Leto IX., St. 19,
PoStnlna platana v gotovini.
V Ljubljani, 15. juBBja 1922,
V organizaciji Jo mo?, kolikor moSi — toliko pravico!
D
Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.)
Pregled prlspev. za stavko kovinarjev pri Westnu v Celju.
I. Prispevki kovinarjev.	ražene posamezne stopnje solidarnosti in
Podružnice se vrste po vrstnem redu,	požrtvovalnosti. Javorčani so delali za
kakor so izpolnjevale med stavko svojo	Celjane 21 ur, Celjani komaj 10, Maribor-
dolžnost solidarnosti. V prvi je plačal	čani pa niti 2 ne! (C e računamo zaslužek
vsak član po 63 Din 62 par. v zadnji pa i ure poprečno po 3 Din.)
5 Din- 56 par, vmes pa so s številkami iz-	1
Zap. štev.	Imena podružnic in vplačilni c:	Število članov	Skupna vsota prispevkov	Povprečni znesek, ki pride na vsakega člana podruž.
1.	Javornik	229	Dinarjev 14.569*—	Dinarjev 63-62
2.	Jesenice	748	34.809-85	4654
3.	Ljubljana	354	12.322-50	34-81
4.	Dobrava	150	5.213-25	34-75
5.	Domžale	13	447*—	34-38
6.	Celje	233	6.802‘55	2919
7.	(seveda brez kovinarjev pri Westnu) Muta	163	3.804-50	23-34
8.	Kamnik	168	2,081-95	12-39
9.	Sv. Lovrenc	43	530 25	12-33
10.	Guštanj	138	1.683-25	12*20
11.	Ptuj	23	274-50	11*93
12.	Štore	81	760-25	9-38
13.	Žirovnica	34	284 —	8-35
14.	Tezno	104	830’50	7-99
15.	Maribor	160	886-75	5-56
1 !	Skupaj . . .	2641	85.300.10	32-82
	Razen tega je bilo nabrano na kovinarske			
i 1. v	nabiralne pole: Ptuju (iz blagajne kraj. pol.			
	org. SSJ) ....	• •	• • • •	150’—
2. v	Štorah (prispevki neorganiziranih) .			179"—
3. na Fali					136*25
4. na Vrhniki ....				123*—
5. v	Kočevju				75*—
6. ljubljanski tipografi oddali neposredno				
	kovinarjem . . .			705’—
	vsega skupaj Din 86.668-35			
Sklenili smo, da bomo delali po 4 ure na teden. V 9 tednih torej 36 ur. Na Javorniku jih je torej lahko sram, ker so 'zvršili komaj polovico svojega sklepa!...
Pa kako jih bo sram, če so pa najboljši med nami vsemi?... če delimo vse, kar so nabrale vse podružnice, s Številom vseh članov, najdemo poprečni znesek, ki pride (iia vsakega člana Osrednjega društva kovinarjev (razen raztresenih). Ta znaš : 32 Din 82 par. če bi znašal 36 Din, bi odgovarjalo to zaslužku l Din na uro. Najslabše plačani naši elani zaslužijo na po 2 Din na uro. Vse skupaj nas je lahko sram!
Ne, ne, sodrugi! Ne glejmo samo na senčno stran, oglejmo si tudi solnčno! Če gledamo na to. kakšni smo hoteli bit!, nas ie pač sram. toda če pogledamo nazaj, ka/ksni smo prej bili? Nikdar še nismo vodili take stavke, pa še pri manjšili smo imeli vselej s čim začeti, to pot so bile pa naše blagajne skoro prazne. Kaj pomaga tak fondek, kakršen je bil naš, če bi hotelo iz njega živeti pri tej draginji 700 kovinarjev z družinami kar celih 10 tednov? Nič! Pa tudi če bi bil naš fond velik, g. vVesten bi po svojih plačancih natanko vedel, kako se ta fond počasi vendarle taja in bi izračunal, kdaj ga bo ko-
Izhaja vsako soboto.
Uredništvo in uprava:
Ljubljana, selenburgova ulica štev. 6/II.
Stane posamezna št. 50 p, mesečno 2 Din. celoletno 24 Din. — Za člane izvod po 40 p,
Oglasi: prostor 1X55 mm 1 Din.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije.
t
Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste.
nec. Takrat bi kovinarji morali poklekniti!
Ker se nismo borili z mrtvim fondom, temveč z živo solidarnostjo, požrtvovalnostjo in zavednostjo, ki daje neizčrpen živ fond, pravi studenec izpod skale — zato je spoznal g. Westen. da tega studenca ne more biti nikdar konec, čeprav bi riskiral vse svoje imetje — zato so-drugi. zato smo zmagali
Prav nič nas ni treba biti sram, tudi tistih ne, ki so prispevali najmanj! Samo vere, vere v socializem, te so imeli premalo. to pa ni prav nič čudno, saj so vsi hodili okoli nas in nas plašili, češ da moramo propasti! Še celo sodrugi so nas plašili, tisti seveda iz starih časov, ki verujejo samo zlatim mrtvim fondom. Pa; nas niso oplašili, čeprav so bili med njimi' tudi zelo vplivni sodrugi! Niso nam vzeli vere, vsa« vse ne, kajti tudi tisti, ki so dali samo 5 Din. so imeli nekaj vere v, zmago, drugače bi bili Uidi teh 5 Din spravili zase ali pa — zapili. Tako so jih’ pa dali za boi sodrukov in pomagali do zmage, zdaj po zmagi bo pa rasla njih vera — prihodnji boj, g. Westcn, bo krai- ‘ ši in zmaga sijajnejša!
Mnogo se je izpremeniio pri socialistih na Slovenskem. Številke tega pr e* gleda govore! Zato sodrugi spravite sT ta pregled!
Odmev iz celjske stavke kovin.
V soboto 8. julija je bil pred celjskim okrožnim sodiščem obsojen s. Fran Svetek na teden dni zapora, ker je med stavko pri tvrdki VVesten sklical shod stavkokazov, ter jim priporočal, da naj se tudi oni pridružijo stavkujočfm delavcem.
Obtožba trdi, da se je s tem pregrešil proti zakonu o varstvu države člen 11.
„	s- Svetka je po istem zakonu
toženih še kakih 30 drugih zaupnikov, po večini rediteljev. Nekateri izmed teh, med njimi nekaj sodružic je bilo že obsojenih od enega dj> štirih dni zapora.
Po teh obtožbah se lahko sodi v kafoi težkem položaju so se nahajali stavkujoči.
Na eni strani so imeli opravka z trdovratnim podjetnikom, na drugi strani je na policija brezobzirno oveljavljala zakon o varstvu države, ki ie tako brutalen da se celo poštenejši meščani nad niim zgražajo.
Celjski kovinarji so pa vkljub temu silnemu pritisku od dveh strani vzdržali celili deset tednov, ter s tem pokazali/da lačnih delavskih želodcev tudi ječe ne nasitijo.
Kovinarska organizacija je na svojo celjsko gardo lahko ponosna.
Ideja in pravica je več kot baionet in ječa!
I. vsedelavski zlet 1922 ¥ Celfu.
Med nami je velika potreba spoznanja in zbliževanja. Celjan ne pozna Jeseničanov, Mariborčan ne Ljubljančanov, Belgrajčan ne Zagrebčanov. Potrebno pa ic tudi, da naši buržuaziji pokažemo v proletarski solidarnosti, da tudi mi živimo in se gibljemo. Proletarske tnoči je izrabljal i,n deloma še izrabljajo buržuji. Le poglejmo Sokolski zlet v Ljubljani. Delavci bodo telovadili, sc napenjali, bur-žoazija se na bo smejala in nosila lepo uniformo. Ljudstvo je še danes do starem kopitu »panem et circenses« — kruha in igre — zahteva kakor nekdaj starorimsko ljudstvo. Tega se buržoazija zaveda in ker ona ljudstvo potrebuje ob volitvah, mu da kruha, sicer prav pičlo in igre. da mu želodec potolaži in ga priveže, nase.
Doikler bo delavec orožje buržoazijc in kapitalizma, toliko časa bo zasužnlen. Delavec si mora igre sam prirejati. Kakšen vpliv ima taka osamosvojitev na proletariat. nam kaže delavsko gibanje drugod, kjer si delavci sami prirejajo zabave (Češka. Avstrija, Nemčija).
Tudi v Jugoslaviji smo proletarci, ki hočemo osamosvojitev. Slovenske proletarske organizacije so že precej močne in so se postavile na lastne noge. Odločile so se za nov korak:
Vse celjske razredne organizacije bodo priredile 6. avgusta t. 1.
L VSEDELAVSKI ZLET 1922 V CELtfU.
Vabimo vse proletarce na udeležbo. Vsakdo nai prihiti ta dan v proletarsko trdniavo Celje, da istočasno, ko bo buržo-azijski Sokol v Liubliani defiliral pred kapitalizmom. defilirajo proletarci pred rdečo zastavo svobode. Povabljeni so tudi inozemci. Storili smo vse korake, da poskrbimo udeležencem za vse možne ugodnosti. Vsa naša društva prosimo, da iz solidarnosti ta dan opuste vse druge prireditve. Natančen program bomo ob-iavili te dni in poslali povabila z navodilom: Vse informacije daje in prijave sprejema :
Zletna pisarna I. vsedelavskega zleta 1922. v Celju, Vodnikova ulica 3.
naraste ra —100^, m Se več. Plača ne zadošča
niti za vsakdanji kruh. kaj še za obleko, stanovanje, drva itd. Srečen je, kdor se more zadovoljiti, če pa tega nc more, je obsojen na počasno umiranje vsled lakote pri ogromni množini živil, ki jih ima naša domovina.
Pozval je savez naj se zavzame za sledeče zahteve:
1. Družinska doklada naj se ne ukine.
2. Prekliče naj se uklnetev dopusta v slučaju bolezni družinskega člana za šest dni in tri dni v slučaju smrti družinskega člana.
3. Naj se ne ukine brezplačna dajatev tobaka, marveč naj se ga nakaže primerna količina tudi ženskam, kar zahtevajo tudi druge podružnice.
4. Zaslužek naj se izplačuje tedensko. (Tu se mu je pojasnilo, da je ta stvar že sklenjena, tor da se v Sloveniji že izplačuje na 10 dni).
5. Uredi naj se delo, ki ga medtem, ko ie drugo delavstvo ob sobotah popoldne prosto, opravljalo menjaje moški in sicer brezplačno.
6. Povrne naj se nam že vplačani znesek za tako imenovani državni konzum.
7. Pojasni se naj nami glede bolniške blagajne. če prinadamo k centralni bolniški blagajni v Ljubljani.
8. 1. maj naj se popolnoma praznuje.
9. Ornim, ki so bili osumljeni in pred sodiščem nedolžnim spoznani, pa naj jim je bila odvzeta pokojnina, naj se jim ista nakaže ali pa sc naj iih sprejme nazaj v delo.
Na predlog s. Tobakoviča, da naj vsak daruje 20 K za gladujočo Rusijo je s. Pavičevič predlagal naj se da iz blagajne saveza 2000 Din, ker so delavci že itak silabo plačani. Predlog je bil soglasno sprejet.
S. Kraimarjeva ie v kreokih besedah razložila žalostno stanje ljubljanskega tobačnega delavstva osoblto žensk. Država ima pač za vse drugo denar, samo za ubogo delavsko paro. k,l ji gara. nima, da bi ii plačala tiste bore. ki jih neobbodno potrebuje za kruh, stanovanje in obleko. Poživlja, naj se odbor z vso silo zavzame za delavstvo tobačnih tovarn, da se mu v najkrajšem času zvišajo plače.
S. Cankar poroča, da vlada med delavstvom silno razburjenje nad monoipolsko upravo in finančnim ministrstvom, ki razmetata za nepotrebne stvari, le za delavske plače je slepo iti gluho.
K besedi se je oglasilo več govornikov iz Sarajeva, Banjaluke itd. Vsi poudarjajo isto kot prejšnji govorniki.
V zaključnem govoru je s. Paivičevič priporočal delegatom, naj agitirajo za enotno močno in skuipno organizacijo, ker le na ta način nam bo možno kaj doseči. Končno pozdravi delegate in zaklluči kongres s pozivam na delavsko solidarnost.
11 koncu je bila sprejete resolucija, katero bomo priobčili v prihodnji številki.
tov, je obljubilo, da bo iskalo stikov z delavskimi organizacijami, vendar je treba konstatirati, da se to do sedaj še ni zgodilo.
Razumljivo je, da rodi tako ravna« nje v delavskih vrstah upravičeno ne« zaupanje, vsled katerega pa imata obe skupini, delavstvo in uradništvo, še več« jo škodo.
Trajno se pa to ne sme vršiti. Ne« znosne življenske razmere, v katerih živi nameščenec kakor tudi delavec, se ne bodo zboljšale same od sebe, tem« več bo treba zanje dejanj — silnih de« janj.
Uradnik in delavec, ki imata slične interese in skupnega nasprotnika, mo« rata skupno nastopati.
Mi s svoje strani ponujamo roko, žal nam bo in ne bomo odgovorni za posledice, če jo druga stran ne bo spre« jela.
Naše zaupnike po tovarnah in pod« jetjih pa prosimo, da informirajo urad« ništvo in nastavljcnce o 'tem našem sta« lišču.
Opozorite jih na ta^olanek!!
'MV
Kongres monopolskih delavcev in delavk v Beograd*!.
Dne 16. in 17. aprila je zboroval v belgraj-skem novem delavskem domu 2. kongres monopolskih delavcev in delavk. Ljubljansko podružnico Saveza monopolskih delavcev in delavk so zastopali trije delegati in sicer član glavnega od-bra s. Bučar Franc in delegata podružnice s. Anton Cankar in sodružica Angela Kramar.
Kongres je otvoril s. Marko Šarčevič. V predsedstvo so bili izvoljeni: za predsednika s. Rade Pavlovič iz Sarajeva in namestnica sodru-žica Čerin iz Zagreba. Naivzočih je bilo 30 delegatov in sicer: iz Ljubljane. Zagreba, Banjelu-ke, Sarajeva, Mostara, Feče. Niša, Beograda itd.
Delegat Glavnega delavskega saveza Jugoslavije (GDSJ) sodrug Luka Pavičevič ie v lepem govoru razložil pomen organizacije. Poudarjal je, da je edina zaslomba delavstva močna strokovna organizacija, če delavstvo ne doseže tega, kar zahteva je krivo samo. ker noče poznati velikega pomena strokovne organizacije. Govornik je ostro ožigosal delavce in delavke, ki ne pristopijo k organizaciji marveč čakajo kdai jim bodo drugi prinesli jed in še žlico za nameček. Dosti boliši niso tudi tisti, ki pripadajo takim organizacijami atere so boli podobne bratovščinam, kakor proletarski bojni organizaciji
Dočim je pred vojno zasebno urad« ništvo še precej dobro izhajalo, je voj« na furija tudi to vrsto duševnega delav« stva potegnila v vrtinec proletarske bede.
Kakor ročno delavstvo, so si morali tudi uradniki in nameščenci iskati sa* mopomoči v združevanju — v organi« zaciji.
Zasebni uradniki Slovenije so si že med vojno ustanovili svojo organizaci« jo, ter so si z njo očuvali ali pa prido* bili marsikatere že izgubljene pravice.
Povojna vročica, ki se je oprijela skoro vseh organizacij in strank, ni pri« zanesla tudi organizaciji zasebnega uradništva. Pojavili so se nekaki »drža« votvorni« elementi, (demokrati) ter so rovarili v organizaciji na vse načine, da bi zavzela napram vladujočim strankam prijazno stališče. Ker se to ni in se tudi ni moglo zgoditi, so napravili v organi« zaciji razdor na ta način, da so pričeli ustanavljati slične, konkurenčne orga« nizacije.
Daleč smo mi od tega, da bi razbi« jali stanovsko organizacijo, če kolikor* toliko vrši svojo dolžnost. Ne moremo
Strokovna organizacija ne sme delati po navodilih politične organizacije marveč samostojno. toda ne sme biti nevtralna, ker sta strokovna in politična organizacija večkrat tako tesno združeni, da ju ni mogoče, popolnoma ločiti.
Tajniško in blagajniško poročilo le podal s. Miloš Rlstovič. Iz njega posnamemo, da obstoja 10 podružnic, ki precej dobro ftinkcijonirajo. članov je sedaj 2460. V zadnjem času ie pristopila tudi ljubljanska. Nove podružnice se ustanavljalo v Travniku, Prilepu, Radovištu. Skoplju itd. Blagajna ima že precejšen kapital, kljub velikim stroškom sedanje neznosne draginje.
Po daljši, resni in stvarni debati sta se poročili odobrili. V glavni odbor je bil izvoljen Ladislav Šloser iz Ljubljane.
Promemba pravi! se ie odobrila v smislu, da so se črtala določila komunističnega smisla. O aikcuji in taktiki je podal s. Luka Pavičevič nekaj smernic. Debate, ki je trajala precej dolgo se je udeležil tudi s. Bučar. Med drugim je vprašal, kako stoji V. našitni zahtevami o povišanju plač. Jasno je opisal položaj tobačnega delavstva v Ljubljani. Povdarjal je, da povišanje plače izvedeno meseca decembra ni zadoščalo niti za tisti čas, kao naj zadošča danes, ko je draginja
pa pri tej priliki zamolčati dejstva, da je precejšen del krivde, da se jc ta or* ganizacija razbila, tudi na strani onih ljudi, ki so to organizacijo vodili. Kakor je neokusno, če se jim očita osebno ne* poštenost, tako se po drugi strani ne da zamolčati, da so vodili organizacijo v tako ozkosrčnih vodah, da na svojem pomenu in razmahu ni mogla napredo« vati.
Uradniška organizacija, ki si ne zna poiskati zaveznikov v organizacijah drugih kategorij uradništva in če ne stremi za čim ožjim sodelovanjem z de* lavskimi organizacijami, bo prej ali slej prispela na mrtvo točka.
Povedati je treba, da so bili tudi člani temu stališču zelo naklonjeni in ko je na lanskem kongresu predlagal sodr. Svetek, ki je bil navzoč kot zastopnik Strokovne komisije, je večina delegatov ta predlog prav simpatično pozdravila.
Rovariti proti temu predlogu so pri* čeli najprvo oni »državotvorci«, ki so letos to organizacijo sami razbili. Žali* bog tudi oficijelno vodstvo organizacije predloga ni sprejelo popolnoma, tem* več, da ugodi nagnenju večine delega*
Zasebno uradništvo.
Iz organizacij.
IZ STROKOVNE KOMISIJE.
V današnji številki priobčujemo tabelo o zbirki kovinarske organizacije za celjsko stavko.
V prihodnji številki pa bomo oblavill zbirko, ki Je došla na Strokovno komisijo.
RUDARSKA STROKA.
Dne 5. julija se je vršila mezdna razprava linije slov. rudarjev za rudarje rudnika TrobnJ!-dol nad Laškem in lastnikom rudnika Szabo i. d. Po daljši in ostri debati Je končno doseglo delavstvo 40% poviška na sedanje plače. Polec tc-Ka se »e podjetje zavezalo, da bo plačalo za vsak. nadprodnciran meterski stot premoga 15 kron. Od tena dobi kopač 6.50 K, učni kopač 5.50 K. vozač pa 3 K.
To 3 uspeh zavednega delavstva. Rudarji vsi v organizacijo Unije slov. rudarjevi
Rudarji rudnika »Nova nada« d. d. v Globokem so po petdnevni stavki dosegli naslednje uspehe: na akord 50%. na nabavni prispevek 20 %. V tem gibanju so pokazal! rudarji popolno solidarnost, veselilo bi nas pa, ko bi tl rudarji pokazali svojo solidarnost tudi z vsem ostalim proletariatom s tem. da bi bili dobri člani svoje organizacije in redno plačevali članske prispevke.
USNJARSKA STROKA.
Redni občni zbor ljubljanske podružnico čevljarjev, se bo vršil v nedeljo dne 16. julija t. 1. ob 9. dopoldne v restavraciji pri »Zlatorogu«, Gosposka ulica 3. Ker Je dnevni red zelo važen, poživljamo vse sodruge čevljarje, da se občnega zbora udeleže polnoštevilno in točno ob določeni url. — Odbor.
Razno.
Železničarska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani sc je preosnovala z dnem 1. julijem 1922 na podlagi zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 uradni list štev. 62/22 v ekspozituro osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Interesenti se opozarjajo, da naslavljajo odseljNvse dopise na naslov: »Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Izpostava II v Ljubljani. Cankarjevo nabrežje štev. 3/JI.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani se jc
preostro vala z dnem 1. julija 1922 v zmislu zakona o zavarovanju delavcev od 14. maja 1922 Ur. 1. št. 62 v Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, in njene poslovalnice in ekspoziture v Poslovalnice ljubljanskega okrožnega urada za zavarovanje delavcev v (na) Itd.
Kdor laže. ta krade. Minimalno plačano delavstvo ortopedne delavnice v Zagrebu, ki je podrejeno ministrstvu za socialno politiko, je bilo prisiljeno zaradi neznosnih draginjskih razmer zahtevati povišanje mezde.
Ministrstvo socijalne politike v Beogradu, je na zahtevo brzojavno odgovorilo, da bo vprašanje mezde najdalie tekom 14 dni rešeno.
Delavstvo, uverjeno o poštenosti ministrstva, ie počakalo omenjeni rok. Prošlo ie Se -nadaljnjih 14 dni, a pogajanja ni bilo.
S tem se je ministrstvo slavnostno zlagalo ■in znebilo delavskega zaupanja.
40 najicvalificiranejših delavcev je stopilo v staivko.
Govori se, da je haije dalo ministrstvo za soc. politiko o vprašanju mezde g. Petranoviču prašite rake, dn^da se naj zadeva čimpreje reši.
Do danes še ni sluha ne duha o pogajanjih, pač pa uprava zavoda razpošilja oglase, s katerimi išče novih delavcev. Staro delavstvo se hoče e tem enostavno Izolirati, ne glede na to„ da se jim mora izplačati enomesečna plača v naprej.
Obsojamo taka dejanja, ter zahtevamo od ministrstva, da uredi svoje obveznosti napram svojemu delavstvu.
Nemoralno bi bilo dejanje odvzeti delavstvu zaslužek vsled trmoglavosti poedinih gospodov, ter jih pognati na cesto.
Kje jc ugled ministrstva za sociafao politiko?
Štore. Podružnica kovinarjev v Štorah jc imela dne 25. junija svoj redni občni zbor, katerega se je udeležil tudi centralni tajnik s. Gol-majer. Izvoljen je bil sledeči odbor: predsednik, Edvard Čehovin, podpredsednik. Vermočnik Miha, blagajnik. Požgajner Ivan, namestnik blagajnika. Poteš Josip, tajnik, Bobek Karl, tajn. namestnik Soničar Franc, preglednika Sedar in Kocjančič, namestnika. Mura Anton in Jager Anton. Odborniki: Pauer Franc, Florjančič Josip, Veranik Vinko, Spreitzer Anton. — Podružnica je sklicala po novo izvoljenem odboru dne 2. t. m. iaivem strokovni shod, na katerem je Bovioril s. Bernot. Shoda se jc udeležilo precejšno število članov. Kdor ima poj m razmišljevati jedrnati govor s. Bemota. bo gotovo uvidel kdo im a Prav. — Delavci združite se!
Objave m zahvale.
Podpisani se iskreno zahvaljujem vsem so-drugom losmim delavcem iz Št. Martina in Slo-venjgradca, za denarno podporo v znesku 204 K ob času mojega ponesrečenja, — Ivan Prauhart, Mislinje.
Podpisani	sc	prijazno	zahvaljujem	visean
mislinjskim sodrugom. za v času mojega ponesrečenja podarjeni znesek 1020 S. Enako se zahvaljujem centrali v Ljubljani za nakazano podporo 1000 K. — Ivan Prauhart. Mislinje.
Plodpiisani	sc	najtopleje	zahvaljujem	vsem
sodrugom kovinarjem in prijateljem darovalcem, lei so mi ob času moje bolezni podarili 200 kron. —Seiberl Jožef. Štore.
Pod pikami	se	najtopleje	zahvaljujem	vsem
delavcem Majdičevega mlina	v Kranju, ki	so mi
ob času dolgotrajne bolezni darovali znesek 246 kron. — Franc Bajželj, Stražišče.
Izobrazba in razvedrilo.
Poplar ali mezdni sistem.
Poplar. predmestje Londona je prebivališče najrevnejšega velikomestnega proletariata. Brezposelnost je tam večja, kakor kjer koli. Delavci brez vsakih sredstev, so navezani samo na državno podporo, katero dobivajo le za kratko dobo. Ko mine ta doba. jih smatra angleška država kot »ubožce«, ter jih odda v preskrbo njihovi občini. Alesto Poplar ima socialistični občinski odbon Ta odbor je določil, da dobivajo poplarski »ubožci«, posebno če imajo za preživljati večjo družino. 50—80% večje podpore, kakor pa so državne podpore. S temi podporami se zamorejo brezposelni delavci človeku spodobno preživljati. Reakcija je porabila to za boj proti delavski stranki (Labour Party). Velikanski primanjkljaj v občinski upravi in precejšnjo obdačenje premožnejših prebivalcev navaja kot dokaz, da delavstvo ni zmožno uspešno voditi javnih poslov. Poslužuje se celo laži ter pravi, da se nikjer na ysem Angleškem ne izda toliko za uboštvo kot v Poplaru in da nikjer ni toliko uboštva kot tam. Resnica pa je, da nikjer brezposelni ne debi tojiko podpore, kot v Poplaru. Ta takozivani PopJar-sistem je protiukrep k sedanjemu mezdnemu sistemu. V času, ko se znižujejo delavske mezde, dobivajo brezposelni dc-lavci večje podpore, kot so povprečne delavske plače na Angleškem. S tom zastopa občinski odbor mesta Poplar načelo: Delavec ima pravico do primernega življenja v vsaikem slučaju, torej tudi takrat, kadar jc brez lastne krivde — nezaposlen. Delavec ni nikako blago, katero ima tržno ceno. njegova mezda, kot izraz tržne cene in s tem sedanji mezdni sistem se mora odpraviti. Tudi temelj takoimenovanemu »Gilden-so-cMizma« je s tem konkretnim slučajem utemeljen. Z govori proti Poplar-sistemu navaja reakcija pomisleke glede produkcije in razdelitve, ter pravi, da sc v gospodarstvu rte more več razdeliti, kot se pridela ali izdela. Ce se produkcija zmanjša, sc morajo tudi dohodki zmanjšati, neglede na to. je ii zadoščeno žiivlljcnskim potrebščinam človdka. Celo socialistično gospodarstvo je navezano upoštevati v prvi vrsti produkcijo, ker zahteva, da se le naj toliko izdela, kolikor se potrebuje in razdeli se potem lahko le toliko, kolikor jc na razpolago. Nasprotno tem navajanjem pa zastopniki Poplar-sistema s pravico zatrjujejo, da tu ne pride v poštev produkcija. ampak razdelitve. Produktivne moči so dovoflj razvite, pridela pa se s stroji in delavci lahko toliko, da ne bi bilo treba nikomur trpeti pomanjkanja. Nedostatek je v razdelitvi, v dvojnem smislu, da nekateri stradajo, drugi pa delajo velilkanske dobičke. Nadalje — in to je najvažnejše — se mora vsled nepravilne razdelitve dohodkov produkcijo omejiti, ker posameznikom primanjkuje kupne zmožnosti, da si nabavijo izdelane produkte. Geslo odbora v Poplaru se glasi: z dohodki od davkov popravljamo nesrečo. nastalo vsled nepravilne razdelitve.
NE POTUJ!
Na Jesenicah je kovinarsko in stav-binsko delavstvo v mezdnem gibanju.
V Maribor« so kleparji v mezdnem Ribanju.
V Ljubljani so klepanji in protezni delavci v mezdnem gibanju.
V Bjelovaru je stavka kovinarjev. Stavka spediterskih delavcev v Zagrebu. Iz Zagreba nam brzojavno poročajo, da je tam izbruhnila stavka ŠDedi-
ferskih delavcev. Stavka je popolna in n? nobenega stavkokaza. Delodajalci so se odpeljali v Slovenijo v e r b a t stavko-kaze, da na ta način zlomijo stavko svojega delavstva. Sodrugi! Ne potujte v Zagreb, ne dajte se od nobenega agenta ali pa celo kakšnega delodajalca pregovoriti za delo v Zagrebu, ker bi s tem škodovali napovedanemu boju za eksistenčni obstoj tamkajšnjega delavstva! Vse obljube takih agentov so samo lini ter tri vsak tak stavkokaz dobil še manjšo plačo, kakor jo majo sedaj tamkajšnji delavci. Naženite agente čez prag slovenskega ozemlja, ker je to vaša dolžnost solidarnosti!
Stavka pekov v Sarajevu, V Sarajevu je izbruhnila stavka pekovskih pomočnikov. ker pekovski mojstri niso hoteli ugoditi upravičenim zahtevam delavstva. Stavka je popolna, Stavkokazov n!. Opozarjamo vse sodruge, da ne potujejo v omenjeni kraj toliko časa, dokler tega ne razglasimo v našem listu!
UTRINKI.
Mali ropar si priveže na obraz masko iz črnega platna. Veliki ropar si pa natankne masko iz patriotizma.
Vojni čas jc nagromadil zmede, na vidiku pa ni časa, da bi jih odpravil.
Tedenski pregled.
, Ljubljana, dne 11. julija 1922.
Amerika doživlja silovito gospodarsko krit 7.0 Previsoka valuta na eni, brezposelnost na drugi strani sta privedli Zedinjene države amet riške do silno kočljivega položaja. V ameriški veleindustriji poka. Baš sedaj jc izbruhnila v Zedinjenih državah ameriških stavka rudarjev, ki je ena največjih, kar jih pozna zgodovina de» lavskega gibanja. Stavka nad 800.000 rudarjev in utegne postati usodepolna za ameriško gospoa darstvo.
Ameriška delavska konfederacija, ki pq> menja silno moč radi svoje organizacije, je na» stopila v delavskem gibanju složno. Delavstvo se zaveda, da je treba nastopati v enotni organizat eiji proti skupnemu sovražniku kapitalizmu.
Splošna stavka se pripravlja tudi v Avstro* liji. Položaj delavstva je neznosen, kapitalizem pa bolj in bolj brezobziren. Da trpi delavstvo na tej celini Se bolj od evropskega ali azijskega proletarijata, je znano. Suženjstvo še ni izginilo z lica zemlje.
Uporniško gibanju v Indiji se nadaljuje. Ko so zaprli vodjo Gandija, je stopil na njegovo mesto Kvereši, ki pa so ga angleške oblasti tat ko j zgrabile in zaprle, ro stanje ne more dolgo trajati in Anglija mora kreniti na drugo pol v svoji zunanji politiki, ali pa bo doživela straho. vil poraz.
Razveseljivo dejstvo je, da se na »obzidani« Kitajski zelo razširja socialistična misel. Zlasti inteligenca je socialistično navdahnjena. Genet ralske vlade na Kitajskem bodo šle v kratkem rakom žvižgat.
Japonska je razširila po svetu vesti, 'da zniža efektivno stanje svoje vojske na 150.000 mož. V, resnici to ne odgovarja dejstvom. Opažati je, da sc Japonska silno oborožuje. Spor med Jat ponsko in Ameriko se vedno boi j poostruje, vzrok tega jc oboroževanje na obeh straneh Tit hega oceana.
Ruska in neruska delegacija na haaški kont ferenci druga drugi ne zaupata. Antanta bi hot teta po vsej sili poslali na Rusko posebno kot misijo, ki naj bi proučevala rusko gospodarstvo. Rusija lej ideji ni posebno naklonjena, ker sumi, da pride ta komisija na Rusko le vohunit. V ant dar je končno pristala na to, a s pogojem, da se bo komisija res omejila le na vprašanja, ki se tičejo ruskega gospodarstvu in z njim zvezanih kreditnih problemov. V splošnem sodijo poučeni
krogi, da tudi od haaške konference ni pričaka vaii posebnih uspehov. Dokler se razmera med Nemčijo in Rusijo na urede in dokler bo stala Amerika na dosedanjem stališču, tudi ni mogoče pričakovati ugodnih rezultatov. Na konferenci je zadnje dni govoril tudi jugoslovanski zastopa nik dr. Gavrilovič, ki je zavračal vesti, da bi bila Jugoslavija v zvezi z Vranglom. Vse to ja seveda le pesek v oči, ker Vranglova armada še vedno rovari po Jugoslaviji in težki milijoni iz državne blagajne gredo na račun njihovega vzdrževanja.
Tudi na haaški konferenci je pričakovati senzacij. Vsaj tako je izjavil Litvinov, ki je dejal, da se izvrše na konferenci dogodki, ki bodo svet še bolj presenetili, kakor oni iz gei novske konference. Stvar je seveda v zvezi z Nemčijo. Te dni je prišel v Berlin čičerin, kat terega potovanju pripisujejo važen političen pomen.
V Haag je žc dospel ruski gospodarski str o--kovnjak Krasin.
Kakor z gospodarskim, tako so tudi s pot litičnim položajem nezadovoljni vsi narodi v Evi ropi. Pritožujejo se vse križem drug med dru> gim. Da se to stanje kolikor toliko uredi, je sklicala zveza narodov sestanek, ki se bo vršil dne 17. t. m. v Londonu. Ta sestanek se bo predt vsem bavil s pritožbami različnih narodov.
Anglija ima poleg irskih homatij še velika skrbi radi tekstilnih delavcev, ki nameravajo stavkati, ker delodajalci ne ugode njihovim zai htevam. Povsod opažamo isto histdrijo, na eni strani pomanjkanje in beda, na drugi izkoriščat nje in sila. Dokler bo obstojal ta prepad, ni misliti na obnovo Evrope in so vse konference zaman.
Tiskarska stavka v Berlinu je toliko polegla, da so začeli zopet izhajati vsi delavski listi.
Habsburžani in Hohenzollerci se zopet gib* Ijejo. Pristaši Habsburžanov zahtevajo, da se na Madžarskem odpravi regentsko mesto in da se ohrani madžarski prestol za Karlovega sina Ote: na. Iz te moke ne bo kruha. Pravtako misli tudi Viljem na vzpostavitev monarhije v Nemčiji. Da so temni elementi na delu, kažejo zadnji dot godki v Nemčiji. Zlasti vneti pristaši monarht istične misli so katoliško klerikalni Bavarci.
Nemški parlament se nahaja pred razi pustom. Socialisti, ki so hoteli vstopiti v vlado, so to sedaj odklonili, ker jim vzpričo zahrbti nosti meščanskih strank ni možno z njimi sodet lovati. Vsekakor se nahaja sedaj Nemčija v zelo kritičnem položaju, tako glede notranje, kakor tudi zunanje politike. Francoskim intrigam se je toliko posrečilo, da vlada v Nemčiji mnenje, da ne mara vstopiti v Zvezo narodov.
Francoski parlament je imel ta teden važno sejo, na kateri je poskušal ministrski predsednik Poinčare preliti krivdo vojne z ramen Francije. Povedal je mnogo obtežilnega za Nemčijo in Avt strijo, pozabil pa je omeniti glavne krivce, ki tiče tudi na Francoskem — kapitalizem, imperit alizem in militarizem. Francoski parlament je izt rekel Poincareju zaupnico.
Antantni državniki so najmanj stokrat izt 'javili, da hočejo sodelovati pri obnovi Evrope. To pot se je to zgodilo v Londonu, kjer sta se sestala angleški ministrski predsednik Lloyd Get orge in italijanski minister Schanzer, ki sta na vso moč poudarjala svoje zanimanje za to vprat šanje.
Avstrijski finančni minister je v parlament tu ostro nastopil zoper nečedne bančne špekut ladje. Kaj takega bi tudi gospod dr. Kumanudi lahko storil! Pa on nima brige za to.
Kriza bolgarske vlade se je, kakor kaže, ugodno končala in sobranje nc bo razpuščeno.
V silno težavnem položaju se nahaja det lovstvo na Poljskem, kjer vlada nima prav not benega socialnega čuta. Nasprotno nastopa zo> per delavstvo s takimi sredstvi, ki so nevredna moderne države. Preganjanja delavcev so na dnevnem redu.
Narodna skupščina v Beogradu je doživi Ijala na zadnjih dveh sejah burne prizore, ki
jasno pričajo, da naši narodni poslanci niso spot sobni in vredni zastopati ljudstva. Ni bilo dot volj, da s svojim neresnim vedenjem onemogot čujejo poslovanje parlamenta, sedaj so se jeli celo klofutati in prete z revolverji drug druga mu. Poleg teh kravalov se je vršilo v skupščini razpravljanje o proračunu, razveljavljenje mam datov komunističnih poslancev in razmerju med Jugoslavijo in Bolgarijo.
Demokratski klub je imel te dni sejo, na kateri je razpravljal o tem ,katere osebe naj se imenuje v državni svet. Poslanci se niso sporazi umeli in seja se je razbila. Morali so napovedali novo sejo.
Zadeva glede ameriškega posojila naši dri žavi se je dolgo vlekla. Sedaj se morda konča, ko so tudi radikalci pristali na stavljene pogoje.
V Beogradu je ustanovila Argentinija svoj konzulat.
V Zagrebu so stopili v stavko spedicijski delavci, ker jim delodajalci nočejo zvišati mezd.
Cesar Janez ali pokrajinski namestnik še vedno ni upokojen.
V imenu Strok, komisije (P. odb. GDSJ.). Izdajatelj: France Svetek. Odgovorni urednik:
Ivo Meznarič.
IZJAVA.
Podpisani obžalujem, da sem se sprl s V a 1 e n č a k Ferdinandom, ter se mu zahvaljujem, da sc je kljub mojim žalitvam z menoj mirnim potom poravnal.
Vekoslav Zajc, Velenje.
IZJAVA.
Ker so sc raznesle neutemeljene in neresnične govorice o Ivanu Mravlje iz Vikrč št. 11 se čutim dolžno ščititi njegovo poštenost in dobro me, ter izjavljam tem potom, da je Ivan Mravlje pri stvari popolnoma ndolžen in pri meni nič
registrom zadrega z omejeno zavezo
sprejem« hranilu« vloge vsak delavnik od 8. do 13 uri in )ih obrestuje po Slstih
MT* 4%
Rentni davek pluSa druStvo Iz nvojega. Obresti te kapitalixira|o polletno. Vož]e In Btalno vloge ee obrestujejo po dogovora. Posojil« daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroStvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menic* se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
Bar Edini, m Mi denarni unl
LEPOTA
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznania so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellerja:
„EIiSA“	MLEČNO	MILO najbolje
blago, najfinejše „milo lepote1*; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 K.
,,EIiSA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zajedance, nabore, i. t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 K.
„ELSA« TANOCHMfA POMADA ZA KAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenji in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i. t. d. 2 porcelanasta lončka z zamo-tom in poštnino 80 K.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi.
RAZNO: Lilijno mleko 24K; Brkomaz 10K; naj' finejši Hega-puder Dr. Klugera v velikih originalnih škatuljah 40 K; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 40K; puder za gospe v vrečicah 8K; zobni prašek v škatljah 12 K: v vrečicah 8 K,' Sachet dišava za perilo 12 K; Schampoon za las 8 K; rumenilo 12 listkov 48 K; najfinejši parfu« po 48 in 60 K; Močna voda za lase 80 K. Za ^ razne predmete se zamot in poatnina posebej račun
evgen v. feller, lekarnar, studio donja Elsatrg št. 358. Hrvaško.
prizadet.
Stergar Manica. Vikrče št. S.
NaJbolJie in najvarnejše naložite svoje prihranke v
Poštni predal št. 13.
Telef. Int. št. 178.
Pošt. ček. rač. št. 10.582.
Brzoj. nasl. „Kodes“ Ljubljana.
Obrestuje hranilne vloge po 4 I2 lo j brez odbitka rentnega in inva-
,	,	j j-	BS®/	(	lidnega	davka,
vloge proti /2 1. odpovedi po	10	]
Vloge se lahko vplačujejo osebno ali pa potom položnic v centrali v Ljubljani ali pa v podružnicah: Celje, Store, Rogatec, Borovnica, Litija, Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Ljubno, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Mežica, Crna I., črna II.
Hranilni kapital K 4,000.000.
Vlagajmo prihranke le v lastno hranilnico!
53 [ Feller « ?LSA' % j Ctimpš