mm sem: mmsm mmm kIIBh LETO 50 JANUAR 1983 DUHOVNO ŽIVLJENJE : a Ob zlati obletnici ZAHVALA — ZASLUGE — ŽELJE ZAHVALA Kadar praznujemo jubileje, se najprej zahvalimo. Tudi pri reviji »Duhovno življenje" se hočemo najprej zahvaliti Bogu, da je začetnikom izdajanja revije navdihnil to misel in s svojo pomočjo spremljal delo za list skozi 50 let. Včasih je bila potrebna in je prišla izredna milost. Bogu hvala! Za Bogom se zahvalimo tudi ljudem, ki so začeli z izdajanjem, Urejevanjem in širjenjem. In so s tem tudi nadaljevali. Koliko ljudi je posvetilo ogromno svojih duhovnih sposobnosti reviji: uredniki, upravniki od najpreprostejših oblik, ko so šolske sestre na Paterna-lu skupaj z dušnimi pastirji med Slovenci začele opravljati to delo. Imena urednikov: Kastelic, Hladnik, Lenček, Orehar, Odar, Gnidovec, Jurak, Starc in Škerbec so imena, ki spominjajo na njih delo do danes. Konzorcij izdajateljev: Gogala, Jurak, Mali, Orehar, Tonkli, ki je skrbel za gmotno oporo izhajanju. Za razpošiljanje v novi dobi Po 1948 v Dušnopastirski pisarni so skrbeli: Jan, p. Petelen, Mašič, Dornik, Klanšek do danes. Ter raznašalci, kjer so po zaslugi KA Slavno delo opravili člani in članice Slovenske KA, brez katerih ne bi Dst tako točno in hitro prišel do naročnikov; njim ob strani so drugi sodelavci izven KA do danes. In vestnim sotrudnikom v ZDA: Slovenska pisarna Ovsenik, Lončar, iMauser, Slapšak. V Kanadi Turk in ^larn. V Trstu dekliška Marijina družba pod vodstvom msgr- Oraer- za in dr. Prešerna tudi do danes, zlasti gdč. Kosovel. V Gorici prav tako Marijina družba v stolnici za slovenska dekleta pod vodstvom dr. Humarja in posebej gdč. Zora Piščanec. Na Koroškem Mohorjeva družba in v Angliji zlasti f msgr. Ignacij Kunstelj. Vsem tem iskrena zahvala! Kakor uprava ne bi zmogla opraviti dela brez številnih sodelavcev, tako tudi ne urednik napolniti toliko strani brez pisateljev, katerih imen je toliko, da jih ne moremo naštevati. Zelo pester krog je imel pri urejevanju okrog sebe Kastelic, kasneje Hladnik je s.im veliko pisal. Ob prenovi lista po prihodu novih naseljencev 1948 so dolga leta stalno sodelovali profesorji slovenske teološke fakultete in semenišča v izseljenstvu, njim so se pridružili drugi duhovniki in laiki iz vsega sveta- Vsem lepa hvala! ZASLUGE Če ugotavljamo zasluge, ki jih ima revija »Duhovno življenje", mislimo kar po naslovu: ohranjevanje zdrave duhovne miselnosti slovenskih izseljencev in zamejcev. Naj bo to v verskem ali narodnem pogledu. Saj je list edino redno sredstvo poleg kasnejšega »Oznanila", ki ohranja zvezo med slovenskimi rojaki v verskem pogledu. Raztreseni so, osebno ni mogoče držati niti vzpostaviti redne zveze z osebnimi stiki. Kako posrečeno je Hladnik s svojim pisanjem spominjal na verske in moralne dolžnosti izseljencev po prvi svetovni vojni! Izvrševal je tudi duhovni preobrat mišljenja ob slovenski revoluciji med. drugo svetovno vojno ter hotel pokazati pravo podobo slovenskega begunca, ki je odšel od doma 1. 1945 in prišel v veliki skupini zlasti v Argentino. Mnogo njegovih dotedanjih vernikov in celo sodelavcev ga ni razumelo; še večja žrtev za zveste, ki so ostali ob njem in ponudili roko beguncem in listu. Utrjevanje verskega izročila in na-obračanje na nove razmere ob vseh spremembah zunanjega življenja v svetu je bil namen lista po 1948. I)a je verska tradicija živa dediščina preteklosti, kar se je še pokazalo poleg drugega ob zadnjem obisku, ljubljanskega nadškofa dr. Šuštarja, ima zasluge »Duhovno življenje" in njegova priloga »Oznanilo". Priprava in izraba verskih prireditev je zasluga teh dveh lstov, ki ob slovenskih mašah opravljata svojo nalogo evangelizacije, ki je tako silno potrebna v novih razmerah. Kakor je ohranjevanje zdravega verskega izročila poslanstvo lista, prav isto nalogo vrši v narodnem pogledu. Naravnost ali neopazno je list dvigal zdrav optimizem ob začetku in razvoju življenja naseljencev v novi domovini. Poudarjal je pravico in dolžnost ohranjevanja narodne posebnosti tudi daleč od domovine in za dolge čase. Načelni članki in poročila o prireditvah so utrjevala to zavest v narodnem pogledu. Nemogoče je omeniti vse članke, ki so govorili o kva- Delegat slovenskega dušnega pastirstva v Argentini msgr. Anton Orehar Pozdravlja ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja, pr-'eKa škofa, ki je prišel obiskat rojake v Argentino iz Slovenije, ob nadško-•oveni prihodu na mednarodno buenosaireško letališče F.zeiza v nedeljo 17. oktobra. Nadškofa je sprejelo ha letališču nad 500 rojakov, med njimi 150 narodnih noš (foto Marijan Šušteršič; on je posnel tudi vse druge fotografije, ki jih Objavljamo v tej številki Už in v Božjih (stezicah). in lepote slovenske kulture, zlasti tudi jezika in njegovega ohranjevanja do danes, ko včasih slutimo kritične posebe dolgoletnega bivanja, zunaj domovine. želje Mislim na bodočnost in prav iz srca hočem, da bi list izhajal naprej. Da bi uredniki in upravniki skupaj z izdajateljem Slovenskm dušnim pastirstvom ohranili voljo do ohranitve lista. Da hi pisatelji ne °dstopili, temveč pristopili vedno novi. Da bi rojaki vedno razumeli Pomen lista in hoteli žrtvovati vse za obstoj. Zlasti je želeti, da rojaki, Posebej mladi, list res zavestno in stalno berejo. Na koncu vsem zgo-'nj imenovanim kičem: „Imejte pogum in vztrajajte!11 še enkrat iskrena hvala za vse opravljeno delo! Msgr. Anton Orehar odgovorni urednik in izdajatelj lista 1. JANUAR: PRAZNIK MARIJE, SVETE BOŽJE MATERE Ves Marijin pomen in vsa njena veličina je v njeni zvezi s Kristusom, v njenem božjem materinstvu. Zato se je Cerkev od na j starejših časov spominjala božje Matere. Po Mariji se je izvršila čudovita ..zamenjava". Božji Sin je postal človek, da bi mi postali božji otroci. Na začetku novega leta nas Cerkev priporoča varstvu nje; ki je dala začetnika življenja, Jezusa Kristusa. V svoji materinski ljubezni se vedno zavzema za brate in sestre svojega Sina, ki še potujemo in smo še v nevarnosti .in stiskah, dokler ne bomo prišli v blaženo domovino. Prvi dan v letu je Cerkev posvetila tudi miru, prvi in najvišji družbeni dobrini, ki omogoča vsako drugo dobro v človekovem življenju. Vabi nas, naj o miru razmišljamo, ga vzljubimo, zanj molimo in delamo. Mir je sad pravilnih, urejenih odnosov md Bogom in sočlovekom. Molitev ob starem letu Gospod, oziram se na pot, ki sem jo že prehodil. Zahvaljujem se ti zanjo; hvala ti za vse: za to, da si, za to, da sem; za življenje, za bližnje, za vse, kar sem dobrega prejel od tebe ali od ljudi, pa tudi za vse preizkušnje in bolezni. Obenem te prosim odpuščanja za vse žalitve in za vse, kar sem dobrega opustil. Gospod, mislim pa tudi na pot, ki je še pred menoj. Obe sta le del poti, ki se je pričela in se bo končala v večnosti. Kakšna bo in kam bo vodila, ne vem. To veš le ti, zato jo polagam tebi v roke. Tebi, ki si pot, resnica in življenje. A-men. Molitev ob novem letu Gospod mojih ur in let, dal si mi veliko časa. Čas je za menoj, čas je pred menoj. Bil je moj in bo moj in podaril si mi ga ti. Zahvaljujem se tj za vsak udarec ure in za vsako jutro, ki ga doživim. Ne prosim te, da mi daš več časa. Prosim te za modrost, da bi vse ure prav izrabil. Prosim te, da bi znal nekaj svojega časa ohraniti za to, kar ni ukaz in dolžnost: nekaj za tišino in zbranost, nekaj za igro in razvedrilo, nekaj za ljudi ob robu mojega življenja, ki potrebujejo družabnika. Prosim te za prizadevnost, da svojega časa ne izgubljam, ne zapravljam, ne tratim. Vsaka ura je kot košček njive: rad bi jo preoral, rad bi v brazde zasejal ljubezen, take misli in besede, ki bodo obrodile sad. Gospod, blagoslovi to leto! Ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar med nami v Argentini Sprejem na letališču Obisk ljubljanskega nadškofa in Metropolita dr. Alojzija Šuštarja sodi med najvažnejše in najlepše dogodke našega življenja v Argentini. To smo občutili takoj ob nad-Pastirjevem prihodu, to smo doživljali ob vseh srečanjih z njim, tega smo se zavedali, ko smo se Poslavljali od njega. Čisto jasno s®o videli, kako se je ob njegovem obisku med nami uresničevala božja zamisel o poslanstvu škofa sredi božjega ljudstva. Okoli sebe zbira vernike,'se jim očetovsko približa, z njimi in zanje moli in daruje evharistično daritev, deli jim božjo besedo in smernice za krščansko življenje, za osebno duhovno rast vernikov, za prave odnose z Bonom, s Cerkvijo, z rojaki in drugimi ljudmi. Pa še nekaj, drugega smo občutili ob nadškofovem obis-sku; z njegovim prihodom med nas Se nam je prijateljsko približala tudi rodna domovina v svojem naj-Pristnejšem predstavniku. Nadškofov obisk je bil pastoralnega značaja. To je sam podčrtal pred odhodom iz Slovenije v Sporočilih slo\»enskih škofij. P. „v:;•>*** e Pred odhodom iz domovine Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar jte v Sporočilih slovenskih škofij 28. septembra 1982 zapisal: ..Slovenski škofje so zadnja leta obiskali naše rojake v različnih deželah sveta, po Evropi, Severni Ameriki in Kanadi in tja do Avstralije. Le v Argentino, kjer živi sorazmerno veliko Slovencev, ki so med seboj tesno povezani, doslej še ni šel na obisk noben slovenski škof. Že ob posvečenju, ko so prihajali pozdravi in voščila tudi iz Argentine, kjer imam tudi osebne znance in sošolce, je bila večkrat izražena želja, da bi prišel kmalu tja na obisk. Dušni pastirji so to željo večkrat ponovili in rojaki, ki so prihajali v domovino, so jo osebno potrdili. Tako sem se že pred več meseci odločil, da bom šel letošnjo jesen — v Argentini bo pomlad — na obisk, če bo mogoče urediti vse potrebne stvari. če ne pride kaj nepredvidenega vmes, imam v načrtu, da v soboto, 16. oktobra, zvečer preko ~ " “ 1 -* " . 'j 5 Rima odpotujem v Argentino in tam v Buenos Airesu in v nekate. rih drugih mestih obiščem naše rojake. Ali bo možen tudi kratek obisk v Čilu in Braziliji, še ni gotovo. Vrnil se bom, če Bog da, v petek, 5. novembra, zvečer. Razume se, da bom vzel s seboj pozdrave in najboljše želj© vseh iz matične domovine, ki imajo v Južni Ameriki svoje sorodnike, prijatelje in znance. Kakor že lanska pot v Kanado in Združene države Amerike, ima tudi letošnja izključno pastoralno cerkveni značaj. Potrdil bi rad naše rojake v veri in v njihovi povezanosti z Bogom, s Cerkvijo in med seboj ter s slovenskim narodom, iz katerega izhajajo in kateremu hočejo ostati zvesti. Povedal jim bom, da jih v matični domovini nismo pozabili in da se jih spominjamo v molitvi. Prosim vas, da molite za božje varstvo in srečno pot in za vse naše rojake, ki jih bom srečal." Alojzij Šuštar, nadškof Nadškofov prihod Buenosaireško mednarodno letališče Ezciza. Nedelja, 17. oktobra 1982. Malo pred 4. uro popoldne je pristalo letalo DC-10 italijanske družbe Alitalia, v katerem je potoval nadškof s svojim spremljevalcem dr. Edom Škuljem. Slovenskega metropolita je šel v letalo pozdravit delegat slovenskega dušnega pastirstva v Argentini msgr. Anton Orehar. V salonu za visoke potnike (VIP) so čez nekaj minut pozdravili nadškofa člani pripravljalnega odbora, nato pa je nadškof vstopil v veliko letališčno avlo, kjer ga je čakalo nad 500 rojakov s slovenskimi, argentinskimi in papeškimi zastavami, več kot 150 v narodnih nošah. Visokega gesta smo pozdravili z viharnim ploskanjem. Pred nadškofa sta stopila učenca Rožmanov© šole Martin Petkovšek in Monika Ziherl, mu izrekla dobrodošlico v imenu slovenskih otrok ter mu izročila slovenski šopek. Iz grl vseh navzočih je mogočno zadonela Hladnikova „Mari-ja skoz življenje voditi srečno znaš", predragega gosta pa je nato nagovoril msgr Orehar. Nagovor msgr. Oreharja ,,Dragi gospod nadškof! Slovenci v Argentini sprejemamo drugega slovenskega škofa med nami. Prvi je bil naš veliki brat v trpljenju in izgnanstvu, to je bil rajni škof Gregorij. Z nami je on prenašal težo begunstva, zapuščenost sveta. To je bil prvi obisk. Ponovno je prihajal med nas zato, da nam utrdi vero v Boga in da nam ohrani upanje v življenje in pa rast v življenju. Danes pa pozdravljamo med nami škofa, ki pride iz rodne Slovenije. Veseli smo, da je tudi škof iz Slovenije dobil čas, da pride med nas pri vsem delu, ki ga moraš . opravljati doma kot nadškof ljubljanske nadškofije, pri jugo- Ljubljanski nadškof Šuštar daruje prvič evharistično daritev v cerkvi Ma-rije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu komaj dve uri po svojem prihodu na letališče v nedeljo 17. oktobra 1982. slovanski škofovski konferenci in Pri drugem medevropskem škofovskem delu. Mj sm0 tukaj kot ljudje, ki smo °dšlj od doma, ki živimo v tujini. Veseli smo, da v vsem trpljenju, ki ga nalaga življenje zunaj domovine, lahko rečemo s svetim Vetrom: ,Ne čudite se pekoči nad-j°ffi, ki prihaja na vas za preskušajo, kakor da bi se vam dogajalo kaj nenavadnega, ampak, kolikor s Kristusom trpite, se veselite, da se boste tudi v razodetju njegovega veličastva veselili' in radovali. Ako vas zasramujejo zaradi Kristusovega imena, blagor vam; za- kaj Duh slave in moči, Duh božji, počiva nad vami. Nihče izmed vas pa naj ne trpi kot morilec ali tat ali hudodelec ali ovaduh; ako pa kot kristjan, naj se ne sramuje, ampak naj poveličuje Boga v tem imenu' (1 Pet 4, 12—16). To srečanje naj vzbudi v tebi, nadškof, veselje, da vera med nami še živi, v nas pa hvaležnost, da pride nadpastir od svojega dela in da nekaj dni posveti tudi nam in našemu življenju. Prav lepa hvala za to! Prepričan sem, da se bomo ob obisku bolje spoznali in tudi bolje razumeli. Razumeli zaradi razmer. Kakor je težko živeti zlu naj domovine in ostati zvest Bogu in narodu, tako je tudi pa-stircvanje doma polno težav za pastirje, ki t0 delo vršijo. Naj Bog blagoslovi vsak tvoj korak, vsako uro, da bi bil obisk med nami vsem v resničen blagor! Bog živi!" Monsinjorjev pozdravni nagovor so navzoči podkrepili z močnim aplavzom. V imenu slovenske mladine je nato pozdravil nadškofa Marko Mele, mu zaželel, da bi se dobro počutil med nami, da bi bil ta o-bisk srečanje očeta s sinovi v veri in da bi obrodil mnogo sadov. Nadpastirjeva beseda Vidno ganjen nad spoštljivim in prisrčnim sprejemom je spregovoril nadškof: ,,Dragi slovenski rojaki, dragi prijatelji, dragi bratje in sestre! Tako veliko presenečenje ste mi pripravil] s tem sprejemom in tako veliko veselje, da vam to z be-s :dami skoro ne morem povedati. Prisrčna hvala! Prihajam k vam jn vam prinašam pozdrave iz domovine od vseh naših rojakov, ki so mi te zadnje dni še posebej naročali pozdrave za vas vse. Pozdravljam tu med vami tebe, dragi msgr. Orehar, ki se poznava še iz let pred vojno in med vojno; potem tiste prijatelje, sošolce in znance, s katerimi smo se poznali doma, starejše med vami; prav posebno pa vas mlade. Kako je to nekaj lepega, da je toliko narodnih noš, da vas je toliko prišlo, kot ena družina. Zares, prav prisrčno pozdravljeni! Z velikim veseljem sem prišel sem in pričakujem, in Bog daj, da bi bilo tako, da bi bili to zares lepi, bogati dnevi srečanja, pogovora, medsebojnega spoznavanja, pa tudi skupne molitve, skupnega obhajanja Evharistije, da bi se tako med seboj še bolj povezali kot rojaki, kot verni kristjani, kot prijatelji in bratje in sestre med seboj. Z velikim veseljem bom te dni med vami. Za vsakega bi rad našel čas in srečanje in upam, da bo marsikakšna priložnost, da bi se te dni zares spoznali in utrdili naše prijateljstvo in našo povezanost. Še enkrat prav prisrčna hvala! Nadškofova prijateljska beseda je sprožila val ploskanja. Stik med njim in slovensko skupnostjo je bil vzpostavljen. Samo odkrito smo si pogledali v oči, si iskreno segli v roke in spregovorili toplo besedo, pa smo začutili, da smo ena družina. Srce nam je zalila sreča in hvaležnost Bogu za to prelepo doživetje, ki je pomenilo začetek dvotedenskega sreča vanj a z ljubljenim nadpastirjem. „En sam praznik slovenstva in vernosti" je naslovil na prvi strani ljubljanske »Družine" dr. Škulj svoje poročilo o nadškofovem obisku Slovencev v Argentini. In res, tako smo ga doživljali tudi mi. Letališče je spet zajelo mogočno petje himne »Slovenija v svetu" : .^Slovenija, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj, kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam si, Slovenija!" K srečanju z nadškofom Šuštarjem v Slovenski hiši v Buenos Airesu se je y sredo, 20. oktobra 1982, zbralo 10 slovenskih duhovnikov. Nadškof jim je govoril o liku in poslanstvu duhovnika, se z njimi pogovarjal, nato z nJimi somaševal v cerkvi Marije Pomagaj, potem pa še z njimi sedel k skupnemu kosilu. Sprejem v Slovenski hiši SVETA MAŠA V CERKVI Marije pomagaj Po veličastnem sprejemu na letališču so se mnogi rojaki napotili kar naravnost v Slovensko hišo, kamor so prihajali tudi rojaki iz vser okrajev Včlikega Buenos Airesa. Ob 6. popoldne je bila v cerkvi Marije Pomagaj prva nadškofova maša v Argentini. Točno ob napovedani uri jc nadškof v pro-Cesiji za ministranti, narodnimi nošami, slovenskimi dušnimi pa- stirji in drugimi slovenskimi duhovniki vstopil v cerkev, ki so jo rojaki napolnili do zadnjega kotička. Po nadškofovem pozdravu je msgr. Orehar v uvodnih besedah dejal med drugim: ..Pozdravljamo ljubljanskega nadškofa in metropolita, za katerega moremo reči z besedami sv. Pavla: Nimamo velikega duhovnika, ki bi ne imel sočutja z našimi slabostmi, temveč enako skušanega v vsem •— saj je sam okušal življenje zdomca in kruh tujine. Hvaležni smo mu za njegov obisk, ker je izraz skrbi slovenskih škofov za nas, Slovence v svetu, istočasno pa nam utrjuje zavest povezanosti med nami in Cerkvijo v domovini, s katero mislimo, čutimo in trpimo. Na prošnjo Marije Pomagaj naj Bog blagoslavlja nadškofovo pot med nami in delovanje vseh škofov in duhovnikov v domovini." Med mašo je pel „Gallus“ pod vodstvom dr. Julija Savellija dele Tomčeve Prve slovenske maše in Maše sv. Cirila in Metoda ter Beranove maše. Iz govora med mašo v cerkvi Marije Pomagaj Z iskreno hvaležnostjo Bogu in božji in naši materi Mariji in z velikim veseljem sem prišel k vam, da vsaj kratek čas ostanem med vami, se z vami srečam in pogovorjam, z vami molim in obhajam evharistično daritev in vas potrdim v veri in zvestobi Bogu, Cerkvi in slovenskemu narodu. Prinašam vam prisrčne pozdrave iz matično domovine, naših škofov, duhovnikov in redovnikov in naših slovenskih ljudi. Ko začenjamo naše srečanje zbrani tu okrog oltarja, ijmo na današnjo nedeljo povezani z vsemi našimi vernimi rojaki v domovini, v zamejstvu in drugod po svetu in posebno z vsemi, ki živijo v Argentini. Združeni smo tudi z vesoljno Cerkvijo in s papežem Janezom Pavlom II., ki je bil pred štirimi leti izvoljen za poglavar- ja Cerkve in ima tako rad Slovence. Ob tem prvem srečanju bi vam rad povedal, da vas, dragi rojaki, v matični domovini nismo pozabili, da se živo zanimamo za vas, za vaše življenje in delo, se veselimo vaših uspehov in delimo z vami vaše skrbi in težave, za vas molimo in vas spremljamo z najboljšimi željami. Prišel sem med vas, da bi vas vzpodbudil, da še naprej ohranjate in skrbno gojite dragoceno dediščino, ki ste jo prejeli od svojih 'očetov in mater in ste jo prinesli s seboj v novi svet: vero in zakoreninjenost v Bogu, povezanost s Cerkvijo in zvestobo slovenskemu narodu, slovenskemu jeziku, slovenski kulturi in izročilu. Hvaležen sem vam, da ste v težkih preizkušnjah in na dolgi poti iz domovine v novi svet ostali trdni v veri in močni v zaupanju ter veliki v ljubezni. Bog je bil z vami na vseh vaših potih in je danes med vami, ko smo zbrani v njegovem imenu. Še posebej nas združuje in povezuje slovenska narodna zavest, slovenska beseda in pesem in skrb, da hi slovensko izročilo in kultura med nami ne izumrla. Iskreno sc vam zahvalim za vse, kar ste ravno v Buenos Airesu in v Argentini za to storili. Nekaj izrednega je to tako bogato versko, narodno in kulturno življenje, ta močna in tako živa slovenska skupnost, To ste mogli zgraditi in ohraniti le, ker ste si med seboj pomagali, si bili prijatelji in s poštenim de- Učiteljstvo slovenskih sobotnih šol z ljubljanskim nadškofom po Slomškovi Proslavi slovenskih ljudskih šol v Slovenski hiši v soboto 23. oktobra 1982. lom, z dobroto in medsebojnim razumevanjem premagovali različne težave. Zelo bom vesel, če bo moglo moje bivanje med vami prispevati k temu, da bi se med seboj še bolj spoznali, se .še bolj razumeli in 'odkrili tisto, kar nas povezuje 'n kar je naša skupna skrb, upanje in veselje. Tako si bomo mogli biti še bolj prijatelji m d seboj in z vsemi našimi rojaki po svetu in v matični domovini, kljub vsem razlikam, ki med nami obstajajo in v katerih se med seboj spoštujemo. V težkih preizkušnjah na poti v tujino, v življenju daleč od doma, a tudi v matični domovini, smo se vsi prečiščevali in zoreli ter še bolj odkrivali in cenili resnične vrednoto človeškega, narodnega, kultur-nega in verskega življenja. Zato hočemo vedno bolj1 v medsebojnem razumevanju in spoštovanju, v iskreni dobrohotnosti, pristnem prijateljstvu in nesebični ljubezni premagovati to, kar nas loči, in iskati in gojiti to, kar nas združuje. In to je in ostane naša verska, kulturna in narodna dediščina, božja beseda in božja navzočnost med nami in naša prit jatcljska povezanost med seboj in z matično domovino. Pri tem pa hočemo ostati odprti, polni spoštovanja in dobrote do vseh ljudi, ki jih srečujemo in s katerimi živimo skupaj, pa naj' bodo katerokoli narodnosti ali prepričanja. Tako bomo prispevali svoj pristni delež k lepšemu in srečnejšemu sožitju med ljudmi in sodelovali pri graditvi boljše prihodnosti. Bodimo močni in polni zaupanja in Bog bodi z nami! Ob koncu maše se je nadškof pomešal med rojake, ki so napolnili dvorišče Slovenske hiše, se z njimi rokoval in pogovarjal. SREČANJE S PREDSTAVNIKI ORGANIZIRANE SKUPNOSTI Ob osmih zvečer, ko je večina rojakov odšla na svoje domove, je bilo ob pogrnjenih mizah v veliki dvorani Slovnske hiše, ki jo je okrasil Stane Snoj, srečanje s predstavniki in zastopniki vseh ustanov in organizacij slovenske skupnosti v Velikem Buenos Airesu. Pri glavni mizi so nadškofa obdali msgr. Orehar, Miloš Stare, predsednik NO za Slovenijo, s soprogo, arh. Jure Vombergar, predsednik ZS, s soprogo, dr. Julij Sa-velli, pevovodja Gallusa, s soprogo, univ. prof. dr. Tine Debeljak s soprogo in univ. prof. dr. Milan Komar s soprogo. Uvodne pozdravne besede je spregovoril dr. Julij Savelli, nato pa predal besedo predsedniku pripravljalnega odbora arh. Juretu Vombergarju, ki je visokemu gostu predstavil življenje in delo slovenske skupnosti v Argentini. Govor arh. Vombergarja Prevzvišeni gospod nadškof in metropolit ljubljanski, dr. Alojzij Šuštar! Imam to veliko čast, da vas pozdravim v imenu slovenske organizirane skupnosti v Argentini, katere predstavniki smo tukaj navzoči. Naša skupnost se že več mesecev z vso zavzetostjo, pričakovanjem in veseljem pripravlja na ta veliki dogodek, saj je že 25 let, kar je bil med nami škof dr. Gregorij Rožman, je pa prvič, da inas obišče škof iz naše matične domovine Slovenije, morda edina moralna avtoriteta od tam, katero mi tukaj priznavamo, cenimo in spoš-štujemo. Povabili smo vas in smo srečni, da je po tolikih letih možen ta osebni stik z vrhovnim pastirjem slovenske Cerkve. Pravi škof Slomšek: „Pastir pač mora vedeti, kaj delajo njega ovčice, posebno v teh hudo nevarnih časih, da se Bogu usmili." Gospod nadškof, dosedaj ste nas poznali po tem, kar ste o nas brali, in po osebnih stikih s posamezniki, ki so prišli v Evropo iz Argentine. Želimo, da nas tokrat spoznate osebno in si o nas ustvarite lastno sodbo. Prepričani smo, da smo v tujini po sili in krivici razmer, domačih in svetovnih razmer pred 40 leti. A kar koli se je zgodilo, verujemo, da je bilo od vselej vse v božjem odrešilnem načrtu in niti las naše zgodovine ne more biti zunaj tega načrta. Kot takrat hočemo ostati vnaprej zvesti narodu in Cerkvi : Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci; kot naši starši, tako mi sinovi in hčere ter naši otroci. Čutimo povezanost s svojo domovino, hočemo živeti z njo, veselimo se njenih uspehov, bolečina domovine je naša bolečina; ni 1° skupnem pozdravu dijakov in profesorjev Srednješolskega tečaja ravm. Marka Bajuka na dvorišču Slovenske hiše je nadškof Šuštar obiskal še ral" rcd za razredom, se sestal s profesorskim zborom, zvečer ipa za študente maševal in jim pridigal. nam vseeno, kaj se tam godi, čeprav toliko kilometrov oddaljeni in na drugi stranj oceana. Na žalost ne moremo rečj istega o domovini: nerazumevanje in ignoriranje nas, zveste sinove naroda, žali in boli. Hočemo biti ljudje dobre volje, pripravljeni iskati božjo voljo v 'evangeliju in nauku Cerkve pa tudi v znamenjih časa in potrebah človeka. Zadnja kamrica našega srca je ohranjena materi Cerkvi, ki živi na Slovenskem, kj nam govori v jeziku, ki nas najbolj prizadene in prepriča. Latinski svet ni ravno naklo-nJen naši posebnosti, vendar nis- mo in se ne čutimo državljane druge kategorije. Naši tukaj rojeni otroci imajo pravico in možnost priti na najvišje mesto v v družbi. Pripadnost kaki politični stranki ni merodajna in ni pogoj Za dosego višjega položaja in službe. Hvaležni smo svoji novi doino-vini, da nas je sprejela brez kakršnihkoli pogojev in nam nudi možnosti za vsestransko delovanje jn rast. Pred 34 leti je prišlo v Argentino približno 7000 slovenskih na-seljencev-beguncev, ljudi vseh slojev, mnogo izobražencev, med njimi okoli 80 duhovnikov. Prav ob njih, ki so delovali po argentinskih farah, pa so blizu živeli slovenski rojaki, se j- kmalu uredilo več verskih središč. Ta središča so predstavljala osnove za kasnejše Slovenske domove, kjer imamo osnovnošolske tečaje, pa verske, kulturne in družabne prireditve. Tako imamo danes 8 Domov v Velikem Buenos Airesu. V teh središčih j. zdaj redno vsako nedeljo slovenska služba božja. To so Slovenska hiša (kjer se nahajamo). Domovi San Martin, Bera-zategui, Ramos Mejia, Castelar, Slovenska vas v Lanusu, Carapa-chay in San Justo. Naštel sem jih v vrstnem redu, v katerem bi želeli, da nas obiščete v teh dneh, ko boste med nami. So pa rojaki raztreseni po vsej Argentini. Rojaki žive v Bariločah in Mendozi pa Miramaru, Mar del Plati, Cordobi, Tucumanu, Rosariu in San Luisu. Punčica naših oči je slovensko šolstvo. Na enajstih krajih se vsako soboto zbere približno 400 ljud-skošolskih otrok ter dvakrat mesečno okrog 800 srednješolcev na štirih krajih. Učenci imajo pouk iz slovenskega jezika, zgodovine, zemljepisa, petja in verouka. Sodeluje okoli 100 učit ljev, profesorjev in katehetov, ki že vsa leta brez vsakega honorarja opravljajo svoje delo. Zadnje leto imamo tudi visokošolski tečaj. Že 15 let deluje slovenski oddelek na filozofsko-humanistični fakulteti papeške u-niverze Sv. Klementa s sedežem v Rimu. V tej Slovenski hiši je versko-kulturno središče našega delovanja. V njej ima svoje prostore Slovensko dušno pastirstvo, ki po svojem delegatu veže med seboj vse krajevne dušne pastirje. Izdaja revijo Duhovno življenje s prilogo za otroke Božje stezice, prav tako tedensko glasilo Oznanilo. Med verskimi organizacijami naj omenim Katoliško akcijo. V tej hiši ima sedež Narodni odbor za Slovenijo in pa osrednje društvo Zedinjena Slovenija, ki povezuje krajevne Domove in druge organizacije, ter predstavlja slovensko skupnost pred argentinskimi civilnimi oblastmi. Tukaj ima svoj prostor Slovenska kulturna akcija, k; je poleg publikacij kot Glas in Meddobjc izdala že nad 100 knjig. Njeni odseki pripravljajo predavanja, predstave in razstave. Za kulturno vzgojo rojakov skrbita tudi SKAS in SKAD. Osrednjo Slovensko gledališče pripravlja odrske prizore in igre, pevski zbor Gallus pa koncerte slovenskih in cerkvenih pesmi. Sicer pa imamo pevske in gledališke skupne skoraj po vseh krajevnih Domovih. V tej hiši izhaja že ves čas emigracije tednik Svobodna Slovenija, v založbi katerega j izhajal skozi dolga leta Zbornik-koledar. Se druge publikacije imamo: revije Vestnik, Tabor in Smer, pa Katoliške misijone in Mladinsko vez. Ostale organizacije, ki imajo svoj sedež v Slovenski hiši, so: Zveza slovenskih mater in žena, ki s svojimi članicami opravlja važno Slovenski pevski zbor „Gallus“ je nadškofu Šuštarju priredil slavnostni koncert. v veliki dvorani Slovenske hiše v soboto 23. oktobra ob 20.30. Na sliki nadškof z „Gallusom“ in njegovim pevovodjem dr. Julijem Savellijem. socialno in kulturno delo v skupnosti. Mladino povezujeta SDO in SFZ s svojimi oddelki po krajevnih središčih. Za oskrbo pomoči Potrebnih rojakov skrbi Vincenci-j'eva konferenca. Počitniški dom dr. Rudolfa Hanželiča nudi našim ljudem oddih v Cordobskih gorah; skupno z ZS organizira vsako leto Počitniško kolonijo za otroke. Za ostarele in prizadete rojaka imamo dva domova: Zavetišče dr. Gregorija Rožmana v San Justu, zgrajeno na pobudo bivših borcev; slovenski lazaristi v Lan us u pa so zgradili Dom sv. Vincencija. Predstavniki omenjenih Domov, šolskih tečajev, tednikov, revij ter ostalih naših organizacij smo prisotni danes z namenom, da vas, gospod nadškof, pozdravimo v svoji sredi. Naj bo vaš obisk, prevzvišeni, Počelo edinosti in vez ljubezni med vsem slovenskim božjim ljudstvom kjerkoli v svetu, v domovini, zamejstvu in izseljenstvu. Naj nas utrdi v zvestobi Bogu in narodu. Želimo, da bj sc prj nas v Argentini dobro počutili. Prosimo Boga, da blagoslovi vaše bivanje med nami. Nadškofov odgovor „Zahvalim se prav lepo za predstavitev vašega življenja v Argentini. Veliko sem že slišal in bral o vas, toda nekaj drugega je brati poročila, dobivati pisma ali pa so scenski izvedbi Župančičeve pesnitve Dume. Domiselna zasnova odrske predstavitve in nazorno ter doživeto predvajanje pesnitve o •epotah slovenske zemlje, o razmišljanju o rodni domovini in ljubezni do nJe, o velikem svetu z vabljivim napredkom ter drami izseljevanja iz do* Devine sta prevzela in ganila številno poslušalstvo in samega nadškofa, da mu je pretrgalo besedo priznanja in zahvale. Celoten obred je potekel slovesno 'n lepo, da bodo vsi birmanci o-hranili na birmo kar najlepši spo-V spomin so tudi prejeli podobico z molitvijo: »Bog, naš Oče! Po Jezusu si n,am razodel, kako rad imaš vse ‘Judi. Varuj nas, naše starše in baše družine, da ti bomo ostali tvesti vse življenje. Utrjuj nas v Veri in ljubezni. Daj nam svojega Svetega Duha, da bomo pogumni in zvesti pričevalci tvojega evangelija. Obudi v naših družinah nove duhovniške in redovniške poklice, — Marija, pomočnica kristjanov, prosi za nas!“ Po birmanski sv. maši se je nadškof še dolgo pomudil med birmanci in njihovimi družinami v parku pred cerkvijo, se z njimi fotografiral in pogovarjal. Obisk Slovenskega doma v Carapachayu V ponedeljek, 25. oktobra, je nadškof v dopoldanskih urah najprej maševal v karmeličanskem samostanu, v katerem sta dve Slovenki: s. Mirjam Tomazin in s. Marija Vera Prijatelj, obiskal o-bolelega jezuitskega patra Ivana Casermana, ki je bil prišel iz daljne Resistence, da bi se sešel z nadškofom, pa je tu nenadno obo. lel, pozdravil buenosaireškega nadškofa Juana Carlosa Arambu-ruja in si nekoliko ogledal mesto. Po kosilu je še obiskal nekatere bolnike, ob osmih zvečer pa obis-skal Slovenski dom v Carapachay. u. Na dvorišču SD se je zbralo izredno veliko rojakov iz Carapa-chaya in okolice. Ob vstopu so pozdravili dragega gosta predsednik SD Edi Škulj, v imenu mladine pa v narodnih nošah Ani Klemen in Karli Selan. V polni dvorani so somaševali z nadškofom msgr. Orehar, krajevni dušni pastir Matija Boršt-nar, dr. Jure Rode, Albin Avguš-štin in dr. Edo Škulj. Kratek povzetek zgodovine carapachayske skupnosti je v začetku maše podal župnik Borštnar, Pri pridigi je nadškof poudarjal potrebnost zvestobe krščanski veri in slovenstvu ter medsebojne ljubezni. — Med mašo je bilo ljudsko petje. Po maši je predsednik Škulj v zgornji sobi na častni seji odbora gostu predstavil odbornike in mu razložil delovanje Doma. Nato se je v dvorani začela pozdravna a-kademija, ki jo je vodil podpredsednik Jože Markež. Po pozdravu učenke Mirjam Amon so nastopili vsi učenci Jurčičeve šole s priložnostno deklamacijo in s petjem narodnih pesmi. Mladi pa so podali dve točki: Od Slovenije do pampe, ob spremljavi kitare pa recitirali odlomka iz Cankarja in Martina Fierra. Za nastop jih je pripravil Tine Kovačič. Predsednik Škulj se je nadškofu zahvalil za obisk, nadškof če pa pade v zemljo, vzklije, dozori in obrodi bogat sad.“ Taka pšenična zrna so bili vaši očetje in vaše matere; samo zato, ker so sprejeli te žrtve nase, ker so. padli v zemljo in so umirali in se žrtvovali in živeli za druge, so obrodili bogat sad. In želim tudi vam, da bi vaše življenje — v žrtvah, odpovedi, v odmiranju temu in onemu, a v svobodi naj večjih vrednot — obrodilo bogate sadove. Bog vas živi in vas blagoslovi na vaši življenjski poti! PRIDIGA MED SV. MAŠO SREDNJEŠOLSKEGA TEČAJA Dragi študentje! V tem slepem človeku, o kate-rem govori današnji evangelij, spoznamo in priznamo samega sebe* Hvaležni smo, da nam je Bog dal zdrave oči in zdrav razum, a zavedamo se, da smo v svoji vesti večkrat tako otopeli, in kar je najhujše, da se tega niti ne zavedamo, da so ljudje, ki več ne čutijo Pravnih vrednot, ne vedo več, kaj ie prav in dobro za njihovo življe-nJ'e> pa tega niti ne opazijo ne. Njihova vest in njihov čut za smi-S°1 življenja je tako zelo otopel, da ne opazijo več, v kakšnem stanju so. Di če je za nas tu in tam nevar-P°st, da zaidemo v tako življenjih stanje, potem je nocojšnjo srečanje, naš; pogovori že poprej, srečanje v razredih in pa ta naša evharistična daritev za nas vse srečanje s tistim Kristusom, ki se Jv° Pomili] slepega človeka in naro-Ul1 ljudem, ki so ga hoteli odvrniti °d Kristusa, naj ga pripeljejo k njemu. In ljudje so šli k temu slepemu človeku in so mu rekli: Zaupaj, vstani, kliče te! Te besede, draga dekleta, dragi fantje, veljajo vam, veljajo tebi! Zaupaj, vstani, kliče te! Zaupaj, da ima vse to, kar ti nudi vera, pomen, vrednost in smisel v tvojem življenju. Zaupaj, da je Bog s teboj, ki ti hoče pokazati tisto smer življenja in tisto pot, ki te zares vodi k sreči, in zaupaj tistemu, ki pravi: Jaz sem pot, resnica in življenje, in zaupaj posebno, če sc ponuja ta ali oni učitelj, če ti hoče odkrivati to ali ono pot, ali če ti ta ali oni oznanja resnico, ki ni pot,' ki ni resnica, ki ni življenje. Zaupaj in vedi, komu zaupaš. Zaupaj učitelju, našemu Gospodu Jezusu Kristusu, ki je pot, resnica in življenje. Ali ljudje so rekli temu bolniku: Zaupaj, vstani, zgani se, pojdi k njemu; kajti če kdo obstoji, obsedi ali obleži in se izgubi, potem včasih res ni pomoči, zato velja predvsem vam, dragi študentje, v teh mladih letih v pripravi na življenje, tudi pri vsem tem, kar iščete in kar si prizadevate pri teh tečajih srednje šole: vstani, zgani se, išči, da boš pridobil „to, kar ti koristi in kar ti odkriva smisel in vrednote življenja. In tretja beseda se glasi: Zaupaj, vstani, kliče te! Gospod te kliče, Kristus te kliče. To je potem tudi oblika, to je tvoja posebna možnost za prihodnost. Če nas kdo, komur zaupamo in ker nam res nekaj pomeni in ki ga imamo radi, pokliče, se tega razveselimo. In če smo odkrili Kristusa, potem se razveselimo in smo veseli, da nas on kliče, in hočemo na ta klic zares odgovoriti. Dragi študentje, drago dekle, dragi fant! Vzemite si nocoj od tega srečanja te tri besede in naj te spremljajo nocoj in v prihodnost; na tvoji življenjski poti, kajti te tri besede veljajo tebi! Zaupaj, vstani, kliče te Gospod, ki je nocoj med nami. Amen. KO DAN IN NOČ DEŽUJE Uro za uro dežuje, tako da razpade ves dan in potem tudi noč. In ljudje in stvari se povežejo v šum med bregovi. Pot je najkrajša prav tod. Ker dežju, ki odteka mu sled za prehod, se mudi med valove domov, kjer morjč je življenje v širini. Čuješ? Šepet ob šepetu, ki iščeta s strehe steze čez zidove do tal, kjer potoki nabirajo moč za poslednjo podtalnost. Kapljo na šipi ustavim s svetilke svetlobo. Odkod si? jo vprašam zvedav. Veter sname jo s staro lahkoto s stekleno narave. To je pesem o pomenu dežja. Uganite ga! Potem boste tudi vi, kakor pesnik teh kitic, občudovali dogajanja narave. Včasih pravijo odrasli, da jim dež gre na živce. Vladimir KoS XVI. SVETOVNI DAN MIRU Za XVI. svetovni dan miru (1. januarja 1983) je sveti oče odbral terno: ,,Dialog za mir je nujnost našega časa". Ta tema je še posebej aktualna ob dramatičnih dogodkih, ki So v zadnjih časih pretresli med-narodno življenje. Vojne, sovražnosti vseh vrst, pogajanja brez nhoda ali mednarodne konference brez učinkovitih rezultatov, vse to nam poudarja nujnost resničnega dialoga kot poti do miru. NV.alje je ta tuna samo podaljšek tiste teme, ki je bila izbrana za dan miru v letu 1982: »Mir je božji dar, zaupan ljudem", s čimer je bil dan poudarek na vertikalno razsežnost bož-j€8a daru in na horizontalno razsežnost človeške odgovornosti. Tema o dialogu bi rada poglo-bila razumevanje te dvojne raz-Se* nosti. Papež Janez Pavel II. je ob šte-v i 1 n i h priložnostih podčrtaval Nujnost razgovarjanja za premagovanje spopadov med državami. Med novejšimi posegi se spornni-1110 govorov v €oventryju med njegovim potovanjem v Veliko Britanijo :n na letališču v Bue-n°s Airesu ob njegovem obisku Argentine, dalje nagovora na P^dsednika Reagana pri obisku v tilmu in še poslanice, kj jo je naslovil na drugo posebno sejo Generalne skupščine Združenih narodov o razorožitvi, ki se je ne- davno končala v New Torku. Dva slovesna dokumenta Cerkve poudarjata pomembnost dialoga in določata njegovo vsebino. Pastoralna konstitucija ..Veselje in upanje" se pogosto ustavlja pri pojmu dialoga v Cerkvi, skupnosti in družbi ter razglaša: »Cerkev postaja... znamenje tistega bratstva, ki dovoljuje in Krepi i-skren dialog. . . Brez nasipa in brez zahrbtne misli moremo in moramo sodelovati pri graditvi sveta v pravem miru" (CS 97). Enciklika Pavla VI. »Ecclesiam suam" je poglobila pomen dialoga, ko med drugim trdi, da mora biti dialog »brez meja in brez preračunljivosti" in mora izključevati »vnaprejšnje obsodbe, sovražno in samovoljno polemiko, puhlost nekoristnega razgovora", mora pa imeti značilnosti »odprtosti, krotkosti, zaupnosti in preudarnosti". Dialog je danes bolj izziv kakor pa gotova pot do miru. Najprej je ta izziv v tem, da »e odpovemo moči in sili kot sredstvom za rešitev sporov. Na drugem mestu je izziv v tem, da o-pustimo prazno retoriko in vnaprejšnja stališča samoljubnih interesov in izkoriščanja drugih. Na tretjem mestu je izziv v tem, da se odpremo za resničen dialog brez nekoristnih razpravljanj, ki jim gre le za to, da prikrijejo zahteve stranke, pač pa iščemo pošteno, odkrito in jasno izme- njavo misli z namenom, da bi nasprotja premagali s pogajanji. Samo iz resničnega dialoga morejo priti pravični, trajni in varni pogoji za uresničevanje m'ru. Zakonit, moder, iskren in bratski, vztrajen in zaupen dialog, ki temelji na spoštovanju in ljubezni med strankami, dialog na vseh ravneh življenja med člani iste družine, med različnimi družbenimi skupinami, med različnimi generacijami, med narodi, kulturami, ideologijami, med veroizpovedmi. To je tisti izziv, ki ga je sprožil sveti oče, ko je izbral temo: „Dialog za mir je nujnost našega časa". v družini KORENINE VERSKE VZGOJE SEGAJO V DRUŽINO Otroci do pubertete brez večjih notranjih težav sprejemajo vero, ki jim jo posredujejo njihovi starši, če jih kdo od zunaj doma drugače ne uči. Zato je nadvse važno ozračje, ki vlada v družinski skupnosti, če sta oče in mati verna, bo v družini vladalo ozračje krščanske ljubezni. V domu ali stanovanju bodo na vidnem mestu viseli simhboli (križ in svete podobe), v hiši bo verski tisk, družina se bo o verskih vprašanjih pogovarjala, skupaj bodo molili. Mati bo že majhnega otroka naučila nekaj osnovnih verskih drž: sklepanje rok, znamenje svetega križa, poljub križa, temeljne molitvice za jutranjo in večerno molitev. V vernih družinah pred skupnim obedom in po njem molijo, da tako Bogu izrečejo zahvalo za prejete dobrote. V krščanski družini je nedelja Gospodov dan, ko gredo njeni člani v do- mačo župnijsko cerkev k maši, pri kateri dejavno sodelujejo. Starši jemljejo otroke s seboj k maši, še preden začno hoditi v šolo in k verouku. V zadnjem času je izšel poseben molitvenik z naslovom Kristjan moli z bogatim izborom molitev za najrazličnejše priložnosti in potrebe, namenjen prav družinam. Krščanski starši se zanimajo, kako gre njihovim otrokom v šoli in pri verouku. Stopijo v osebni stik s katehetom, pregleduje- ■lo veroučne učbenike, zvezke, v katere njihovi otroci pišejo nalo-g’e> se udeležujejo srečanj, na ka-tera jih vabijo kateheti. Posebno ozračje vlada po družinah tiste mesece, ko se njihovi otroci pripravljajo na prvo obhajilo ali na birmo. To so pomembni dogodki ne samo za prejemnike zakramentov, temveč tudi za starše in ce- 0 družino in ob njih se poglab-ua vera vseh družinskih članov, darovati se je treba pretiranega Poudarka na zunanjosti, da ne tr-P' škode duhovna povezava s Kristusom po milostih, ki jih p reje m-oiku prinašajo ti zakramenti. V cerkvenem letu je veliko bogoslužnih obredov in pobožnih nuyad, saj se nam v njem prikaze tako pestra zgodovina našega odrešenja, od pričakovanja o- 01 j ubijenega Odrešenika v advent-nem času, in spomin njegovega rojstva ob božiču, prek posta, ve- 'ke noči in binkošti do veličast-Po^a drugega Kristusovega pri-u°da na sodni dan, česar nas spo-'Piu.ia praznik Kristusa Kralja Vesoljstva. Nekateri obredi so ragocene priložnosti za družinsko katehezo, na primer: o boži-jaslice in božično drevesce, na ^očnico blagoslov sveče (krščanske družine gledajo, da imajo do-1,1,1 blagoslovljeno svečo!) na pepelnico spokorni obred pepelje-:,a> na cvetno nedeljo blagoslov lene vejice, ponekod butare, na 0 'ki petek božji grob v cerkvi, r°cesija na praznik Sv. Rešnje-|'a telesa. Nekaj posebnega je >rnznik vseh svetih in vernih duš dan, ko se člani družine zberejo na pokopališču ob grobovih svojih rajnih, doma pa molijo vse tri dele rožnega venca za verne duše. Čez leto so pogosto še kakšni posebni dogodki verske vsebine: nova ali zlata maša, romanja na Marijina božja pota, srečanja z misijonarji. Takšne slovesnosti zapuščajo v mladih globoka doživetja, ki se jih bodo dolgo spominjali. Vse to, kako doživljajo, je v veliki meri odvisno od vere njihovih staršev. Na vero in versko življenje vpliva veliko stvari. Večji premiki na boljše se dosegajo počasi. Duhovniki in kateheti se morajo truditi in storiti vse potrebno, da se ’ stanje izboljša. Nedvomno moremo marsikaj storiti s pogostimi in dobro pripravljenimi srečanji za starše vseh vercukarjev kakor tudi z navadnimi pogovori z njimi. Verni krščanski starši vabil duhovnikov na taka srečanja ne bodo sprejemali z negodovanjem, češ: kaj duhovniki uvajajo neke novotarije, ko smo bili mi mladi, vsega tega ni bilo! — temveč se jih bodo radi udeleževali in pri njih sodelovali. Naloga krščanske vzgoje v današnjem razkristjanjenem času in okolju je zahtevna in kos ji bomo le, če združimo svoje moči, si med seboj pomagamo in storimo vsak, kar nam nalaga naš krščanski poklic. Vsak kristjan mora biti misijonar in apostol, vsak mora biti katehet! + Janez Jenko, koprski škof Otrok čudeža „Očka pa dolgo ni,“ je rekla Angela. „Pa božični večer," je odgovoril Jon. Pripravljala sta božično drevesce, mati in sin. Podobna sta si bila: enake čudovite črne oči, gladka koža, tople, čokoladne barve, lasje kratki in skodrani. Angela' si jih ni nikoli hotela ravnati in je nosila zelo kratke, da so bili videti kot vklesani v glavo. Lepo glavo je Jon podedoval od nje, poteze obraza so bile očetove. Lep otrok je bil, star deset let. Ko bo odrasel, bo postaven moški, kot oče. Rodil se je, ko jih je ona imela komaj šestnajst in Dan sedemnajst. Kako je bila prestrašena! Ko je povedala Danu, da pričakuje otroka, so ji besede šle komaj iz ust, negotove, tresoče. Jecljala je. Nazadnje ga je strahoma vprašala: „Kdaj se poročiva, Dan?" Pogledal jo je izpod stisnjenih obrvi in začel suvati v listje ob stezi. Sprehajala sta se po parku kot vsako nedeljsko popoldne in on sc je bil ustavil v zavetju velike skale, da bi jo poljubil. Njuna zgodba se je bila začela z željo po pogovoru v prenatrpani šolski veži in od pogovorov sta prišla do ljubezni. Tokrat mu ni dovolila, da bi se ustavil... 'vsaj dotlej ne, dokler mu ne pove, kar je zvedela pri zdravniku... „Kdaj bo... hočem reči... o-trok?" je vprašal. »Okoli božiča, približno," mu je razložila. »Šest mesecev je še do božiča, kaj se ne bi dalo kako urediti... ?“ Ni razumela. „Urediti kaj, Dan?" »Odpraviti," je rekel ostro. Zgroženo ga je pogledala. O ne, ne bi mogla, Dan. Najinega otroka ne! »Nisem te prosil zanj!" je rekel on. „Vem.“ »Kaj za vraga potem... Te ni mati ničesar naučila?"1 »Mati ne ve zate. Toliko dela 'ma s šolo in vsem drugim. In tudi stroga je. Morala ji bom po-v°dati. Ko bi ji lahko povedala tudi, kdaj se poročiva... Kako čudno je to, da se človek sI>omni vsake besede po več kot desetih letih! Mati je bila ved-110 zelo zahtevna do nje. živeli ®ta sami v skromnem enosobnem stanovanju. Očeta se je komaj spomnila. Umrl je, ko je imela tri leta. »Moja mati te bo ubila, Dan," •i° rekla tistega dne pred toliko leti. Zatopljena v spomine se je ^drznila, ko je odbilo sedem. Dan •le bil zelo pozen. Po drugi stra-n' f?a je razumela: klical ga je advokat, pri katerem bo dobil službo, ko bo junija diplomiral. Po-tem jim ne bo treba več gledati vsako paro, kot morajo zdaj, *° je edina izjema božič. »Vendar bomo praznovali bo-Z'Č>“ je pravil Dan, „tudi če bi korali živeti v eni sami sobi." »Greva delat jaslice," je moledoval Jon. Sedel je na tleh in °dmotaval iz papirja lesene figu-1*ce: Marnp, Jožefa, volička... »Vedno je delal oče, se ne spomniš?" je rekla. »Kod pa hodi, mama?" »Delo ima, zaslužil bi rad, saj dobro veš, sine. In rad bi si na-^61 delo tudi za takrat, ko ne bo v°č hodil v šolo. Ko bo postal udvokat, pravi advokat, tak, ki P°maga revežem. „Zakaj hodi v šolo, saj je velik?" je vprašal Jon. Angela sc je začela smejati: „Tega si pa ti tudi kriv, sinko." „Mislim, da študira ravno zaradi tebe. In veš, Jon, njegova šola ni taka, kot jo poznaš ti. To je fakulteta. Letos bo končal." „Ali se bo potem kaj prej vračal domov?" „Odvisno...“ „Od česa?" „Tebi je vseeno, mama?" „Kaj mi je vseeno?" „Da se vrača tako pozno." „Ne, vesela sem, zelo sem vesela." »Zakaj?" „Ker je mož in ne kot nekateri..." Angela je sredi stavka umolknila in začela pazljivo obešati srebrne lučke na veje drevesca. Drevo je bilo preveliko za njihovo majhno stanovanje A Dan je vztrajal: božično drevo mora biti veliko. „0 božiču ne bomo stiskali, nikoli," je odločil. ,,Nekoč bomo imeli pravi dom. Za začetek imejmo pravo drevesce!“ „Kateri, mama?" se ni dal u-gnati Jon. Angela je pozabila na pretrgani stavek. Smehljala se je ob spominih, ko je krasila drevesce z okraski, ki so se bili nabrali vsa ta leta. Nekatere je naredila sama, druge je izrezljal Dan ali so bili darilo njene matere.. . Angela je pogledala dol k Jonu, ki se je še vedno ukvarjal s figuricami. „Kateri... hm, tisti, ki ne marajo sprejeti.. Vrata so se sunkoma odprla in vstopil je Dan, Jonov oče in njen mož, postaven moški, v zasneženem plašču. „Očka! Očka! Ali res sneži?" Jonov krik Je bil eno samo veselje. „Ja, sneži, sneži, nalašč zate." Slekel je plašč in ga odložil na stol. Objel je ženo: „Upam, da bom dobil mesto pri Brandu." „0, Dan, ali je res?" ga je vprašala veselo. „Res,“ se je sklonil k sinu in ga pobožal po laseh. „Gremo delat jaslice, očka, hitro, mama ni pustila!“ ju je zmotil Jon. Dan je sedel na tla in si ogledal figure. Majhne in poceni jaslice so /bile, lesene figurice izrezljane grobo, a on je dal zadnje pare, ko jih je kupil pred desetimi leti, za prvi Jonov božič. Ali ni bil prvi tudi zanj ? O božiču deset let prej je Dan pustil šolo. Moral je to storiti, ko jih je oče zapustil. Izginil je in nikdar niso slišali o njem. „Zdaj si naj starejši moški v družini," mu je rekla mati. „Škoda, Dan," je rekla drugi dan učiteljica. „Bister fantič si, čeprav..." Stavka ni dokončala. ..Čeprav nisem prave barve?" Učiteljica ni odgovorila. Še naprej je mirno prepisovala ocene v redovalnico. Angela je jokala. Bila je noseča in zato še bolj prestrašena. „Zdaj se ne bova mogla poročiti," je hlipala. „Kaj bo z mano, Dan? Mami sem rekla, da se vzameva, brž ko končaš šolo. Bojim se, Dan" „Zdaj je vsa družina na mojih ramah," ji je odgovoril mrko. Vse je lepo razložil tudi zdravniku v ambulanti. Mladi doktor je bil črnec in ga je pozorno poslušal. Dan mu je razložil položaj in končal: „Že res, otrok je moj, ampak še bolj je njen. Zakaj pa ni... “ „Poslušaj, fant, prevzel sem vajin primer, zato me boš lepo ubogal. Zahtevam, da je oče navzoč pri porodu." „Zakaj pa," se je izmikal Dan. „Saj nisem njen mož." ,,Si pa oče otroka, ki ga bo rodilo. Bolnišnica je zastonj. Od tebe nočem nič drugega, kot da si zraven." „Zakaj le?" „Kcr sem že videl čudeže." Zdravnik ga je premeril od glave do peta. „Koliko si pa star?" ..Sedemnajst." „Visok več kot meter osemdeset." ..Petinosemdeset." „Kaj bi rad postal ?“ „Ne vem... zdaj...“ „Pa prej?" „Ne vem." „Beži, beži, vsi vedo, kaj hočejo postati." „Ne, če so črnci." „Jaz sem črnec." „Res. Ampak vaši so bili premožni." „Oče je bil vratar." „Moj je pobegnil od doma. Če bi ostal, bi se morda odločil za Pravo. Kot odvetnik bi branil reveže." »Misli na to,“ se je razveselil zdravnik. »In pridi sem z dekletom, ko bo čas. Hočem, da si poleg, ko bo rodila. Storil bom za vas tri...“ „Tri ?“ Zdravnik se je zasmejal: »Otroka boš dobil, ali si pozabil? Okoli božiča." Kako dobro se spominja. Zdaj, Po desetih letih. Gleda sina, gleda ženo, pa ženo in spet sina... »Pa smo na koncu," je rekel in Položil v hlevček še jasli, napolnjene s senom, ki ga je bil pripravil jeseni. »Zakaj ti bo trava," ga je takrat v parku spraševal Jon. »Posušil jo bom, da jo bomo dali v jaslice, se ne spomniš?" »Ja. Božiča pa res ne pozabim, saj je moj rojstni dan." Tudi on se je znova rodil ti-®ti dan. „Glejte ga, glejte, moj otrok!" je vpil kot brez glave. Zdravnik se je smejal. Dvignil je novorojenčka, ki je strašansko kričal. »Seveda, tvoj je. Počakaj, da ga očistim, zavijem in stehtam. Samo trenutek pa bo tvoj." Dan je stal in molčal, srce mu •1° divje bilo, ko je opazoval novorojenčka. Potem je začel govo-riti, govoriti... »Zdaj moram študirati, moram, ne bo šlo drugače, gimnazijo, pa univerzo, vse, vse, zdaj sem oče, zdaj je vse..." Zdravnik mu je varno položil dete v naročje. »Zdaj moram biti mož," je slovesno rekel Dan. Prav je imel doktor. Moški mora biti pri rojstvu otroka. Izkusiti mora, da se na novo rodi v svojem sinu. Da otrok ni samo stvar ženske. Vse se mu je razjasnilo tisti večer pred desetimi leti, je premišljeval Dan in položil figurico Deteta v jaslice. »Zeblo ga bo, očka," se je zbal Jon. »Pokriti ga bo treba, ali ne, mama?" »Seveda," je rekla. Molče je krasila drevesce. Tudi ona se je spominjala: visok, zapet, užaljen moški, ki ga je zdravnik prisilil, se je spremenil tam v sobi, pred njenimi očmi. Smejal se je in jokal, stiskal je malo štručko k sebi in ponavljal: »Moj je, moj je, moj!" »Naš," ga je hotela popraviti, a je molčala. Le naj se ga naužije, Dan! In novi Dan se je odločil za poroko. Stanovali so pri njegovih, pri mami, bratih, sestrah. Kako je šlo? Zmagala je Danova volja, pripravljenost, iznajdljivost. Seveda, delali so vsi: mati si je našla službo, Angela je pazila še na brate in sestre, kuhala... Dan je garal. »Jon, tu imaš svilen trak za odejico," je poklicala sina. Dan se je zasmejal: »Svila je prefina za jasli, se vama ne zdi?" »Nič ni preveč lepo za otroka," je rekla Angela. »Ne, res je," ji je pritrdil. Vstal je in si ogledal narejeno. »Pa smo končali. Luč pada rav- no na jasli. In drevesce ni bilo še 'nikoli tako lepo, Angela." Z občudovanjem in ljubeznijo sta ga gledala: „Kaj sva ga res midva naredila?" ji je pošepnil v uho. Jon je začel plesati okoli njiju: „Ni še gotovo, ni še gotovo." ..Zvezdica, zvezda," si je pripe-val Jon. „iSeveda, zvezda, skoraj bi jo pozabili!" sc je spomnila Angela. „Jaz jo bom dal gor, daj jo meni! To je moja zvezda, zvezda mo je prinesla na sveti večer." »Mene je tudi," je spet šepnil Dan. »Tudi jaz sem se na novo rodil, ko sem ga prvič videi. Ko sem dojel, da morana biti uče na kakršnega bo ponosen. Ta zvezda je tudi moja." Storili so kot že vsa leta od Jonovega tretjega rojstnega dne. Dan je dvignil sina. da bi mogel pritrditi zvezdo prav na vrh drevesca. Ona ju je opazovala zamaknjena. Žena in mati. Kako to, da je bila izbrana? Če ne bi bila izbrana, kakšno srečo bi izgubila! Spomnila se je zdravnikovega zagotovila: Otrokovo rojstvo bo naredilo iz njega moža. Dan je oče, ki ga Jon potrebuje. Oče ih sin se dopolnjujeta, drug drugega sta ustvarila. Pa ona, Angela? Kakšna je njena vloga? Je bila njena naloga res samo ta, da je rodila to čudovito bitjece, v katerem bo doma vse, kar bo Jon naredil iz sebe? Pomislila je na svojo mater. Njena mati je bila vedno utrujena in je malo govorila. Nekoč pa jo je Angela vprašala po očetu in ji je odgovorila: „Menda nisem nikoli razumela, kaj je Bog hotel od mene, ki sem bila žena Sama Calhuona." „Moj oče?" je vprašala Angela. „On. Nekoč naju je zapustil, veš, ja, zares, čisto majhna si še bila. Pa se je vrnil. Bolj sva mu bili potrebni, kot je mislil. Ni bil srečen brez naju... Niti z nama. Zdaj je mrtev." ,,Zakaj je umrl, mamica? Nikoli mi nisi povedala." „Nič posebnega. Vedno sem mislila nanj in na to, da bi mu bila morala pomagati, da bi našel sam sebe. Pa tega nisem storila. Hotela sem, da bi on storil kaj zame." Stresla je z glavo in ponovila: „On ni vedel, kdo pravzaprav je, jaz pa mu nisem pomagala, da 'bi se našel.... Hotela sem. . 'Spomini so se vrstili kot bliski in razsvetljevali tisti slovesni trenutek. Jon se je opiral na krepka ■očetova ramena in se stezal, da bi dosegel vrh drevesca. »Še malo, čisto malo!" mu je zaklicala. Zdrsnil je na tla, ves zadovoljen. Zdaj smo pa res končali. Slonela je ob Danovi desnici. Jen si je potiho pripeval. Prisluhnila je: Mamica, očka in jaz •• mo trii e pred teboj..." Zihavno se je obrnil k njej: »Mamica, ali je to pesem? Ali sem naredil pesem?" »Mislim, da je pesem," je rekla resno, »prava pesem." Pearl S. Buck Wilhelm Hiinermann Skozi pragozd Nebo je žgalo zemljo kakor o-genj. Ljudje so se parili v žarečem ozračju in vsak kamen je bil razgret kakor plošča na štedilniku. Potnikoma, ki sta si utirala Pot skozi drevje in lijane ter gosto podrast, je znoj curkoma lil s Čela. Damijan de Veuster, novi misijonar v Kobali, in njegov rja-yi služabnik Joane, ki so ga domačini imenovali Beli Kormoran, sta obiskovala naselbine, raztresene Po župniji. ».Joane je posušena sliva," je stokal otočan. „Joane je izpotil že štiri polne vrče znoja!" ».Voda ni kri!" je tolažil pater. »»Gospod je potil krvavi pot zapadi ljudi." A tudi misijonar si je 7j rokavom obrisal obraz, kajti če j° Beli Kormoran, ki je imel na ^obi ]e lahko haljo, izpolnil štiri vrče vode, jih je pater Damijan Onjmanj šest. »»Joane je utrujen do smrti," je zdihoval Kanak. ,,Boš videl, kako Re vsak čas zgrudi in izdahne." »»Potrudi se, dečko!" ga je bo-‘Ivil Damijan. -»Obrniva se!" je predlagal Ka-Pak. „Ne. Naprej greva! Za gozdom so ljudje, ki čakajo na naju. Dolgp niso videli duhovnika, čeprav so bili krščeni. Naprej morava!" Tako sta hodila naprej skozi brezmejni gozd; duhovnik z velikimi, trdnimi koraki, zraven njega pa godrnjaje in spotikaje se Kanak. Po svoji novi, razsežni misijonski pokrajini je Damjan potoval že več tednov. Hodil je od vasi do vasi, od koče do koče. Jedel je iz sklede domačinov, spal pod njihovo streho. Kjer je naletel na katoličane, je spovedoval in obhajal, krščeval otroke in odrasle, pomagal bolnikom in umirajočim, maševal v travnatih kočah, opominjal, hvalil, grajal, obvezoval. V gumijasti vreči na hrbtu je nosil svete posode. Bil je dušni in telesni zdravnik. Domačini so mu povedali, da živijo cb vznožju gora kristjani, cela vas jih je, ki jih je bil krstil še pater Evstahij. Že šest let niso videli duhovnika. Pot je zelo naporna, treba j!e prehoditi dobr.šen del pragozda. Damijan si je na hitro dal označiti smer, nato pa je z godrnjavim Belim Kormoranom odšel dalje. Popotnika sta uro za uro koračila dalje: Z dreves so se usipava-le rdeče mravlje, ki so se prerinile pod obleko in grizle kot sami vra- Sfi. Pri opoldanskem počitku je patra pičil škorpijon. Rana je zatekla v debelo bulo in žgala kot peklenski ogenj. »Gospod, daj, da najdem enega samega človeka in ga popeljem k tebi, in bogato bom poplačan!" je molil duhovnik. Kanak, ki je nekoliko zaostal, si je pa poiskal drugačno tolažbo. Pojedel je vso popotnico, ki so jima jo dali domačini. Vse to je veliko lažje prenašal v trebuhu kot na hrbtu. Z vzdihom je pogledal v nebo. Bilo je prevlečeno s črno o-dejo oblakov. »Deževalo bo!" je razburjeno zaklical. »Hvala Bogu!" je vzdihnil Damijan. »Dež bo pogasil ta pekel." A kmalu je okusil, da obstaja tudi moker pekel, sploh pa ponoči v pragozdu. Padle so prve kaplje, nato pa je bilo, kot da so se zgoraj odprle vse zapornice; tla pragozda, ki so bila pred kratkim suha kakor smodnik, so se spremenila v mlake, da jima je voda segala do gležnjev. »Noči se," je tarnal Kanak. Pol ure pozneje res nista videla niti za ped pred sabo. Spotikala sta se ob ovijalke in korenine in se zaletavala v drevesa. Bliski so sikali skozi pragozd in grom je bobnel, da j'e Beli Kormoran tulil od groze. »Ne tuli, Joane!" ga je grajal Damijan. »Kadar zagrmi, je strela že udarila. Če te ubije, ne boš nikoli več slišal grmenja!" »Slaba tolažba," si je mislil Kanak. V svetlobi bliskov sta tipala dalje, vendar so jima noge spet in spet obtičale v blatu in se zapletale v ovijalke. Slednjič je Damijan telebnil na mokro zemljo, kakor je bil dolg in širok. »Trud je zaman!" je rekel, ko se je pobral. »Nocoj ne prideva iz gozda. Prespala bova tukaj." Sedla sta na posekano deblo. Še vedno je lilo. Damijan je prebiral jagode rožnega venca. Kanak na njegovi strani pa je stokal, da bi se ga kamen usmilil. Z obema rokama se je tiščal za trebuh, kjer so najbrž razgrajali duhovi krače in pojedenih pišk. Naenkrat je Joane glasno zakričal in zgrabil patra za roke. Drgetal je po vsem telesu in kazal na švigajoče majhne iskre. »Ognjeni duhovi!" je šepetal ves osupel. »Ti n'iso nevarni, prijatelj." Na milijone majhnih hroščev je lezlo po grmovju. Kanak je cvilil od strahu in bolečin v trebuhu. Strahovi zunaj, strahovi znotraj in vsak hip vedro mrzle vode na glavo, to je presegalo Kormoranove moči. Z rokami si je podprl glavo in mislil, da bo od strahu umrl. A čez četrt ure je že trdno spal. Damijan de Veuster je vso noč prečul. Bil je slabe volje. Tudi njega je mučila strašna noč, ki ji ni hotelo biti konca. Ves je gorel od ugrizov rdečih mravelj. A kmalu ga je začelo mraziti. Ra- 11 j ena roka mu je vedno bolj zatekala in ga strašno bolela. V takšni noči res ni bilo lahko premagati nepotrpežljivosti in zagrenjenosti ... Vso noč je deževalo. Proti jutru ha je sonce vendarle pretrgalo o-blake. Tresoč se od mraza, sta se romarja odpravila dalje. Polagoma je sonce posušilo mokre obleke. Toplota jima je dobro dela. Opoldne pa je spet pritisnila vročina. »Jedla bova 1“ je po nekaj' urah utrudljivega hoda rekel Damijan. »Tudi ti si najbrž lačen. Daj iz torbe piške!“ Beli Kormoran je dolgo stikal P° torbi. Nenadoma pa je ves prestrašen vzkliknil: »Strahovi so nocoj vzeli piške in jih požrli!“ »Tebi naj pregriznejo trebuh," fe je razjezil misijonar. A komaj je izrekel to strašno zakletev, je ^nnak začel grozno rjoveti. Zvi-tnl se je od bolečin, na katere je ,1 že skoraj pozabil, a ga je na-nJe pater tako kruto spomnil. »Molči, Joane, duhovi v tvojem rebuhu se bodo prehladili!" Ka-nak je takoj utihnil in se omejil J'a nekaj' presunljivih vzdihov. Bačna sta morala oditi dalje. Po gozdni poti sta se vlekla trudna .in ozlovoljena Pater Damijan pa nikakor ni mogel ugo-t°viti, ali gresta v pravo smer. Zaman s6 je tudi razgledoval po Sll019 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, USA, Slovenska pisarna, Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio 44103, USA. KANADA: Ivan Marn, 131, Treeview Drive, Toronto 14, Ontario, Canada. TRST: Marijina družba, Via Risorta 3, Trieste, Italia. ITALIJA: Zora Piščanec, Riva Piazzutta 18, Gorizia, Italia. AVSTRIJA: Naročnino pošiljajte Mohorjevi družbi v Celovec. NAROČNINA Naročnina za 1. 1983: $ 1.400.000,-DENARNA NAKAZILA NA NA SLOV: Antonio Orehar, Ramon L. Falcon 4158, 1407 Buends Aires Argentina. Zunanja in notranja oprema: Stane Snoj. La Vida Espiritual