TITOVA VOLILNA KOMEDIJA LA LINEA AEREA ARGENTINA A USA Tambien en la aviacion se refleja el adelanto de la Argentina, sea en la civil como en la militar. Todos los centros importantes de let Repu- blica tienen sus aeropuertos y buenas comunicaciones regulares con la Capital Federal. Argentina se da bien cuenta de la importancia de la aeronautica Y de su porvenir. Para estar al dia en ese respeeto y facilitar la comu- nicčtcion de Buenos Aires con todos los centros importantes del mundo, el Ministerio de Obras Publicas construyo el grandioso aeropuerto Mi- nistro Pistarini en Ezeiza, donde pueden aterrizar las aeronaves de to¬ da clase. Mientras tanto la Argentina ensanchaba su red aerea, implantan- do ultimamente tambien una linea propia de enlace con USA, que, con- iorme con el convenio reciproco. atendera el transporte personal y de carga entre Buenos Aires y Nueva York, estando la linea a cargo de la F.A.M.A. que figura en las Aerolineas Argentinas. El primer cuatrimotor de esa linea volvio el 26 de maržo de regre- so de su primer viaje, trayendo un nutrido numero de periodistas nor- teamericanos, que se expresan en terminos halagueiios por la comodi- dad y atencion esmerada, de que han gozado. Asi tendrd el mundo un camino mas para venir a visitar a la Ar¬ gentina y admirar su adelanto čada vez mas notable. LETALSKA SVEŽA MED ARGENTINO IN USA Vedno večji napredek Argentine se odraža tudi v njenem letalstvu, tako vojaškem, kakor tudi civilnem. Vsa važnejša mesta v republiki imajo modema letališča in so povezana s stalnimi letalskimi zvezami s Capitalom. Argentina se zaveda važnosti letalstva in njegove vloge v bodoč¬ nosti. Da bi bila vsem tem nalogam kos in da bi Buenos Aires zvezala z vsemi letalskimi središči na svetu, je Ministrstvo za javna dela zgra¬ dilo na Ezeizi velikansko, najmodernejše letališče, na katerem lahko pristajajo najtežja letala. Argentinska vlada je pa v tem času tudi razširila svoje letalske proge ter je bil med njo in severnoameriško vlado sklenjen dogovor, da bodo poleg letal severnoameriških letalskih družb lahko vzdrževala osebni in blagovni promet na zračni progi Buenos Aires — New York tudi letala družbe F.A.M.A., ki je vključena v Aerolineas Argentinas* Prvo štirimotomo potniško letalo te družbe se je v nedeljo, 26. t. nv vrnilo s svoje prvi poti iz USA nazaj na letališče General Pistarini na Ezeizi. V Argentino je pripeljalo močno skupino uglednih ameriških ča¬ snikarjev, ki so po pristanku letala na letališču bili polni pohvalnih iz¬ jav zaradi udobnosti pri potovanju in odlične postrežbe in postopanja s strani na letalu uslužbenega osebja. Tako bodo sedaj tudi udobna potniška letala družbe F.A.M.A. nu¬ dila svetu priliko, da bodo ljudje še lažje prihajali v Argentino in spo¬ znavali njen vedno večji napredek in razvoj. ORGANIZACIJA ZAHODNE EVROPE Dne 26. marca je bilo Titovim podanikom ukazano iti na volišče, ne da bi volili ljudi svojega zau¬ panja, ampak, da bi pritrdili skle¬ pu komunistične stranke, ki je pod imenom Osvobodilne fronte posta¬ vila edino kandidatno listo v dr¬ žavi. Izid teh “volitev” je točno tak, kakor so ga predvidevali vsi, ki komunizem poznajo: Vse sto¬ odstotno, udeležba in navdušenje. Zanimivo je bilo brati te dni ča¬ sopisje, ki lahko piše to, kar misli in poslušati radijske postaje svo¬ bodnega sveta. Dokaj se je pisalo in govorilo o Titovih “volitvah”, vendar ne kot o kakem politično važnem dogodku, ampak kot o ne¬ ki zanimivosti, ki se je dogodila nekje daleč, kjer je življenje dru¬ gačno kot v normalnem svetu. Vsa ta poročila posebej poudarjajo, da opozicija ni mogla in ni smela postaviti svoje liste in da je bila predložena le uradna lista tkzv. Osvobodilne fronte, da je bila ude¬ ležba v veliko volilnih občinah sto¬ odstotna, da je tkzv. “sramotna skrinjica”, kamor so nezadovolj¬ neži lahko oddajali svoje glasov¬ nice, dobila smešno nizko število glasov. Ton vseh teh poročil je jed- ko-smešen, kot bi svobodni svet hotel reči: Poglejte, kaj vse se da¬ nes lahko na svetu dogaja! Mi, ki poznamo komunizem in njegove metode od blizu, dobro ve¬ mo, kako je mogoče vse to. Naivni svet. ki .še ni okusil komumstične- ga jarma, na pr. ne more razume¬ ti, kako more 5 odstotkov komu¬ nistov, ki so s tujo pomočjo prišli na oblast, strahovati 95 odstotkov državljanov, ki komunizem obso¬ jajo in sovražijo. Saj je bilo tudi pred temi volitvami v Jugoslaviji nekaj nepoboljšljivih optimistov, ki so mislili, da je prišel sedaj čas za opozicijo ter so začeli iskati podpisov za kandidate. Pa so jih vtaknili v ječo, kandidate in pod¬ pisnike, kot nasprotnike države in delovnega ljudstva, kot ljudi, ki hočejo onemogočiti “pridobitve na- rodno-osvobodilne borbe”. Tito v Belgradu in Kardelj v Mariboru ter šef Ozne Rankovič v Srbiji so na volilnih zborovanjih jasno povedali, da opozicija izven Ljudske fronte pri volitvah ne sme nastopiti, kajti taka opozicija pomeni “reakcijo, ki se ne sme nikdar in nikjer več pojaviti.” Stoodstotna volilna udeležba! Ljudje, ki študirajo statistiko, ve¬ do, da je taka udeležba nemogoča stvar. Ta nemogoča stvar postane mogoča v diktaturah. Pred deseti¬ mi leti sta se s takimi uspehi ba¬ hala Mussolini in Hitler, danes pa Stalin in Tito. Sramotna skrinjica! Teoretično ima vsak volilec priložnost, da iz¬ razi svoje nezadovoljstvo z obsto¬ ječim stanjem na ta način, da od¬ da glasovnico v to skrinjico. Po popolnoma verodostojnih poroči¬ lih ljudi, ki so videli “volilni po¬ stopek” pri prejšnjih volitvah, ve¬ mo, da se na vsakem volišču dose¬ že vedno število glasov, ki je bilo po komunistični stranki že vna¬ prej določeno, brez ozira na to, ko¬ liko ljudi je volilo in kam je kdo oddal svojo glasovnico. In končno, če bi v kakem okraju 99 odstotkov volilcev dalo svoj glas “sramotni skrinjici”, bi bil vendar z enim odstotkom glasov izvoljen edini kandidat Ljudske fronte. Kadar se skregata dva falota, morejo okoli stoječi zvedeti “iz prvega vira” vse slabe lastnosti enega in drugega, kajti v ihti pre¬ pira si obadva očitata vsakovrstne stvari. V predvolilni borbi smo i- meli priliko od daleč prisluškovati takemu špetiru med Titovim in Stalinovim komunizmom. Naj o- menimo le to, kar je moskovska “Pravda” napisala na račun Tito¬ vega komunizma in kar je potem moskovski radio raznesel v svet v vseh mogočih jezikih. Iz kopice psovk, ki jih pozna le vzhodna di¬ plomacija, se nam je posrečilo raz¬ brati jedro resnice o Titu in nje¬ govi politiki, ki je po moskovski sodbi nasilje, kakor ga je redko | videl svet, gospod, izmozga vanje, j izdaja delavskih interesov, pajda- šenje z najbolj reakcionarnimi si¬ lami itd. In če ob to kvalifikacijo postavimo vse psovke, s katerimi so v predvolilni borbi obložili Sta¬ linove kominformovce. Tito, Kar¬ delj, Pijade, Rankovič in drugi “veljavni možje”, ki trenutno ob¬ vladujejo jugoslovanske narode, smemo mirno reči, da se ti pajdaši med seboj dobro poznajo in da jim lahko verjamemo. Titove volitve so nova lekcija za nas in za vse, ki bi komunizem ra¬ di spoznali: Nasilje in izmaličen je prave ljudske volje! Za sestankom zastopnikov An¬ glije, Francije, Belgije, Nizozem¬ ske in Luksemburga v Londonu, kjer so razpravljali o socialnih problemih, in po sestanku fin. mi¬ nistrov držav Atlantskega pakta prav tako v Londonu je bila te dni v Haagu konferenca vojaških poveljnikov držav atlantskega pak¬ ta pod predsedstvom šefa ameriš¬ kega glavnega štaba Bradleya. Na TEŽAVE V VODSTVU AMERIŠKE ZNANJE POLITIKE Med tem ko se Schuman izreka za ve¬ čjo prožnost in se napoveduje Bevinov umik iz angleške zunanje politike, pa se v USA z vso silo nadaljuje razprava o tem, koliko je v Državnem tajništvu ko¬ munistov. Republikanski senatorji trde, da jih je nad 100 in pri tem stalno te¬ rjajo odstop samega državnega tajnika Deana Achesona. Prav tako bodo v kratkem objavili ime tistega visokega člana ameriškega Državnega tajništva, ki da je glavni sovjetski vohun v USA. Lippmann pa v svojih člankih prav ta¬ ko terja, da se mora ameriška zunanja politika spremeniti, ker da se več ne na¬ slanja na oboroženo premoč, ki so jo USA imele do tedaj, ko je bilo objav¬ ljeno, da imajo tudi sovjeti svojo atom¬ sko bombo. Nekateri komentatorji zato pišejo, da zajema demokratski svet velik val “de¬ fetizma”; mnogi svare, da je to delo ko¬ munistov, drugi pa ne gledajo tako črno, meneč, da to obračunavanje in či¬ ščenje ne more roditi neuspeha. Kajti ako bi bila to res slabost, tedaj bi jo so¬ vjeti že izrabili in ne bi čakali, da se na londonski konferenci blok zahodnih za¬ veznikov konsolidira in okrepi. Vseka¬ kor bo londonska konferenca v času, ko bodo na vseh straneh smeri, ki hočejo izrabiti sleherno slabost, najbolj delav¬ ne. konferenci so razpravljali o zad¬ njih akcijah v zvezi z organizacijo držav tega pakta ter pripravili po¬ trebno za realizacijo te vojaške zveze. Pripravili so tudi načrt za izvedbo konference zun. ministrov teh držav, ki bo v aprilu ali maju. Bistvene točke razgovora voj. poveljnikov so obsegale naslednje točke: 1) višina denarnega pris¬ pevka, orožja ter voj. moči v moš¬ tvu vsake od podpisnic pakta, 2) poenotenje orožja in vskladje ope¬ rativnih načrtov. Gen. Bradley, ki je v Evropo prišel v znamenju svoje izjave, češ da se prej ko v dveh letih ni bati nove vojne, je novinarjem na njih vprašanje, ali bo zahodna Evropa resnično prepuščena samo lastnim močem v obrambi pred Sovjeti in da ne morejo računati na korenitejšo ameriško pomoč, dejal smehljaje: “Vsekakor drži, da smo v zadnji vojni prišli v Ev¬ ropo”. Z izvedbo generalnega štrajka v Ita¬ liji je prišlo do ostrih spopadov med ko¬ munisti ter oblastmi; od preprostih po¬ uličnih pretepov so to pot komunisti prešli že v obdobje šolanja večjih mas ter načrtno dvignili upor v mestu San Severo; uporu celotnega prebivalstva se je pridružilo okrog 10.000 od drugod poslanih komunistov, ki so se krepko u- pirali policajem in karabinjerjem, kon¬ čno pa so vojaškim tankom podlegli. — De Gasperi je k vsem tem dogodkom dejal, da je njegovega potrpljenja sedaj konec, hkrati pa napovedal takojšnjo razlastitev 1 milijona in pol ha zemlje. ★ V Romuniji je umrl znani politik Na¬ rodne kmečke stranke, večkratni pred¬ sednik vlade ter najožji sodelavec obso¬ jenega Maniua dr. Aleksander Vaida- Vojevod. Ameriški časnikarji na obisku pri predsedniku republike generalu Peronu in njegovi gospe Na drugem mestu poročamo, da je z letalom družbe F .A.M .A. prispela v Argentino večja skupi¬ na ameriških časnikarjev, ki si bo v Buenos Airesu ogledala vse pri¬ dobitve nove Argentine. Ameriški časnikarji so v torek obiskali predsednika republike ge¬ nerala Juana D. Perona in so os¬ tali pri njem v daljšem razgovoru. Gospod predsednik jih je spre¬ jel v vladni palači ter jim je odgo¬ varjal na vsa postavljena vpraša¬ nja, ki so se nanašala na politiko njegove vlade. Predvsem jim je pojasnil svojo gospodarsko politi- I ko, ki stremi za tem, da poljedel¬ cem dobro plačuje njihov pridelek. Samo ta namen je imelo tudi raz¬ bitje raznih monopolov. Njihovo vlogo je prevzela država in sedaj poljedelec že vnaprej ve, koliko bo dobil za žito ali pa za živino. Svojo industrijo - pa Argentina gradi zato, da se ne bi več znašla v takem položaju, kakor med zad¬ njima vojnama, ko ni mogla od ni¬ koder dobiti najpotrebnejših stro¬ jev. Inozemska težka industrija bo KONFERENCA TREH BO MAJA V LONDONU Kmalu potem, ko se je končala druga svetovna vojna, so listi večkrat objav¬ ljali poročila, da so ameriške in kanad¬ ske čete v raznih letnih časih odhajale na vojaške vaje v področja ob severnem tečaju. V Groenlandiji in v severni A- laski so zgradili nekaj oporišč in leta¬ lišč. čez te predele ima namreč Sever¬ na Amerika na drugi strani tečaja So¬ vjetsko zvezo za neposredno sosedo. A- ko bi kdaj tečaj omogočil razvoj pra¬ vega bojišča, bi moglo priti do spopada med Ameriko in Sovjetsko zvezo, ne da bi pri tem bila Evropa ali pa drugi kon¬ tinenti prizadeti. NEUSPEH AMERIŠKIH MANEVROV NA ARKTIKU Več let zaporedoma so ameriški od¬ delki imeli vaje ob Arktiku. Pri teh bo¬ jih je sodelovalo komaj nekaj nad 6000 vojakov, Amerikancev in Kanadcev in zaključek teh vaj je bil — kakor pišejo ameriški listi—, da vojak ameriškega kontinenta ne prenese vojskovanja v področju, ki leži severno od 60. vzpored¬ nika. Razvoj kake uspešne fronte proti sovjetom na tej strani še dolgo ne bo mogoč; edino letalstvo lahko z velikim uspehom nastopa, ako bodo sovjeti na drugi strani tečaja imeli v razmerni do¬ segljivosti tista središča industrije in vojaških zbirališč, ki bodo lahko tarča takih letalskih napadov. Toda komaj so v USA objavili ta del¬ ni neuspeh ameriških vaj, pa so listi že začeli prinašati podrobna poročila o tem, kako so se sovjeti ravno v tem po¬ dročju, to je na svoji strani Arktika, pripravili za bodoči konflikt- Dočim so v Ameriki mogli poslati na vaje komaj 6000 vojakov, imajo sovjeti v svojih sre¬ diščih, ki vsa leže nad 60. vzporedni¬ kom, to je severno od črte Ljeningrad - Kamčatka, nad 40 divizij moderno o- premljene vojske, ki se je v manevrih tudi dobro obnesla. Pod Arktikom so vzrastla nova velika mesta, od katerih nekatera štejejo nad 500.000 prebival¬ cev. Mesta Igarta, Nordlisk, Novi Port„ pa v Argentini še vedno imela do¬ ber trg. Časnikarji so gospodu predsed¬ niku zastavili tudi vprašanje o se¬ danjem mednarodnem položaju. Gospod predsednik je dejal, da je ta položaj silno težak in bo pri¬ vedel do nove vojne, če med obema sprtima taboroma ne bo prišlo do sporazuma. Iz obeh sistemov bo treba ustvariti nekaj tretjega. Najuspešnejše sredstvo za pobi¬ janje komunizma je pa zadovolj¬ no ljudstvo in socialna pravičnost. Istega dne so bili ameriški čas¬ nikarji sprejeti tudi pri gospe Ma¬ riji Evi Peron, ki jim je pojasnje¬ vala delo sedanje vlade na social¬ nem polju, tako za otroke, mladi¬ no, delavstvo in starostnike. Ameriški časnikarji so se nad vse laskavo izjavljali o ureditvi številnih socialnih ustanov, ki so jih obiskali in so povdarjali, da še nikjer niso videli tako veselih in zadovoljnih ljudi. Delo gospe Marije Eve Peron pa. so primer¬ jali z delom gospe Rooseveltove. Ambarčik, Nižnji Kolinski, Unjelen še pred nekaj leti niso bila na zemljevidu, danes pa štejejo vsako po nad 100.000 prebivalcev. Vsa so na višku civilizacije in vsa bivališča opremljena z napra¬ vami, ki naj omogočijo življenje člo¬ veku tudi v teh arktičnih področjih. Vse to področje nad 60. vzporednikom je proglašeno za stalno vojaško zono in podrejeno podpredsedniku vlade marša¬ lu Bulganinu. Vsa uprava je v vojaških rokah in nikdo ne more na to področje, kdor nima vojaških potnih listin. KONFERENCA TREH BO MAJA V LONDONU Ko listi kar tako odkrito pišejo o za¬ devah, ki stavljajo v slabo luč ameriško vojno pripravljenost, obenem pa tudi v nič lepšo luč sovjetske varnostne ukre¬ pe, ki teh sovjetskih novotvorb niso zna¬ li prikriti ameriški obveščevalni službi, pa se oglašajo poročila o tem, da se bo¬ do francoski, angleški in ameriški zu¬ nanji ministri sešli na novo konferen¬ co začetkom maja v Londonu. Na dnevnem redu bi bili razgovori o prodi¬ ranju komunizma v Aziji, o nemških za¬ devah, o pogodbi z Avstrijo in o tem, ka¬ ko dopolniti Atlantsko pogodbo, ki po¬ vezuje zahodne evropske države v ob¬ rambno zvezo z USA. Toda francoski zunanji minister Schuman je v svoji prvi izjavi o prihodnji londonski kon¬ ferenci omenil, da je treba Atlantski pogodbi odvzeti njen prevelik vojaški pomen in kreniti na pot večje “politične prožnosti”. V Angliji pa napovedujejo spremem¬ bo zunanje politike; namesto Bevina, ki je zelo bolan, bi naj prevzel vodstvo zu¬ nanje politike bivši delavski finančni minister Dalton. Njegova stalna teza pa je, da se mora Anglija umakniti iz ev¬ ropskih zmeinjav in se posvetiti samo svojemu imperiju, vendar pa prepreči¬ ti, da bi se Evropa gospodarsko ali po¬ litično povezala v unijo ali pa v regio¬ nalne bloke. M *»«$ Stran 2. <•< i m SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 30. III. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SPET GOVORIMO 0 SEBI Okrog Novega leta smo na tem mestu parkrat pisali o potrebi slo¬ venskega tiska v svobodnem sve¬ tu. Rekli smo da je. zlasti tednik “Svobodna Slovenija” danes moč¬ na vez med skupinami sloven¬ skih protikomunističnih naseljen¬ cev, raztresenih po celem svetu in da je zato naloga lista, da se po obsegu in vsebini čim bolj izpo¬ polni, naloga Slovencev pa, da list z naročanjem in sodelovanjem vzdržujejo. Ker je list odvisen izključno od pomoči svojih naročnikov in pri¬ jateljev, čutimo dolžnost, da jim povemo kakšno je gospodarsko stanje lista. Vsak izmed naročni¬ kov ima možnost, da se v blagaj¬ niških knjigah uprave prepriča o resničnosti pričujučih podatkov. Prvič: Koliko stane list ? V le¬ tu 1949. je bilo treba tiskarni pla¬ čati za tisk in klišeje $ 22.458.90. Poštnine je 'bilo treba plačati $ 4.510. Plača urednika in pomočni¬ ka pri upravi $ 6.950. Razni iz¬ datki (pisalni stroj, popravila, najnujnejši inventar, pisarniške potrebščine, papir, ovojni papir itd.) $ 8.236; skupno je imel list v letu 1949. $ 36.154.90 stroškov. Drugič: Kako pokriti stroške? Ker list nima nikake gotovine, je kot smo rekli le navezan na po¬ moč svojih prijateljev. Ti. prijate¬ lji se dele v tri skupine: 1) Na¬ ročniki, ki so v letu 1949. plačali $ 23.848 naročnine. 2) Dobrotniki, ki so v letu 1949. prispevali v tiskovni sklad $ 4.620. 3) Ogla¬ ševalci, ki so plačali za oglase ? 6.129.40. Skupna svota vseh do¬ hodkov, je $ 34.597.40. List je končal lansko poslovno leto z primanjkljajem $ 1.557.50. Kai nam povedo gornje števil¬ ke? To-le: List ni dobičkanosno podjetje. Ni in tudi ne mara biti. Naročnina je komaj pokrila tis- karniške stroške. Oglaševalcem in velikodušni žrtvi 90 dobrotnikov, ki so vplačali polno vsoto v tis¬ kovni sklad se moramo zahvaliti, da je list za silo izvozil, če bi sumljivo dolga vrsta onih, kate¬ rim smo list celo leto v redu poši¬ ljali, pa niso nič plačali, čutila, da Je dolžna poravnati svoje obvez¬ nosti napram listu, pa bi bili po¬ kriti tudi stotaki, ki so v breme lanskem obračunu. Tretjič: Kaj bo v letu 1950? List je postal večji in pestrejši. Z obsegom lista se je dvignila zlasti cena tiskarniškim stroškom. Nove stroške povzroča tudi obljubljena mesečna priloga, ki redno izhaja in je zanimiva. Novi sodelavci se oglašajo, tako, da ne morejo pri¬ ti na vrsto. Ne draži se le kruh in meso, ampak tudi papir in tisk. Radi vsega tega je list letos dra¬ žji. Pa tudi letos bo odvisno le od 'naročnikov in prijateljev ali bo¬ mo splavali na suho ali ne. To-le prosimo vse, ki jim je na srcu naš tisk: Poravnajte čim prej zaostalo naročnino in naroč¬ nino za tekoče leto. Uprava bo z današnjo številko postopoma u- stavljala list vsem onim, ki svo¬ jih obveznosti ne izpolnjujejo. Prosimo, da vsi, ki le zmorejo tu¬ di letos prispevajo svoj dar v tis¬ kovni sklad. Lansko leto so ti ple¬ meniti darovalci rešili list. Vse kaže, da bo letos njihova pomoč prav tako, če ne še bolj potrebna. List vabi vse slovenske obrtnike in pridobitnike, da oglašajo v li¬ stu. Saj vemo, da imajo brez ta¬ kih oglasov dovolj dela in zasluž¬ ka. Morda pa ne bo vedno tako. In zakaj ne bi oni naši roiaki, ki morda lažje in več zaslužijo pri¬ spevali v obliki trgovskega ogla¬ sa nekaj malega h krepitvi sloven¬ skega svobodnega tiska? , In za konec še ena iskrena proš¬ nja. Sporočite 1 istu, kaj vam v posameznih člankih in poročilih ugaja ali ne ugaja. Pogrešamo is¬ krene kritike, ki je listu v nemaj¬ hno oporo in pobudo. Povejte pis¬ meno ali ustno, česa v listu še že¬ lite in kaj bi lahko opustili. Vpra¬ šajte za pojasnilo, kadar vam v li- stu ni kaj jasno ali razumljivo. Tako se bo polagamo ustvarila ve¬ lika družina, ki bo v našem listu videla samo sebe. Od lista in od naročnikov je odvisno kdaj se bo ta načrt uresničil. IZ TEDNA V TEDEN IRO je od leta 1947 dalje pomagala v celoti 1.446.700 DP; od teh jih je bilo 706.177 na novo naseljenih, 156.539 jih je odšlo v SA, 117.083 v Izrael, 113.986 pa v Avtralijo. Največ beguncev so vze¬ le Anglija, Kanada, Francija. Samo v januarju letos je IRO preselila 16.318 oseb; repatriiranih je bilo v tem mese¬ cu sila malo DP: 25 v FLRJ in 4 v ZSSR. ★ Na dr. Adenauerjev predlog o skleni¬ tvi francosko - nemške gospodarske u- nije, ki naj vodi sčasom v čim ožje združenje obeh držav, je Schumann izja¬ vil, da je za to še prezgodaj; pač pa je Schumann mnenja, da je sodelovanje Zahodne Nemčije v Evropskem svetu predpogoj uspešnega delovanja tega sveta. Mc Cloyevo misel o skupnih vo¬ litvah v svej Nemčiji je sedaj povzela zah.-nemška vlada, ki je mnenja, da bi preko istočasnih volitev na celotnem nemškem ozemlju najlažje in najbolje prišli k ponovni skupnosti nemške dr¬ žave na demokratskih osnovah. Zav. poveljstvo v Berlinu je dovolilo antikom. sindikatom ter organizacijam prirediti ogromno proslavo 1. maja, da bi tako Nemci sami mogli najodločneje pokazati “rdečim” Nemcem, da napove¬ danega pohoda na Berlin'koncem maja ne bodo dopustili. Vse nekomunistične stranke Vzhodne Nemčije so pod kom. pritiskom podpisa¬ le volilni proglas, s katerim pozivajo Nemce na volitve kandidatov “Nacio¬ nalne fronte”, vodene od komunistov. S tem je “zmaga” ljudskofrontaške stran¬ ke zagotovljena. Sovjeti so promet z Berlinom spet zmanjšali na polovico dovoljenega. Zah. nemška vlada je odobrila pravico azila vsem Nemcem, ki prebeže iz Vzh. Nem¬ čije. 3.000 USA vojakov se vežba v po¬ uličnih borbah, da bodo lahko kos nalo¬ gam ob ev. vzhodnonemškem pohodu v Berlin. ★ V Belgiji je z odstopom kršč.-soc. mi- nisterskega predsednika G. Eyskensa regent Karel poveril sestavo vlade 81. letnemu grofu Carton de Wiatru, ki je smatral za potrebno sklicati belgijski “kronski svet” — prvič po 35. letih — v upanju, da bo tako našel rešitev iz krize okrog kraljevskega povratka. Pa tudi de Wiatr ni uspel in regent je na¬ prosil liberalca Devezea, da sestavi vla¬ do; slednji je poslal kršč.-soc. poslan¬ cem ultimat, ki poteče v četrtek zvečer, v katerem jih poziva, naj se odpovedo pogoju za stalno vrnitev in vladanje kralja Leopolda; socialiste je naprosil, naj odstopijo od svojega pogoja, da se kralj sploh ne sme vrniti; predlagal pa je vmesno rešitev, naj bi se Leopold vrnil, nato pa po krajšem vladanju od¬ stopil v korist sina Baldouina. V primeru neodjenljivosti kršč. so¬ cialistov in socialistov bo Deveze zapro¬ sil regenta, da razpusti parlament ter razpiše nove volitve; od teh si kršč. so¬ cialisti obetajo absolutno večino, na kar bi nemoteno spravili Leopolda nazaj na prestol. Nad tem njihovem načrtom pa vise besede P. H. Spaaka, da povratek Leopolda pomeni notranji razkroj Bel¬ gije. Šibkost belgijskega položaja v zun. politiki slabi tudi skupnost zahodnih držav; zato ni izključeno, da bodo osta¬ li zavezniki Atlantskega pakta pritisnili na belg. državnike, da krizo čim prej kakor koli rešijo. ★ V Turčiji bodo 14. maja volitve v par¬ lament. Na obisk v Ankaro je prišel amer. gen. Collins. Turki in Lahi so podpisali prijateljsko pogodbo. * Kominform je sklenil ustanovitev skupne delovske organizacije v vseh sa¬ telitskih državah s sedežem v Pragi. S to organizacijo naj bi Sovjeti dosegli ustvaritev masovnih delovnih brigad, ki bi pod vodstvom sovj. specialistov lah¬ ko služile v katerem koli področju sovj. sfere. ★ Poljaki so svojo državo preuredili po sovj. vzorcu ter se tako še bolj pribli¬ žali dnevu, ko bodo kot ‘samostojna” sovj. provinca vstopili v sklop ZSSR. Na Češkem so vprizorili nekaj procesov proti upornikom. Po nekaterih poročilih naj bi upomniki umorili v Pragi Zden¬ ka Fierlingerja, podpreds. vlade; vendar ta poročila še niso potrjena. ★ Nekateri zah. listi so objavili, da je po Stalinovem testamentu predviden za naslednika Vjačeslav Molotov. Senzacijo je vzbudila v svetu objava slike maršala Stalina pri oddajanju vo¬ lilnega glasu; revija Newsweelr” je namreč kmalu zatem objavila posnetek Stalina na dan volitev letos ter posne¬ tek izpred nekaj let ter z istočasno ob¬ javo dokazala, da je slika iz volitev fo¬ tomontaža, po kateri naj bi Stalinova glava na tej sliki bila v resnici posneta že pred nekaj leti; “Newsweek” trdi, da je na sedanji sliki napačna osvetlitev in neskladnost med “montirano” glavo ter ostalo pojavo maršala Stalina. ★ V Washingtonu se je ves teden nada¬ ljevala konferenca pripravljalnega sve¬ ta Medameriške gospodarske organiza¬ cije. Na konferenci razpravljajo o toč¬ kah gospodarskega in socialnega zna¬ čaja, ki jih bo rešila in spravila v tek Medameriška gospodarska in socialna 'VOLITVE V LJUDSKI DEM0KRACJI" “Najbolj čudna politična kampanja, kar jih je kdaj koli bilo videti v Evro¬ pi, se je nocoj končala ob zvokih boogie- rvoogie in pozivih 10 milijonom jugoslo¬ vanskih volilcev, naj odobre brezopozi- cijsko listo maršala Tita pri nedeljskih volitvah.’’. Tako začenja svetovna agen¬ cija United Press svoje poročilo iz Beo¬ grada za večer pred nedeljsko volilno komedijo. In UP nadaljuje: “Kljub dejstvu, da nihče od 620 kandidatov nima nikakega nasprotnika v volilni borbi, je bila vo¬ lilna knmpanija izvedena s takšnim pompom in rompom, kakor ga poznajo samo v zahodnem svetu.” In spet pravi UP: “Že v naprej pred¬ videni zaključek bo pokazal, da je vsaj 95% glasov bilo oddanih za jug. leade- rja kar bodo njegovi volilni števci po¬ vedali v ponedeljek enkrat.” Takšno mnenje o volitvah v FLRJ je imel ameriški dopisnik. Propagandni minister FLRJ pa se je tudi potrudil ter svetu pričel dopovedovati, da so nedelj¬ ske volitve nič drugega kakor sklicanje jug. ljudstva “na okup” pred sovjetski¬ mi mogotci in najboljši dokaz, da je jug. ljudstvo trdno odločeno za maršalom v njegovi borbi z ZSSR. Morda bo ta šla- ger ujel kako kratkovidno ribo, morda. Ljudstvo pa je “volilo”; že v zgod¬ njih jutranjih urah so se vrstile množi¬ ce in komaj čakale, da oddajo svoj glas; že ob 5 zjutraj, pravijo poročila, so stali v vrstah; mi to kaj radi verja¬ memo, kajiti predobro vemo, da je pre¬ mnogim “volilcem”, ki bi najrajši osta¬ li doma, prav prišla jutranja tema, da so vsaj tako svojo narodno zavest in vest malce umirili. Rezultati prihajajo; prvi iz Mostarja — 83 opozicionalcev samo! Ko bi vsaj ne bil Mostar, za naše pojme kraj tam nekje, kjer je okr. komisar preštel gla¬ sove že ob 5 zjutraj in bi jih lahko že ob 4,15, ako ne bi samo enega zamud¬ nika čakali do pet minut pred peto. .. Tito, Kardelj in Peter Stambolič, predsednik vlade LR Srbije so skupno volili; Tito in Kardelj sta znala dobro vreči kroglico, Stambolič pa se je “zmo¬ til”, ker je vrgel v skrinjo proti Titu; “zmotil”, pravijo. V navzočnosti maršala Tita samega si je ljudska komisija dovolila vzeti kro¬ glico iz “opozicijske” skrinje ter jo vre¬ či v “vladno”: res neokusna šala na ra¬ čun “ljudske demokracije”! Pa morda tudi ni bila samo šala, ako je Stambo¬ lič tako bistrega duha, da si je s spusti- tvijo krogljice v antititovsko skrinjo v navzočnosti fotografov hotel "za kdaj pozneje” preskrbeti najboljši dokaz, da je bil že tedaj proti Titu. .. Prvi rezultati pravijo samo o 99. 98, 97% itd. udeležbi volilcev. Vlada je do¬ bila v Beogradu 92, v Skoplju 99, v Ljubljani 93, v Sarajevu 99, v Splitu 99 in Titogradu 99%; v okrajih, kjer je kandidiral sam maršal, je vse 99% zanj. Med prvimi rezultati pa je tudi re¬ zultat 4. vol. okraja v Ljubljani, kjer sta kandidirala Brecelj Marjan in Oce¬ pek Angelca; tamkaj so namreč — po dosedanjih poročilih — zabeležili naj¬ večji procent opozicije —13.9%, Če so ljub. komunisti kot “dobri zahodnjaki” hoteli priznati vsaj nekaj opozicije, da bi tako rešili demokratični obraz voli¬ tev, so s tem priznanjem 13.9% dali vsaj nekaj priznanja najmanj 85% slov. naroda, ki bi resnično rad spet demo¬ kratično volil svobodo in prostost, ne pa samo na ukaz prikimal z glavo. konferenca v Buenos Airesu. Datuma začetka te konference še niso določili. Glavni predsednik sedanjega zasedanja Miller je izjavil, da je konferenca do sedaj imela že popoln uspeh ter je zno¬ va pozval ameriške narode h gospodar¬ skemu in socialnemu sodelovanju. V prizavedanju za gospodarsko izmenjavo dobrin je posebej omenil Argentino, ki se prizadeva za “iskreno in čim tesnej¬ še gospodarsko sodelovanje z USA”. V ta namen se je v Buenos Airesu usta¬ novila Argentinsko-ameriška gospodar¬ ska komisija, ki bo stalno zasedala. Na konferenci obravnavajo tudi vpra¬ šanje ustanovitve Medameriškega trgo¬ vinskega in produkcijskega instituta, dalje vprašanje medameriških kreditov in ustanovitev medameriške banke za pospeševanje trgovinskih izmenjav. Na dnevnem redu imajo tudi vprašanje e- migracije v ameriške države. ★ Ameriško zunanje ministrstvo je na¬ ročilo svojim poslanikom v državah za železno zaveso, da naj odpuste kolikor mogoče svojih uradnikov, državljanov dotičnih držav, da jih tako zavarujejo pred nevarnostjo obtožbe o vohunjenju v korist USA. ★ Bolivijska policija je preprečila ko¬ munističen udar v Boliviji ter zaprla 'večje število upornikov. Objavila je po¬ ročilo, v katerem pravi, da je pripravo udara vodil sovjetski častnik Aleksan¬ der Ovanjo s sodelovanjem importiranih francoskih komunistov. ★ Kreditna komisija ameriške poslan¬ ske zbornice je odobrila ameriški držav¬ ni proračun za proračunsko leto, ki pri¬ čne 1. julija 1950. Proračun znaša 29.045.030.164 dolarjev za federalne po¬ trebe ter 11.592.751.053 dolarjev za Maršalov načrt. Za obrambo je od tega določenih 13.911.127.300 dolarjev in si¬ cer: za vojsko 3.910.882.300, za morna¬ rico 4.448.181.000, za letalstvo 5.190,- 904.000. Za raziskovanje atomske ener¬ gije je določenih nad 3|4 milijona do¬ larjev. ★ Glavni tajnik ZN Trygve Lie je izde¬ lal načrt za 20 letno premirje med USA in ZSSR na podlagi zadnjega Acheso- novega govora o stališču USA tiapram ZSSR in njenim satelitom. ★ Severoameriška gospodarska produk¬ cija je v preteklem letu ostala na isti višini, kakor 1. 1948. Zasebni promet je znašal v 1. 1942. 212 milijard dolarjev, državni pa 222 milijard dolarjev. Za¬ poslenih je bilo v USA v 1. 1949. 58.500.000 oseb ali samo dva procenta manj kakor v 1. 1948. V avtomobilski industriji so izdelali 6 milijonov oseb¬ nih in tovornih avtomobilov. Postavili so za 19 milijard dolarjev novih hiš. ★ Novi ameriški velebombniki B - 47 imajo radius poleta 1600 km in brzino 1.012 km na uro. Na zadnji vožnji iz Los Angelesa v New York je skupina takih bombnikov preletela razdaljo 3780 km v 3 urah in 46 minutah. Pred ameriškim kongresom se nahaja predlog katoliških senatorjev in poslan¬ cev o zbližanju države s kat. Cerkvijo. Po tem predlogu naj bi tudi katoliške šole v USA dobivale državno podporo. Proti predlogu nastopajo nekateri pro¬ testantski poslanci in senatorji, vendar pa ni bil umaknjen in bo on njem od¬ ločilna debata na prihodnjem zasedanju parlamenta. ★ Novo ameriško stratosfemo letalo “XL” je pri zadnjih poskusih doseglo hitrost 3202 km na uro. ★ Sovjeti grade močno letalsko arma¬ do, ki naj v vsem zadostuje velikim po- trebam obvladanja prostora od Vladivo¬ stoka do Stettina, ter od Severnega morja do Burme. *'• Ameriško ministrstvo za delo je ob¬ javilo, da je trenutno v USA 4,5 mili¬ jonov brezposelnih. Število brezposelnih se je tako od 1. januarja 1949 zvišalo od 4,5 na 7%. Komunisti Božiča ne praznujejo in namesto njega uvajajo že več let “no¬ voletne jelke”. Tako novoletno jelko so imeli 31. decembra tudi v Ormožu. Naj¬ prej je bila igra, nato pa je “dedek Mraz” delil darila. Slov. filmsko podjetje “Triglav” na¬ merava izdelati biografski film o Fran¬ cetu Prešernu. V Ljubljani so nedavno imeli razsta¬ vo “Slovensko slikarstvo v dobi realiz¬ ma”. Oris razstave in analizo razstav¬ ljenih del je podal dr. Izidor Cankar.- ARGENTINA V gledališču Colon so bili pred dnevi zbrani predstavniki raznih so¬ cialnih ustanov. Predvsem so bili zbrani člani arg. socialne delegaci¬ je, katero je poslala v Ecuador Ayu- da Social Maria Eva Duarte de Pe- r6n delit pomoč po zadnjem potresu prizadetemu prebivalstvu. Ko sta vstopila v dvorano predsednik repu¬ blike general Peron in njegova go¬ spa soproga, so ju vsi navdušeno po¬ zdravili. Gospa Maria Eva Peron je imela ob tej priliki na vse zbrane nagovor, v katerem je poveličevala delo članov te delegacije, ki so v Ecuadorju lajšali bedo trpečemu pre¬ bivalstvu, nekateri od njih so pa ob vračanju domov žrtvovali tudi svoja življenja. Predsednik republike gene¬ ral Peron je vsem članom omenjene delegacije podelil peronistične meda¬ lje. Maria Eva Duarte de Perdn je pred dnevi odprla novo šolsko leto Argentinske sindikalne šole. Zunanji minister dr. Paz je v po¬ nedeljek zvečer sprejel domače in inozemske časnikarje ter jim je v zvezi s sedanjimi trgovinskimi raz¬ govori med argentinsko in britansko delegacijo in govorom, ki ga je imel v angleški spodnji zbornici angleški minister za prehrano Webb, izjavil, da bo argentinska vlada zahtevala od angleške vlade točna pojasnila o tem govoru. Pri sed. razgovorih brit. delegacija ni pristala na argentinsko zahtevo po zvišanju cene mesu za 40 odst. od dosedanje cene. Po vsej Argentini bodo 5. aprila spominske proslave ob 132. obletnici bitke pri Maipu in takratnega ses¬ tanka generala San Martina in Ber¬ narda 0’Higginsa. Instituto Nacional Sanmartiniano je odobril alegoričen grb, ki simbo¬ lizira življenje in delo Osvobodite¬ lja. Med Argentino in Avstrijo je skle¬ njena nova trgovinska pogodba z iz¬ menjavo blaga za razdobje enega le¬ ta v vrednosti 30.950.000 dolarjev. Za novega administrativnega glav¬ nega ravnatelja Narodne Direkcije za imigracijo (Direccion Nacional de Migraciones) je imenovan dr. Juan Angel Banfi. Njegov prednik Mario J. Chingotto je podal ostavko. Za stalnega argentinskega delega¬ ta pri UN je imenovan poleg svojih sedanjih službenih dolžnosti argen-. tinski veleposlanik v Washingtonu Jeronimo Remorino. V nedeljo, 26. marca, so bile v pro¬ vinci San Luis volitve guvernerja, njegovega namestnika in poslancev v pokrajinski parlament. Volitev so se udeležile štiri stranke: peronistič- na, radikalna, demokratska in komu¬ nistična. Zmagala je z veliko večino peronistična stranka ter je bil za gu¬ vernerja izvoljen dr. Ricardo Zabala Ortiz. Ministrstvo za letalstvo je pred dnevi objavilo, da že več dni pogre¬ šajo na Ognjeni zemlji štirimotorno izvidniško letalo, ki je zadnjikrat sporočilo svoji bazi svoj položaj nad jezerom Fagnano dne 17. t. m. Za novega argentinskega velepo¬ slanika v Londonu je imenovan Car¬ los Alberto Hogan. Peruanska vlada je prodala YPF 127.000 tankov nafte. V buenosaireško pristanišče je pri¬ spela nova ladja argentinske trgov¬ ske mornarice Rio Cuarto, katero so zgradile ladjedelnice v Tržiču. V Mendozi so pred dnevi zaklju¬ čili velike slavnosti, ki so bile zdru¬ žene s praznikom vinske .trgatve Predsednika republike je na slavno¬ stih zastopal minister za industrijo Jose Constantino Barros. Izvoljena je bila tudi kraljica let. vinske tr¬ gatve. Med Mendozo in Santiago de Chi- le so zgradili 95 km dolgo novo mo¬ derno mednarodno cesto, po kateri bo mogoče priti iz Mendoze v čilsko glavno mesto z avtomobilom v petih urah. Predsednik general Peron je spre¬ jel predstavnike Medameriške komi¬ sije za turizem, ki je bila ustanovlje¬ na lani za pospeševanje turizma med ameriškimi državami. Predsednik je članom te komisije naglašal, da nje¬ gova vlada daje vse možnosti za še večji razmah turizma in so v petlet¬ nem gospodarskem načrtu določene visoke postavke za graditev novih cest in hotelske industrije. Buenos Aires, 30. HI. 1950 - Ano del Libertador General San Mariin SVOBODNA SLOVENIJA Stran 1 strašilo atomske bombe Kdo danes še ne govori o atomski bom¬ bi ? V velikih dvoranah, kjer največji svetovni učenjaki preizkušajo atomsko energijo, v salonih okretnih diploma¬ tov in morda celo med skromnimi pa¬ stirji v Andih je atomska bomba glav¬ ni predmet razgovorov, razmišljanj in tudi prepirov, ker v njej pač vsi gleda¬ je tisto strašno pošast, ki bo prej ali slej pognala svet v treji vesoljni potop. 'Strah ima velike oči”, smo navadno go¬ vorili in zato morda le ni odveč, če se vprašamo, ali morda le preveč ne preti¬ ravajo učinkovitosti atomske bombe? Dogodki zadnjih let na političnem polju nam preveč jasno dokazujejo, da se ve¬ lesile, sprte v tem ali onem vprašanju, med seboj raje žalijo, si mečejo očit¬ ke v obraz in podtikajo vsemogoče laži, nikakor pa nočejo seči po uporabi vojaške sile, ki bi seveda takoj prive¬ dla do tretje svetovne vojne, čeprav bi poseg po orožju po starem pojmovanju čosti, ugleda, suverenosti in samoohra¬ nitve bil že davno opravičen. Tega pa ne store samo iz razloga, da se izognejo u- porabi atomske bombe, katero smatrajo 2a karakterističifo in odločilno orožje v bodočem vojaškem spopadu. Ali je temu res tako? VODIKOVA SUPERBOMBA — ABSOLUTNO OROŽJE Po svetu mnogo pišejo o strašni učin¬ kovitosti atomske bombe. Mi vemo o njej samo toliko, da je njena eksploziv¬ na moč enako kot ona 100 do 200.000 TNT (trinitrotoluda), s katerim so pol¬ nili topniške granate, zračne bombe, pio¬ nirske rušilke itd. S to res pomembno rušilno silo lahko atomska bomba nove¬ ga tipa uniči vse, kar bi živelo ali po¬ krivalo površino 100 do 200' kv. kilome¬ trov. Toda svet se ni zadovoljil samo s tem izumom, temveč je odkril še nekaj popolnejšega v ‘‘vodikovi superbombi”, katero vojaški strokovnjaki smatrajo za “absolutno orožje”, ki lahko odloči za¬ ključek bodoče vojne, ker je radij njenega učinka s silo in uspešnostjo 100 do 500 navadnih atomskih bomb neomejen. Praktično prikazano: ‘‘Ena sama srednja velika atomske bomba lahko zamenja 10 do 50.000 navadnih letalskih bomb, ki jih poznamo iz zadnje vojne. Potem¬ takem bi zadostovalo 50 do 100 atom¬ skih bomb za popolno uničenje 500 km dolgega bojišča, s celokupno vojsko ka¬ ke srednje evropske države, ki bi bila se¬ veda za vedno uničena. Po taki računici bi bil strah pred uporabo atomske bom¬ be res opravičen, če ne bi bilo še dru¬ gih činiteljev, ki določajo vrednost in u- čmkovitost vojaškega orožja. ATOMSKA BOMBA JE IZGUBILA NAJVEČJO UDARNOST — PRESENEČENJE Za atomsko bombo smo zvedeli ob koncu druge svetovne vojne, ko so jih A- merikanci odvrgli na japonski mesti Na¬ gasaki im Hirošimo, da bi pospešili pre¬ dajo Japonske potem, ko je bila Nemči¬ ja že strta. Ves svet je bil po petletnem trpljenju že tako utrujen in otopel, da temu dogodku ni pripisoval odgovarja¬ joče mu važnosti. Ta nepričakovani na¬ pad je odkril popolnoma novo področje atomske energije, ki bo v doglednem času temeljito spremenila življenje in delavnost na zemeljski obli. Vemo, da ravno v vojnah, ki pomenjajo za priza¬ dete narode vprašanje njihovega nadal- njega obstoja, uporabljajo zadnje in naj¬ učinkovitejše izume tehnike in človeške¬ ga napredka sploh ter je tako dosedaj še vsaka vojna nosila svoje obeležje po orožju, ki je največ pripomoglo k zma¬ gi ene ali druge strani. V rimski dobi so nastopali metalci kamenja, sloni in važ¬ no vlogo so igrale strelice, v srednjem in novem veku smo imeli puške na smod¬ nik, pri Napoleonu nastopa že topni¬ ška rezerva, v bitki pri Sadovi (Kralje¬ vem gradcu) nastopajo že prve prednja¬ či v prvi svetovni vojni se pojavlja tež¬ ko topništvo in vojni plini, v drugi sve¬ tovni vojni tanki in množično letalstvo, za tretjo svetovno vojno je določena a- tcmska bomba. Ne smemo pa prezreti dejstva, da vrednost vojaškega orožja ni odvisna toliko od njegovih tehničnih prednosti, temveč od presenečenja, s ka¬ terim nastopi in to v času, ko sovražnik še nima na razpolago protiorožja za pa- raliziranje ali/ vsaj zmanjšanje njega u- činkovitosti. Kakor imamo za vsak strup že protistrup, tako so iznašli tu¬ di za vsako orožje protiorožje in tedaj je takoj padla njegova učinkovitost na nor¬ malno mero, t. j. obojestranske izgu¬ be so se več ali manj izravnale. S tem da je atomska bomba odigrala svojo vlogo že na koncu druge svetovne voj¬ ne, je izgubila svojo glavno karakteri¬ stiko presenečenja, s katerim bi lahko v bodoči vojni, če bi jo do tedaj ohranili v tajnosti, nastopila naravnost s kata¬ strofalnim uničenjem. Čeravno do danes proti njej še niso iznašli protisredstev, smo lahko prepričani, da učenjaki ne mi¬ rujejo in bodo že po samih naravnih za¬ konih prišli do njih. Zasedaj obstojajo še samo tkzv. “pasivna’’ protiobrambna sredstva kot so n. pr. aparati za nevtra- bziranje radioaktivnih izžarevanj, pra¬ vočasno odkrivanje in uničenje letal za prenašanje atomskih bomb z radarski¬ mi napravami, priprava podzemskih in raztresenih zaklonišč s posebnimi zračnimi napravami itd. itd., kar vse skupaj že precej zmanjšuje nevar¬ nost atomske bombe. Še malo, in svet bo obstrmel, ko bodo učenjaki objavili odkritje novih zrakov za paraliziranje lomljenja ali reakcije atomov in atom¬ ska bomba se bo vrnila skromno v vrsto “izravnanega orožja”. ATOMSKE BOMBE SO SILNO DRA¬ GE, ZATO BO NJIHOVA UPORABA V ZAČETKU OMEJENA Za sedaj razpolagata z atomsko bom¬ bo sami dve državi in to USA in ZSSR, za katero pa še vedno niso gotovi, če jo res ima. Vzrok temu je predvsem ta, da izdelava atomskih bomb zahteva ogromne in komplicirane naprave, ki jih je treba nalašč za to postaviti. In sa¬ mo eno tako podjetje stane 2 do 4 mili¬ jarde dolarjev, kar predstavlja približno 10 predvojnih proračunov cele Jugosla¬ vije. Tako podjetje baje lahko izdela na mesec največ tri do pet atomskih bomb, kar vsekakor ne zadošča za bodoča o- gromna bojišča, K temu pa pridejo se¬ veda še težkoče glede nabave sirovin- rud, ki jih je treba uvažati iz oddalje¬ nih krajev, katerih je pa doslej nam zna¬ nih samo kakih 8 do 10, ne upoštevajoč ZSSR, ki nam bo ostala uganka vse do bodoče vojne. Iz tega sledi, da je treba atomske bombe v potrebni količini pri¬ praviti že vnaprej v mirnem času, kajti v bodoči vojni nobena vojskujoča se stran ne bo razpolagala s tistim časom, ki bi bil potreben za pospešeno izdela¬ vo še manjkajočih zalog. Upoštevati pa moramo tudi dejstvo, da nobena velesi¬ la ni tako bogata, da bi že v mirnem ča¬ su lahko oddvajala tolikšna finančna sredstva, da bi z njimi lahko zadovolji¬ la vsem vojaškim potrebam. Torej lah¬ ko računamo z dejstvom, da bo uporaba atomske bombe v bodoči vojni v nje¬ nem začetku precej omejena. ATOMSKA BOMBA JE ZAMENJALA TOPNIŠTVO IN TEŽKO LETALSTVO Atomska bomba se odlikuje s svojim ogromnim rušilnim, uničujočim in radio- proizvajajočim učinkom in kot taka za¬ menjuje nekdanje topništvo in potem težko zrakoplovstvo. Da bi si mogli pra¬ vilno predstaviti njeno operativno upo¬ rabo, se moramo malo dotakniti tudi vo¬ jaške doktrine. Vojna ima za cilj na¬ sprotnika prisiliti k predaji, da nato pristane na politične ali ekonomske po¬ goje zmagovalca. Praktično se to doseže z vojaško zasedbo njegovega ozemlja ali pa vsaj njegovih glavnih življenskih središč kot n. pr. prestolnice, industrij¬ skih središč, katere pa vsak sovražnik žilavo brani. Potemtakem so bitke sa¬ mo sredstvo vojne, vojne pa zopet sa¬ mo sredstvo državne politike za dosego željenih uspehov nad neprijateljem. Naj¬ boljši strateg je pač tisti, ki dobi zma¬ go brez boja ali pa vsaj ž majhnim šte¬ vilom bitk. Tega Nemci niso mogli nik¬ dar razumeti. Potemtakem bodo atom¬ sko bombo kot naslednico topništva od¬ vrgli predvsem na one predele, ki jih bo potrebno posebno omehčati in jih pripra¬ viti d takega stanja, da jih bo kopen¬ ska vojska lahko hitro zasedla, ki bo po¬ tem regularno dalje nastopala do zlo- initve sovražnikovega odpora. Torej bo treba atomske bombe prenesti globoko v neprijateljsko področje, kjer so nje¬ govi življenski centri. Pri tem se pa po¬ stavlja vprašanje: Kdo bo po odmetu atomskih bomb te predele tudi zasedel, če hoče v celoti izkoristiti učinek od¬ vrženih bomb. Za to nalogo bodo morale biti na razpolago ogromne, po zraku pre¬ peljane armade, ki bodo po odskoku ali pristanju letal popolnoma odsekane od svoje glavnine in se bodo morale same boriti sredi sovražnikovega ozemlja. Prenos atomskih bomb, še bolj pa ve¬ likih armad po zraku, je pa danes mo¬ goče zelo lahko presekati s pomočjo ra¬ darske službe in s protinapadalnimi sredstvi ter ni izključeno,,da bo polovi¬ ca ali pa celo še več vseh teh vojaških sredstev izločenih in bo tako napada¬ lec še prezgodaj ohromel in bo dosegel cilj samo še s skromnim vojaškim po¬ tencialom. In teh milijard, ki bi bile iz¬ gubljene že v enem samem naletu, ni mogoče čez noč nadomestiti. Zato bo tudi s tega vidika uporaba atomskih bomb v bodoči vojni omejena samo na strateška posebno važne in tudi dostop¬ ne objekte in bodo tako ostala širna področja nedotaknjena in ohranjena. SPLOŠNO UNIČEVANJE — GLAVNA ZNAČILNOST NOVE VOJNE Iz prejšnjih člankov lahko ugotovimo, da bo glavna značilnost bodoče vojne v tem, da ne bo pobijanja samo na bojiš¬ čih, ampak tudi splošno uničevanje v notranjosti vseh držav, ki bodo zaplete¬ ne v vojno. Poleg bojišč, raztegnjenih na tisoče kilometrov, bo še ha tisoče raz¬ nih kopenskih in pomorskih oporišč, pe- tokolonskih gnezd, guerilskih ognjišč in zrevolucioniranih narodov, ki bodo vsi posredno ali neposredno pomagali eni ali drugi strani in vplivali na izid vojne. Vsa ta nevarna žarišča bo treba strate- gično “obdelati” in paralizirati. In pri tem se postavlja vprašanje: Koliki del takega odpora bo treba zlomiti, da bo glavni sovražnik prisiljen h kapitulaci¬ ji in s čim? Atomska bomba bi bila res najbolj učinkovito sredstvo, toda tudi ti¬ soče ali pa še več sedanjih atomskih bomb bi bilo premalo za dosego popol¬ nega uspeha, ne upoštevajoč še potrebe po takojšnji zasedbi določenega podro¬ čja, ki pa v mnogih primerih celo ne bi bila mogoča. In katera država si v mir¬ ni dobi more privoščiti tako strahovito visoke izdatke za pripravo ogromne za¬ loge atomskih bomb? Iz tega pa sledi, da bodoče vojne ne bo mogla rešiti sa¬ mo atomska bomba, ampak bodo mora¬ le priskočiti na pomoč še redne vojske z navadnim oklepnim orožjem in zrako- plovstvom in še številnejšim, kakor do¬ slej. GUERILCI VELIKA NEVARNOST, KER JIH UČINKI ATOMSKE BOMBE NE BODO DOSEGLI Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je samo materialno uničenje gotovega po¬ dročja vedno le relativnega pomena za izid vojne. Pravi uspeh je mogoče dose¬ či še le tedaj, če dosežemo razrušenje in razdejanje tudi vojaško izkoristimo. N. pr.: Če z revolucionarci okužena po¬ krajina šteje 10 milijonov, atomska bomba jih uniči 9 milijonov, ostane pa samo en milijon, ta drži dotični prostor še vedno v svoji oblasti. V takem pri¬ meru je strategični efekt take operaci¬ je enak skoro ničli, ker je uničenje lju¬ di vendar samo sredstvo za cilj, izklju¬ čitev dotičnega prostora za podporo so¬ vražniku pa ni bila dosežena. Tako bo¬ do verjetno v novi vojni velik del dra¬ gocenih atomskih bomb res odvrgli brez stvarne koristi in se bi s tem njena ne¬ varnost še bolj zmanjšala. Pri tem pa seveda ne upoštevamo vodikove bombe. In zgoraj omenjeni primer govori ravno v prilog -guerilski vojni kot naj¬ bolj zanesljivemu protiukrepu proti a- tomski bombi. Guerilci in petckolonci bo¬ do tudi v bodoči vojni najprej poiskali gozdove in planine in v njih precej raz¬ treseni vsaj delno zaščito pred atomski¬ mi bombami. Vsaka operacija proti ta¬ ko okuženim prostorom bo mnogo huje zadela ravno miroljubno, gverilcem so¬ vražno razpoloženo prebivalstvo po me¬ stih in vaseh in ga bo več ali manj iztre¬ bila ter bo tako prej pomagala, kakor pa ovirala guerilcem, da zagospodarijo nad dotično pokrajino. Nekaj podobne¬ ga smo imeli že v zadnji vojni pri mno¬ žičnih letalskih napadih. Te ogromne koristi petokolonske guerilske vojne se danes vzhodni tabor še predobro zave¬ da. Zato jo tudi vse bolj razvija in pod¬ pira. Zahodnjaki pa se še nikakor ne mo¬ rejo sprijazniti s to stvarnostjo. Brez dvoma ima atomska bomba sil¬ ni velik rušilni in uničevalni učinek in bodo v vojni zapletene države z njimi že v najkrajšem času opustošile cele pokra¬ jine in države in pobile, 5, deset in tudi dvajset milijonov in še več ljudi. Ven¬ dar je pa tudi za bodočo vojaško stra¬ tegijo tudi ta činilec samo relativne vrednosti. Res bo deset — in stokrat več žrtev, toda tudi bodoča vojna po¬ dročja bodo desetkrat večja in deset¬ krat več ljudi bo zapletenih v boje. Ta¬ ko bo končna bilanca zopet ista, kakor v prejšnjih letih. Rimljani so s 30.000 možmi ustvarili in branili rimski imperij, Napoleon je imel že več sto tisoč vojšča¬ kov, a zadnja vojna je sama že zahte¬ vala več milijonov žrtev. Upoštevati mo¬ ramo, da se ne zboljšujejo samo sred¬ stva za uničevanje, ampak se istočas¬ no spopolnjujejo tudi ostala pomožna in obrambna protisredstva kot n. pr. sred¬ stva za prevoz in prenos, za zvezo, za prehrano, za zdravljenje in vse ostalo, kar je v zvezi s povečano hitrostjo, ki je že sama zase ena najboljših obramb¬ nih ukrepov. Lahko rečemo, da se za bodočo strategijo z uvedbo atomske bombe ne spreminjajo) nobena načela in nobeni predpogoji, spreminja se samo pojem o prostoru in času in če bodo vse činitelje pravilno upoštevali, bo po¬ tekala bodoča vojna prav tako, kakor vse prejšnje, kar pa vsekakor ne pome¬ ni, da ne bo predstavljala največje tra¬ gedije in sramote za človeštvo. Politična napetost v svetu še nikdar ni bila tako neznosna, kakor je sedaj. In vendar se nobena stran ne odloči za voj¬ no. Baje iz strahu pred atomsko bom¬ bo. V tem pogledu je pa gotovo mno¬ go demagogije in drugih zakulisnih ma¬ nevrov in ciljev. Jasno se vidi, da je na¬ črtna propaganda v polnem teku in so razna že naravnost histerična gibanja in protesti raznih ženskih, verskih (pro¬ testantskih) in posebno znanstvenih (!) krogov dragocen plod tega podtalnega dela. Atomska bomba je danes najučin¬ kovitejše sredstvo za zavajanje širokih množic in za njihovo usmerjanje k do¬ ločenemu cilju, ta pa je Moskva. Če od¬ lični, sicer pa kuriozni angleški meseč¬ nik ‘Intelligence Digest” vse največje ruske skrivnosti za bodočnost že tri me¬ sece vnaprej pove in Moskva v danem času do gotove meje to tudi potrdi, po¬ tem ni težko dognati, kam vse segajo SVOBODNA SLOVENIJA Priloga štev. 3. 30. MARCA 1950. Ano del Libertador General San Martin podzemne niti raznih političnih struj, če je svetu sojeno, da se bo moral po- služiti atomske bombe, da bodo njegovi narodi lahko končno mimo živeli, potem naj to stori čim prej, nikakor pa naj ne zlorablja tega največjega človeškega izuma kot strašilo za dosego ciljev s še težjimi posledicami za človeštvo. če smo se dotaknili tega vprašanja, potem je tudi naša dolžnost, da se v tem pogledu spomnimo naše male Sloveni¬ je, ki se nahaja danes v obmejstvu dveh svetovnih nazorov in dveh taborov, s tom pa je že tudi na predstraži bodoče evropske fronte za račun Vzhoda. Sa¬ mo po sebi strategično ne bi dosti po¬ menila, toda kot zaledje Trsta, ene od redkih vpadnih točk Zahoda v Vzhodno Evropo, bo dobila takoj na vrednosti. In ni izključeno, da bo ena ali druga stran hotela čim prej “nevtralizirati” ta pre¬ del varno z atomsko bombo. Kakih de¬ set bomb bi zadostovalo, da bi popolno¬ ma ugasnilo življenje našega že tako iz¬ krvavelega naroda, medtem ko bi se razni plevel seveda še pravčasno rešil proti vzhodu. Bodoča vojna je za nas zopet dvorezni meč! Kakor na eni stra¬ ni pričakujemo, da nam bo popravila vse storjene krivice, tako na drugi strani obstoja nevarnost, da bodo pri nas do¬ ma potem, ko bo drugim narodom za¬ sijalo zopet sonce svobode, ostale samo še razvaline in pokopališča! V. V. TUoBteu h križanemu JCristusu (Iz najstarejšega spomenika kasteljanske poezije, svetovno znanega epa “Pesnitev o mojem Cidu”, nastalega nekako leta 1140). Minila je noč, že vstaja prvi žar. Petelin že v drugič odpel je; vsak čas bo dan. Zdaj hitro k maši! Zvoni iz kapelice grajske. Moj Cid in soproga stopila sta že čez prage. Na stopnjice pred oltar pala na kolena gospa je, proseč Gospoda, kolikor so moči dale, naj mojega Cida, Borivca, vseh nezgod varje! “Gospod v nebesih, poln moči in slave, ki Si ustvaril lune in zvezde in sonce, ognjišče naše, vzel Nase meso, izbral Sveto Marijo za Mater rodil v Betlehemu po želji Svojega srca se, kjer so pastirji Te našli, zapeli prve hvale, kleče Te počastili Trije Kralji iz Arabje — Gašpar, Melhar, Boltežar in zlate rude, kadila in mire Ti dali kot prve dare. Ti rešil si Jona Preroka, ko ribi v trebuh pal je, rešil Danijela ječe, levjih zob in šape, rešil svetega Sebastijana, ki je bil gospod Rimljan, rešil Si sveto Suzano krivih obdolževanj. Po zemlji Si hodil dvaintrideset let moj Gospodar, in delal čudeže, ki jih danes pozna že vsak: Lazarja Si zbudil od mrtvih — po Tvoji Volji je vstal! Prijeti Si dal se od Judov, gnati na vrh Kalvarje, pribiti na križ se na Golgoti, na svako stran Ti družbo delal po en rokomavh, tolovaj je: eden, ki šel je v nebesa, drugi — na dno pekla! Visel Si že na križu in storil še čudež ta: Longinus bil je slep, videl nikdar ni narave, s kopjem pa sune v srce Te, da se krvave kaplje po lesu navzdol pocede, na dlan mu pade kap, dvigne roko, da otre si potni obraz in — odpre oči! Videl je sleherno stvar in takoj verjel Vate! Ti Si pregnal mu mrak! Bil Si v grob položen in Si iz njega vstal, šel Si v predpekel (kot Te je volja bila!) vanj Si odprl vrata in reHl svete očake. Ti Si Oče sveta, Kralj Si čez vse kralje! Zdaj iz vse duše molim, iz vse volje in vere Vate, svetega Petra proseč, naj mi pomoč da vsegdar, ko prosim. za Cida Borivca, da mi ga Ti varješ zla in — ko se bova ločila, da se spet — snideva kdaj!". . . Ko je dokonča zmolila, mašnih je mašo končal. Šli so vsi iz cerkve. Osedlani so konji namah. Cid in gospa Jimena se objameta zadnjikrat: ona roko mu poljubi. .. utrgaše tok solzav - on se k otrokom obrne, reče še to vojščak: “Bogu vas priporočam,, ki je Oče naš! Zdaj pa — zbogom vam vsem! Bog ve, kdaj pridem nazaj?!” Kot so tedaj zajokali, nisi še slišal nikdar: kakor da trga nekdo ti s prstov nohte krvave. Tine Debeljak Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 30. IH. 1950 - Ano del Libertador General San Martin FRANIi LAUSCHE IN AMERIKA Ko so se nam po čudni igri usode od¬ prla vrata v široki svet, smo podzavest¬ no doživeli veliko psiho-sociološko spre. membo: Zavedli smo se najprej svoje majhnosti, nato pa prostranosti in pre¬ pletenosti družabnih problemov današ¬ njega človeštva. In eno od prvih vpra¬ šanj, ki se nam je v tej zvezi samo po sebi stavilo, je bilo: Kaj pomenimo Slo¬ venci v svetu, koliko smo v svoji nezna- tnosti pripomogli k njegovemu razvoju, kako so se posamezniki iz našega na¬ roda v njem uveljavili. V občutku politične majhnosti nas tembolj prevzame dejstvo, da imamo v Združenih državah moža, ki danes za¬ vzema vidno mesto med tamkajšnjo poli¬ tično elito. Vprašujoč se kaj pomeni da¬ nes Frank Lausche (Lovše) za Ameri¬ ko, mislimo, da se najbolje izognemo u- gibanjem, splošnim sodbam in pristra¬ nosti, če se zadovoljimo z orisom Lau- schetove osebnosti in delovanja, kot ju ja prikazal John Gunther, znani ameriš¬ ki publicist, v svojem obsežnem delu “Inside U.S.A.” To delo imenujejo v Združenih državah eno najtemeljitejših obdelav ameriškega javnega življenja. Lausche v tej knjigi zavzema eno naj¬ bolj častnih mest in ga pisatelj postav¬ lja ob stran tistim velikim Amerikan- cem, ki danes kroje usodo svoji domo¬ vini in morda celemu svetu. Tako prič¬ ne: LAUSCHE PRVI KATOLIČAN IN PRVI SIN EMIGRANTA, KI SI JE V U.S.A. UTRL POT NAVZGOR ‘‘Frank Lausche, od leta 1945 do 1947 guverner Ohio, ene izmed vodilnih držav Severne Amerike, je popolnoma izjemna pojava v ameriškem javnem življenju. Kvaliteta, ki ga posebno odlikuje in ki je nekako misterioznega izvora in neizmer¬ ne važnosti za vsakega politika, je iz¬ redna sposobnost pridobivanja volilnih glasov. Lausche je zmagal pri guverner¬ skih volitvah leta 1944 vkljub najrazlič¬ nejšim oviram: on je n. pr. prvi katoli¬ čan in tudi prvi sin emigranta, ki se je kdaj povzpel na tako mesto. Lausche ni tako znan izven, kot zno¬ traj svoje države Ohio, čeprav danes postaja vedno bolj predmet zanimanja tudi na širši državni bazi. V Ohio, pred¬ vsem v Clevelandu in okolici, kjer je žu- panoval nekaj let, je pa kar nekaka le¬ gendarna osebnost. Majhna anekdota to dejstvo dobro ilustrira. Nek učitelj je u- čencem 1. razreda objavil, da naslednji dan zaradi Kolumbove proslave ne bo¬ do imeli pouka. Eden izmed učencev se dvigne in vpraša: “Kdo je bil to, Ko¬ lumb?” “Kolumb je odkritelj Amerike.” “‘Kaj še,” pravi dečko, “Ameriko je od¬ kril Frank Lausche.” Saga o Lauschetu začne v Sloveniji. Njegov oče je izšel iz majhnega nemške¬ ga plemena, ki je živelo v Kočevju, alp¬ ski dolini za Jadranom, kjer je danes Ju¬ goslavija; rod se je tja preselil pred ka¬ kimi 100 leti. Majhen tevtonski otok sredi slovanskega morja, je ohranil stro¬ go nemško kulturo in uporabo nemščine za nekaj časa.. Pozneje se) je začel me¬ šati. Laschetov oče je pol Nemec, pol Slovenec, mati je čista Slovenka. Vsakdo, ki pozna ta delček Evrope, bo razumel, kaj pomeni ta dediščina. Ta gorski narod južnih Slovanov, naseljujoč doline, ki se spuščajo proti morju, ima močno podčrtano osebno noto. Ljudje iz naroda kot Lausche imajo velik tek za mesno, z omako obloženo hrano; upošte¬ vajo pijačo; ljubijo sprehode po rožna¬ tih poljih in pomladanske vzpone na go- Te; strastno tudi ljubijo glasbo in z ro¬ ko vezene kostume; so polni življenjske sile in imajo velik dar za občutek sreče. CLEVELAND — ROJSTNO MESTO LAUSCHETA Lauschetov oče je prišel v Ameriko le¬ ta 1885 in Frank se je rodil v Clevelan¬ du deset let pozneje. Oče je delal v je¬ klarni in je umrl, ko je Franku bilo 12 let. Nekaj časa je izdajal slovenski časo¬ pis za Cleveland in okolico. Dejstvo, da je njegov oče bil časopisni urednik (in še celo zelo radikalen, zavzemajoč ved¬ no neodvisno stališče, t. j. stališče rev¬ nejših slojev), je imelo velik vpliv na vse Frankovo življenje. Lausche si je že v zgodnji mladosti z delom služil kruh v Clevelandskih predmestjih. Bila je v dru¬ žini kopica mlajših sester in bratov. Frankova mati, katere spomin obožuje, je odprla majhno vinarno, da je mogla preživljati otroke. In kaj je danes iz Lauschetove druži¬ ne? Ena Frankovih sestra, ga Josefina Wolf je pevka, ki se je posvetila sne¬ manju ra gramofonske plošče hrvaško- slovenskih narodnih pesmi; njen mož je v razsodišču Državne industrijske komi¬ sije. V vsej familiji Lauschetov vlada iz¬ reden duh vzajemnosti, k čemur mnogo pripomore glasba. Eden izmed bratov, dr. William Lausche, dentist, je tudi komponist; drugi brat Charles, je od¬ vetnik in klavirist. Ena sestra je žena zdravnika (jug. pokolenja), en brat je uslužben v tvornici Fisher Body. Lausehetova soproga, Jane Sheat, je škotsko - irskega pokolenja. Igra klavir in često spremlja svojega moža na vio¬ lini. Je visoko izobražena in je v veliko podporo moževi politični karieri. Hodi na vse moževe politične shode in v Colum- busu se večkrat sliši pripomba, da bi ona morala biti guverner in ne on. V Lauschevem življenju sta bila pred¬ vsem dva momenta odločilna za njego¬ vo bodočnost. Še kot otrok se je navdu¬ šil za šport. Zanimale so ga vsakovrst¬ no igre (še danes navdušeno igra golf). Polagoma je prišel do spoznanja, da mu zlasti leži “baseball’’ in je tako postal napol profesionalni igralec. Dobil je me¬ sto kot tretji ‘‘baseman’’ pri klubu Lawrence (Mass.) in pozneje Duluth. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil Lausche na vojaških vajah v Čamp Gordon (Georgia). Neki Skavt, Charlie Frank, ki je sedaj lastnik kluba Atlan¬ ta, je bil takrat telesno vzgojni direktor in kapetan vojaškega moštva. Lausche mu je sestavil baseballsko moštvo in Frank Charlie ga je tedaj pregovoril, da se je zavezal igrati za Atlanto, čim bi bila vojna končana. Januarja 1919 je bil Lausche razrešen vojaške službe in mo¬ ral je izbirati, ali naj se poklicno po¬ sveti športu. Po dolgi borbi se je odlo¬ čil,, da tega ne stori. Vrnil se je v Cle¬ veland, študiral v nočnih kurzih pravo in tako začel svojo novo življensko pot, ki ga je pozneje pripeljala do politične kariere. LAUSCHE KOT SODNIK IN ŽUPAN V CLEVELANDU Lausche je dobil advokatsko pravico 1930 leta, potem ko je bil pri državnem izpitu drugi najboljši klasificiranec. Od¬ vetniško prakso je izvrševal do leta 1932, ko je bil imenovan za sodnika mestnega sodišča. Naslednje leto je kandidiral za isto mesto ter je po izvo¬ litvi tam ostal do leta 1937. To leto je bil izvoljen v prizivno sodišče, ki od¬ govarja najvišjemu sodišču v drugih državah. To mesto je obdržal do leta 1941, ko je postal župan. Drugi odločilni moment v Lauscheto- vi karieri pade v leto 1935. Takrat ga je skupina za javno delo vnetih meščanov Clevelanda pregovarjala, da kandidira za župana. Lausche se je obotavljal; ker pač nikdar prej ni bil v upravni službi, je dvomil, če ima za to tudi potrebni ta¬ lent. Končno se je odločil, da ne bo kan¬ didiral. Namesto njega je kandidiral Harold Burton, sedaj sodnik najvišjega sodišča, in zmagal z lahkoto z odkrito podporo Lauscheta. Leta 1937 in 1939 so prijatelji zopet prosili Lauscheta, naj gre na volitve, zlasti še ker je tedaj Burton bil izvoljen v senat. Ko se je Lausche vračal s počitnic, odločen da svojim pri¬ stašem da zopet svoj negativni odgo¬ vor, ga je domače mesto, Cleveland, ta¬ ko prevzelo, da je nenadoma oznanil svojo kandidaturo. Lausche, do kraja pošten, je takoj dal ostavbo na svojo sodno službo (z 12.000 dolarji letne plače, kar je bilo več kot je zaslužil kot guverner), in to še pre¬ den je bil imenovan. Čutil je, da bi bilo moralno napačno kandidirati za neko mesto in obenem še obdržati prejšnje, čeprav nasprotni zgled nudijo stotisoči drugih politikov, ki navadno skušajo ob¬ držati stare dohodke čim dalj mogoče. Morda danes Lausche obžaluje svojo od¬ ločitev. Zamenjal je dostojanstvenost sodne dvorane za burnost in razgibanost vroče volilne borbe. Mnogo stvari mu ni bilo po godu. Toda kakorkoli že, bil je izvoljen z 61% večino vseh oddanih gla¬ sov; to je bil najvecji uspeh dosežen v zgodovini Clevelandske občine. Leta 1943 je znova kandidiral in bil še bolj spon¬ tano izvoljen. 71% oddanih glasov je verjetno rekord za katerokoli izmed ve¬ likih mest. ni menil za uradni politični stroj demo¬ kratske stranke; držal je vse strankar¬ ske zagrizence daleč proč od sebe, kar je vodilo do napetosti in užaljenosti. Ob neki priliki je enostavno odklonil po¬ nudbo Narodnega odbora Demokratske stranke, 3.000 dolarjev, za volilni pro¬ pagandni fond, nakar ga je vodstvo stranke v Washingtonu prepustilo sa¬ memu sebi. A volilna kampanja v Ohio stane veliko denarja. Vendar je Lausche postavil neke vrste pravilo, da noben prispevek ne sme presegati 100 dola¬ rjev, pri čemur je na splošno tudi osta¬ lo. Ker je velik del denarja prišel od nižjih slojev, je bilo največ prispevkov po 10 dolarjev, veliko tudi pol dolar¬ skih in četrt dolarskih. Lausche je posta¬ vil tudi načelo, da ne bo sprejel denarja od igralnic in sličnih ustanov, ter od ka¬ terekoli osebe, ki ima trgovske posle z državo. Tako se je zgodilo, da so njego¬ vi volilni stroški znašali natančno 27.162.75 dolarjev, smešno majhna vso¬ ta za Ohio, zlasti še v primerjavi z nje¬ govim protikandidatom James G. Ste¬ vardom, ki je skupno s svojo stranko izdal nič manj kot 988.000 dolarjev in- propadel. Lausche je odklonil tudi prispevek 100 dolarjev, ki mu je bil ponujen s stra¬ ni C.I.O. (Kongres Industrijskih Sindi¬ I RANK LAUSCHE KOT GUVERNER Nato Gunther poda sliko volilne bor¬ be za guvernersko mesto naslednjega le¬ ta in, kakor sam pravi, predvsem iz dveh razlogov: 1. da ilustrira Lauschetov odnos do profesionalnih politikov in 2. do denarja. “Lausche se že kot clevelandski župan katov). Na dan po volitvah njegova po¬ litična pisarna ni premogla niti pare; niti toliko ni bilo, da bi mogel kupiti letalsko znamko in bili so v dolgu za 3.700 dolarjev. Ponudbo Narodnega od¬ bora Demokratske stranke, da plača ta dolg, je Lausche zopet odklonil. Vse to je pustilo globok vtis v New Yorku in Washingtonu. Roosevelt je izgubil v Ohio (pri predsedniških volitvah) za 11.500 glasov, Lausche pa je zmagal z 112.000 glasovi. To je bil edini primer iz volitev 1944, kjer bi zmagal demo¬ kratski kandidat v državi, kjer je pred¬ sednik izgubil; skoraj povsod drugje je Roosevelt moral za seboj potegniti kra¬ jevnega kandidata. V Ohio je Lausche “nesel” Roosevelta za 33.000 glasov”. Gunther se nato sprašuje, čemu je treba pripisati ta izredni Lauschetov uspeh. Nato popiše kot primer Lausche¬ tove volilne kampanje njegov nastop v Hamilton Conty, kjer je imel samo dva govora. Prvega v ženskem mestnem klubu, ob udeležbi 100 vodilnih kra¬ jevnih gospa in drugega v trgovskem klubu, čigar, prag je komaj še kdaj prej prestopil kak demokrat. Govore, da ta klub “žre demokrate za zajtrk.” Lau¬ sche je torej imel 90% za seboj. Med poslušalci je slučajno sedel tudi Mr. Steward, njegov protikandidat. Izdaja¬ telje krajevnih listov je odkrito in di¬ rektno prosil nepristranosti in jih tako pridobil. Po isti metodi je Lausche de¬ lal povsod drugod. Ostal je dan ali dva v kraju in ko je odšel je mesto brnelo od njegovega imena. Povsod je prido¬ bil prijatelje s svojo prisrčnostjo.’’ Pisatelj se nato spusti v analizo za¬ prek, ki jih je moral Lausche v svoji volilni borbi premagati. Predvsem so to bili očitki, da je “pre.ambiciozen, pre¬ več premeten, preveč impulsiven in člo¬ vek ozkega razgleda”. Tako so ga ne¬ kateri delavski krogi označevali za pre¬ več buržujskega in drugi trgovski in in¬ dustrijski krogi za preveč proletarske¬ ga. “Tako, če vsa ta nasprotovanja ana¬ liziramo, vidimo, da je vsakdo v Ohio dvomil nad Lauschetom — razen 1.603.809 volilcev.” O osebnih vtisih, ki jih je Lausche naredil na pisatelja, zvemo naslednje: “Lausche je fizično krepka oseba, širo¬ kih pleč in ozkih bokov, atletske gib¬ čnosti. Dvakrat tedensko igra golf in je zadnjih 12 let bil samo enkrat resno bo¬ lan; zdravnik se je moral zelo truditi, da ga je obdržal v postelji. Njegov smeh¬ ljaj je trpek, a zelo topel. Obiskovalca očara s svojo vitalnostjo. Govori poča¬ si, skrbno tehtajoč besede, vendar vča¬ sih izbruhne v zgovorno retoriko. Veči¬ noma je stvaren in enostaven, a se zna, mahajoč s svojimi velikimi rokami in temnim, sijočim, skoraj indijskm obra¬ zom, popolnoma odtrgati od stvarnosti. Dela trdo in mnogo. Vstane ob sedmih in je za delavno mizo ob četrt na devet. Redkokdaj gre iz pisarne na obed in uro za uro sprejema obiskovalce, ki se vrsti¬ jo pred njegovimi vrati. Prihajajo v de¬ lovnih oblekah, zatrjujoč, da morajo go¬ voriti s “Frankom”; veliko izmed njih je tujcev in le redkokdaj je kdo za¬ vrnjen. Lauschetovo edino razvedrilo, poleg glasbe in golfa, je poezija. Uživa v bra¬ nju in se poglobi v klasike, kadar mu le čas dopušča. Čudna stvar je, da rad be¬ re Shakespearja pozimi, a ne poleti. Poezija mu pomaga, kot sam pravi, da se lažje približa kateremukoli problemu ali stališču; branje ga dela mehkejšega. Revije in knjige ga ne zanimajo preveč j in skozi dnevno časopisje gre kot z ža- j go. Včasih, a zelo redko, zaide tudi k baseballski tekmi. V kino in gledališče sploh ne hodi. Cigaratam, ki jih je prej “požiral” kakih 25 na dan, se je zadnji čas odpovedal. Igra včasih tudi poker, a ne s posebnim navdušenjem. Najožji politični sodelavec Lauschetov je verjetno John E. Lokar, njegov izvr¬ šni sekretar. Poznata se že od mladih let, ko sta se kot otroka skupaj igrala i na cesti. Tudi njuna očeta sta že bila in¬ timna prijatelja. Lausehetova tehnika občevanja s svojimi političnimi sodelav¬ ci je v tem, da pazljivo posluša, a le redkokdaj prosi za nasvet. Sejo kabi¬ neta navadno odpre z besedami: “Fan¬ tje, povejte, kaj mislite!” Nihče zelo ne vpliva nanj. Ima navado sedeti ob ka¬ kem problemu 24 ur in nato povedati, kaj misli ukreniti. Ima veliko prijatelj- ljev, mnogo ljudi ga obožuje še iz ča¬ sov, ko je bil sodnik, a on se ne zanese na nikogar.” Zanimiv je Lauschetov odnos do ma¬ terialnih dobrin, zlasti do denarja, kar Gunther s številkami utemeljeno tako opisuje: ‘‘Do denarja Lausche ne kaže nobenega interesa: čeprav lahko pride čas, ko bo moral skrbeti za svojo sta¬ rost. Oq njegove letne plače 10.000 do¬ larjev je z davčnim odbitki prišel štirinajstdnevno na 302,96 dolarjev, od katerih bi si pač težko mogel kaj pri¬ hraniti. Premoženja nima nobenega in v Clevelandu je vozil Chevrolet tip 1939 tako zdelan, da je še komaj zgledal pri¬ meren za župana. Ko se je preselil v guvernersko palačo je imel natančno eno delovno obleko in 2 para čevljev. (Bri- cker, njegov prednik, je imel 92 oblek). Kar Lauscheta morda najbolj odliku¬ je, je njegovo sočutje z zapostavljenim slojem. Pravi, da je to podedoval po svo¬ jem očetu. Ko mu je bilo 11 let, je bil svojo življensko bitko s pestmi. Nek emigrantski dečko kmečko oblečen, je pravkar prišel iz Evrope. Nek starejši fant iz okolice se jč spravil nanj. Frank je tedaj posegel vmes in sam pravi: ' Pretepel sem ga, čeprav je bil za gla¬ vo večji od mene.” Ko Lausche danes to pripoveduje, mu oči sijejo od ponosa. Pisatelj na tem mestu tudi omenja ne¬ katere Lauschetove napake in citira kri¬ tike, ki jih je slišal v Ohio. Tako mu po¬ litični nasprotniki očitajo nesposobnost abstraktnega mišljenja, nepoučenost v zunanji politiki, nejasno stališče do ne¬ katerih notranjih vprašanj in slično. Za¬ ključi z mnenjem nekega politika: “Človek je lahko prav divji na Lausche¬ ta, lahko mu daje vse mogoče priimke, a pet minut za tem bo lahko njegov naj¬ boljši prijatelj.” MOŽ BODOČNOSTI? V zadnjem poglavju pod naslovom 'Mož bodočnosti?” Gunther razmotriva Lauschetove izglede za bodočnost. “Gu¬ vernerji v Ohio so voljeni na dve leti, in zato večina izmed njih začne z novo volilno propagando tisto minuto, ko so izvoljeni. Lausche, ki je predvsem tudi politik, ni bil izjema. Vendar se, zaupa¬ joč na moč svoje osebnosti, prestiž in prijateljstva, nikdar ni spustil tako da¬ leč, da bi zgradil svoj politični stroj. Se¬ veda gredo njegove ambicije preko gu- vernerstva in mnogi so mnenja, da bi mogel biti dober kandidat za vicepre- zidenta pri volitvah leta 1948. Take na¬ povedi on navadno dementira. Sam mi je omenil prepričanje, da je človek, ki si preveč strastno želi kake stvari na¬ vadno po nekih naravnih zakonih pri¬ krajšan užitka, ko svoj cilj doseže. Smehljaje mi je rekel: “Veliko je stvari, ki bi jih radi dosegli, pa jih ne more¬ mo. Lauschetov uspeh na guvernerskem mestu je bil zmeren in, brez senzacij. Treba je poudariti, da je bil demokrat¬ ski guverner z republikansko večino v zbornicah, kar nikdar ne prinaša poseb¬ ne sreče. Dovolj čudno je dejstvo, da je Lausche, vkljub svojim simpatijam do nižjih slojev, imel najhujše spore z de¬ lavstvom: predmet spotike je bila re¬ vizija zakona o brezposelnostni podpori, ki je prvotno znašala 16 dolarjev teden¬ sko skozi 18 tednov. C.I.O. (Kongres In¬ dustrijskih Sindikatov) je hotel to pod¬ poro dvigniti na 25 dolarjev plačljivih skozi 26 tednov. Lausche se je boril za točni matematični kompromis, 21 dola¬ rjev za dobo 22 tednov. Smatral je načrt C.I.O. predrag, ker bi zvišal stro¬ ške brezposelnostnega zavarovanja za t 140%; trdil je: “Verujem v dajatve, a ne tolikšne, da bi izčrpale telo, ki jih da¬ je.” Nato je spremenil metaforo: “ka¬ dar snemamo kolesa z voza, je to že pre¬ velika reforma”. Gunther zaključuje svojo študijo o Lauschetu s tako sodbo: “Lausche je da¬ nes star 49 let. Človek, ki zasluži vso pozornost. Združene države nimajo toli¬ ko zmožnih in poštenih ljudi v javnem življenju, da bi mogle spregledati kate¬ regakoli favoriziranca, posebno še, če prihaja iz Ohio. Lausche kot Stassen na drugi strani, se zdi naravna politična izbira, vkljub svojemu porazu”. Pisatelj pod črto omenja, da je bil ta članek napisan pred Lauschetovim po¬ razom leta 1947. Vendar ni hotel nič na njem spremeniti v prepričanju, da vsa dejstva držijo in da en neuspeh Lau¬ schetu ne pomeni prav ničesar. Bodočnost je dala Guntherju prav. V lanskoletnih volitvah je bil Lausche zopet izvoljen za guvernerja Ohio. Te novice smo bil veseli zlasti mi Slovenci v emigraciji, ki vidimo v Lauschetu o- sebnost, ki je znala zadružiti svoje na¬ ravne, v mnogočem iz naše krvi izvi¬ rajoče kvalitete, z interesi velikega a- meriškega naroda. Njegova kariera nam bodi v vzpodbudo pri naši vsakodnevni borbi za eksistenco. B. E. “PESEM O MOJEM CIDU” “Pesem o mojem Cidu” je najdrago¬ cenejša pesnitev starokastiljske poezije, ki je postala svetovno slavna in se u- vršča k epom take cene, kakor so Ilija- da, Odiseja, Eneida. . . napisana pa iz življenja krščanskega srednjega veka — stoletje pred Dantejevo Božansko kome¬ dijo. Glavni junak Cid je ostal vse do sedaj poosobitev španskega duha -— — vernosti do Boga in zvestobe do kra¬ lja, ki je tedaj predstavljal domovino. Kralj izžene iz svojih dežel Cida, toda on se uveljavlja s svojimi borbami v maur- skih tujih deželah, vedno z mislijo, da ši¬ ri čast in mogočnost svoje domovine. “Campeador”, je njegov časten pri¬ lastek: “Borivec”. In dosegel je, da so ga tisti, ki so ga izgnali, poklicali do¬ mov, kamor se je vrnil z vso slavo in častjo!. .. Ali ne vliva ta vsebina tudi nam po 800 letih nove vere in upa, ki jo je imel Cid ves čas izgnanstva, kakor tudi mu je bilo hudo. In kako mu je bilo hudo slovo od družine, naj pokaže tale odlo¬ mek: molitev njegove žene Jimene pri poslovilni sveti maši s pogledom na Kri¬ žanega v oltarju. Tako smo molili tudi mi —■ in tako molimo tudi zdaj za svo¬ je v mislih na veliko noč.. . Argentinci, ki se smatrajo za duhov¬ ne potomce davnega kastiljanskega du¬ ha in jezika, so postavili CIDU-BORIV- CU lep in velik spomenik na križišču dveh velikih avenid: Avenida San Mar- .tin in Avenida Parral. Odlomek je prestavljen iz stare ka- steljanščine, ki je v originalu spesnjena v izrazito “nepravilnih heksametrih”, deloma tudi povsem prostih verzih (ne bi v prevodu ohranil izvirnikove prist¬ nosti, če bi prevajal te v klasičnih heksa¬ metrih!); vedno pa je vporabljal ano¬ nimni pevec takoimenovano “špansko asonanco”, katero sem v prevodu ohra¬ nil natančno v isti vrsti in celo z istimi samoglasniki (“a-e” in “a” —!) kot jo ima izvirnik. Dr. Tine Debeljak Buenos Aires, 30. HI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA Stran 5. Kriza prava v krizi naše civilizacije STUDU IN OBRAMBA SLOVENSKIH NARODNIH MEJA (Nadaljevanje in konec) Pravo kot osnovni element civilizaci¬ je preživlja danes krizo, ki izhaja iz dveh zmot. Kot smo to videli zadnjič, je pravo danes postavljeno pred težko nalogo, spremljati nagli razvoj tehnike in iz njega izhajajoče spreminjanje so¬ cialnega položaja vsega človeštva, česar pa še daleč ni doseglo, ampak je ostalo zadaj. Formalistični pravni pozitivizem pravu ne priznava nobenih višjih počel, razen volje zakonodavca, ki pa more in žal tudi v resnici prečesto uveljavlja na¬ čela, ki so v nasprotju z osnovnimi pra¬ vicami poedincev in drugih pravnih e- dmie. Kopičijo se zakoni, ki naj velja¬ jo samo zato, ker je v njih izražena vo¬ lja zakonodavca, ne pa ker prepoved, zapoved ali dovoljenje temelji v kakem višjem počelu. Zlo je samo to, kar je izrečno prepovedano, nič pa ni samo v sebi zlo. Oddaljevanje od notranjega po¬ čela je pravu oslabilo veljavo in ga po¬ gnalo v krizo, z njim pa tudi civilizaci¬ jo na sploh. DRUGA ZMOTA: PRAVIČNOST BREZ ZAKONA Proti temu je nastopila narava s svo¬ jo zdravilno silo, a je pripeljala v dru¬ go skrajnost. Dejstvo, da so začeli na široko raztegovati kazenske zakone na dejanja, storjena preden so ti zakoni stopili v veljavo,- predstavlja najusod¬ nejši pojav te reakcije. Pravni red nam¬ reč ni dovolj določen, ne dovolj splošen in ne dovolj primenljiv po svojih zako¬ nih na posamezne življenjske primere. Drugi primer reakcije pa je pravosodna uporaba tako imenovane materialne pra¬ vičnosti (materielle Gerechtigkeit). Ta dva pojava sta se deloma uveljavljala že pred zadnjo vojno, tako v sovjetskem kazenskem zakoniku iz 1. 1922. z dopol¬ nilom iz 1. 1932., v katerem se ustana¬ vlja kaznivost protirevolucionarnih de¬ janj v času boljševiške revolucije v Ru¬ siji in dopušča analogija v materialnem kazenskem pravu, kakor tudi v noveli iz 1. 1935. k nemškemu kazenskemu za¬ koniku, ki je uveljavil materialno prav¬ no kazensko analogijo. Sodnik v naci¬ stični Nemčiji je pri sojenju poleg ka¬ zenskega zakonika in stranskih kazen¬ skih zakonov uporabljal tudi “voljo in pravni čut nemškega ljudstva”. Torej ne velja več načelo: Ni zločina in kazni brez kazenskega zakona (Nulla poena, nulum crimen sine praevia lege poena- li), ampak ni zločina brez prava, ki pa ni postavljeno, ampak živi v pravni za¬ vesti ljudstva. Zakonodavec je postal ena sama fizična oseba, ki jo ne vežejo nobena višja načela razen volja naro¬ da, ki je v njej poosebljena, ali pa ena, sama centralistično urejena stranka, ka¬ tere interesi naj bi bili edini zakon. Tak sistem, naj že sloni na narod¬ nostnem ali razrednem počelu, je poru¬ šil vsako osebno svobodo, z njo vred ci¬ vilno in kazensko pravno varnost, ko je priznal voljo večkrat vsiljenih predstav¬ nikov rase ali ljudstva za edino poče¬ lo dobrega in zla, ko je tako dal tem zakonodavcem neomejeno prostost v za¬ konodajni funkciji, brez ozira na osnov¬ ne pravice posameznika, drugih sta¬ nov, drugih narodov. Odvzel je tako var¬ nost in jamstvo že pridobljenim pravi¬ cam, ki so izhajale iz kakršnih koli pravnih dejstev, vlil splošen strah pred kaznimi za dejanja, ki so v času izvrši¬ tve še spadala v svobodno področje sto¬ rilca, odvzel pravim in navideznim zlo¬ čincem najosnovnejše procesualne pra¬ vice, ki so jamčile, nepristranost, t. j. pravičnost sojenja. Sodnik je stopil na mesto zakonodavca za vsak posamezni primer., ko je mogel brez vsakih ozna- menil kazenskega zakona vsako dejanje oceniti kot državi, ljudstvu ali rasi ško¬ dljivo, zato zavržno in kaznivo s po¬ ljubno, tudi najtežjo kaznijo. Tako je mogel sodnik tudi v civilnih stvareh od¬ ločiti proti zakonu, če je menil, da bi odločitev po zakonu nasprotovala inte¬ resom vladajočih sistemov ali strank. Pogazilo in prezrlo se je načelo: Niko¬ mur ne dela krivice, kdor se poslužuje svojih pravic (Qui iure suo uti tur, ne- mini facit iniuriam), zakaj v tem siste¬ mu in pravic, ki bi bile trdno določene in zavarovane. Na drugi strani spet država glede sebe ni izvajala načela: Kdor sam hoče ali pristane, da se .kaj stori ali opusti, se mu ne zgodi krivica (Volenti et consentienti non fit iniuria), vsaj kar se tiče molčečega pristanka, ker se nič, kar ni izrečno ukazano ali dovoljeno, ne more smatrati za dovo¬ ljeno. še dalje je dovedel ta sistem. U- kinil je ločitev med kazensko in civilno obveznostjo, kar se je zlasti kazalo v meddržavnih odnosih v zadnjem času. Ena sama določena skupina držav si je prilastila kaznovalno oblast v stvareh, ki bodisi niso bile kaznive, ne po med¬ narodnih pogodbenih kazenskih določ¬ bah, še manj pa po obče človeškem pravnem pojmovanju, bodisi jih niso te države mogle preganjati in kaznovati zaradi odločne prizadetosti v stvari. To¬ žeča stranka je sama izmed sebe dele¬ girala sodnika v stvari, v kateri bi sama po svojih lastnih načelih morala sede¬ ti med obtoženci. Tožilec je tako postal sodnik in zakonodavec, to celo na pod¬ ročju, kjer bi samo kot sodnik, čeprav ne bi bil tožilec, ne mogel biti pristo¬ jen. NEKAJ POSKUSOV REŠEVANJA Neomejenost zakonodaje na eni stra¬ ni, zaradi tega pa na drugi strani nuj¬ nost dejanske možnosti preprečenja za¬ konodaje, ki po občih načelih ne more biti priznana, je vzbudila potrebo, po¬ iskati način, kako urediti družbo in za¬ ščititi obče pravice, katerih kršitev na enem področju tako hitro in odločujoče vpliva na vse človeštvo. Kje je nače¬ lo, po katerem bi bila zakonodajna ob¬ last omejena, kdo more avtoritativno od¬ ločati o legalnosti zakonodaje in kaj more ozdraviti današnje pravo ter s tem reševati pred propadom tako visoko ci¬ vilizacijo. Politiki in pravniki so mnogo posku¬ šali in se trudili, da bi rešili te proble¬ me. Politika ravnotežja, izolacije, posta¬ vitev vojne izven zakona (outlawry of the war), različne lige, konference, pak¬ ti in končno svetovna vlada so sred¬ stva, ki so deloma res zmožna pripomo¬ či k rešitvi. Vendar so ta sredstva le zunanja, brez navdihnjenosti od kakih notranjih načel, ali pa glede na nje niso dovolj utemeljena. Zato tudi ne morejo biti dokončno učinkovita, saj nimajo no¬ bene višje sankcije razen pogodbenih. Edina izvenpogodbena sankcija za uve¬ ljavitev meddržavni pravičnosti je upo¬ raba vojne sile. A kdaj je vojna nuj¬ nost, moralna iri dejanska, je vedno ne¬ gotovo, ker je težko najti objektivni kriterij, ki bi ga mogli uporabiti. Zato to ostane lahko uporaba tega sredstva, danes vedno bolj strašnega, dasi morda v prepričanju, da je pravična, vendar ob¬ jektivno nepravična. Tako torej tudi u- poraba vojne sile ne more rešiti polo¬ žaja, morda še najmanj. Nekateri so postavili za sodilo o le¬ galnosti zakonodaj in o meddržavni pra¬ vičnosti vest človeštva, ki odseva iz za¬ konodaj vseh civiliziranih narodov. Zdi se, da ta princip sam zase ni zadosten. Kako je mogoče soditi o svetovni vesti, ko je vendar malo konkretnih določb, v katerih bi se vse posamezne zakonodaje zlagale. Če pa je na strani neke točke samo večina zakonodaj, kako je to mo¬ goče označevati za obsolutno, ko pa na drugi strani druge zakonodaje druga¬ če določajo? Kaj je splošno obvezno, če ni enodušno spoznano? Kje je tudi jamstvo, da se vest večine ne bi mogla motiti? Svetovna vest je torej preveč nedoločena in nedoločljiva; pa tudi če bi bila določljiva, še ni sama dovolj, da bi mogla brez drugega počela obvezovati. Politiki na drugi strani pa se trudi¬ jo rešiti ta problem s postavitvijo sve¬ tovne vlade. Ali bi bila ta rešitev sa¬ ma na sebi že zodostna? Kaj naj bi bi¬ la ta svetovna vlada? Predvsem vrhov¬ ni, vsečloveški postavodavec katerega določila naj bi vezala vse države sveta in vse človeštvo. Res, glede na današ¬ njo nujnost poenotenja prava in zdru¬ žitve pravnih področij je nujno posta¬ viti tudi nekega enotnega zakonodav¬ ca, ki bi to izvajal tako, da bi obvezo¬ val vse edinice, da bi se morale ravna¬ ti po principih, ki bi jih on določil. Mo¬ gel bi izključiti vojno iz vrste sredstev za uveljavljanje meddržavne pravično¬ sti, omejil bi suverenost držav glede notranje zakonodaje v zaščito človečan¬ skih pravic in bi na gospodarskem pod¬ ročju funkcionalno uredil svetovne go¬ spodarske faktorje. A kje je jamstvo, da bo ta svetovni zakonodavec svoja določila zmožen dovolj izvajati na objek¬ tiven način; saj bo morda nanj odloču¬ joče vplivala le ena država ali določe¬ na skupina držav, ki bo dejansko pre¬ ko svetovne vlade vsiljevala svojo voljo vsemu človeštvu, pravično ali krivično. Pa tudi če bi svetovna vlada stala po¬ polnoma neodvisno nad vsemi silami, kje je načelo, pd katerem bi imela pra¬ vico ukazovati, vse človeštvo pa dolž¬ nost pokoravati se? če je ta princip le volja svetovne vlade, dogovorno postav¬ ljene čeprav od večine najmočnejših držav, bi izvajanje njenih funkcij bilo vezano le na zunanjo silo, ki bi nujno izzvala istovrstno reakcijo in bi posta¬ la prej ali slej neučinkovita. Mogla bi res postaviti enoten pravni red, mogla bi soditi o kršitvah in uporabljati sank¬ cije, pa človeštvo kljub temu ne bi ime¬ lo obče blaginje in bi civilizacija pro¬ padala in morda propadla prav tako na¬ glo. Nedovoljena bi bila vojna. Legali¬ zirana pa bi bila morda krivica, ki je hujše zlo kot vojna. Prav zato bi v sve¬ tu ne bilo miru, ne blaginje in ne na¬ predka civilizacije. ■ Za rešitev prava torej ne zadostuje samo vpoštevanje svetovne vesti člo¬ veštva kot materialno zdravilo niti sa¬ mo postavitev svetovne vlade kot for¬ malno zdravilo. EDINA REŠITEV: NARAVNO PRAVO Za rešitev prava iz današnje krize, s •tem pa za rešitev civilizacije, je nujno najti, priznati in uveljaviti višje poče¬ lo, katerega obstoj je nad človeško vo¬ ljo, čutom ali okusom, zlasti še nad in¬ teresom in zunanjo silo. Gre za to, da se najde zadnje počelo obveznosti pozi¬ tivno pravnega reda. Red ni bitnost, ki bi sama zase bi¬ vala in si ga samega v sebi ne more¬ mo misliti. O redu moremo govoriti le tedaj, kadar govorimo o stvareh in njih razmerjih. Kot pa ima vsaka stvar kot učinek svoj vzrok, tako imajo seveda tudi njihova medsebojna razmerja svoj vzrok ali vzroke. Red je tedaj prava, harmonična uvrstitev stvari glede na njihov cilj, ki se nujno sklada z njihovo naravo. Tako dela red v fizičnem sve¬ tu že fizična narava sama, nespremen¬ ljiva in neprekršljiva v fizičnih zako¬ nih. V duhovnem svetu, pa, ki ima du¬ hovni cilj, je v naravnem redu usovrši- tev razmerij podeljena razumni naravi, ki določa razmerja med razumnimi bi¬ tji — ljudmi. Razumna človeška nara¬ va že samo vsebuje osnove reda, fizič. nega kot pravnega. Obstoji torej na¬ ravno pravo, ki s svojo zakonitostjo da¬ je osnovne poteze pravnega reda v člo¬ veški družbi. Te zakonitosti so abso¬ lutne, veljavne za vsakega človeka, ker so nujna zahteva narave, ki je v vseh poedincih ista. Kršitev teh zakonitosti pomeni delovanje proti naravi stvari, in ker ta meri v svoj smoter, proti smo¬ tru samega sebe. To pa je samo po sebi zlo. Bolj prozorno vidimo nujnost obsto¬ ja naravnega prava, če pogledamo na obveznost pokoravanja oblasti. Oblast, ki je V vsaki družbi) nujna, se na zunaj izraža v zakonih, ki naj obvezujejo lju¬ di kot bitja s prosto voljo. Vprašanje pa je, kje je izvor družbene oblasti kot pravice, zavezovati pripadnike družbe v redu, ki služi za doseganje cilja druž¬ be? Konkretno torej, odkod pravica ob- lastva do ukazovanja in odgovarjajoča obveznost uboganja? To more biti sa¬ mo naravna nujnost cilja družbe, ki za¬ hteva oblast, kj je učinkovita in odloča skladno z naravnim smotrom. Obstoji torej naravni zakon: Zapovedim pravič¬ nih predstojnikov se je treba pokorava¬ ti! Če se zanika to načelo, pade vsaka obveznost pozitivnega človeškega pra¬ va. Pozitivno pravo ima od naravnega obvezno moč in se gradi na njegovem temelju. Iz tega sledi, da pozitivni člo¬ veški zakon, ki ni v soglasju z narav¬ nim zakonom, sploh ni zakon, ker nima notranje obvezne moči. Naravni zakon je torej počelo obvez¬ nosti pozitivno pravnega reda, ki sta mu podrejena oblastnik in podložnik. Ker se praktično negira to načelo, je moralo priti v krizo pravo kot osnovni element človeške civilizacije. Prepad med zakonodavcem in podanikom je po¬ goltnil red, z njim mir in občo blaginjo človeštva. Uveljaviti ta princip' je pred¬ vsem dolžnost pravnikov in politikov naše dobe. Rešitev civilizacije iz današ¬ nje krize ne more torej predstavljati neka umišljena vest človeštva, ki priha¬ ja do izraza v zakonodajah tako imeno¬ vanih civiliziranih držav, v katerih se celo ne izraža vest ljudstva, ampak sa¬ mo trenutnih oblastnikov, dalje ne sa¬ mo svetovna vlada, neodvisna od vsa¬ kega višjega principa, ampak prvo in drugo, osvetljevano po naravnem pravu. Končno navedimo za primer samo ne¬ kaj določil naravnega prava: Vsako ra¬ zumne bitje je subjekt prava; Dano be¬ sedo je treba držati; Laž je zlo; Zapove¬ dim oblastnikov, kadar ukazujejo v me¬ jah svoje oblasti se je treba pokoravati; Vsak človek je v zunanjih dejanjih ne¬ odvisen, razen od tistega, ki ima zako¬ nito oblast nad njim; Lastninska pravi¬ ca je naravna človeška pravica; Zakon¬ ska vez je nerazdružljiva; Staršem pri- Odveč so danes dokazovanja o tragični krivdi slovenskih in jugo¬ slovanskih komunistov, ki so kom¬ promitirali osvoboditev in združi¬ tev slovenskega narodnega ozem¬ lja, kajti posledice njih “revolu¬ cionarnosti” in “kontrarevolucio- narnosti” so danes jasna dejstva. Njihov zločin nad narodom pa je tudi velik opomin za našo vest in nam predočuje tisto, na kar v pre¬ teklosti nismo resno mislili: naše meje in Svobodno združeno Slove¬ nijo. Tu je še en dokaz več, kakšen je rezultat “jugoslovanske” politi¬ ke med dvema vojnama. Dokler nas bolj zanima Beograd kot pa naša Primorska iri naša Koroška, toliko časa je jasno, da za našo politiko problem slovenskih narod¬ nih meja in Združene Slovenije ni ravno temeljne važnosti. Jugoslo¬ vanska politika ima namreč — kar je pač naravno — mnogo drugih akutnejših problemov, ki imajo prioriteto pred “slovenskimi maj- nimi pretenzijami”. Že naša jugoslovanska šola je dokazovala, do kam sme iti inte¬ res za slovenske narodne proble¬ me. Zemljepis je bil skrčen na “Dravsko banovino”, slovenska zgodovina pa na par vrstic, vse os¬ talo poučevanje pa je bilo osredo¬ točeno na odkrivanje slovenskemu dijaku neslovenskih jugoslovan¬ skih pokrajin, njih zgodovinskih in zemljepisnih podrobnosti. Kdo nam je govoril o naših lju¬ deh ki bivajo ob Jadranu, v Ce¬ lovcu, po koroški deželi? Umolknil pevec, prerok zaspal. .. Tako se je zgodilo, da nam je šele vojna, po razpadu Jugoslavi¬ je, pokazala na to slovensko skup¬ nost, ki je bila živo doživeta, ko smo se združili v enaki usodi, v trpljenju divjega preganjanja, V istem času je vstala s silo kot še nikoli ideja svobodne, združene Slovenije v narodni slovenski dr¬ žavi. To nam je pomenilo in nam še vedno pomenja našo dolžnost za borbo, ki naj doseže združitev slovenskega naroda v svojih na¬ rodnih mejah. . .študij slovenskih mejnih pro¬ blemov zahteva resnega in teme¬ ljitega dela. Vse, kar gre mimo znanstvene rigoroznosti in natanč¬ nosti, je odvisno, nepotrebno in celo škodljivo delo. Sentimentali¬ zem, slepo narodno navdušenje se m,or a umakniti objektivnemu ugo¬ tavljanju dejstev, analizi podrob¬ nih elementov geografske, etnične, ekonomske strukture mejnega o- zemlja in odločujočih vplivnih 'fak¬ torjev, ki so ustvarili sedanji po¬ ložaj in ki bi mogli povzročiti mo¬ rebitne spremembe bodisi v korist bodisi v škodo slovenstva. Statis¬ tični podatki so elementi nadalnje analize. Ta študij je seveda možno izvr¬ ševati le na ozemlju, ki je pred¬ met tega študija. Edino tam mo¬ rejo študijske ekipe dobiti razpo¬ ložljiv material, dokumentacijo in raziskovati sedanji položaj pro¬ blema prav na terenu. Trst in Go¬ rica sta središči v katerih se lah¬ ko razvija naše študijsko delo z ozirom na našo zapadno mejo. Ce¬ lovec pa je naravno središče za pada oblast nad otroki; Vse oblike vla¬ davine so enako vredne; naravne pravice in dolžnosti raznih držav so enake, brez ozira na njihovo moč in vplivnost- To so nekatera določila naravnega prava, ki človeku, sposobnemu neovirano rabiti ra¬ zum, ne morejo biti neznana ali vsaj ne nepremagljivo neznana. Kakršno koli kršenje teh določil predstavlja dejanje proti naravi' človeka in družbe. In teh kršitev je danes in v zadnjih letih zelo mnogo. Od uveljavljenja načel, naravnega pra¬ va je odvisna rešitev prava. Vsak pojav je vezan na kako počelo, ki meri na smoter stvari. Zavračanje takega poče¬ la je oddaljevanje od smotra, človeška civilizacija je toliko dobra, kolikor so do¬ bri njeni elementi, katerih eden glavnih je pravni red. Pravni red pa toliko dose¬ ga svoj namen, kolikor je v soglasju z osnovnimi načeli. Človeštvo mora priznati in uveljavi¬ ti to resnico. Le tako bo pozitivno prav¬ na ureditev našla svojo moč, civilizacija svoj smisel in človeštvo svoj mir in bla¬ gostanje, po njem pa svoj končni cilj. B. Fink študij problemov, ki so združeni s slovensko obrambo proti nasilni germanizaciji. Nekaj se v tem smislu že dela in so nekateri požrtvovalni delavci doprinesli že dragocene prispevke. Vendar se zdi, da niso še vse mož¬ nosti izčrpane in da bi sistematič- nejše in bolj organizirano delo spe¬ cialistov, oz. kulturnikov, ki se za te stvari zanimajo, moglo pospe¬ šiti in poglobiti raziskavanje. Z razdelitvijo delovnih področij bi se odpravilo vzporedno delo in mno¬ ge sile bi se sprostile za raziskava¬ nje še odprtih, neobdelanih podro¬ čij. Poleg študija sedanjega položa¬ ja slovenstva na mejnih področjih je še študij metod in akcij za o- brambo in ojačitev ogroženega slo¬ venskega življa. Vsi akcijski načr¬ ti se morajo opirati na dejstva, ki obstojajo in na razpoložljiva sred¬ stva. Nikakor nimam v mislih eks- panzionističnih načrtov. Take me¬ tode, ki jih — na žalost naši so¬ sedje tako pogosto in radikalno izvajajo na škodo slovanstva ne smemo in ne mislimo uporabljati. Potrebujemo le pravične obrambe proti šovinističnim izpadom, ki jih ne organizirajo le posamezniki, ampak politična oblast, kar je pač najnevarnejši. Zato je obramba zelo težka in mnogokrat je bila doslej popolnoma onemogočena. Tuja oblast nas je napadala tako, da nam je uničila vso moč organi¬ zirane obrambe. Oropala nas je predvsem kulturnih in gospodar¬ skih institucij, da ne govorim o političnih. Tako so bili Slovenci na teh ozemljih izpostavljeni siste¬ matični tujčevi penetraciji, ki je uporabljala najrazličnejše metode za popolno narodnostno spremem¬ bo ozemlja, ki je bilo naseljeno predvsem s Slovenci. Gotovo je, da se po odstranitvi pogojev za uži¬ vanje naravnih človeških pravic v javnem življenju, obramba manj¬ šine more omejiti zgolj na osebno obrambo in je narodna manjšina izpostavljena skorajšnji likvida¬ ciji. O obrambi slovenskih narodnih meja moremo razpravljati le v slučaju, ko slovenski narod na o- zemlju, ki ni združen z glavnino slovenskega narodnega ozemlja, li¬ živa vsaj deloma pravice, ki jih že vsaj približno demokratična dr¬ žavna ureditev mora priznati. V takih okoliščinah je treba misliti na vrsto organizacij, ki naj bi kre¬ pile slovensko skupnost v tem pre¬ delu. Prav na prvem mestu je treba poudariti organizacijo verske slu¬ žbe v narodnem jeziku. Njej se pridružijo v pomoč verske organi¬ zacije. Kulturno-prosvetne organizaci¬ je. Na tem področju ima šolstvo gotovo najpomembnejšo nalogo. Učenje slovenskega jezika in pou¬ čevanje v slovenskem jeziku. Iz šol prihaja duh v narod; v njih se oblikuje narodna zavest in raste izobrazba. Prav in dobro izobra¬ ženi člani naroda bodo še bolj za¬ vestno branili slovensko stvar. Ve¬ lika je torej potreba inteligentov, ki imajo glavno nalogo za obram¬ bo in konsolidacijo slovenske skupnosti na ogroženih predelih. Učitelji, profesorji in ostali inte¬ lektualci z visokošolsko izobrazbo in s treznim pogledom na narodne probleme z ozirom na mednarodne perspektive. Biti morajo močni značaji in prežeti z idealizmom. Prav ti bodo morali skrbeti za nov inteligenčni naraščaj na Goriškem, v Benečiji, Tržaškem in na Koro¬ škem. Na njih je tudi delo za gospo- darsko-socialno ojačitev sloven¬ stva. To je tisto področje,, na kate¬ rem smo zelo šibki in na katerem nas stalno napada moč tujega ka¬ pitala, ki je zelo učinkovita meto¬ da tuje penetracije na naše narod¬ no ozemlje. Cela vrsta problemov nastaja ob tej naši veliki potrebi: ojačitev obrtništva, kmetijstva, tr¬ govstva, samostojnih poklicev; problem našega denarništva, svo¬ bodnih zadrug. Vse te obrambne naprave pa potrebujejo časa, kajti graditi jih je treba solidno in vztrajno. Dr. A. Stran 6. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 30. HI. 1950 - Ano del Libertador General San Martin ZA NAŠO MLADINO SAMOTNA JELKA V duši nosim neizbrisno sliko iz do* movine. Ko sem še lazil doma po gorah, sem naletel na njo — samotno jelko. Na strmi, visoki skali, daleč proč od ostale¬ ga rastlinskega sveta je rasla. Lepa v svoji temnozeleni halji, ponosna v svoji vitki rasti. Bog ve, kdaj in od kod je prinesel veter v to samoto nebogljeno seme, da je vzklilo, raslo in zraslo v mogočno drevo. Od kod je črpala sile, da je vzdržala v tem nerodovitnem sve¬ tu — tudi Bog ve. A rasla je tam: pre¬ prosta, a silna, kot mogočen klicaj: sto¬ jim in ne koncem! •k Dobro dolgo je že, kar me je zanesla pot na rob velikega Buenos Airesa. Skoraj v pampo že. Kod me je takrat vozil vlak in kolektiv, ne vem več. Da¬ nes bi težko še našel pot tja. Obiskal sem družino, precej številno. Za današnje ča¬ se skoraj preveč številno — “nemoder¬ no” bi rekli. A ker v meni ni preveč “naprednosti”, cenim prav take druži¬ ne. Nekaj sto metrov od ceste, med ko¬ šatim drevjem, mala “quinta”, kjer je našla zatočišče skromna slovenska dru¬ žina. Vstopim. Pričakoval sem “diren¬ daj” in “živ-žav” — pa nič. Za mizo se¬ di moja nekdanja mala znanka, sedaj vitko dekle okrog dvajsetih let. “Sama, Rezi?” jo ogovorim. “O, vi ste, gospod? Prav, da ste pri¬ šli. Ni vas še bilo pri nas. — Da, sama sem. To se pravi; mama leži v sobi. Je malo bolehna zadnje čase”. “In drugi? Kje so pa drugi? Včasih vas ja bilo toliko, da bi bili v taborišču skoraj barako razgnali”. “O, saj nas je še: zjutraj, ko se od¬ pravljajo, pa zvečer, ko se vračajo. A čez dan je pri nas tiho. Tako tiho, kot v domačih gorah.” Misel mi je splavala tja k samotni jelki na strmi, visoki skali. To dekle — kot jelka tam v domovini! Rezi nadaljuje: “Ata in Lojze — sta¬ rejši brat — tesarita. Od jutra do veče¬ ra. Opoldne ostaneta kar v delavnici. Je predaleč do doma. Andrej in Tone — v trinajstem in štirinajstem letu sta, saj morda še veste — se učita v zavodu. Študirata. Znanci se nam smejejo. Pra¬ vijo: lepe denarce bi lahko zaslužila, pa zgubljata čas pri knjigah. Ni škoda de¬ narja, ki bi ga lahko prinesla domov? — Kaj pa vi pravite, gospod?” Ne vem, me Rezi skuša, ali kaj. Bom pa raje .jaz njo. “In kaj praviš ti, Rezi?” “Eh, gospod! Nisem študirana, kakor ste vi; pa ne vem, če je moja misel pra¬ va. Je pa moja krivda — ali zasluga —, da študirata. Domači so branili, pa sem jim rekla: fanta sta še mlada in nista za pravo delo. Doma bi hodila v šolo do štirinajstega, petnajstega leta; čemu bi tukaj ne? Naj si nabereta malo šolske modrosti, ki pride v življenju večkrat prav. Naj malo dorasteta, da bosta po¬ zneje za kakšno pametno delo. Bogati res nismo, a sile nam tudi ni in tiste pese bomo že utrpeli. Domači so se upirali, a nisem odne¬ hala. No, končno so le popustili. — Kaj se vam zdi, gospod; sem prav naredi¬ la?” “In še kako prav, Rezi! Za današnje čase dvakrat prav. Pomilujem družine, kjer pehajo nedoletne otroke na delo _ za par borih pesev. Pa ko jim ni sile. Sa¬ mo za denar jim je. Oh, ta denar! — In mala dva, Jože in Minka, kje sta?” V šoli. Zjutraj gresta, proti večeru se vrneta.” “Sta tudi v zavodu?” “Tudi. Da se navadita jezika. Da ma¬ lo vidita, kakšno je življenje v teh šo¬ lah. pa da živita med otroci. Drugače ne gre. če kaj slabega pobereta — kar se včasih tudi zgodi—, ju že zvečer malo okrtačim.” Gledal sem to preprosto dekle, čudil sem se njenim zdravim nazorom in sko- ro nisem verjel, da je vse to zraslo v njeni glavi. Pa — kje si pobrala te misli, Rezi?” Menda sem jo spravil v zadrego s tem vprašanjem. Nekaj časa je molčala, potem pa povedala: “Veste, gdfepod, če je človek skoro ves dan sam, mu marsi¬ kaj pride na misel — pametnega ali ne¬ umnega. Za-se sodim, da ravno neumne te misli niso.” Bog ne daj! Všeč so mi. Le škoda, da niso vsi naši ljudje takih misli. Praviš, da shajate za silo. Koliko za¬ služita ata in Lojze?” "Se ne zanimam za to. To je stvar ateta in mame. Meni dasta sproti, kar rabim za gospodinjstvo. Veste, sem sa¬ ma za vse, ko mama ne more več veli¬ ko. Res ne vem natančno, koliko zasluži¬ ta.” “No, tako, “mas o menos”?” Da ste jo videli, Rezi! Skoro jezno je vstala in odvrgla šivanje iz rok. Začu¬ deno, razočarano me je pogledala: “Tu¬ di vi, gospod?” Nisem jo razumel. Stala je tam pri mizi, visoka vzravnana — jelka z naših gora: skromna, a ponosna in silna. Ne¬ vede in nehote sem jo prekrstil: “Kaj — tudi jaz, Jelka?” Trdo je odgovorila: “Nisem Jelka, Re¬ zi sem. — Tudi vi ste se že preobjedli domačega kruha! Domače besede so vam od več in premalo in kličete tuje na po¬ moč. Pa sem mislila, da vsaj vi... no, nič! Saj je prav — je nadaljevala nekoliko bolj umirjeno—■, da govorite s tujimi v njihovem jeziku. A z domačimi — čemu ne bi govorili po domače, brez tujih be¬ sedi. Skoro sovražim tiste, ki mislijo, da znajo eno in drugo, pa ne znajo več ne tega. ne onega. Včasih smo se norčeva¬ li iz slovenskih fantov-vojakov, ki so na dopustu “divanili” po srbsko. Danes smo vsi taki!” Njene besede so me zadele v živo. Vem, nisem mislil tako za res s tistim “mas o menos”, a dekle ima vendar-le prav. Sklonil sem glavo: “Oprosti, Jelka, u- šlo mi je. A zadnjič!” “Meni se kaj takega nikdar ne zgodi. In domačim doma tudi ne. Zato že po¬ skrbim.” “Jelko” j* preslišala. “In so te misli tudi zorele In dozorele v tvoji samoti?”, sem jo vprašal nekoliko negotovo. Zažarela je. Stopila je k preprosti o- mari, potegnila iz predala sliko in mi jo dala. Preprosto izdelana slika na navadnem papirju. V ozadju lahno modrikaste go¬ re. Rožnata zarja nad njimi komaj na¬ kazana. Kot da bo vsak hip sinilo belo jutro. V ospredju zelen travnik, čisto v desnem kotu drevo. Pod njim dvoje oz¬ kih deščic: ena navpik, druga počez — križ, zasajen v zeleno rušo. Pod sliko z okornimi črkami beseda: Mrtva srca go¬ vorijo: ne pozabite nas nikdar! Osupel sem gledal ta preprosti umo¬ tvor, delo samotne Jelke. Pokazala je s prstom rahlo označeno gomilo pred križem: “Tu počiva ona, ki | mi je vdahnila te misli. Saj bi jih bila že davno pozabila, a je bil konec nje, ki spi tu, preveč nenavaden. Predno so jo odpeljali iz razreda, nam je še rekla: “Otroci, ne pozabite!’ In potem še tri be¬ sede. Jih ne vidite, gospod?” Sklonil sem se nižje k sliki. Na po¬ vprečni deščici trije plamenčki: bel, mo¬ der. rdeč. In na njih, od zgoraj, navzdol, komaj vidne besede: Bog! Narod! Do¬ movina! Koliko časa sem bil sklonjen nad sli¬ ko, ne vem. Kot da se me je lotila rahla omotica. Misli so se mi zvrtinčile. Od¬ plavale so do tega samotnega križa na sliki. Blodile so po dolinah in tokavah, po gozdovih, gorah in samotah zasanjene domovine: križi, sami križi. V nedogled, tja do obzorja: križi, križi, križi! S silo sem se priklical v sedanjost. Ko sem dvignil pogled, je Jelka nadaljeva¬ la: “In kmalu potem, gospod, ko so jo odpeljali, so zadoneli trije streli. Kot da nam učiteljica zadnjič govori: Bog! Narod! Domovina! — Kako bi mogla pozabiti njeno —• oporoko!” Sklonila je glavo, a •— malo prepozno. Opazil sem vseeno, da so bile njene oči rosne. ★ Joj, ta naša slovenska Kalvarija, ki sega v nedogled in ji ni konca ne kraja! A vem: ko bomo prišli' cisto do vrha, nam bo — onemoglim in do smrti utru¬ jenim — slovensko dekle šepetalo bese. j de tolažbe in upanja: Bog! Narod! Do- j mo vina! Si ti tisto dekle? Si, če si takšna, kot samotna Jelka: preprosta, a silna, kot mogočen klicaj: Stojim in ne klonem! Ine. not TINE DEBELJAK: NAŠA HIŠA (Iz rokopisne reportažne zbirke: črni Kamnolom. Ljudje in zgodbe.) Prvi dnevi v Črnem Kamnolomu. Oaza sredi, pampe! Tovarna za ce¬ ment Portland” s štirimi ogromnimi pečmi. Trije visoki dimniki mečejo noč in dan petrolejski dim in cementni prah na zelenico okrog sebe: na gornji park’, kjer so vile za uradnike — od najvišjih do najnižjih (med katerimi sem na zad¬ njem mestu ta hip jaz), tenis igrišče za izbrance in Stadion za športne priredit¬ ve; in na ‘dolnje mesto’, v katerem je kino, nekaj gostiln (bolichev), občna kopalnica, prostor za cerkev, (kjer sa¬ moten križ in temeljni kamen čakata že osem let na svetišče) in hišice za de¬ lavce. Oba dela sta ločena med sabo z živo mejo, široko cementno cesto, želez¬ nico in žico; dolnje mesto pa prav spet tako z živo mejo in žico od ‘pampe’. Ta se takoj za hišami spremeni v ogromna obširna polja osata in redke šopaste tra¬ ve, med katero se pas6 črede volov. Če pogledaš naprej spred mestnih vrat (mesto ima vrata!), vidiš v neizmerno daljavo ravnino... ravnino... par dre¬ ves v njej... nobene hiše (morda je kje skrita med tistimi šopi drevja).. . po vsej ravnini raztresene črede gove¬ di. .. pred sabo pa lepo široko cement¬ no cesto, vodečo iz Olavarrie v Bahio Blanco in na morje... Druga pota pa gredo med ogradami posameznih estan- cij kar preko ruš in, če voz ali avto za¬ vije nanje, ga lahko zasleduješ daleč v ‘pampo’ po tenkem dimu praha, ki se vleče za njim kot za vlakom... Če pa se s ceste ozreš nazaj v mesto, ga ne vidiš, čeprav stojiš pred njim: vse je skrito med zelenje, v gozd evkalipta, cipres, oleandrov, macesnov, vrb-žalujk, pušpana in borovcev, ki love dim in prah, da ne pada na majhne pritlične hišice pod njimi; komaj jih vidiš, ko si že tik pred njimi: zakriva jih živa meja pred vrtom, drevesa pred vhodom in buj¬ no zelenje sočivja, zelenjave, trte in rož in sončnic, ki se poganjajo skoraj čez streho. Hišice so skoraj vse enake: eno¬ sobne in dvosobne s pritiklinami, z od¬ prto verando, marsikatera tudi z ga¬ ražo; vse s tekočo vodo in popolno elek¬ trično oskrbo, ki jo morda ne uporab¬ ljajo tako za razsvetljavo zvečer, (ker hodijo zgodaj spat) kakor bolj za radio, ki poje iz sleherne hiše v slednji čas.. . To so hišice za delavce v ‘dolnjem me¬ stu’, za katere jemlje gospodar po štiri, šest, osem, ' največ šestnajst pesov na mesec najemnine. Samo iz teh nekaj sto hiš (za delavce in uradnike) obstaja na¬ selje, oaza “črni Kamnolom”, ki pa je samo ime fabrike S|A, dočim nosi me¬ sto uradno ime “Mesto Ustanovitelja”, kar je z zlatimi črkami vpisano na gra¬ nitnih stebrih vrat... Zdaj sem torej tu: V Mestu Ustano¬ vitelja in v tovarni črni Kamnolom S|A. Ne. Ne v fabriki. Ob vhodu vanjo, ki je takoj zraven zgornjega uradniškega parka. Nadomeščam vratarja in sem ‘chapero nr. 1’. Dobro. Začenjam, kot je red: pri vratih... Ob treh zjutraj se pripravim. Ob pol štirih že gredo mimo mene vsi ti doslej neznani delavski obrazi. Pozdravljamo se in ugibamo drug o drugem, kdo naj bi bil. Oni o meni, jaz o njih. Ta-le fant bo Slovenec: tako bi se mu podal kasto- rec na glavi. Ne; saj tu ni Gorenjcev. Samo Belokranjci so. Metličani. Morda še kakšen Dolenjec. Ne spoznam nobe¬ nega, ker se prvi dan še ne ogovarjamo. In hitro morajo mimo kontrolnega apa¬ rata, kajti v pol ure se morata izmenja¬ ti ‘turnus’, ki vre od nočne službe iz fa¬ brike, in tisti, ki hodi v tej jutranji uri na delo. Par sto delavcev. Nato seštevam ure tistih, ki so šli ven, in jih zapisujem v knjigo. Oprav¬ ljam prvo kontrolo. Drugo “capataz”. Tretjo ‘contaduria’. Ob pol sedmih piskam eno minuto na sireno, da zbudim uradnike. Ob sedmih drugič. Zdi se mi, da sem spet otrok, kateremu so dali v roke “konjička”. Le¬ po piska pito’. Le bojim se, da bi kdaj pozabil ali se zakasnil. Ne minute! Bog ne daj! Vse ure v tovarni in v hišah o- beh polmest se sedaj nanovo navijejo in ravnajo; od glavnega ravnatelja do sled¬ nje žene in šolarja bi vedeli: chapero ni na mestu! Potem berem časopis, ki me že čaka v sobici. Pa mi ga ne dajo prebrati. Pri¬ dejo Italijani, ki jih je tu vsaj pol to¬ varne. Charlamo” in kuhamo ‘mate’. Motijo me, toda oni izrabijo priliko, saj gre delo kar samo naprej... Prišel je Nemec. Slovenca še ni bilo. Toda opol¬ dan vedo že po vseh delavnicah: Novi chapero: Yugoslavo!.. . Ob pol dvanajstih tretjič zapiskam. Na smeh mi gre: prvi dan sem tu, pa imam že vso tovarno na vajetih! Še bi rad vlekel za vrvico.. . še nekaj minut... kot ‘don Fulgencio’ sem, ki bi rad zopet užival razposajeno mladost... Pa ne smem. Oni, ki odhajajo, že čakajo v trumi in se zrinejo ven. Oni, ki prihajajo, capljajo drug za drugim. Med zadnjimi, ki so odhajali, je bil tu¬ di mojster-instalater. Človek mojih let; da; natančno istega letnika; dva mese¬ ca starejši. Živahen, s svetlimi očmi. Mimogrede me je nagovoril v nemščini: “Sie sind Oesterreicher, nicht wahr?” “Ne. Slovenec iz Jugoslavije. Na meji Avstrije.” “Ich bin aus Weissenfels. Bela Peč”. “Še ni dolgo, kar sem bil tam.” “Res?!” Prej je hotel mimo mene, zdaj je vsto¬ pil v sobico, čeprav se mu je mudilo do¬ mov, kot slednjemu delavcu opoldan, kjer ga čakajo otroci s poljubom in že¬ na s kosilom. Naslonjen na vrata mi je govoril o Beli Peči in o svojih. . . doma, da je go¬ voril še slovensko po materi.. “Rassu- mem malo”, sicer pa da je Korošec... ‘ Kaerntner”, čeprav je tu upisan kot Italijan... s Slovenci da so se dobro razumeli. . . nekega Jalena da je rešil iz belopeškega jezera, ko se je že po¬ tapljal .... ‘Poznam Jalena, gostilničarja... po¬ štena korenina! In tudi belopeško jeze¬ ro. Kolikokrat sem se v njem kopal! Tja sem hodil na izlete! Pred dvema letoma sem tam jemal slovo od Domovine in od vsega... lepega in ljubljenega...” ‘Lepo je tam. Od jezera — zdaj mu pravijo Laghi, čeprav ni bilo nikdar La¬ hov ne tam ne v Kanalski dolini; le na svete Višarje so hodili laški romarji! — vodi hladna grapa ob potoku prav do tovarne pod bregom. .. pri Malyjevih pride pot ven na glavno cesto...” “Poznam hišo. Bil sem v njej. Zdaj je tam slovenski samostan šolskih ses¬ ter. Gospa Malyjeva jim ga je zapusti¬ la. Sestre zelo spoštujejo spomin nanje: vse sobe so polne Malyjevih gasilskih trofej_ fotografij...” “Na tistih fotografijah sem tudi jaz! Tudi te ste gledali! Vsak dan sem bil pri Malyjevih. Sorodniki Smo si. Pisal I mi je nekoč, da me ob smrti ne bo po-1 zabil.. . Ali se me je spomnil ? . . . Zdaj 1 je tam klošter... Bog ve, kdo je v naši hiši.. . tam nasproti. ..” V dokaz, da sem bil res tam in da poznam teren, sem mu opisal kraj: tam je Malyjeva hiša — na desni, če gre¬ ste s Trbiža proti Radečam... zraven potok in mostič. .. onkraj gostilna . . sem tam čakal na avto...” “In čez cesto je pošta...” “Da, še vedno pošta,'prislonjena na breg... nosil sem tja pisma...” “In zraven je naša hiša... Ste videli našo hišo ? ... ” “Seveda sem jo videl, če še stoji...” ‘O videli ste našo hišo! Videli ste jo! Ali je razdejana po bombah? Ali je po¬ pravljena?. .. Kakšna je zdaj po dvaj- stih letih, kar je nisem videl ? . . . ” Oči so mu zažarele kot otroku ob naj¬ lepšem trenutku. . . zdi se mi, da sem opazil v njih solzo. ‘Naša hiša!” Razlagal sem mu, da tam ni bilo raz¬ dejanja; da pa je bil razrušen Celovec, predvsem pa Beljak. ‘ V Beljaku so živeli potem moji star¬ ši — samo nekaj let, pa so umrli. Jaz sem šel v Argentino, ko sem videl, da se pripravlja abesinska vojska. Bil sem italijanski vojak. Brat je imel našo hi¬ šo, pa jo je tudi prodal in šel na Ko¬ roško. Pa me ne zanimajo ona mesta. Le to: Kdo je zdaj v naši hiši? Povejte mi, kdo je v naši hiši ?!!?...” Široko je odprl oči, kot da bi hotel z njimi ujeti odgovor, ki ga nisem mogel dati. Mene pa je vprašanje prijelo pri srcu, da mi je skoro zastalo. Segel sem mu v roko, kot da se mi mudi h kosilu. Pa bi on še tako rad govoril o Beli Peči in o svojem kraju. .. o vsem okrog Bele Peči... O vsem okrog Bele Peči! Kot da se mi je zameglilo pred očmi. In kot da so se mi spet dvignile megle in sem gledal pred sabo samo to rav¬ nino med Radečami in klancem nad Be¬ lo Pečjo. Svet med Petelinjekom in Man¬ gartom, v sredi z rdečo streho radeške cerkvice, Lavtižarjeve, tega svetovnega popotnika, ki bi ta hip gotovo rad za¬ menjal z menoj, da mu je živeti. . Že tedaj je bil devetdesetletnik, pa je še sanjal o daljnih poteh v svet... Jaz bi pa rad zdaj iz tega daljnega sveta v tisti ozki kraj nazaj med Kranjsko go¬ ro in Belopeškim jezerom, kamor sem vsako leto hitel na oddih v spremstvu neveste. . . žene... s sinom ob roki.. . O, kraj mojih letovišč! Kraj mojega poslednjega slovesa!... Tu sem bil tisti lepi poletni dan: prav od Malyjevih sem šel navzgor proti Radečam. . . mimo njegove hiše, ki je nisem videl. . m se dalje... Za kozolcem skrit sem čakal ure in poldneve... in dneve... in bi čakal tudi tedne... in le enkrat sem videl za ono mejo kot senco mahljaje za slovo. . . za slovo na mojo pot čez mor¬ je. . . kot oblak, ki je zagorel z zadnjo ugašajočo zarjo njihovih oči... Kaj bi pravil—spomin, o katerem se ne govori, ki je zakopan v dnu duše.. . Kako, da mi ga je dvignil ta človek v grlo? . . . “Gospa, ne morem kositi danes; ni¬ mam teka, oprostite!”, sem rekel kuha¬ rici, tudi Slovenki. “Buen provecho, senores. Hasta la tarde!” In sem zavil v pampo; med osat. Ko- bulji presušenih glavic bodičastega cve¬ tja so se mi nabirali na hlačah, na no¬ gavicah, lezli mi za čevlje. . . toda moje misli so otrpnile in videl sem samo nje, ki sem jih zdaj vodil kot za roko: ženo rdečelasko... in fanta, falota... in punčko, mojo ljubico. . . in najmlajšo, ki živi v meni kot srček v srcu... Vo¬ dim jih prav od tam... od meje proti belopeškim jezerom, kjer sva sanjala z nevesto svoje najlepše sanje, naslonje¬ na na srce. . . zdaj smo že petorica v is¬ tem čolnu... in veslamo skupno proti kamnitim skalam Manrgrta... Vse je tiho... le sonce se pelje nad nami... in naši obrazi so na isti gladini z vrhovi gora. . . Jezero sreče. . . tihote. . . kot gnezdo golobov smo, ki se prenašamo čez gladino... Kam ? ... Glej, čudo: obstal sem resnično ta hip ob jezeru, ki nisem vedel zanj. Sredi pampe: pod nogo so se mi odprli stari zapuščeni kamnolomi za našo tovarno kot dolga, ozka soteska. .. korito kam¬ nitih sten, ki jih ne opaziš, dokler nisi nad robom prepada... Brezno granit¬ nega črnega kamna, izkopano globoko v dno, zalito po vodi, ki je kamen ne propušča... Trideset metrov globoke stene, trideset metrov še globlja voda... pet golobov se mi spreletava pod nogo v jati z brega na breg... golobje. . . morda iz istega gnezda. . . čoln mojih sanj ? . . . Ne morem iz svojih misli. Ne morem k jezeru z vrha sten, ki se mi podsipajo pred nogami... ne morem se prenesti čo- zenj. .. kot zapuščen golob trepetam in ne morem počiti... odbijam se nazaj. . . in vse misli gredo za mano. . . Spet grem skoz osat... čutim že bodilje v noge. . . in vem, da je to zdaj vsakdanja pot njih, ki so ostali tam onstran “nji¬ hove hiše”. Sonce se mi z že zadnjimi žarki polaga pod noge. Kot sredi oceana sem in gle¬ dam potop sončnega kolobarja, odprtega kot moje oko, krvavega kot moje oko, ranjeno od žalostnega spomina. . . zapr¬ lo se bo, ne da bi našlo na celini, kar je iskalo ves dan. . . Ali bo našlo v no¬ či ?... Ne; tudi na večerjo ne grem. Mrak je pal. Naj grem z nočjo še v to slovensko gostilno, ko sem že ves v Sloveniji, da splaknem z zadnjim vzdihom grenkobo dneva, ki mi je zalila srce s tistim vpra¬ šanjem neznanca: Poznate naš kraj? Belo Peč ? .. . “O, poznam ga. neznani inštalater! Kako rad bi ti zaupal svoje zadnje vi¬ denje njih oči čez polje proti ‘tvoji hi¬ ši’, ko sem po samotni poti odhajal na pot s celine... Kje si 3 Hotel bi govo¬ riti... govoriti... o tvojem kraju”... In glej: Sedel je za mizo: on, inšta¬ later, v družbi z nekim Nemcem, Dan¬ cem in še z že pijanim Slovencem, ki je brundal v pivo pred sabo “Gor čez iza- ro... tam je ljubi dom... “Slovenski birt ga je podil vstran, naj ne moti družbe, meni pa je bil ta hip tako blijsu, da sem mu naročil nov maslec. ‘Ich suche Sie schon den ganzen Nachmittag herum! Kje pa hodite?”, me je pozdravil in me predstavljal znan¬ cem: von dem ich ihnen gesprochen habe”... “Ves dan sem kot izgubljen. Nisem mogel kositi in tudi od večerje sem u- šel, da bi vas našel in vas pripeljal do¬ mov. Ah, hotel bi govoriti. . . govoriti o Vašem kraju... hotel bi, da moji ženi poveste, kje je Bela Peč. . . tisto čudo¬ vito jezero... in potok v grapi. . . to¬ varna. . . Malyjeva posestvo... in na¬ ša hiša. .. Povejte ji, da ste jo videli, da (Nadaljevanje na strani 7.) Stran 7. Buenos Aires, 30. 133. 1950 - Ano del Libertador General San Martin SVOBODNA SLOVENIJA Olovice iz TONE IN JAKA V Sloveniji so 21. februarja videli se¬ verni sij in sicer od 21.45 do 22.30 ure. Letošnji sij je bil večji in lepši kot oni leta 1939. Kot “saboterji in ljudski škodljivci” bodo prišli pred sodišče: Franc Lenar¬ čič iz Bresta 15, Ljb. okolica zaradi po¬ manjkljive oddaje krompirja, mleka itd; Marija Pisek iz Horjula zaradi sla¬ bega poslovanja v “Ljudskem magaci- nu” in Alojzij Klavžar, čevljar iz Ljb. V Kamniku so bili ljudje 27. februa¬ rja silno razburjeni, ker so peki spekli kruh iz pokvarjene koruzne moke, ki ga j ljudje niso mogli jesti. V Italijo je pribežalo 8 moških iz Slo- I venije, ki so bili amnestirani ob novem letu. Povedal^, so, da so zbežali radi te¬ ga, ker so prepričani, da bi jih takoj po volitvah zopet zaprli. Tako ljudstvo do¬ ma sodi o iskrenosti Titove in Ranko- vičeve amnestije, ki je samo en člen v verigi nove kom. taktike. “Z otavo ne bomo spitali svinj in brez bikov ne bo telet”, Tako vpije ljubljan¬ ski Poročevalec, glasilo kom. OF..V ob¬ širnem članku navaja vse težave in naj¬ bolj pereče probleme sed. kom. “ljud¬ ske oblasti”. List seveda išče krivce povsod drugod in samo ne tam, kjer so, L j. pri sedanjih komunističnih oblast¬ nikih, ki so deželo in narod spravili na rob gospodarskega propada. Načrtno oviranje poučevanja verouka. Komunistično učiteljstvo v Sloveniji (Naodaljevanje s 6. strani) je tam tako lepo... Vi ji morate to po¬ vedati, od vas naj zve... ona in moji otroci...” In obrnil se je k družbi: “Wissen ’s, er war im unseren Hau- se!” Govoril je, da me je iskal povsod, na stanovanju, pri raznih Slovencih, v par¬ ku, potem pa da je zavil v gostilno, o- bupan že, da bi me našel... on pa bi hotel govoriti... o spominih... Silil me je' domov k ženi, pa je bilo res že pozno in sem obljubil za drugič. Zdaj’ pa sva govorila o Karavankah in o Julijcih, o Koroški in Svetih Višarjih... dajal je za pivo in naročal sem novega... in stokrat bi rad zvedel: “Kdo je zdaj v naši hiši ? . . . ” Pijani Slovenec pa je brundal kar na¬ prej: “kjer so me zibali. . . mamica mo¬ ja. . . in čim bolj ga je gostilničar mi¬ ril, bolj hripavo je zategal.. . “haji.. . hajaaaa...” Poslovil se je Danec. Poslovil Nemec. Oni Slovenec je zaspal kar pri mizi. Po¬ slovila sva se midva — od gostilne. Po¬ tem sem ga spremil domov. Vstopil ni¬ sem. Luna je bila že visoko. Stala sva pod obokom vrtnih vrat, prepreženih s slaki in živo mejo. Za njimi grmiči rož. Nizko breskovo drevje. Velika sončnica s sklonjeno glavo. Nizka hišica z veran¬ do. Skozi zaveso sem videl, da je brlela j majhna lučka ob posteljici najmlajšega otroka. Ne; nikar ne budiva! Lep dom.' ima nalog preprečiti poučevanje vero¬ uka. Izvedba tega načrta je prepušče¬ na učiteljstvu, ki se za dosego tega ci¬ lja poslužuje raznih trikov. N. pr. Uči¬ telj naroči dopoldne otroku v šoli, da mora popoldne prinesti v razred od oče¬ ta podpisano izjavo, da želi za svojega otroka poučevanje verouka. Če očeta ni doma in tako izjavo podpiše mati, ali pa jo prinese otrok v šolo naslednjega dne podpisano tudi od očeta, učitelj izjavi, da ni veljavna in je tako otrok izklju¬ čen od poučevanja kršč. nauka. Drugi u- čitelji pa to nalogo zopet izvajajo na ta način, da otroka pred začetkom ve¬ rouka odpeljejo na sprehod ali na nogo¬ metno igro. Učitelji, katerima se posreči, da se na njihovih šolah zmanjša število otrok, ki obiskujejo verouk, dobe posebno pohva¬ lo. Umrli so: Jakob Arh, upokojenec, Mo¬ ste - Žirovnica, Josipina Bačič, učit. v p. Janez Blažun, Helena Bradač, Fra¬ nja Brišnik, roj. Papež v Ljb., Terezija Bizjak, Mihael čeme, pek. mojster, Je¬ senice, Marija Debenjak, roj. Špec v Ce¬ lju. Stanko Detela, zadružni revi¬ zor na Pobrežju, Antonija Ekar, roj. Gorupič v Kranju, Karlo Fiegl, insp. drž. žel. v Samoboru, Engelbert Gangl, pesnik in pisatelj, biv. starosta “Soko¬ la”, star 77 let, Albin Grintar, Terezija Hren, Terezija Hrovat, roj. Šercelj v Ljb. Joško Hubad, biv. gost. pri “Soko¬ lu” v Ljb., Cecilija Janež, roj. Bolta, Sreča v nji. “Lahko ste veseli te hiše. Toliko sa¬ dja!” — sem pripomnil. “Za hišo imam še za ves lot sadnih drevesc. Čez sedemdeset! Pridite drugič, vam bom pokazal!” ‘ Takega doma bi ne imeli v Beli Peči. Tam v tistem bregu. In prah spred ces¬ te naravnost v okna.... Sneg bi vas za¬ sipal od spredaj in odzadaj in otroci bi trepetali od mraza. . . Saj ni sonca v tisto kotlino! Lepo je tu! Lepo!” ' Da, lepo je tu in prijetno!” Čez hip pa je zamahnil: “Pa je fabriško!...” In ko mi je podal roko, preden je iz¬ ginil med rože, je bolj vzdihnil kot zno- vič vprašal: I “In vi ste res videli našo hišo ?!. . Ob pol štirih je šel že spet mimo me- j ne in pritisnil kontrolni aparat. Bil je neprespan in oči je imel motne, pa mi¬ slim: ne toliko od piva kot od sanj... Morda je on na meni opazil isto, kajti žalostno se mi je nasmehnil. . . Ko sem piskal ‘pito’ in so po vseh hi¬ šah gornjega in spodnjega mesta navi¬ jali in uravnavali družinske ure (o, v ‘naši hiši’ — Kdo je zdaj v nji ?! — se je ustavila že pred petimi leti!), sem čutil, da mi sirena ne poje kot otroku igrača, temveč da vpije z njo dveh src nanovo odprta bolečina. Tokrat nisem zdržal cele minute. Črni Kamnolom, na moj god 14. II. 50. Hrastje — Ljb., Ferdo Jerančič v Dra- I vogradu, Anton Kavka v Št. Pavlu, A- dalbert Kopač, sodni nadoficial v p. Laš¬ ke, Angela Klančar, roj. Lozej, Ljb. Fran Klavora v Solkanu, Franja Kogej, roj. Mendelj v Ljb., Ivan Kosi v Žužem¬ berku, Jože Kunej, pošt. uradnik v p. v Trbovljah, Ivanka Lampret v Lukovici, Nežka Lenart v Podgorju, Franc Mer- čjak v Novem mestu, Franc Mrzlikar v Ljb., Ivana Murnik, Struževo.Kranj, Franc Mihelič v Hrastju, Jože Mrhar, Stanežiče-Dvor. Alojzija Presker, Bojan Papež, dijak v Ljb., Alojzij Paulinič v Laškem, Minka Premrou-Curk, šol. uprav, v p. Julka Plemelj, žena vseuč. prof. v Ljb., Neža Pogačnik v Kamni gorici, Karol Polk v Ljb., Ivan Potnik v Ljb., Franja Pavlin, roj. Majzelj, Fran- šiška Razboršek v Poljčanah, Franc Re¬ kar, preds. dež. sod. v p., Ljb., Polde Savnik, Aleksander Sirks v Ljb., Anton Skubic, Brvače-Šmarje, Franc Smolej, oče Viktorja S., Ljb. — Vižmarje, Davo¬ rin Stopar, Konrad Sluga v Trbovljah, | Vinko Simčič, Planina pri Rakeku, Frančiška Svetlič, roj. Opeka, Šmartno v Tuh., Anton Sterlekar, tisk. faktor v Ljb., Ivan Stopar, Leopold Širca, Duto¬ vlje, Anica Škender, roj. Lazan, Kamna gorica, Jože, Škerl, Ljb., Ivana Staje, Ljb., Vladimir Stenbok - Fermor, Slov. Konjice, Leon Štravs, Jesenice, Ana Štrumelj, Teodor Tomažič, Ignac Trink, Radeče.Zidani most, Frančiška Zadni¬ kar v Ljb., Martinca Završnik Zg. Hru¬ šica, Marija Zlobec-Tavčar, Sežana, Ka¬ rel Zupan, Klanc-Kranj in Karolina Zu¬ panc, Stična. MATERINSKA PROSLAVA Slovenska dekliška zveza je priredi- redila v nedeljo, 26. marca prisrčno ma¬ terinsko proslavo, ki je bila v dvorani na Belgrano. Na proslavo je prišlo ve¬ liko novih slov. naseljencev, med njimi je pa bilo tudi precej starih Slovencev. Pred proslavo je bila v kapeli najprej popoldanska pobožnost, nato so se pa vsi podali v salezijansko dvorano ter jo napolnili do zadnjega prostora. Po sim¬ boličnem prikazu gesla: Mati - Domo¬ vina _ Bog, je stopil na oder g. Fr. Kremžar ter je imel govor o materi sploh, posebej pa še o slovenski materi in njenih žrtvah ter o dolžnostih, ki jih imajo otroci do nje. Na odru so pa nato nastopale dekle- ta z recitacijami najlepših slov. pesni¬ tev, posvečenih materi in pa zbor otrok s pevskimi in rajalnimi nastopi, ki so bili najlepši in so zaradi prisrčnosti in iskrenosti želi splošno odobrovanje. Na¬ stopil je tudi dekliški pevski zbor in za¬ pel več pesmi. Občinstvo je bilo s prireditvijo zado¬ voljno in je Dekliški zvezi hvaležno, da mu jo je z velikimi žrtvami nekaterih članic pripravila. * SLOVENSKA UMETNICA RAZ¬ STAVLJA V BUENOS AIRESU Akad. slikarka Bara Remec prereja te dni v Buenos Airesu razstavo svojih del v “Galeria “Ali že veš, da je prišel nov Titov poslanik”, je nagovoril Jaka Toneta. “Me ne zanima dosti. Ti ga pa men¬ da ja nisi šel sprejemat v pristanišče”, mn je odvrnil Tone. ‘Tisto ne. šlišal sem pa v neki druž¬ bi govoriti, da je to bil sila velik par¬ tizan. S seboj je pripeljal tudi sebi ena¬ kovredna tovariša. Vozil se je seveda v prvem razredu razkošne italijanske la¬ dje “Conte Grande”. “Kaj s to ladjo se je vozil?”, mu je vpadel v besedo Tone. “Le zakaj se ni vkrcal na kako titovsko barko, na pr. na “Radnika” ali kaj že imajo sedaj, ko jim je “Partizanka” zgorela in z njo prijadral sem? Saj se Titovci tako radi ponašajo, kaj vse imajo, kaj vse. so napravili in kaj vse še kanijo nare¬ diti!” “Ne vem, kako to. Res je, da si je no¬ vi Titov poslanik v Buenos Airesu skup¬ no s svojima spremljevalcema raje iz¬ bral italijansko ladjo in se je na njej kot predstavnik “ljudske demokracije” pomešal med razno” svetovno buržuaz- no reakcijo”. Potniki, ki so potovali tudi s to la¬ djo, so po prihodu v Buenos Aires pra¬ vili, da so se Titovi diplomatje na la¬ dji ves čas dobro imeli. Med ostalimi potniki niso vzbujali posebne pozorno¬ sti, razen v toliko, ker prihajajo iz de¬ žele, v kateri je komunistična diktatu¬ ra mojstersko izpeljena. Samo enkrat so postali gostje prvega razreda malo bolj pozorni nanje. Vsi gostje so bili ele- Antu”, Florida 640. Prva razstava slovenske moderne umetnosti je to v argentinski prestolnici in svoja dela razstavlja slovenska umetni¬ ca, ki je že doma pogosto razstav¬ ljala, poleg tega pa so bila njena dela na razstavah v Pragi, Buka¬ rešti in Rimu. Na slovesen način je bila raz¬ stava odprta v pondeljek dne 27. marca ob 18. uri, ko se je okoli Ba¬ re Remčeve zbralo lepo število na¬ ših. rojakpv, zelo mnogo pa je bilo tudi gostov Argentincev. Razstav¬ ljenih je tokrat 26 del, med temi sta dva portreta, nekaj tihožitij in motivi iz Trsta, Rima, Napolija, Avstrije in Buenos Airesa. Raz¬ stavljena dela so vsa razporejena tako, da napravijo na obiskovalca močan in enoten vtis o umetnosti Bare Remčeve. Izdan je bil lep katolog, katere¬ mu je spremne besede napisal prof. dr. Tine Debeljak. Akad. kipar France Ahčin je hkrati razstavil nekaj svojih skulptur, zlasti dobro pa je njegovo najnovejše delo, por¬ tret pesnika drja Antona Novača¬ na. — Razstava je odprta vsak dan do 8. aprila in njen obisk vsem prijateljem lepe umetnosti iskreno priporočamo. Bari Remčevi, ki je s to svojo razstavo omogočila prvo javno slo¬ vensko umetnostno in kulturno gantno oblečeni in so zavzemali prosto¬ re v krasni obednici prvega razreda. Pa jo je eden iz omenjene družbe kar po domače primahal v obednico v kratkih hlačah. Seveda na ta način se je lepo živelo med partizani v gmajnah, na luksuz¬ nem prekooceanskem parniku so pa na¬ vade malo drugačne.” “To se Tebi zdi nekaj zaslišanega.” Tam v partizanih je bilo vse podomače. Po lastni volji in po denarnih sredstvih so si prirezavali hlače in nadevali na rame epulete, kakor jim ni bilo tudi ne skrb, če so bile hlače zlikane in gumbi prišiti. Ko so vkorakali v Trst, se niso umili in ne preoblekli. Tako so njihove uši in strganija pričale, kako junaško so se borili.” Kar malo razburil se je Jaka, češ da ne kaže tako žaliti visoke gospode iz poslanstva in slavnih partizanov.” Saj ni on sam kriv, če nima dolgih hlač. Ver¬ jetno je moral na pot v naglici in kdo ve, čeravno tisti čas ni bilo nikjer na¬ prodaj dolgih hlač. Lahko da mu je tu¬ di zmanjkalo točk in so mu zadostovale samo za kratke hlače.” “Kaj pa”, je menil Tone. “če niso te¬ ga krivi saboterji petletnega plana? Iz¬ delovalci dolgih hlač so sabotirali in do¬ segli komaj 50 odstotkov, kratki pa so nemara prišli do 111 odstotkov, kot pri volitvah.” Jako tudi ta razlaga ni zadovoljila. Menil je: “Izdelovalci dolgih hlač so naredili eno hlačnico krajšo in potem so prirezavali in naravnavali, da so prišle ven kratke hlače.” Tone je pa našel še drugo razlago: “Jaz pa mislim, da si je kratke hlače oblekel nalašč, da bi pokazal svetu, da mu ni nič mar “reakcionarnih buržuj- skih manir”. Prav zato se je tako raz¬ buril nad oblastmi, ki so mislile dru¬ gače. Svoje je pa le dosegel. Vsi na la¬ dji so o njem govorili in še nam novico gorko prinesli.” manifestacijo v Buenos Airesu,- k temu njenemu uspehu iskreno če¬ stitamo. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. Jože in Cilka Cest¬ nik sta dobila 14. marca sinčka Jožka. V družini Jožeta in Anice Škulj je iste¬ ga dne zagledala luč sveta hčerkica. Leopoldu in Jožefi Habat se je 22. t. m. rodil sinček. Sinčka sta dobila tudi Jože in Danica Levstik, hčerkico pa Franc in Marija Urbanč. f Marjeta Delak. V Senožečah je 25. februarja dala vsemu zemeljskemu slo¬ vo 104. letna Marjeta Delak, roj. Žetko. Pokojna je bila mati 14 otrokom, od ka¬ terih žive še trije v Trstu, dve hčeri z družinami, Ana por. Vidmar in Terezi¬ ja por. Krpan, sta v San Martinu v Ar¬ gentini, en sin je v Severni Ameriki, ena hči pa še doma. t Jožef Bočkor. Na posledicah opera¬ cije je umrl Jožef Bočkor, doma iz Mar¬ kovcev v Prekmurju. Družino zapušča v domovini, tukaj pa brata Lovrenca, ki je poskrbel rajnemu za spodoben po¬ greb. Slovenci v Argentini Bs. Aires, 29. marca. HUGO WAST 12. IVANA TABOR POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM Poskušali so mnogi tolmačiti smisel te obljube, toda ljudje, ki niso bili pes¬ niki, bi jo razumeli v naravnem in jasno vpadljivom smislu; v tem namreč, da je zvezda danica eden izmed največjih ču¬ dežev sveta, lepota, ki se je ljudje tako malo zavedajo. Potniki malega avtoaviona so izsto¬ pili na cerkveni strešni ploščadi, z na¬ menom, da bi si zagotovili primerni pro¬ stor med govorom patra Simona in sli¬ šali slavnega govornika, ki je bila nova senzacija mesta. Rahab je preletela ploščad, da bi na¬ šla sestop v svetišče, in je naletela na stopnjice iz opeke, ki so z ene strani vodile v zvonik, z druge pa na kor in v druge prostore samostana. Listič v dveh jezikih — v latinščini in esperantu — je naznanjal, da je pre¬ povedano stopiti v zvonik, pa tudi še tole: “Spoštuj samostansko klavzuro! če hočeš na cesto, pojdi po stopnjicah nav¬ zdol!” Dekle je gledala listek in napravila zaničljiv obraz: “Zdi se mi, da nam tukaj kažejo pot. Kdo od vas mi zna prebrati?” Eden izmed njih — Niquel Krom —, je smeje se odvrnil: “Za koga pa nas imaš? Ali imamo obraze služabnikov?” Drugi — Mercurio Lahres — pa je dodal: “če bi vedel, da te bo to zanimalo, bi vzel s seboj Angela Greca, edinega, ki v naši hiši zna brati hieroglife. Je taj¬ nik moje matere in ji dobro upravlja račune.” “Kar se pa tiče moje matere”, je od¬ vrnila Rahab zafrkljivo, “ji to opravlja sam minister financ.” Mati gospodične Rahab, gospa Hilda Lieberman (že nekaj let vdova po bo¬ gatem Matiju Kohenu, sinu Mauricija Kohena in lepe Marte Blumen, ki smo ju spoznali v letu 1934 (namreč v ro¬ manu “Zlato večnega Žida”, op. preva¬ jalca) je bila predsednica Argentine, druga ženska, ki je postala predsednica države. Tudi drugo dekle — Foto Ruma — ni znala tega prebrati; tako so vsi štir¬ je obstali pred listkom, ne vedoč, kaj bi napravili. Nihče od njih dozdaj ni še občutil po¬ trebe po branju in pisanju. V letu 2000 so ljudje — predvsem odlični in pleme¬ niti — lahko shajali brez tega. Kino je govoril in radiotelefoni v žepni obliki so popolnoma nadomestovali knjige, celo kriminalne revije in smeš- nice. zadnje zatočišče tiskarn. Življenje je izgubilo svojo globokost. Živelo se je po dolgosti dni in po šir- nosti uživanja, ugodja in strasti in trp¬ ljenja, nihče ni hotel ostati sam s svo¬ jimi mislimi, niti s svojim srcem, še manj sam s svojo vestjo. Prva žrtev takega “pohabljenja živ¬ ljenja”, je postala umetnost. Umetnost lahko namreč obstoja samo v koncen¬ traciji, ki je tretja razsežnost življenja, v notranjosti vsakega samega sebe. Res je napredovala industrijska teh¬ nika, kajti pohlep po razkošju je gnal duha k iznadljivosti. Toda, ker umetnost in čista znanost nista vir dohodkov, sta ostali brez pri¬ vržencev. Popolnoma se je izgubila volja razis- kavati stvari, ki ničesar ne “nosijo”. Toliko je bilo enciklopedij, sinoptičnih slik in slovarjev iz prejšnjih let, da ni imelo smisla podstopiti se raziskavanja na tem polju še na svojo roko. Prekomeren napredek vzgojeslovja, ki je povzročil prehitro in prelahko doseg¬ ljivost novic in sploh znanja, je ubil znanstvene poklice, voljo po raziskava- njih; tako sta se končala umetnost in znanje, kajti zanju bi bile potrebne žr¬ tve. če bi bila kdaj prišla potreba, vedeti kaj tudi o teh stvareh, si se lahko obr¬ nil na tovrstne urade in zahteval pojas¬ nil. Nekaj “ubogih hudičev”, vrste ded¬ no obremenjenih, blaznih učenjakarjev, je bilo še vedno, vsaj toliko, da so bili zmožni prelistati staro knjigo; in ti so bili, ki šo dajali sodobne nasvete s teh področij; toda nikar ne mislite, da so s tem postali deležni splošnega občudo¬ vanja! Nasprotno: pomilovanja, da se sploh bavijo še v tem času s takimi stvarmi. Kako morejo biti ljudje še ta¬ ko nesrečni, da trosijo svoje življenje s prelistavanjem starih papirjev, ko bi lahko živeli vesele dni, plešoč in) pijoč, razvedrujoč se v kinih in gostilnah. Ta¬ ko je bilo že malo takih na svetu, ki bi znali prebrati knjigo, zaigrati na klavir ali violino, ali spretno sukati pero in čopič! Celo modnih podob niso več tiskali! Naročnik ali kupec “modne revije” je dobil kar zvitek filma in je imel pri sebi “kino” v žepni obliki, da si ga je lahko ogledaval pri kakršnikoli svetlobi in zraven poslušal govorečo razlago. Zadostoval je samo en rod čudovite tehnike, da je bilo konec z dnevniki, knjigami, knjižnicami in tiskarnami. Če bi se kdo rad seznanil s stvarmi te¬ ga sveta (še vedno so se dobili takšni svojevrstni ljudje) je kupil v enem iz¬ med teh kioskov, kjer prodajajo men- tolne bonbone in žvečilni gumij, tudi film zadnjih novic po svetu, ga vključil v svoj žepni aparat in ga poslušal, kakor da posluša svojega kramljajočega spre¬ mljevalca, ne da bi med tem sam pre¬ kinil z drugimi opravki. Celo gluhonemim ni bilo potrebno či- tati. Fonografi se namreč niso priklju¬ čevali na ušesa, da bi prišli v stik s po¬ sluhom, temveč je bila zveza naravnost z možgani; nekako tako, kakor če po¬ slušaš tiktakanje ure s tem, da jo daš tesno na senci: čutiš jo, ne da bi pri tem prišel v poštev kakor koli Tvoj po¬ sluh. Sčasoma pa so prišli sploh na misel, da je velika neumnost, ugotavljati, kaj se godi na drugih koncih sveta. Zakaj? Vsakdo naj živi svoje življenje, ne pa življenja drugih! , če bi slučajno kdaj dobili kakšno pia- mo, pisano še z roko ali s strojem in bi čutili radovednost, kaj je napisano, bi dali prebrati svojim služabnikom. V primeru nujnosti in, če bi ne bilo pri rokah služabnika, so kar po telefonu za¬ prosili zanj pri agenciji, kakor pokliče¬ mo mehanika, če potrebujemo njegovo pomoč, ali Avtomobil Club, če nam slu- čajno poči guma. Služabniki, neobhodno potrebne ose¬ be, so bili večji del potomci nekdanjih konzulskih družin iz leta 1940, ki so imeli na izbero samo dvoje: ali umreti od lakote, ali pa živeti od drobtin it mit novih Epulonov. Izbrali so poklic hišnih slug s tako dobrodušnostjo, da je po¬ menilo biti služabnik neka odlika. Stran 8. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 30. III. 1950 - Ano del Libertador General San Martin CERKVENI GLASNIK VELIKI TEDEN ZA SLOVENCE V CAPITALU IN OKOLICI BELGRANO Veliki četrtek ob 7 zvečer sv. ura in pridiga. Veliki petek ob 7 zvečer sv. kri¬ žev pot in pridiga, nato poje “Gallus” Slovenski pasij‘on ter žalostinke. Velika sobota ob 5 popoldne slovesnost Vstajenja po dvorišču salezijanske gi- prej pete jutranjice, ( nato procesija Vstajanja po dvorišču salezijanske gi¬ mnazije. Vse tri dni zvečer je prilika za sv. spoved. Velika nedelja slovesna sv. maša ob 10.15. Na Veliko noč bodo sv. maše drugod, kakor od nedeljah v Ramos Mejia ob 7, San Martin 8.15, Avellaneda ob 10. Po¬ poldne bodo litanije v Ramos Mejia ob 4, San Martin ob 4, Quilmes ob 5, pov¬ sod v župnih cerkvah, v Lanusu so v cerkvi Santa Faz litanije ob 4. Na Avellanedi je sv. križev pot na Veliki petek pop. ob 4. Blagoslov velikonočnega jagnjeta bo po sledečem redu: na Vel. soboto. San Antonio de Padua ob pol 11 — Moron ob pol 12 — Haedo ob 12 — povsod v slovenskih hišah — San Justo od pol 2 v župni cerkvi — Villa Madero v kapeli sv. Jožefa, ul. Blanca Encalada ob 2 — Ramos Mejia v sanatoriju ob 3 •— v penzionu ob pol 4. V Villa Real pri Krajnikovih, Bausa Francisco 2874, ob 12 — Lourdes v cer¬ kvi ob 1 — Ciudadela v župni cerkvi ob 2 — Moreto 1475 pri Sedejevih ob 3 —• v slovenski hiši na Ramon Falcon 4158 od pol 4 — Victor Martinez 50 ob 4. San Martin v župni cerkvi ob 2 — SUDAMERICAN BUSINESS OFFICE LAVALLE 361, visoko pritličje — Tel. 32- 4597 — BUENOS AIRES Uradne ure od 9. — 12. ure dopoldne in od 15. — 19. ure popoldne. Ob sobotah od 9. — 12. ure dopoldne. POSEBNI PAKETI ZA EVROPO U—4 1.500 gr. prekajene šunke 1.000 gr. svinjske masti 1.000 gr. surove kave. ? 53.— U—7 2.250 gr. riža 2.250 gr. sladkorja. „ 30.— U—8 4.500 gr. riža. > „ 25.— U—10 9.000 gr. govejih mesnih konzerv 2.000 gr. mesnega izvlečka v škatljicah. $ 45.— U—14 0.900 gr. surove kave 1.000 gr. sladkorja 1.000 gr. riža 2.000 gr. govejih konzerv 0.200 gr. cacao-a 0.250 gr. čokolade. $ 57.— U—16 4.000 gr. pralnega mila 500 gr. toaletnega mila. „ 38.— U—18 4.500 gr. bele moke. „ 30.— U—19 4.000 gr. čistega medu. „ 29.— U—21 2.000 gr. surove kave 2.500 gr. sladkorja. „ 44.— U—22 2.000 gr. pražene kave 2.500 gr. sladkorja.. 50.— Imamo veliko izbiro tudi drugih cenenih paketov (n. pr. svinjske masti, suhe slanine, šunke in drugo) Pošiljamo tudi ZDRAVILA in pakete z RABLJENIM blagom v slovenskih hišah na Ayacucho in Fe- lix Ballester in drugi po govoru. Florida v župni cerkvi ob pol 2 — Villa Marteli ob 2 — Carapachay v slo¬ venski hiši ob pol 3 — Munro pri Ho- manovih ob 3 — Olivos v slovenski hiši na Agasuso ob pol 4. Paternal pri šolskih sestrah ob 2 — Quilmes ob 2 v slovenski hiši. Lanus Este v župniji Santo Cristo, Villa Obrero (g. Markič) ob 2 v župni cerkvi. Lanus Oeste v župniji San Juda Ta- deo (g. Bratulič) ob 2 v župni cerkvi — na Veliko nedeljo v kapeli sv. Jožefa po sv. maši ob 10. Belgrario po procesiji Vstajenja -— Avellaneda po sv. maši ob 10 na Veliko nedeljo. Voščilo vsem slovenskim naseljencem. Da Vas Vstali Zveličar utolaži in o- krepi v božji milosti, to Vam želimo za Veliko noč. Vaši dušni pastirji. ROMANJE V LUJAN! Slovensko romanje v Lujan je bilo vsako leto lepa verska manifestacija slovenskih naseljencev v Argentini. Le¬ tos mora biti še večja, železniško upra¬ vo smo zaprosili za poseben romarski j vlak. Podrobnosti bomo objavili v na- I sljednih številkah. 14. maja vsi na božjo pot v Lujan! Pripravljalni odbor Društveni oglasnik Društvo Slovencev oddaja službo hišne oskrbnice in društvene kuha¬ rice. Podrobnosti se zvedo v pisar¬ ni Društva Slovencev, Victor Mar¬ tinez 50. DDI5JEK TEK NEDELJA: Kosilo: juha z rezanci, pečenka, pražen krompir, solata, buh¬ teljni; večerja: mrzla pečenka (od o- poldne), solata, čaj. PONEDELJEK: Kosilo: goveji golaž s polento, sadje; večerja: široki rezan¬ ci s sirom, kompot. TOREK: Kosilo: goveja juha z riba¬ no kašo, govedina s krompirjem in rde¬ čim zeljem, palačinke; večerja: jetra v obari, žličniki, bela kava. SREDA: Kosilo: krompirjeva juha, polpeti s špinačo; večerja: bela kava, kruh z maslom. VEL. ČETRTEK: Kosilo: zelenjavna juha, kruhovi cmoki, nadeti z mesom, paradižnikova solata; večerja: šmaren z jabolki, kompot. VEL. PETEK: Kosilo: obara iz stro¬ čjega fižola, krompir v kosih; večerja: polenovka s krompirjem, čaj. VEL. SOBOTA: Kosilo: prežganka, češpljevi, cmoki; večerja: gnjat s hre¬ nom, potica, čaj. sta, je na kratko podal zgodovinsko po¬ vezanost med Slovenijo in Trstom kot dvema enotama, ki sta bili politično in pa še zlasti gospodarsko vseskozi pove¬ zani v eno samo. Predavatelj je svoje izvajanje znan¬ stveno podprl s številnimi citati in iz¬ javami vplivnih političnih mož in še zla¬ sti Italijanov, ki so kljub neobjektivne¬ mu gledanju na razmere in položaj v Trstu vendar prišli do zaključka, da je Trst zanje tuja zemlja. Zgodovinska po¬ vezanost, in to bi bil nekak izvleček in zaključek predavanja, pa nujno zahte¬ va, ne samo da se ne prelomi tradicija in loči Trst od svojega slovenskega za¬ ledja, pač pa da se povezanost, ki je ne¬ koč obstajala in se organsko razvijala na obeh straneh danes še poveča in do¬ bi svojo pravno in državno obliko. DA91IEA živila, tekstilno blago in zdravila pošiljamo v vse države. Iz Buenos Airesa pošiljamo zavitke do 5 kg kakor doslej še nadalje v vse države in sicer z rabljeno obleko, z novo obleko in živili. P AN E T H y Cia. DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 SLOVENCI PO SVETIT ŠPANIJA Madrid, 7. marca. Predavanje :“Trst in Slovenija” Pred kratkim je bilo na sedežu špan¬ ske znanstvene ustanove “Consejo Su- perior de Investigaciones scientificas” v Madridu predavanje z naslovom “Trst in Slovenija”. Predavatelj g. Koren France, ki bo v kratkem zagovarjal doktorsko tezo o internacionalizaciji Tr¬ Poizvedba. Rad bi zvedel za brata Ivana Martinelli, rojen 25. marca 1920. v Račah pri Mariboru. Od doma je od¬ šel marca meseca 1949. najbrž v Avstri¬ jo ali Nemčijo in se do danes še ni ni¬ komur javil. Kdor ima kake podatke o njem naj to sporoči Svobodni Sloveniji, da jih bomo lahko poslali njegovemu bratu v Avstralijo. Novodošli rojaki. V ponedeljek, 27. marca, je prišlo v Bs. As. na stroške IRO nekaj beguncev. Z ladjo “Protea” so med drugimi dopotovali gdč. Minka Merlak iz Gorenjega Logatca in ga Ma¬ rija Gol iz Dravograda ter njena hči Ol¬ ga por. Kosič in njen mož Nikola Ko¬ sič. "ČASA B 0 Y U" OLAZABAL 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Tel. 76 - 9160 Pravkar smo prejeli moderne švicarske ure znamke RECORD - WATCH, Geneve, ki so avtomatične in antimagnetične. Dalje imamo v zalogi ure OMEGA. ELECTION, MOVADO, UNVER; priporočamo, da se oskrbite z budilkami znamke JAZ in SUIZA, dokler traja zaloga. Trgovina je ob delavnikih odprta vsak dan do 20. ure, ob sobotah popoldne pa se lahko naše stranke zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5. POZOS 129 I. NADSTROPJE EUROPLaTO Buenos Od 23. marca dalje smo znatno znižali ceno našim priznanim paketom preko Kopenhagena od dosedanjih $ 90.— na $ 83.— Razen tega pošiljamo nove vrste paketov z najprimernejšim blagom iz Evrope in naše Europlata pakete naravnost iz Argentine po ceni od $ 42.— do $ 59.— Seznam novih paketov za družinsko pomoč v Slovenijo. Cene so znižane na najnižjo mero možnosti in so vanje vključeni tudi vsi ostali stroški. Odpošiljatev je zagotov¬ ljena iz evropskih skladišč. ENOTNA CENA: $ 83.— Paketi z enotnimi predmeti. Odpošiljatev zagotovljena iz evropskih skladišč. V cene so vključeni vsi ostali stroški. Tip 220 K Tip 159 K Tip 221 K Tip 222 K Tip 129 S 3.800 gr najboljše danske margarine . $ 72.— Tip 192 S 2.600 gr najboljšega danskega masla. $ 106.— Tip 224 K 4.530 gr bele moke . $ 47.— Tip 229 S 13.6 kg bele moke . $ 83.— Tip 292 S 5 kg sladkorja . $ 35.— Tip 212 K 8 kg sladkorja . $ 58.50 13.6 kg sladkorja . $ 85.— 4.5 kg testenin . $ 42.— 4.5 kg riža . $ 52.— 6 kg šunke . $ 194.— Tip 211 K 2.530 gT prekajenega Špeha . $ 79. Tip 213 K 6 jcg šunke in 1.550 gr prekajen. Špeha j 228. Tip 173 S 2.3 kg čokolade v 300 tablicah . $ 72. Tip 273 S 5 kg mila za pranje, mila v prahu in toaletno milo . $ 72. Tip 373 S 1 par najboljših Nylon nogavic . $ 42. Posamezne pakete iz tega seznama je mogoče pošiljati tudi v druge Zaradi zvišane poštnine za države Južne Europe bi morale biti cene pomoč družinam. Pripravljamo pa tudi poceni države. V Nemčijo in Avstrijo tudi ekspresno živilsko ali blagovno naročilnico (Express - Gutschein). zgoraj navedenih paketov znatno višje. Mi Vam jih pošiljamo po normalni ceni, samo, da bi olajšali majhne pakete, tudi s šivalnim priborom in drugimi nujnimi potrebščinami. V vse države imamo organizirano tudi pošiljanje izvrstnih paketov naravnost iz Argentine. Vsebina naših paketov s predmeti, ki jih je dovoljeno pošiljati iz Ar¬ gentine je prilagodena potrebam v Sloveniji. ARGENTINA No. 1. $ 52,- ARGENTINA No. 5. $ 59,- 2 pločevinasti posodi jedilnega olja a 1.5 litr, skupno 3 litre 8 kosov toaletnega mila tocador, skupno 1 kg ARGENTINA No. 2. $ 54.- 1 pločevinasta posoda jedilnega olja 1.5 litra 2 pločevinasti posodi svinjske masti po 800 gr, skupno 1.600 gr neto 5 kosov toaletnega mila tocador 2 pločevinasti posodi svinjske masti po 800 gr, skupno 1.600 gr neto 1 zavitek mleka v prahu 450 gr neto 2 pločevinasti posodi z narezano šunko po 324 gr, skupno 648 gr neto 2 pločevinasti posodici z mesnim izvlečkom po 150 gr, skup¬ no 300 gr neto 2 pločevinasti posodi z jetrno pašteto po 90 gr, skupno 180 gr neto ARGENTINA No. 3. $ 5»— ARGENTINA No. 6. $ 59.- 2 pločevinasti posodi jedilnega olja a 1.5 litr, skupno 3 litre 2 kosa usnja za čevlje z enim do 2 parov podplatov 1 zavitek 200 gr žebljičkov za čevlje 1 paket 200 gr peciva ARGENTINA No. 4. $ 56.- 1 pločevinasta posoda z jedilnim oljem 1.5 litra 1 kg prekajene šunke 2 konzervi Corned-Beef po 340 gr, skupno 680 gr neto 2 pločevinasti posodici z mesnim izvlečkom po 150 gr, skup¬ no 300 gr neto 2 pločevinasti posodi z Dulce de Leche po 400 gr, skupno 800 gr neto 2 pločevinasti posodi čistega medu po 450 gr, skupno 900 gr neto 1 zavitek peciva 200 gr neto 3 pločevinaste posode z jetrno pašteto po 90 gr, skupno 270 gr neto 2 pločevinasti posodici z mesnim izvlečkom po 150 gr, skup¬ no 300 gr neto 3 kosi toaletnega mila tocador v nezlomljivi bakalitni šklat- Ijici ARGENTINA No. 7. $ 46— 2.5 kg makaronov za juho in porcija špag-etov 2 pločevinasti posodi s kondenziranim mlekom po 400 gr, skupno 800 gr neto 2 pločevinasti posodi z mesnim izvlečkom po 150 gr, skupno 300 gr neto ARGENTINA No. 8. $ 42— 2 kg moke 1 kg makaronov-špagetov 1 pločevinasta posoda čistega medu 450 gr neto 2 pločevinasti posodi paradižnikovega izvlečka po 120 gr, skupno 240 gr neto ARGENTINA No. 9. $ 6J._ 1 pločevinasta posoda s kuhano šunko 1 kg neto 2 pločevinasti posodi čistega medu po 450 gr, skupno 900 gr 2 pločevinasti posodi Dulce de Leche a 400 gr, skupno 800 gr 2 pločevinasti posodi z jetr. pašteto po 90 gr, skupno 180 gr 1 zavitek peciva 200 gr ARGENTINA No. 10. $ 57— 2 pločevinasti posodi s svinjsko mastjo po 800 gr, skupno 1.600 gr neto 1 pločevinasta posoda najboljše govedine 450 gr neto 1 pločevinasta posoda Comed-Beefa 340 gr neto 2 pločevinasti posodici z mesnim izvlečkom po 150 gr, skup¬ no 300 gr neto 8 kosov toaletnega mila tocador po 100 gr, skupno 800 gr Za pošiljanje paketov naravnost iz Argentine je potrebno dovoljenje Ministrstva za trgovino in industrijo. Osebe, ki stanujejo v Capitalu in njegovi najbližji okolici, mo¬ rajo to dovoljenje same dvigniti. Za osebe pa, ki žive izven Buenos Airesa, opravi vse te formalnosti naše podjetje.