V Ljubljani, torek, 11. oktobra 1921. Štev. 229. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: za celo leto K 144*— za pol leta K 72"— V UPRAVI STANE MESEČNO k10'- DELAVSKI UST * ■•‘o*""' Leto I. Uredništvo in uprmlitio . M-pttarievi uliti štev, S — Tel^on uredništva Ste«. 50 — Tetefon «sa npnmiftN štev. »28 e=r CENE PO POŠTI: za četrt teta K 36*—> *a en mesec K 12*— POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 ™. Reakcija. V dneh prevrata je vodila ljudstva Evrope dvojna ideja: Socialna: osvoboditev delovnih stanov iz kapitalistične premoči; politična: osvoboditev ljudstva iz militarizma, ki je pod vodstvom monarhov bil slepo orodje kapitalizma. Zato je s tako silo bruhnila na dan misel ljudovlade republike, ponekod zmagovita, drugod pa zatrta. Politično osvobojenje je vsaj za nekaj časa bilo uspešnejše ko socialno. Za socialno osvoboditev delovnega ljudstva je bilo premalo storjeno. Proletarijat — tu ne mislimo le tvorniškega delavstva, marveč vse delovno ljudstvo od našega malega kmetiča, bajtarja in delavca do inteligentnega proletarca — je stal naenkrat pred ^dprtimi vratmi in se ni upal skozi nje, V tistem času bi se ne bilo težko polastiti 'lad in izvesti ves socialno-radikalni prodam, da so mase na to bile pripravljene za to vzgojene. Tako pa je med kolebanjem minul čas, kapitalistični elementi so Se jačili in danes imajo zopet vajeti v rokah. In pri tem čisto nič ne izpremeni dejstvo, če so morda na vladi v nemški, avstrijski, češki republiki socialdemokrati ali v madžarski aristokratski magnati. Kapitalizem si je tu in tam že zavaroval svojo moč. Res je, da se v republikah srednje Evrope — Madžarsko moramo šteti že v Orient — sklepajo pametni in vzgledm socialni zakoni v varstvo ljudstva; res je, da tam vlada ljudstvo po svojih izvoljenih zastopnikih; toda moralni vpliv velikega kapitala se opaža že ne le v vrstah poslancev, marveč masa ljudstva mu podlega. Javno mnenje prehaja v oblast organiziranega kapitala. Tako stopa socialna misel in social-n° delo vedno bolj v ozadje ter dajeta prodora kapitalističnemu udejstvovanju, Na drugi strani pa povsod pritiska beda na revne sloje, ki se branijo smrtonosnega objema kapitalističnega polipa. Stojimo v no-''d krizi, pred novim bojem, čegar izid je za sedaj negotov. Za sedaj, pravimo, ker vcmo, da se bo v bližni ali daljši bodočnosti tudi kapitalistična stavba prav gotovo de-linitivno zrušila. Na njenem mestu bo zras-tel nov socialno-gospodarski sistem. Danes se čuti kapitalizem še močnega. Zato prehaja v ofenzivo ne le v social-no-gospedarskem boju, marveč tudi v politiki. Avstrija je na robu propada, Nemčija se bori za svoj gospodarski obstoj, ljudstvo trpi pod razmerami strašno bedo, vmes se pa dviga glava kapitalistične hidre, ki hoče zatreti socialne pridobitve ljudstva ter mesto republike uveljaviti zopet moč in veljavo starih potentatov. Streli na katoliškega poslanca Erzbergerja v Nemčiji so bili nekak signal za ofenzivo monarhistov. Nemški monarhisti s starimi cesarskimi generali in plemiči na čelu delajo za monarhijo. Isto se opaža v Avstriji. Na eni strani gospodarski polom, na drugi strani pa restavracija monarhije. Dogodki zadnjih tednov nam kažejo, da še ne gremo nasproti mirni ureditvi notranjih razmer v državah srednje Evrope. Razmere v drugih državah pa mečejo svojo jarko luč tudi na nas. Pod vtisom reakcionarnih pokretov drugod, se tudi pri nas demokratska gospoda, ki je istovetna s kapitalistično smerjo, udejstvuje do skrajnih možnosti svojih sil. Preganjanje delavskih organizacij, uničevanje socialnih organizacij z odstranjevanjem njih voditeljev, podpiranje valutnih špekulantov ter s tem sodelovanje pri uničevanju naše valute in dviganje draginje — to vse je znak kapitalistične reakcije pri nas. Na drugi strani pa gre s tem zloraba politične moči v namen, da se omeji politična svoboda ljudstva in da tudi v politiki, zakonodaji in upravi zavlada samovolja kapitalistične oligarhije nad jugoslovanskim ljudstvom. Paralela je za nas jasna, Jasno pa je tudi, da sedanji reakcionarni režim napenja zadnje sile in da se bo zrušil tem prej prav zalo, ker je svoje sile preveč napel. Nauk za krščansko ljudstvo je ta; Branili bomo priborjene pridobitve, zbirali se krog svojih organizacij in se zavarovali proti vsakemu napadu. Krščansko ljudstvo bo stopalo v boj v smislu svojega programa z zavestjo, da bo notranja, moralna sila v ljudstvu jačja ko materialna in surova sila njegovih nasprotnikov. Za nas je le fcna garancija za uspešen boj proti na- sprotnikom ljudstva: Krščanska misel, j nje z radikalno doslednostjo — in naj pride krščansko življenje, krščansko udejstvova- potem, kar hoče! Spiafna staoka kmetijskega delaustua Hloraoi. Brno, 8. oktobra. Na celi Moravi je izbruhnilo veliko mezdno gibanje kmetskega delavstva. Na Moravskem je mnogo veleposestev, na katerih je zaposlenih na tisoče delavcev, ki zastran neznosne draginje zahtevajo skromno izboljšanje dnine, Ker pa veleposestniki niso pristali na upravičene zahteve poljskih delavcev, so strokovne organizacije kmetiškega delavstva proglasile splošno demonstrativno stavko za 10. t. m. Zastopniki veleposestev niso pristali na prehrano delavstva niti tedaj, ko je dr. Velgo izjavil, da država kmetiških delavcev ne more in ne bo zalagala z živili, Veleposestniki skušajo v delavske kroge zasejati neslogo, da bi oslabili njih fronto. Ali delavski sloji so popolnoma složni: eden za vse in vsi za enega. Delavstvo se bori za kruh, za prehrano. Veleposestnik nima srca za nje, a država jih pri najboljši volji ne more podpirati. Tako delavcem ne preostaja drugega kakor da so segli po samoobrambi. V interesu delavstva kakor veleposestev in celokupne države je, da se čim preje ugodi opravičeni delavski zahtevi. Tudi delavec ima tisto pravico do življenja kakor vsak drugi državljan, Živ ne more v grob! Če ne pride dotlej do sporazuma, bo dne 10, t. m. obstalo vse poljsko delo na celi Moravi. Za ta dan je naznanjenih nad 40 manifestacijskih zborovanj kmetskega delavstva po celi Moravi. Boj kmetskega delavstva vodijo vse strokovne organizacije skupno, vendar igra važno vlogo krščanska delavska organizacija, ki ima za seboj največje mase moravskega delavstva z dežele. Krščanski delavski organizator Šva-bensky je izdal proglas, v katerem dolži veleposestnike, da že tri leta tožijo, češ da so pasivni, zraven pa ves ta čas mečejo milijone za agitacijo proti agrarni reformi. V imenu delavstva obljublja Šv&bensky, da delavstvo dne 18. oktobra ne bo razbijalo ne požigalo na veleposestvih, marveč da bo delavstvo skupno zapustilo delo ter se bo mirno udeležilo zborovanj, da tam manifestira za svoje pravice. Ali bo klic Švabenskega, naj se veleposestniki v zadnjem trenutku zavedo svojih dolžnosti do delavstva, imel kaj uspeha, se bo videlo. Skoro gotovo bo 10, oktobra izbruhnila splošna demonstrativna stavka celokupnega kmetijskega delavstva. Fred rszdeiiiDijo Gorenje Šlezije. Pariz. 10. oktobra. (Wolfi.) Ženevski dopisnik »Tempsa javlja: Štirje člani sveta zveze narodov, katerim je poverjena naloga sestaviti predlog poročila o delitvi Gornje Šlezije, belgijski, brazilijanski, kitajski in japonski delegat, neprestano delajoč V nedeljo so imeli dve seji, druga seja jo trajala do 3. ure zjutraj. Na tej seji še niso dosegli končnoveljavnega in popolnega sporazuma. Predlog štirih članov bi bil moral v obliki načrta biti že danes dopol- dne predložen svetu zveze narodov, izdelan pa bo najbrže šele v sredo. Svet zveze narodov se bo sestal v sredo pod predsedstvom Ishija in bo vzel na znanje uspeh posvetovanj omenjenih štirih članov. V sredo zvečer se bo poizkusilo na seji sveta zveze narodov doseči sporazum v vprašanju delitve Gorenje Šlezije. Sklep so takoj brzojavno naznani predsedniku sveta francoskemu ministrskemu predsedniku Brian du. Bsiaerlšil Bankirji la ZmzM narodno. Los Angelos, 10. oktobra. (Havas.) Včeraj je bil končan sestanek ameriških bankirjev, ki organizirajo mednarodno kreditno pomoč pri svetu zveze narodov. Sprejeta je bila nastopna resolucija giede omenjenih kreditev: Skupščina odobrava načela načrta, katerega je izdelala organizacija mednarodnih kreditov in ki je znan pod imenom »Načrt Ter Moulen«. Pomorski in trgovinski odbor skupščine se poveri, da najde najboljši način, kako bi mogli ameriški bankirji sodelovati pri teh kreditih. ZAVAROVANJE PROTI TOČI. Beograd, 10. okt, V ministrstvu za kmetijstvo je izdelan načrt zakona o zavarovanju, posetve pred točo. Ta zakonski načrt bo predložen ministrskemu svetu v odobritev in se bo pozneje predložil kmetijskemu svetu in narodni skupščini, Zakoniki predlog obsega načrt sistematičnega zbiranja denarja za povračilo škode, in sicer potom plačevanja davka, kakor tudi s sistematičnim ocenjevanjem škode po pomožni komisiji, Širite ..NOVI £H5 &6 Brez obrtnonatialieoal- mita šol V naši nesrečni hiši škandalov ni konca. Za razne narodne prireditve, za ministrske avtomobile, :.a vojaške eks-kurze, za protiustavno pravoslavno propagando in za sto drugih praznih stvari se pri nas vedno najde denarja; kadar pa gre za kulturne in socialne svrhe, tedaj so pa največje težave in ako ne bi se našli požrtvovalni ljudje, ki vlečejo voz dalje preko vseh ovir, bi zaradi merodajnih krogov lahko in gotovo propadlo vsaj polovico kulturnih in socialnih ustanov. Pravkar smo odbili eno tako nevarnost — vsaj začasno — ki je pretila našemu vseučilišču. Sedaj se dviga n,ov tak škandal v naši lastni sredi. Ta škandal dokazuje, da naša dosedanja samoupravna oblast v Ljubljani glede uporabe javnih sredstev ni nič boljša nego centralna oblast v Belgradu. Gre za obrtnonadaljevalne šole v Ljubljani. Te šole so namenjene našim vajencem in vajenkam, vseskozi otrokom delavnih ljudskih slojev, Ta mladina prihaja v u,k s štiri- do šestrazredno ljudsko-šolsko izobrazbo. Vsi vemo, da z zgolj to izobrazbo danes najpriprosiejši obrtnik v svoji stroki ne more napredovati tako, da bi vzdržal domačo in tujo konkurenco. Računstvo, risanje, knjigovodstvo, poslovno dopisovanje, sposobnsot za uspešno uporabo strokovne književnosti — vse to so neobhodni predpogoji za dosego uspehov v raznih obrtnih poklicih, Obrtnik, ki ne zna drugega nego tisto ročno, mehanično delo, ki se ga je naučil v delavnici, je danes nasproti svojim izobralženefšim tovarišem in konkurentom uboga para. Nasprotno se pa more vsestransko izobražen obrtnik povspeti na ugledno su-cialno in gospodarsko stališče in postati opora in ponos ne samo svoji ožji družini, ampak tudi celi občini. Trden obrtni stan pomenja v stavbi družabnega reda enega najtrdnejših stebrov, la stan je tem pomembnejši, ker se kljub blagostanju skoraj nikoli ne izneveri samemu sebi in ne iz^ gubi stika z delavnimi masami. Teoretično izobrazbo, ki je neob-hodino potrebna za krepak in napreden obrtniški stan, pa mora obrtnemu naraščaju posredovati obrtnonadalje * val n a šola. Take šole obstojajo danes po vseh civiliziranih deželah brez izjeme. Celo bankrotna,Avstrija s še bolj bankrot-nim Dunajem je te šole že davno zopet obnovila in naravnost sijajno uredila. Tudi pri nas so že lani po večjih krajih odprli obrtnonadaljevalne šole in dosegli naravnost presenetljive uspehe, Samo prestolno mesto Ljubljana, središče našega obrtnega življenja, še ni odprla obrtnonadaljevalnih šol in kakor je razvidno iz javne izjave učiteljstva, se te šole tudi še to leto ne odpro! To pa samo zato, ker občina po Skopuh. Spisal Henrik Conscience — prevel M. J. (Dalje.) »Tega ne storim nikoli k je odvrnila Cecilija skrajno hladno. »Nikoli? O, kako se moram smejati! Noričica, ali pa ne slutiš, da imam vse tvoje premoženje v svoji oblasti in ti bom znal vse, prav vse do zadnjega vinarja odvzeti?« »Vzemi k mu je dekle odvrnilo. »In pritiral bom tako daleč, da boš iz hiše pognana sramotno in s prokletstvom.« »Stori, kar ti drago.« »In tvoj stric te bo še na smrtni postelji proklel.« Pod to grozno grožnjo se je Cecilija molče in brez moči skrušila. Aj, aj, ptičica poveša peroti? O, kam je izginil ravnokar še gospodujoči ponos?« se je Tis ponorčeval. »Toda še globlje te bom zadel. Vem, čemu me zaničuješ. Je nekdo, ki bi ga brez okoliščin in solza vzela za moža. Ona vdova ima lahkoživega sina, pijanca — ho, kaj ne, tega bi ti rada? No, ga boš že dobila in potem gresta lahko skupaj beračit. O, vem: za tem tihim in lju-beznjivim obrazkom skrivaš občudovanja vredno upornost in silovito trmo; toda ne boš sama ti cilj moje maščevalnosti. Tudi one, ki so vzrok tvoie trdovratnosti, bo za- dela moja maščevalna roka. Barta in njegovo mater bom zasledoval, njih dom bom upropastil in ne bom odnehal preje, dokler ne obležita vsa gladna na slami. In kdo bo kriv njunine nesreče? Ti, ti edina k. Cecilijo so te strašne besede docela uničile. Naslonila je glavo na ognjišče in zapadla v neskončno otožnost. Temu nasproti pa je na obrazu brezsrčnega Tisa za-plamtelo divje dfeselje. V njegovih pogledih je ležalo nekaj tako odurnega in brezsrčno krutega, da bi človek mislil, da živi v njem kača, ki očara svojo žrtev že s samim pogledom in jo še grozno muči, pred-no jo pogoltne. »Tekom četrt ure pride doli^ stric Jan«, je rekel. »Še enkrat, Cecilija, še enkrat ti pravim, premisli se. Ali hočeš imeti mir ali pa se boriti proti meni? Hočeš biti bogata in srečna ali pa begati po svetu kot dekla ali pa celo beračica? Premisli se — četrt ure bo kmalu poteklo!« Cecilija je povzdignila glavo in s solzami v očeh odvrnila: »Vse, prav vse bom povedala svojemu stricu. Naj le spozna, kako podel si; in ker je njegovo srce dobro, se ne bo niti najmanje zbal tvoje zlobe.« »No, no!« jo je Tis zasmehujoče prekinil, »le povej mu, kar mu hočeš; povej mu, de sem podel in da lažem — vse kot je drago; ponovi mu besedo za besedo, kot sem ti povedal. Vseeno ti ne bo verjel. On je dobrosrčen, kaj ne? Pa ravno zato bo stori), kar bom hotel jaz. Le obtoži me, kot ti je po volji: čim več, tem bolje!« Ob zadnjih besedah je Tis polagoma znižal ton svojega glasu, da je Cecilija, sloneča pri ognjišču, le napol razumela konec negovega govora. Istočasno je hinavski goljuf po prstih pridrsal do sosednjih vrat, zapustil sobo in zaklenil vrata brez najmanjšega šuma. Par trenotkov za tem je začul a Cecilija globlje v notranjosti hiše njegov glas, ki je kričal: »Stric Jan, stric Jan!« Trepetaje je skočila dekliču kvišku in ko se je ozrla okrog sebe, je v največjem strahu zavzdihnila: »O sveta nebesa, odšel je k stricu, da bi ga že vnaprej nalagal! Hlastno je odhitela k stranskim vratom, da bi jih odprla: toda obupno je zakričala, ko je spoznala, da jih je Tis od zunaj zaprl z zaviro. »0,« je zaklicala, »ne bo mi veroval. Moje edino upanje je proč! Kaj storili? Bog mi pomagaj!« Sesedla se je na stol, kjer je ostala čislo strta in sc je od časa do časa zdrznila, če je začula nad svojo glavo škropotanjo stropa pod koraki Tisa in starega strica. Nekaj časa je tako sedela^ ko so so nato odprla vrata in sta oba moža vstopila. Starčev obraz je bil vznevoljen in bolestno razdražen. Tis pa se je del ul poštenjaka in zavzel videz preprostosti. Stopal >Novi Čas«, dne 11. oktobra 1921. 5tran 2. vsehi svojih predalih; ne spralvi »kupaj tistih tisočakov, ki jih zahteva učiteljstvo kot nagrado za poučevanje na obrtnona-daljevalnih šolah. Ali ni to škandal prve vrste? Namesto da bi se obrtniška mladina pripravljala na svoj bodoči poklic in se usposabljala za zakonit socialni boj, se pa potika po kinih in cestah in izprija dušno in telesno, Ali se merodajni Činitelji zavedajo, kako težko odgovornost si nalagajo z zanemarjanjem obrtniškega nar raščaja? V imenu socialne pravičnosti, v imenu kulture in napredka 'zahtevamo, da se takoj poskrbi za otvoritev obrtnonadalje-valnih šol v Ljubljani. Če se je poskrbelo za polno otvoritev pouka na liceju in njegovih zavodih, če je denar za toliko drugih stvari, mora biti denar tudi za obrtnona-daljevalne šole! In če tega ljubljanska občina ne zmore, naj se zbirajo mili darovi po cestah in hišah. Prepričani smo, da bi cdo vajenci sam® zbirali plačo za učitelje, samo če bi jih kdo pozval in bi vse ostalo preskrbelo mestjo, A mislimo, da ima Ljubljana še vedno toliko, da za svoj obrtni naraščaj, svoje bodoče davkoplačevalce in najkoristnejše člane plača pouk. Kdor je pozvan, naj se zgane! politični dogodki. r4- Žalosten konec velikosrbske stranke. Svoj čas je belgrajski odvetnik Radi-voj Novakovič z velikim bobnanjem ustanovil »Srbsko stranko« na velikosrbskem programu. Stranka je kmalu umrla vsled življenjske slabosti, kar bi ne bilo nič zanimivega. Zanimive so pa okolnosti ob njeni smrti. Kakor se še-le sedaj izve, je stranka že 11. sept. t. 1. svojega predsednika in ustanovitelja Novakoviča izključila iz svoje srede. Toda on se na to ni oziral in še dalje igral vlogo strankinega predsednika; v odbor je pritegnil neizvoljene ljudi, prave člane je pa naznanil sodišču zaradi prevare in potvorbe. Ti odborniki pa sedaj tožijo Novakovič zaradi obrekovanja in zahtevajo od njega račun o strankinem denarju. — Tak je konec šovinizma. Konec abstinenčne politike nemških parlamentarcev na Češkoslovaškem. Nemška parlamentarna zveza v češkoslovaškem parlamentu je včeraj z veliko večino glasov sklenila, da opusti abstinenco in se vrne v parlament. Za ta sklep so glasovali: Kmetska zveza, krščansko-social-na stranka, narodni socialisti in demokratična svobodomiselna stranka; proti je bila samo nemška narodna stranka, ki se pa po glasovanju ni poslužila pravice ugovora ter je tako gornji sklep tudi zanjo veljaven. Kaj pa pri nas Radič? + Kdo je ustvaril Hrvate v Bosni-Hercegovini, Velesrbi, ki štejejo Bosno-Hercegovino brezpogojno k Veliki Srbiji, bi radi bosenske Hrvate, ki tako kaze srbstvo bosensko-hercegovske zemlje, na vsak način vsaj utajili, ko jih že iztrebiti ne smejo. Tako piše bivša sarajevska, a sedaj belgrajska »Srpska Zora«, da je ne-pobitna resnica, da so Hrvate v Bosni in Hercegovini umetno ustvarili Habsburgov-ci, zato da bi jih porabili »kot orožje proti Srbom in Srbiji tudi po srbski zmagi«. Ta istina pač ni nepobitna, ampak jo vsak otrok lahko pobije z vprašanjem: odkod pa potem bosensko-hercegovski franjevci, te žive priče davne bosensko-hercegovske Zgodovine in edini zavetniki krščanske raje pod turškim in avstroogrskim jarmom? je počasi proti ognjišču in se vsedel na stol. Tudi stric se je vsedel nedaleč od jokajoče deklice in začel žalostno: >0, Cecilija, nisem si mogel misliti, da si tako nehvaležna; saj to ne more biti res. Kar hočem jaz, to bo vendar tebi v prid. Le iz ljubezni do tebe mi je vstala želja, da bi se ti poročila z možem, čigar varčnost mi je poroštvo, da ne boš po moji smrti zabredla % bedo in stisko. In ti se protiviš?^ Deklica je znova zaplakala, a ni odgovorila ničesar. Stric Jan pa je nadaljeval z mehkejšim tonom: * »No, Cecilija, saj se vse še lahko popravi. Saj sem vedel, da se boš iz ljubezni do svojega starega, bolnega strica udala. In kar si rekla Tisu, ali niso bile le ošabne, prazne besede? Besede, ki jih vrže človek v naglici, ki pa jih ne govori srce? No, ljuba Cecilija, bodi moje dobro dete in poslušaj moje nasvete, ki hočejo tebi dobro in poroči se z našim plemenitim Tisom, ki te bo gotovo osrečil.« Deklica je vstala; njen obrez je bil bled od strahu, lica so ji mrzlično trepetal» in vsa iz sebe je vzkliknila: »Njega naj vzamem, njega, to strupeno kačo?« »0, Bog, kaj sem ji pa žalega storil,< je otožno vzdihnil Tis, »saj vidite stric Jan, ja* ne morem ničesar doseči. Pustile jo pri miru; ne maram biti vzrok njene bolesti. r 'Dalje.1 ^Dnevni dogodki. — Na vseorlovski zlet v Brno, ki bo prihodnje leto v Brnu na Moravskem, so priglasili svojo udeležbo belgijski katoliški telovadci. Belgijci pošljejo na Moravo 25 ženskih članov, 30 moških telovadcev ter 150 drugih katoliških Belgijcev. — Podpisani izjavljam, da nisem v nobeni zvezi z dopisi, ki jih je objavila mariborska »Straža« z dne 3, in 7, t. m. o občinskem sodišču za pobijanje draginje v Mariboru. — Anton Krepek, član občin, sodišča za pobijanje draginje v Mariboru. — Občinska sodišča za pobijanje draginje imajo zelo važno, pa tudi zelo težko nalogo, ki je obenem nehvaležna. O tem nam piše delavec-član takega sodišča sledeče: Konzumenti pričakujejo od istega, da jim bo delalo kar čudeže, da bodo cene živil na mah padle, da bode odpravljeno ve-rižništvo in prekupčevanje, ki je takorekoč glavna krivda neznosne draginje. Res da je to naloga teh sodišč, da se pa to ne da takoj uresničiti, bo izprevidel vsak, ki vseh malo misli. Gotovo nihče bolj kot člani sodišča sami ne želi, da se vsi nedostatki odpravijo in da se vsi krivci brez razlike tudi kaznujejo. Zelo neumestno pa je, če se v delovanje teh sodišč vmešava časopisje, kritizira delovanje istega, posebno če se objavlja celo stvari, ki niso resnične. Kakor se redna sodišča pred občinstvom rešpek-tirajo, ravno tako bi se moralo tudi občinsko sodišče za pobijanje draginje, ki ima tako važno in težko nalogo, ščititi, ne pa ga vlačiti v politično blato. Reakcija. — Skrčenje uradnih ur po c: Osahovrstno niittim in \\m £ S S % po konkurenčni coni. 1 o Mestni trg 25. 1.