*-edniitvu alioa Caaerma it. 13. Vsako pismo mor t biti frankovano. ker aefrankovana ae ne •prejamajo. Rokopisi s« ne vračajo. Naročnino, roklamioije in oglase apre joma npravni*ti>o utioa VUlino piu-oolo bit. .1, H. nadut. Naročnin« in oflaae je. plačevati loao Trat. Odprte reklama ei|e ao proste poštuine. SI..11. politi A nag« P-l — r.k.. i 'V \ „ i r «aU**N Je Mee". TTolilci Istre! Po zakonu ste pozvani, da si v malo dneh izberete svoje volilne može ali fiducijare v splošni volilni skupini (V. kurija), katerim bode potem v imenu vse Istre izvoliti jednega poslanca na Dunaj. V našem napotku, razposlanem širom Istre, razložen Vam je podrobno način, kako je voliti, in pravice, ki Vam jih daje zakon v ta namen. — Zaftfcfnik vse Istre naj bi bil — po dogovoru zaupnih Ijudij in prvakov naše stranke ter po jednodušni želji našega ljudstva — dosedanji poslanec kmečkih občin zapadne Istre; dr. Mat ko Laginja. odvetnik v F* ulju. ........Sin j,e t\kl"?8k1e krvi, mož, vzgojen v trikih dnevih, ko «e je še jato malo znalo za na) narod. - Mn.gi in mnogi izmed Vaa II Vae te tohi ,Cv vtS Joir ,U ":°dlim iD Pri"eT ali * »«* i« ■ Vami deli, teiko z.eiuiencfmuko^" .. .!„ J\ , V"Slh "eTo1 a\»" ' m""° " potrpežljivo prenašal izgrede in s,-.motenj«, katerimi »o zavađeni ljudje ćrnili in aramotili naj hrvat k ' V,lkl a T r.^ ki !' veikdai' »tal med prvimi na branik« naroda, je bil prvi med zaslužnimi'molmi a.iega naroda ki j. Mih let. Ni ga bilo zuameuifejega vprašaj, katerem!"'' f'""* °đb°™ *** ,Vsm,!6 «'" delovanje na Dunaj« i, minolih težilo je za tem, da treba pomoii narodn, ki skomino živi al,f J . !" T ' " V™ lalre' i* «S"»»ril in predlagal, nolih Sasov. Ora. Lagl.jo i. njegove tovar«, na Dunaju j, zahvaliti' da^jf, * "" ' "»""'.'j' k' '»dolgovih iz) ml- bolje, nego do ».daj, i« d. najemu Ijudetv« treba preskrbeti načinov, kake biT^ t4* đ"6' da v Istri tre*, vl.d.t. drng.Se, 1« aic.r ..je polovice monarhije resnično opi.al Utrnkega mučenika, ter je dok.,«, vladi. Stt,1«.!** " lastne IT; ~ 0» JOjM vaem^ ...topatvoo. dati pomoči narodu po Istri, da s« okrepi in ojači in da si pomore v svojih gospodarstvih. — Neprijatelji našega naroda stavljali"s«*fout>ovaoiit'^^»k«, križali so mu osnove in raiune, ali on je vsikdsl uatajal odločneje in krepkeje, da zagovarja pravico in brani resnico Zato ima dr. Lagin;a mnogo nepri-jateljev, ali ima zajedno velikega prijatelja, iu ta je naš narod. Na tem narodu j« sedaj, da pokaže, da ioaa popolno vero v človeka, ki mu je st«krat in ■tokrat dokazal z dejanjem, da je pri volji in sposoben, napotiti ga in dovesti na pot pravega napredka. Program dra. Laginje in zajedno program naše stranke je sledeči: 1. Razsvetliti ves narod hrvatski in slovenski po Istri, da spszna svoje pogreške, pa da se jih varuje; da spozna svoje praviee, pa da jih zahteva; da se vsi držimo zložno in trdno kakor jeden mož, dokler Istra ne zadobi onega, kar jej treba in kar juj pristoji po božjih in človeških zakonih; zato treba narod nčiti, v cerkvi, v šoli, na shodih in v malih razgovorih. Zato smo ustanovili „Bratovščino hrvatskih ljudi v Istri", ki daje podpore mladeničem kmetskega stanu, da se iziolajo in da bodo dan«* ali jutri naroda na korist in v tolažbo; radi tega smo oživotvorili šolsko družbo „sv. Cirila in Metoda", ki je s pomočj« bratov izvan Istre dala narodu že tu pa tam šolo, kjer je de ni bilo nikdar in kjer so mu je kratili mogočniki. 2. Preskrbeti narodu načinov in sredstev, katerimi bi si pomagal v nevolji: da sveje dolgove obrie na manje »bresti in na laglji način odplačevanja, da svoje kmetije očisti dolga, da poboljša svoja zemljišča, ter da se malo po malo osvobodi vsakega jarma. Zato smo ustanovili nekoliko „Posojilnic" in nočemo mirovati, dokler ne bode imela svoje vsaj vsaka veča žapnija ali kaplanija, pa da bodo vse zvezane t jedno zavezo, ter da se bode pomagalo od jednega kraja do drugega, kakor brat bratu, kakor vsak samemn sebi. 3. Zjediniti narod v društva gospodarska in prometna, da zložnimi silami dosežemo one, česar ne morejo deseci pojedinci. Samo m nrkatereri vemo, da je dr. Laginja stavil vladi obširen predlog v ta namen, kajti on ne bobna v svet, dokler stvar ni gotova. Naš program torej in njegov se glasi na kratko: izvesti narod iz tmine neznanja, zagovarjati in braniti ga, kazati mu njegove potrebe, zahtevati njegove pravice in lajbČati mu težko življenje. — Mi sami ne moremo vsega. Da pa s« naše ljudstvo vzdigne iz lapuščenosti, v kateri je bilo stoletja, treba mu obilne pomoči od vlade. Ni ga danes v litri, ki bi bil očitneje, razložneje in večim prepričanjem predočil vladi naše potrebe, kakor je to storil dr. Laginja. Njegovemu proučevanju, njegovemu zagovoru, njegovemu trudu in naporu imamo zahvaliti največ, da j« od našega naroda edvzeto ono težko breme, ki se je imenovalo žemjjiško-odvezni dolg ali ezoner, in da so istrska kmetije očiščene kakih pet, šest milijonov dolga, ki je bil sicer v resnici mal, toda v knjigah velik; dolga, ki se je iztirjaval neusmisljeno, neutemeljeno in krivično. Da-si nasprotniki mlatijo na levo in desno pa zastopniku Laginji, priznavajo vendar uehotć njegove zasluge za vse ljudstvo Istre, in tu pa tam izvršujejo cel6 uprav isto, pe čemer je klical on. Mirno in premišljeno je korakal povsodi sredi pogibelji, izpostavljen roganju zavedene množice, ki je mislila, da dobro dela, ko žvižga in pluva na dobrotnika vse Istre, ali nje-gove muke in njegova potrpežljivost donesle so dobrega sadu. Tudi italijansko ljudstvo po mestih Istre, v kolikor se isto bavi z obdelovanjem zemlje, priznava že danes, da je poslanec dr. Laginja prvi zagovornik poljedelca istrskega. Znto ga spoštuje, četudi ga ne ljubi. Zoper našo stranko in zoper našega zastopnika hujskali bodo naši neprijatelji na vse mogoče načine. Volilci Istre ! Ne dajte se ni motiti, ni zavajati, ni plašiti 1 Skušali bodo doseči i denarjem, česar ne morejo doseči poštenjem. Oni se boje, ker vedč, da se volitve ne bodo več vršile tako, kakor so se dosedaj. — Na noge, junaki! Ne bodi Vam žal ni potov, ni truda, pa tudi ne žeje, ne glada za jeden dan! Našemu naroda no Istri mora zasijati zarja boljih dni, napočiti mu mora krasni dan narodnega veselja. Koder orje zemljo naš slovanski rsd, tam nikdar ne zahaja božje solnce. Tudi mi, drobna vejica tega velečastvenega stebla, treba, da se obvarujemo in ohranimo. Splošna volilna skupiaa naj pokaže svetu, da smo jedini, zložni v misli in v dejanju, ter da premoremo protivnike, ker smo v veliki večini. — Volilci Istre 1 Stopite na volišče vsi, kakor jeden mož in izvolite samo takih volilnih mož, o katerih ste gotovi, da določenega dne oddajo svoje glasov« kakor jeden m«ž našemu kandidatu dru. Laginji! On se ne sramuje refii, da je izšel iz kmečkega stanu, a tega je največ po Istri. Proslavimo moža ponovno splošno izvolitvijo, moža, ki je proslavil dom in Vas, in ki hoče le Vašo korist. On bode vsikdar veren glas v zbornici poslancev na Dunaju. On bode branil Istro vsemi silami, cel6 še bolje nego dosedaj, ker poreče lahko: Do-sedaj so me pošiljali sem samo plačujoči krnetj« iz polovic« Iatre; sedaj pa so me poslali vsi, ne iz pol, ampak iz vse Istre, poslali so me stari in mladi, očetje in sinovi; to ni glas jednega človeka, to je glas vse Iatre; to ni klic moje nevolje, nego je klic vse Istre. Takov glas se bode čul, ker bodo ve deli, da za njim stoje tristo in dvajset tisočev naroda. Volilci Istre! Zastavimo vse svoje sile, da se bode čul iu poslušal na Dunaju glas »arodnega ljubljenca ter naSega kandidata za splošao skupino, gosp. dra. Matka Laginje! _ „ _ ^. Pol. društvo „Edinost". .. „„,„., SiD i? t".kn,'čk1e kii\kri "a,e trvi' lnuž. "sojen v težkih dnevih. k. ae je je jato malo znalo z. „al narod. - Mnogi in mnogi izmed V»e .. .1 1J\ , 16 ""rn0 ,n FOtlpežljivo I"-""1""1 i'gr«de in s,.motenja, katerimi ao zavedeni ljudje Mli in iramotili naš hrvat k „V i l^r : 8 V r " £ VSikd'"' "" med P"imi "" b™»ik» i« » prvi med zaslužnimi'možmi ..šega naroda ki je za- ££££ 1 IL Z !" I0'""' T"1 n'V*1 FtVi * UVRjSti T toli P°treb»a in •">»»'»» <»™«« i" »iruge, katerimi akiiam. ieetih let. Ni ga Lilo znamenifejega vprašaj, katerem"0."'' f'""" ^ ,V™ « "'« » «*<>« delovanje na Dan,]« i, minolih težilo j« z« tem, da treba pomnil narodu, ki siromašno itvl.^,..,!" 't " " T'9' i" i" P'«U»t5»l, .olik taaev. Dr.. Lagl.jo i. njegove tov„«e na Dnnajn j. zahvaliti' da j!" * * ' "»""l1!' kl '« potlT";en i» do^vih iz; ml- bolje, nego do -.daj, in d. najem« ljndetvn treba preskrbeti načinov, kako biTt t d"e,' v l9tri tr"b» vi.d.t, drng.Se, i. iicar ..še polovice monarhije resnično opiaa! ittrekega mnčemka, ter je dok.,»I vladi, M'."..^*!".! " Ustne "?*?/ ~ 0» Jejjedjsem^ zutopstve«. dati pomoči narodu po Istri, da s« okrepi in ojači in da si pomore v svojih gospodarstvih. — Neprijatelji našega naroda staTljali"s«^tou ^orsolit^rti^.ik«, križali so mu osnove in račune, ali on je vsikdsl ustajal odločneje in krepkeje, da zagovarja pravico in brani resnico Zato ima dr. Lagin;a mnogo nepri-jateljev, ali ima zajedno velikega prijatelja, iu ta je naš narod. Na tem narodu je sedaj, da pokaže, da ina popeluo vero v človeka, ki mu je stekrat in stokrat dokazal z dejanjem, da je pri volji in sposoben, napotiti ga in dovesti na pot pravega napredka. Program dra. Laginje in zajedno program naše stranke je sledeči: 1. Razsvetliti ves narod hrvatski in slovenski po Istri, da spszaa svoje pogreške, pa da se jih varuje; da spozna svoje pravice, pa da jih zahteva; da se vsi držimo zložno in trdno kakor jeden mož, dokler Istra ne zadobi onega, kar jej treba in kar juj pristoji po božjih in človeških zakonih; zato treba narod nčiti, v cerkvi, v Soli, ta shodih in v malih razgovorih. Zato smo ustanovili „Bratovščino hrvatskih ljudi v Istri", ki daje podpore mladeničem kmetskega stanu, da se iziolajo in da bodo danes ali jutri naroda na korist in v tolažbo; radi tega smo oživotvorili šolsko družbo „sv. Cirila in Metoda", ki je s pomočje bratov izvan Istre dala narodu že tu pa tam šolo, kjer je še ni bilo nikdar in kjer 10 mu je kratili mogočniki. 2. Preskrbeti narodu načinov in sredstev, katerimi bi si pomagal v nevolji: da sveje dolgove obrie na manje ebresti in na laglji način odplačevanja, da svoje kmetije očisti dolga, da poboljša svoja zemljišča, ter da se malo po malo osvobodi vsakega jarma. Zato smo ustanovili nekoliko „Posojilnic" in nočemo mirovati, dokler ne bode imela svoje vsaj vsaka veča župnija ali kaplanija, pa da bodo vse zvezane t jedno zavezo, ter da se bode pomagalo od jednega kraja do drugega, kakor brat brata, kakor vsak samemn sebi. 3. Zjediniti narod v društva gospodarska in prometna, da zložnimi silami dosežemo one, česar ne morejo deseci pojedinci. Samo m nrkatereri vemo, da je dr. Laginja stavil vladi obširen predlog v ta namen, kajti on ne bobna v svet, dokler stvar ni gotova. Naš program torej in njegov se glasi na kratko: izvesti narod iz tmine neznanja, zagovarjati in braniti ga, kazati mu njegove potrebe, zahtevati njegove pravice in lajbČati mu težko življenje. — Mi sami ne moremo vsega. Da pa se naše ljudstvo vzdigne iz lapuščeuosti, v kateri je bilo stoletja, treba mu obilne pomoči od vlade. Ni ga danes v Istri, ki bi bil očitneje, razložneje in večim prepričanjem predočil vladi naše potrebe, kakor je to storil dr. Laginja. Njegovemu proučevanju, njegovemu zagovoru, njegovemu trudu in naporu imamo zahvaliti največ, da j« od našega naroda edvzeto ono težko breme, ki se je imenovalo žeinljiško-odvezni dolg ali ezoner, in da so istrske kmetije očiščene kakih pet, šest milijonov dolga, ki je bil sicer v resnici mal, toda v knjigah velik; dolga, ki se je iztirjaval neusmisljeno, neutemeljeno in krivično. Da-si nasprotniki mlatijo na levo in desno pa zastopniku Laginji, priznavajo vendar uehotć njegove zasluge za vse ljudstvo Istre, in tu pa tam izvršujejo cel6 uprav isto, p« eemer je klical on. Mirno in premišljeno je korakal povsodi sredi pogibelji, izpostavljen roganju zavedone množice, ki je mislila, da dobro dela, ko žvižga in pluva na dobrotnika vse Istre, ali nje-gove muke in njegova potrpežljivost donesle so dobrega sadu. Tudi italijansko ljudstvo po mestih Istre, v kolikor se isto bavi z obdelovanjem zemlje, priznava že danes, da je poslanec dr. Laginja prvi zagovornik poljedelca istrskega. Znto ga spoštuje, četudi ga ne ljubi. Zoper našo stranko in zoper našega zastopnika hujskali bodo naši neprijatelji na vse mogoče načine. Volilci Istre ! Ne dajte se ni motiti, ni zavajati, ni plašiti 1 Skušali bodo doseči z denarjem, česar ne morejo doseči poštenje«. Oni se boje, ker ved6, da se volitve ne bodo več vršile tako, kakor so se donedaj. — Na noge, junaki! Ne bodi Vam žal ni potov, ni truda, pa tudi ne žeje, ne glada za jeden dan ! Našemu naroda no Istri mora zasijati zarja boljih dni, napočiti mu mora krasni dan narodnega veselja. Koder orje zemljo naš slovanski red, tam nikdar ne zahaja božje solnce. Tudi mi, drobna vejica tega velečastvenega stebla, treba, da se obvarujemo in ohranimo. Splošna volilna skupiaa naj pokaže svetu, da smo jedini, zložni v misli in v dejanju, ter da premoremo protivnike, ker smo v veliki večini. — Volilci Istre! Stopite na volišče vsi, kakor jeden mož in izvolite samo takih volilnih mož, o katerih ste gotovi, da določenega dne oddajo avoje glasove kakor jeden m»ž našemu kandidatu dru. Laginji! On se ne sramuje reči, da je izšel iz kmečkega stanu, a tega je največ po Istri. Proslavimo moža ponovno splošno izvolitvijo, moža, ki je proslavil dom in Vas, in ki hoče le Vašo korist. On bode vsikdar veren glas v zbornici poslancev na Dunaju. On bode branil Istro vsemi silami, cel6 še bolje nego dosedaj, ker poreče lahko: Do-aedaj so me pošiljali sem samo plačujoči kmetje iz polovice Istre; sedaj pa so me poslali vsi, ne iz pol, ampuk iz vse Istre, poslali so me stari in mladi, očetje in sinovi; to ni glas jednega človeka, to je glas vse Istre; to ni klic moje nevolje, nego je klic vse Istre. Takov glas se bode čul, ker bodo ve deli, da za njim stoje tristo in dvajset tiaočev naroda. Volilci Istre! Zastavimo vse svoje sile, da se bode čul in poslušal na Dunaju glas sarodnega ljubljenca ter našega kandidata za splošno skupino, gosp. dra. Matka Laginje! _ „ __ . _ ^. Pol. društvo „Edinost". Javni shodi. Danes v soboto. dne 13. t. m. oh 9. uri zvečer, hode velik javni shod v telovadnici Sokolovi. Na dneviem redu bode razgovor o mestnih volitvah. Ker je zadnji ras, da pridemo Slovenci ■a jasno, kako nam je postopati ob predstojećih občinskih in državnozborskih volitvah v mestnih rvzredih. poživljajo se r«i rojaki, da se v velikem številu udeleže tega ihoda. Nadalje bodo prihodnjo nedeljo, dne 14. t. m., nastopni javni shodi po okolici: Za II. okraj : .Pri lovcu" ob II. uri predpol., v Rocolu ob !i. uri popoludne (v gostilni 1'raselnovi). Za I. okraj: Pri sv. M. M. zgornji ob 4%. uri pop. (v goatini g. Sancin-Sira), v Skednju oh 6. uri popoludne (v gostilni pri Oblaku). Za IV. okraj : V Bark ovijah ob 4. uri popol (v gostilni „Obrtnijskega društva"), v Rojanu ob 6. uri popoludue (v gostilni g. Josipa Katalana), Za V. okraj: Na Op&inah ob 4. nri popoludne (v liisi g. Ivana Goriupa). Političke vesti. V TRSTU, dn« 12. februvarja 1897. Državnozborske volitve. Na drngem mestu priobčujemo volilni oklic naše strank«*, katerim se dr. Matko L a g i n j a proglaša kandidatom za V. kurijo v Istri. Naiitn čitateljem priporočamo, da pazno prečitajo ta oklic. To je beseda, ki prihaja od srca, in ledeno mera biti srce, katero ne bi ganili taki akordi. Tako mor« govoriti le stranka, ki res dobro hoče svojemu narodu, tako je možno govoriti le o možu, ki je toli plemenit v svojem mišljenju, v svojih besedah in v svojih dejanjih, kakor je plemenit uprav dr. Laginja ! Kako ponosna mora biti naša Istra, da uprav ona ima takega moža, ona, ki sicer tako krvavo trpi na nedostojanju posvetne navodne inteligencije. Ni ga moža, ki bi bil žc toliko delal za siromašno pokrajino in ni ga moža, o katerem bi se mogli nadejati, da bode toliko delal v bodoče, kakor bode delal Lagiuja, ako ga pošlje zopet na Dunaj volja božja in zaupanje nareda. Volilcem po Istri je f»M,0 iiMvflH Niim jjft tn»h« drtizega, nego da pri.ia.viJL mn^^^'V^'kVIiko je" delal za Istro Laginja, in koliko so delali ali ne delali njega nasprotniki — in vsi se morajo združiti za Laginjo. Protikandidat Laginjev bode baje poznani dr. Bar toli. O tej kandidaturi drs. Burtolija piše „Naaa Sloga" : „Za tega moža da bi glasovali naši ljudje sirom vse Istre, vsi oni, ki so dovršili 24 leto!! To bi značilo zabesti si nož v srce. To bi značilo samoubojstvo z aaše straui.^In je vendar ljudij, ki nas nagovarjajo k temu 1 Vsakdo torej, ki ne bode glasoval za naš« volilne rneže po vseh občinah Istre, ta bode indirektno glasoval za dra. Bartolija, delal bode za Italijana, ki hoče, da je Istra italijanska zemlja 1 — Kdor tega noče, naj glasuje za naše. Včeraj je bil v Ljubljani shod zaupnih mož narodne stranke. Iz deželnih zborov. V deželnem zboru kraijskemje bila precej živahna razprava o slov. gledališču. Posl. Hribar in K a 1 a n sta grajala nekatere igre, ki so se spravile letos na oder — zlasti pa kopijo »sester Barrison", dočini je dr. Tavčar branil slovensko gledališče, meuć, da istega ni smeti soditi le posamičnih slabših, am-pek po ukupnosti vseh uprizorjenih iger. O volitvi deželnih odbornikov v deželnem zboru š t i r s k e m nam pišejo iz Gradca : „Javljam se Vam zopet, hvala Bogu, z vese-lejim dogodkom nego zadnjič, — veselejim pravim seveda le za ua.^ Slovence, ki srno srečni, če dobimo drobtinico od hlebov, ki so nam namenjeni. O današnjih Volitvah v deželni odbor deželnega zbora štajerskega izvoljen je bil tudi slovenski poslanec K o b i ć deželnim odbornikom, s čemer je zagotovljena udeležba slovenskih zastopnikov na razpravah nadalujega zasudanja; sicer bi bili primorani zopet zapustiti deželni zbor. Tako smo se povspeli za , en klin višje na oni strmi letsvici, kjer se blišč6 naša prava v nedogledni višini. Dobra tretjina prebivalcev vse Štajerske je danes do-nas dosegla, da ima vsaj jeduega zastopnika v mnogoštevilnem deželnem odboru. No mi vemo, da bode odslej sleherni Nemec prepričan, da je napravil velikansko koncesijo nenasitljivim sodežela-nom svojim, ki bi nas morala odvračati od vsake nadalnje zahteve. Prazna je naša nada, da bi nam drugorodci kedaj privoščili popolno jednakopravnost, ako si e n e p r i b o r i m o s a m i. Mi pa nočemo zanemariti svojih idejalov. CM njih živimo, za njih živimo." Nemškoliberalni listi se seveda močno jezč na ueinške nacijonalee, ker so se ti poslednji sporazumeli se Slovenci le za konkretni slučaj. Mi ne vemo sicer, kateri razlog je bil edločilen nacijo-nalcem, da so to pot glasovali se Slovenci, a to vemo, da je zadoščeno le najjednostavneji pravici, a o ima tretjina prebivalstva v deželi vsaj jednega zastopnika v dež. odboru. Sicer pa nas bore malo briga notranje razmerjo med obema omenjenima skupinama nemškima; naj le obračunajo med seboj kakor hočejo. Se že najdejo zopet v prijateljstvu, na tem ne dvomimo. — Nekoliko bolj pa nas zanima, da „Grazer Volksblatt* nad vse hvali prelata Karlona, kako dobro da je upravljal posel dež. odbornika. Toda menda ne treba ravno, da bi še hujskali konservativce proti Slovencem saj . so-bili prvi ital^ žo nelojalni dovolj. V včerajšnji seji deželnega zbora dalmatinskega je prečital predsednik B u 1 a t pismo, s katerim se italijanski poslanci odpovedujejo mandatom. Opomin primorskim Italijanom. Ozirom ua najnoveji tržaški konflikt je napisal znameniti list .Norddeutsche Alle Zeitung" dobrohoten opomin do naših Italijanov. Ker se morda ne motimo, ako menimo, da oni, ki je poslal dotični dopis omenjenemu listu nemškemu, ni baš daleč od krogov osrednje vlade in so njegova izvajanja morda vendar-le simptomatična, podajamo jih tu v dostavnem prevodu: „Ta dogodek naj bi služil kakor svarilna tablica na vse strani. Odnošaji v avstrijskem Primorju so nekaj povsem posebnega, politiški in narodno. Ta dežela je nekaka dedščina iz onih dni, ko se je še pokorila republiki sv. Marka, kakor da je pokrita z nekako italijansko navlako, dočim večina prebivalstva pripada dvema slovansJiima plemenoma, Slovencem in Hrvatom. Šibke nemške manjšine, nekdaj veliko izdatneje nego sedaj, obstoje le še v Trstu in v pokneženi grofiji Goriški; v Istri se vzdržuje nemštvo le toliko meii, da je vredno govoriti o njem, le v mest« častnikov in uradnikov, v Pulju. Sicer pa ima malone ves ilirski polnotok italijanski značaj v lic svoji .slovanski večini. Naslonivši se na malo srečno idejo, izvira-jočo iz leta 1849., dali so tej mali deželi tri avtonomne deželne zbore. Stara poknežena grofija Gorica in Gradiška ima svoj deželni zbor v Gorici, Istra svojega v Poreču, za mesto tržaško in njega okolico pa je občinski svćt tržaški zajedno deželni zbor. V vseh treh deželnih zborih imajo Italijani večino, dasi sestavljajo v Gorici in v Istri le manjšino, a v Trstu niso v posebni večini nasproti Slovencem in Nemcem. Da se ohrani taka umetna večina — ako je to sploh možno —, v to treba takta in velike zmernosti, a tega le prepogosto ni na italijanski strani. Ne treba dokazovati na dalje, da se situvacija nikakor ne zboljša po okolnosti, da vzlic izvrstnim odnošajem med obema državama nikakor niso zaustavili svojega delovanja izvestni irredentistišhi odbori v Benetkah, Vidmu itd. O veliki večini italijanskega prebivalstva Primorske more se reči, da je zvesto državi. Žal pa, da je med vodilnimi osebami takih, ki pozabljajo, da žive v državi, mešani v jezikovnem pogledu, in ki pod pretvezo obrambe „italijanskega značaja" Primorske, kateremu pa ne preti nevarnost od nobene strani, skušajo uprizarjati politiko zatiranja Nemcev in Slovanov. Te se more reči z vse odločnostjo, da centralna vlada na nobeno stvar ne miali manje, nego da bi kakoraibodi hotela škodovati zakoniti narodni posesti prebivalstva italijanskega. Toda vlada je dolžua po ustavi, po zakonu, in po eminentni koristi države same, da v Primorski meri z jednako mero in da ne dovoljuje, da bi tam jedna narodnost pritiskala na steno dve drugi narodnosti. Vlada nima pravice, niti ne more želeti, da bi raznarodila Italijane v Primorski. Le-tem ne preti ni ponenačenje, ni poslovenjenje. Toda iz lahko umevnih razlogov vlada istotako ne more želeti, da bi se obmejna pokrajina z mešanim pr bivalstvom prelevila v čisto italijansko. To naj bi si povedali italijanski krogi v Primorski, in iwaže-vaje to naj bi se izogibali konfliktom, ki bi se morali, ako bi se ponavljali, progresivno poojstro-strovati, konfliktov, pa katerih gotovo ne morejo imeti nikakega dobička materijalni in kulturelni interesi Italijanov". F aure ne pride v Opatijo. Iz Pariza javljajo službeno, da je povsem neutemeljena vest, ki jo je objavilo mnogo časopisov, da namreč predsednik francoske republike, Faure, odpotuje koncem marca meseca v Opatijo, ter da ostane dva tedna tam. Revolucija na Kreti. Grški princ Jurij je odplovil iz Aten z eskadro 6 trpedovk proti Kreti. Ta eskadra ima nalog, da na vsaki način zabrani morebitno izkrcevanje turških vojakov na Kreti. Z Dunaja poročajo o tem dogodku: Prijatelji Grške vidijo z veliko skrbjo, da se je Grška podala na nevarno pot, ki jo more dovesti v položaj, katerega pogibelj in ozbiljnost bi presegali moči Grške. Na vsaki način pa hočejo vesesile posvariti grško vlado. Seveda je tudi zavlačevalna in nedločna politika Turčije mnogo pripomogla v to, da jo uavstala sedaj zmešnjava in anarhija, ki je zavela Grško, da se je podala na nevaren klanee. PODLISTEK -- 82 Fromout mlajši & Risler starši. »OMAN. — Fr»nc«iki ipisul Al p ho n s« Daudet, preložil Al. B. — Klara Fromotova, katero je neotesanost te okolice dirnila neprijetno, je govorila ie malo. Nasprotno pa je Sidonija sijala v »tvoji bliščobi. Vožnja je bila oživila bledo barvo njenega obraza ii njene pariške oči. Znala se je izborno smejati, umela aorda malo preveč, in ljudem, ki so bili tu zbrani, se je zdelo, kakor da je ona jedina prisotna ženska. Ta uspeh je popolnoma zmešal glavo Georges Fromontu. A čim bolj se jej je skušal približati, tem bolj je bila uzdržljiva. Ta čas je sklenil, da jo vzame za ženo. Prisezal sije to s pretiranim pa-tosom slabotnih značajev, katerim s« vedno že naprej zdi, da ao premagali prigovore, katerim se, kakor vedo, uklonejo nekega dne..... Malički Chekeoti je bil to najlepši čas njenega življenja. Ne gledć na njen častihlepni smo- ter, je našla njena koketna, prekanjena nrav že posebno dražest v tej zaljubljeni spletki, tajno vršeči se sredi veselice in gostij. V njenem okrožju ni nobeden slutil ničesar. Klara je bila v tistih zdravih, mičnih letih, v katerih se polurazviti duh, ki mu je popolnoma neznana laž in verolorastvo, s slepim zaupanjem udaje stvarem, katere pozna. Gosp. Fromont je mislil le na svojo kupčijo. Njegova žena je kakor blazna likala svoj lišp. Samo starega Gardinoiua in njegovih malih presunljivih očij se je bilo bati, a Sidonija ga je kratkočasila in tudi če bi bil kaj našel, ni bil tak, da bi jej preprečil srečo. Radovala se je zmagovito, kar je nepričakovan dogodek nenadoma uničil njene nadeje. Neko nedeljo zjutraj so pripeljali gospoda Fromonta s preže domov smrtno ranjenega. Srni namenjen strel ga je bil zadel v sence. V gradu je nastala največja zmešnjava. Lovci, med njimi tudi neznani lovec, ki je napačne zadel, se naglo odrinili proti Parizu. Klara, od žalosti vsa zmešana, se ni več ganila iz sobe, kjer se je njen oče boril smrtjo. Risler, kateremu so bili pri tej priči sporočili o nezgodi, je prišel po Sidonijo. Tisti v*čer pred odhodom je imela še z Ge-orgesom pri .Pošasti" zadnji sestanek, mučno, skrivno, odhodno snidenje, katero je bližnja smrt delala še slovesuejše, Vendar sta si prisegla večno zvestobo ter dogovorila, kako si bosta skrivaj dopisovala. Tako sta se ločila. Žalosten povratek. Spremljevana odobupujočega Rislerja, kateremu je bila smrt ljubljenega gospoda nenadomeitna izguba, se je zdaj brez uspeha vračala v svoje vsakdanje življenje. Domov pri&edsa je morala povedati svoje dogodke z najmanjšimi pedrobnostmi, goveriti o grajskih prebivaloih, o gostih, veselicah, obedih in kenečni nezgodi. Kakšna maka je bilo to zanjo, ki bi bila, utopljena vedno le v jedno samo misel, tako zelo potrebovala tihote in samote 1 A to se ni bilo najstrašaiše. (Pride ie Glasom najnovejših vestij so evropske države že včeraj izročile vladi v Atenah skupno spomenico, v kateri jo svarć, da ne prične vojne s Turčijo, kajti vsa odgovornost za vse posledke pade jedino le na grško vlado. — (To je vse lepo in lahko pcvedano, ali vlasti morajo pomisliti, da je grška vlada v hudem položenju. Kreta je stara grška last — še le leta 1669 je prišla pod turško oblast —, na Kreti je ogromna večina prehivalstva grške vere in grške narodnosti, zbok česar je povsem naravno, da dogodki na Kreti — sosebno pa grozna klanja, ki jih uprizarjata na tem nesrečnem c to k u turški fanatizem in turško barbarstvo, podpirana in povspeševana od zvijačnosti turških državnikov — silno razburjajo duhove na Grškem. Tudi Grki so hude, vroče in nagle krvi in vlada mora računati s temperamentom naroda. Ravno med takimi narodi se kaj silovito pojavlja javno me-nenje. Menimo torej, da grška vlada mora nekaj đlcreniti v očigled plamenu na Kreti. Različne vesti. Naši shodi. Danes zvečer bode velik javni • h o d v telovadnici ,Tržaškega Sokola*. Razgo-ver bode o msstnih in državnozborskih volitvah. Začetek ob 9. uri. Mestne rodoljube prosimo, da se v velikem številu udeleže tega shoda. Kedaj naj kažemo zanimanje za politiško življeuje, ako ne v takih resnih in kritičnih časih ! Jutr, v nedeljo, bode 7 shodov po okolici. Opozarjamo na poziv, ki ga priobčujemo na drugem mestu. Doktorjem prava je bil promoviran predvčer. na vseučilišču v nemškem Gradcu, gospod Širne K u-reli<5, odvetniški kandidat v Buzetu. Čestitamo iz vsega srca ! Izjava. »Slovenski Karod* pravi, da je bil kurat Koblar glavni provzročitelj in duševni oče gonje „katero so ustanovitelji .Slovenskega lista" proti naši stra .ki (narodni) uprizorili v Trstu in drugod«. Ker bi se utegnilo misliti, da je velsč. g. kurat Koblar v kaki zvezi s polemikami, ki smo jih imeli zadnji čas se tSlov. Narodom", izjavljamo odločno, da nam g. kurat Koblar uikdar in nikoli ni napisal niti besedice, naperjene zoper narodno fltranko in da do nnjnovejih dni niti zuali nismo, da je ta gospod v kaki zvezi se „Slov. listom«. Tako, da ne bode krivice nikomur. Kako nabirajo podpise I Priobčili smo že pred par dnevi, da agitatorji nasprotne stranke love podpise na neki spis, o katerem pa nihče ne ve, kaj JC , U|i/Ul> Ožigosali smo tali* postopanje in ! rekli smo, da ne more imeti poštenih namenov oni, ' ki noče povedati, kaj hoče. A ne le dejstvo, da niso hoteli povedati, čemu rabijo podpise, ampak tudi načiu kakor so izvabljali podpise od nevednih ljudij, moral je osupniti razsodnega človeka. Lov se je pričel le med nevednimi ljudmi in v polu-temi, ob litrih vina, ko so duhovi vinski zatemnili Človeški duh. Ko je torej dobro vince storilo svojo dolžnost, podpisa vali so siromaki vsaki v drugem uyerjenju : jeden je prosil za „farav" (svetiljko), drugi za „kanau", tretji za vode, četrti za premije od socieU agraria itd., samo tega ni vedel nobeden, da je podpisal volilni oklic progressove stranke. Tako pridejo imena okoličanskih siromakov ua odlično mesto, med prvake progressevcev. Priznati pa moramo, da je tudi takih med podpisanimi, ki so se udali le nasilju v strahu za svojo ekzistenco. Tako nam je znan mož, poštenjak ali ! siromak, ki je solzami v očeh postavil svoje ime na oni spis. Ako iako postopanje laške gospode ni nemordlno, potem pa res ne vemo, akj je nemorala. No, kakor je to nemoralno, vendar je še razumljivo ua vse zadnje, ako pomislimo, da po okolici love gospoda ribe le med nevednim ljudstvom. Ali drznost, katere človek ne more lahko razumeti, znači to, da na jednako perfiden način love podpise na svoj oklic tudi med izobraženimi ljudmi po mestu in celo pri tacih imovituikih, ki so na glasu kakor slovemski narodnjaki. Razpošiljajo namreč neko vabilo ua sejo njih centralnega volilnega odbora: comitato elettorale nazlonale. Na tem povabilu je spodaj kratka opazka, da, kdor nevrne tega vabila, se ga bode smatralo členom imenovanega volilnega odbora in pride njega podpis na volilni oklic progi essove stranke. Ta opoaba je tista zvijačna past — uprav ostiden manever, katerim love podpise na svoj volilni eklic. Treba le pomisliti, da mnogi niti ne čitajo one pripombe, mnogi pozabijo na to, mnogi imajo druzih nujnejših opravil, nego baviti se s takimi povabili, mnogi zopet slučajno niso doma ia ne morejo vrniti povabila itd. itd. Na tak način pridej seveda imena na volilni uklic progressove I stranke, katerih lastniki niso nje somišljeniki, v mnogih slučajih celo nje odločni nasprotniki, kakor je to u. pr. z našimi narodnimi trgovci. — Tako postopanje se mora gnusiti poštenemu človeku. Tudi progressova stranka ina pravico iskati podpisov na svoj proglas, ali dela naj to na pošten način. Stranka, ako jej je kaj do politiške rnordle, stavlja naj na svoje volilne oklice le take ljudij, ki so i s r e 6 n o pritrdili, da so nje, a ne loviti jih na tak zvijačen način. Z ozirom na tu označeno postopanje stranke progressove, poživljamo torej naše ljudi v mestu in po okolici, da naj ne podpisujejo ničesar, kar jim ni prišlo od poznanih in zanesljivih narodnih oseb! Sosebno pa naj ne dopuščajo, da bi se njih imena zlorabljala za kakoršne si bodi volilne oklice! 1 Dovolj smo že služili drugim in čas je, da pričnemo služiti — sebi 1 Volitev za V. kurijo. Ker se volitve volilnih mož za V. kurijo v Istri prično že bodočega tedna, proeimo svoje somišljenike, da nas točno obveščajo o vsem, kar se tiče volitev. Posebno jih presioio, da nas najkrajšim potem obvestijo o vspehu volitev. Časi so resni, zato treba, da smo točno obveščeni o vsem, da bode moglo politično društvo naše priskočiti na pomoč z dobrim svetom, kjer bi ga trebali. Še par besed o volilnem oklicu progressove stranke. V zadnjem izdanju smo pojasnili in dokazali, zakaj progressova stranka ničesar ne stori za slovenskega okoličana v gmotnem pogledu. Pojasnili smo, da zato ne stori ničesar, ker jej zabranjuje to nje program, stremeči za tem, da zasede polagoma našo okolico resnično italijansko naseljenje Ali še nekaj nam je pojasniti. Rekli smo nam-i reč, da drugi okraj okolice, kateri jedini je bil j zastopan po laškem zastupuiku, je bil na slabšem v gmotnem pogledu, nogo vsi drugi okraji. Iz tega je sklepati logično, da drugi okraji so vendar dobili kako drobtinico. Tako je tudi res. Saj postopanje gospode je j povsem logično. Oni sklepajo tako-Ie: ,ta in ta j okraj je že naš, temu ni treba dati ničesar več, | t. » j e 7, i r « 1 za naše cilje! Oni drugi okraji 1 pa še niso naši, tam ima še svojo moč sloveuska agitacija, te agitacije ne smemo prezirati, ampak gledati moramo, da jo parilizujemo s tem, da damo ljudstvu kako mrvico, že v ta namen, da mu natrosimo peska v oči 1" „Svojim" okrajem ne dado ničesar, ker po njih menenju ne treba več dajati, drugim pa dado kaj malega, ne iz ljubezni do okoličanov, j ampak iz strahu pred slovensko a g i-| t a o i j o in iz strahu pred kontrolo naših slovenskih zastopnikov. Žh radi kontrole torej je nepre-| cenljiva dobrota zh okolico, da ima v mestnem I zboru svojih zastopnikov. Strah je lepa reč, to i velja tudi za laško gospodo. Ako torej okoličani ljubijo same sebe in svejo j korist, ako hote moralno pritiskati na mestno ,'go-! spodo, da jim privole vsaj kako malenkost, morajo I si izvoliti le svojih zastopnikov, svojih mož — ! mož svojega rodu in svoj« krvi! Ako bi si izvo-i lili samih italijanskih zastopnikov, potem ne bi bilo nikake kontrole nad mestno gospodo gledć uprave po naši okolici; in italijanski zastopniki bi skrbeli za okolico tako, kakor je v resnici skrbel gosp. Poldo Maaroner za svoj II. okraj. Kako je skrbel, o tem poj6 žalostno pesem vrabci po vseh strehah druzega volilnega okraja! Kdor ne veruje, pa naj gre malo poizvedovat! Nujna prošnja do vodstva tukajšnje c. kr. i civilne mestne Proture. Piše se nam: Že pred dvema leterua je umrl sodni poverjeuik barkov-ljanski Šajmer, a do danes še ni imenovan njegov nasleduik. Ne vemo razloga tema tako dolgem« sakesnenju, da-si nam je zaano, da je več oseb v Barkovljah, ki bi bile zmožue temu poslu in ki bi ga tudi rade sprejele. Sedaj nam hodi v Barkovlje za vsako smrtovnico in za vsaki inventar sodni poverjenik rejam- ski, kar nam provzročuje naravski več stroškov. Sodni poverjenik rojanski pa tudi ne pozna naših razmer iu naših zemljišč tako, kakor domačin in posledica tem« je, da se v tem pogledu urine marsikaka pomota. Ker vemo, da je že takoj po smrti pokojnega Šajnerja več njih uložilo prošnjo za to službo in da bi bila nujna potreba, da bi se vendar enkrat dopolnilo to mesto, obračamo se tem potom do slavnega vodstva c. kr. civilne mestne Preture, da blagovoli čim preje imenovati sodnega poverjenika za Barkovlje. Reklamacije glede volilnih listin Kakor javlja glasilo tukajšnjega magistrata, je došlo magistratu v dobi od 3. do 10. t. m. okolo 300 (in drugo !!) posamičnih reklamacij gledć vpisanja v V. kurijo in par reklamacij gledć drugih volilnih razredov. Razven tega je zahtevalo poveljstvo finančne straže, da je upisati med volilce 367 finančuih stražnikov. Za veliki ples „Del. podp. društva' se dobivajo ustopnice v kavarnah .Couimercio- in ,Te-desco, pri g, A. Žitku in — kakor že javljeno — pri vseh odooruikik. Lože pa se dobivajo v društvenem uradu. Veliki ples društva „Velesila* v Skednju se bode vršil, kakor že objavljeno, danes zvečer. Plesal se bode tudi slovanski narodni ples „Kolo". Vstopnina 1 krono. — Odbor .Velesile" vabi na obilno udeležbo toliko domačine kolikor zunanje rodoljube. Pevsko društvo ,Adrija* v Barkovljah priredi v nedeljo, dne 21. t. m, v prostorih »Gospodarskega društva" na Greti svojo veselico s petj#m, igro in plesom. Program priobčimo pravočasno. Iz Ricmanj nam pišejo: Bralno in pevsko društvo „Slavec* priredi gotovo v dan 21. t. m. veselico s plusom. Pri tej se bode plesal tudi narodni ples „Kolo* v narodnih nošah. Zagotovljena je velika udeležba. Vspored prijavimo prihodnji teden. Vabilo na predpustno veselico, katero priredi 11. Bistriško-Trnovsko gasilno društvo v nedeljo 14. februvarja v prostorih Jelovšekove gostilne v II. Bistrici. Pri veselici sodeluje iz prijaznosti si. tam-buruški klub „Mirska Vila". Začetek t,ojw>. -\k p uri zvečer. Vstopnina za osebo 30 nč. za družino i 50 nč. Ker je čisti dohodek namenjen v poplačilo ; gasilnega orodja, se preplačila hvaležno sprejemajo. j K obilni udeležbi vabi uljudno Odbor. Mična dogodbica iz Pomjana. Da so „Lahon-čiči" na Pomjauščini uporabljali vsakovrstna dovoljena in (seveda največ) — nedovoljena sredstva, ter tako pridobivan glasov za svojo stranko, je znano. Ali, da so se tudi posluževali sredstev, ki so naravnost smešna — in pripravna za predpustni čas, tega nismo vedeli. Poslušajte in strmite! Nekemu možu, ki je še vsikUar volil z slovensko stranko, pravili so, da mislijo Slovenci izvoliti si svojega kralja, ka ter emu bodo morali plačevati vsako leto 10.000 gld. Seveda, kdo drugi naj plača to, nego Jmi, ako premaga slovenska stranka in sicer na davkih bomo morali plačevati teh 10.000 gld. — ln mož je to verjel, ter volil za nje! — Kaj ne, spoštovani čitatelj, ta je pa prav za predpustni čas ! — Bog daj norcem pamet 1 Prav res! Menda jim je zmešalo pamet oslovsko — pardon! — kravje stegno, ki so je videli viseti na petkov dan. Hudobni svet pripoveduje, da tega stegna vendar niso posolili in ohranili za druge volitve, ampak za komisarja, ki ima baje priti po misli lahončkov pomjanskih. — Gospod njihov bog, ki stanuje v hiši, nad katere je dvoglavni orel avstrijski, si je včeraj strašno „nabiksal" svoje čevlje, ter odšel, uverjen, da dne 12. t. in. pride v Poinjan kakor — komi2V, 9.58 20 mark .......11.74 11.77 100 italj. Ur ... 45 10 46.10 Trgovlnak« bnojavka In w »ti. Badlmpaita. Pftsnica Mjeaen 7 36 T 38 ranica sa •pomlad 189« 7.77 d« 7 78 Otm «a ■••■lad ••04—106. R* sa spomlad 6.46—6.47. Koruza «a naj-juni 1897. 8.83 8 84 Pfteniftk nota o.l 7« kil. f. 8 10-8 15 od 79 kilo. i-lfO—8*96., o,l 30 kil. f. 826—810 od 81. kil. f. 880 8 35 , od na kil. for. ----- I^raen S-10—8-— proso 5'66* 6'10. Plenica i Povpraševanje in ponudbe »lak«; prodaja malo belje. 9000 met. »t. Vreme lepo. praga. HeraUnirani iladkor for. 12.10 maj 12 20 mirno. Praga. Centrifuga! nori, poatavljn* t Trut ■ carino »red otpoftiljat^r precej i, 3176 32'26 Conoaniio 83-26 33'760elTorni 84'26'—-. V gluvali sodih 36 — bolje Havr*. Kara K.tnto« kuo<1 artirage za fabrnrar fl'— za juni 61.50. Hambnrg. Santo* i