Izhaja vsak četrtek, Velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem ua dom na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k. „ % „ • —11.80 k. Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 11. 50 k. „ pol leta . 1 11.30 k. , '/« ... : Posamezni listi bc dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 5 k. SLOVENSKI Podučiven list za slovensko ljudstvo. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo. Oznanila se prijemajo in A plača se za navadno vrstico če se oznanilo natisne enkrat, 10 kr., če dvakrat, 15 kr., če trikrat 20 kr., in vsakokrat za kolek 30 k. „Poduk v gospodarstvu bogati deželo." Štv. 36. V Mariboru 8. seplembra 1870. Z bojišča Više deset dni ni bilo skorej celo nič važnega čuti z bojišča, znamenje, da je zadnja velika bitva pri Mutzu tudi Pruse tako onemogla, da so tako dolgo časa potrebovali, pre) ko so se spet tako pomogli, da so spet nasprotnika popri-jeli. Ta dolga tibota na bojišču , neizmerne zgube ljudi ve čidel samih očetov in rediteljev rodovin, in da še z mirom ni videti temu nesrečnemu boju skoraj konca, vse to je zbudilo ne samo v Prusiji in onih državah, ki so v vojsko zapletene, temuč po celi Evropi strašno nevoljo in po pravici, ker to se ne more več imenovati vojska izobraženih narodov, temuč divje klanje z najstrabovitejšo strastjo! Zgube so že tako velike, da časniki ne upajo več prinašati zapisnikov ranjenih in mrtvih , kar spet nevoljo zbuja, ker vsaka rodovina bi rada vendar izvedela, kako se godi njenim udom na bojišču. Pripetijo se tudi večkrat stra bovite dogodbe, ko pridejo glasi o mrtvih. Tako je neka mlada žena nekega vahtmajstra, mati Sesterib neoskrbljenih otrok se na podstrešju iz obupa obesila, ko je izvediia, da je reditelj njenih otrok v bitvi pal. Takih žalostnih primer Ijejev se mnogo pripovedava. In kdo je vse te nesreče kriv V Ošabnost dveh oseb! Ranjenih je po vseh krajih in mestih tako velika množina, da se ne morejo več najti mesta za nje in posebno jim že manjka zdravniških pomoči, kar je tudi krivo, da mora marsikteri v strašni bolečini umreti, ki bi se drugače lehko ozdravil. 30. avgusta je bila spet bitva pri Beaumontu. Bavari in Saksonci so neki del Mak Mabonove armade pobili tako, da se je morala pomeknoti čez reko Maas proti Sedanu. — Francozi so zgubili 4 mitrileze in 20 kanonov, in jib je više tisoč vjetih. Mak Mabou se je namreč botel združiti z Ba-zainom, ki je v Mutzu. Prusi so to izvedeli in zabranili. — Prusi grejo proti Sedanu in hočejo tudi to trdnjavo obsesti. Pruski ulani in bazari so vzeli že dve vasi blizo Sedana, kder so vendar stali samo francoski pešci. 31. avgusta so se že okolo Sedana skorej celi dan bili in večkrat so zmagali Francozi, bili so vendar spet tepeni od Prusov. Popoldne so se morali Prusi spet nazaj pomeknoti, ki so že blizo trdnjave bili. Tudi proti Bazainu so se ta celi dan morali Prusi bojevati, ki je hotel po sili Mak-Mabonu ua pomoč priti, ali bolj rečeno, se ž njim združiti. Bazain je bil na vseb straneh premagan in spet v Metz vržen. 1. septembra je spet bila pri Sedanu celi dan bitva, in ker je Mak-Mabon ranjen bil, je armado vodil gen. Wimpfen. Prusi so vso svojo moč (vse tri armade) ta dan tukaj skupčili in celo Mak-Mahouovo armado obdali in popolnoma pobili, ob 5. popoldne je bil bitve konec. Mak-Mahonova armadi ki je imela samo 80.000 mož, je bila obdana od 250000 Prusov. 2. septembra se je cela francoska armada v Sedanu podala Prusi i m. Ker je Napoleon tudi bil t trdnjavi, «e je tudi podal pruskemu kralju, kteremu je pisal lastnoročno, da, ker ga na bojišču ni zadela krogla, mu izroči meč in svojo osebo, ker zapovedoval on ni in se tudi zadnje čase vladanja več ni vdeležil. Popoldne se je Napoleon podal s svojimi generali v glavni kvartir pruskega kralja. Napoleon in kralj Wilhelm «ta se soila 2. t. m. v nekem gradiču na glaziji v Sedanu. Napoleon je bil pobit in popolnoma udan. Kralj mu je odločil za prihoduje piebiva- : Tečaj IV. lišče grad Wilhelmshöhe blizo Kasel na , kamor seje tudi 3. podal na pot. Napoleon in Wilhelm sta skupno bel-giško vlado prosila da sme Napoleon potovati skozi Belgijo. Belgiška vlada je to dovdila, in Napoleon je potoval skozi Llittich v Nemčijo. Spremljal ga je pruski general. Dalje sta tudi oba vo|skujoča se vladarja Belgijo prosila, da bi smele obe stranke tamo poslati enako število ranjenih, ki bi se tamo zdravili Belgijska vlada je to tim lože dovolila, ker |e to že prej Francozom ponudila. Po zadnji stnhoviti bitvi pri Sedanu je 12.000 Francozov prestopilo Belgijske meje, in je moralo tamo orožje položiti. Imeli so pri sebi 400 vozov za artilerijo, 12.000 konjev in 2 kauoni, vse skupaj se je poslalo v Namur. Pravi se, da je pri zadnji strahoviti bitvi med Metzora in Sedanom, ki je trajala skorej tri dni, padlo od obeh strani više 120.000 mož. Da so zgube strašuo velike, posebno na pruski strani, kaže to, da se je pri zadnji bitvi že bojevala tudi dežel nna straža, in da za ranjene v bližini ni ni-kder več prostora in so jih zato morali poslati v Belgijo. V Berolinu, Monakovem, Stuttgurdu in sploh po celi Nemčiji je bilo zvunredno veselje, in po mestih so bila vsa okna razsvetljena, in napub je vse Nemce, kakor navadno prevzel, ko je prišel glas, da je Napoleon vjet. Moreuiti je ubogo ljudstvo zato tako veselo bilo, ker je mislilo, da je zdaj vojske konec; temu vendar žalibog ni tako, ker kakor bodo častiti bralci videli v denašnjem „Političnem ogledu", še Francozi niso zgubili vsega poguma in v zbornici v Parizu je poslanec Jules Favre izrekel 3. sejitembra: Mi smo edini v tem, da hočemo braniti domovino do smrti. Palikao pa je v ist i zbornici rekel: Poživljati se moramo na živo moč francosko, in ne bomo mirovali, dokler prusovsko pleme iz francoske zemlje ne izpodiino. Če se na tanko pregleda vojskovanje med Prusi in Francozi, se lehko najde, da je bih francoska vojska popolnoma izdana. Pruska armada se potniče naglo proti Parizu in tamo zna še-biti strašna bitva. En del fi aneosk e vojske, kor Vinoy se tudi poruiče proti Parizu, toraj še ni vsa Mak-Mahonova armada vjeta. V trdnjave Metz in Strassburg se je on dan, ko je bil vjet Napoleon nehalo streljati, ker se misli, da se bodo tako na ta glas podale. General Mak Mahon, ki je bil zlo ranjen , je vsled ran umrl. General Canrobert je tudi ranjen. Pruske prednje straže so 5. t. m. prišle že do Lonvois. Med vjetimi Francozi pri Sedanu je 50 generalov. Pojasnila postave glede povz,dige reje goveje živine. O ustanovitvi živinskih zavarovalnic. Ustanova živinskih zavarovalnic ni ravno tako težka, kakor ni jo marsikdo misli, namo ni treba predaleč segati. Suuiuja |e učila, da je čuvanje tem teže, čem vekši so okrogi, ki jih je določila zavarovalnica. Prekane so tem hže in to je tudi krivo, da se o»>ilo slovesno oznanjenih živinskih zavarovalnic ni moglo vzdržati. Koristno zavarovalnico, koje prvi namen je podpirati živinorejca ter ga kvara obvarovati in ne obilo dobička pri- dobiti, tako zavarovalnico morajo voditi izvedenci; zarad la-. žepa opazovanja pa mora obsegati le manjše okroge in ne celih dežel. Živina se more zavarovati le proti splošnim nesrečam, kterib vzroki so bolezni, navadno pocrkanje itd., ker proti kugi itak država potrebne varnostne naredbe določuje, odškodnino za pocrkane živali izplačuje, ako se jej je o pravem času objavilo, in bi vsekako nobena zavarovalnica proti kngi zavarovanja ne jemala. Najboljši pripomoček , da se goveja kuga ne vtepe, je gotovo le to, da se za večo zarejo goveje živine skrbi in ne kupuje goveja živina iz dežel, kjer živinska kuga gospodari. Najboljši pripomoček proti goveji kugi sami in ob enem najboljše sredstvo za povzdigo reje lepe, pripravne in vredne goveje živine , je pa živinska sol; skrbeti nam je tedaj, da nam jo deželni zbor zopet preskrbi. Pri li T no bi bilo, da bi vsak okraj zase ali k večemu štirje sosedni okraji napravili vzajemno živinsko zavarovalnico, koje vodstvo bi okrajni zastop prevzel in nad ktero bi moral čuv.-iti živinski zdravnik iu n¡ije ogledovalne komisije. V vsakem okraju se gospodarji poznajo in bilo bi lahko vse one živinorejce izločiti, ki so znani, da s živino grdo ravnajo in bi tedaj zavarovalnico le peharili; le poštenjaki nai bi se te zavarovalnice vdeleževali. V premnogih slučajih je odškoduiua majhna , ker je mogoče živali, ktere je nesreča zadela, še rešiti ali vsaj v prid obrniti. Pomagajmo si tedaj gospodarji sami, ako si ne moremo po druščinah pomoči, nam bodo tem manje pomagala živinska zavarovalna društva, ktera gledajo na lastni dobiček. O potrebi živinskih zdravnikov. Glavna stvar v tej postavi je gotovo ta, da je treba skrbeti tudi za sposobne živinske zdravnike; ne bilo bi vrjeti, da je v tem oziru tako slabo celo po deželah , kterim je živinoreja glavni prislužek iu vir bogastva. Na Štajarskem, kjer je bilo po številjenju 1857. leta: 5262 bikov, 264.750 krav, 111.648 volov, 194.445 do 3 let starih telet, 6721 žrebcev, 32.880 kobil, 14 292 konj skop-ljencev, 884" do 3 let starih žrebet, 193.737 ovac, 33.589 koz, 545,bOl prešičev, vse skupaj v najmanjšej vrednosti 50 milijonov goldinarjev, je razen deželnega živinskega zdravnika k večemu 10 živinskih zdravnikov in celo ti možje borno živijo, ker živinorejec rajše zaupa mazaču, nego izvedenemu zdravniku. Mazači so živinoreji v veliko kvar, ki se žalitiog ne da natančniše določiti , da bi lahkovernim živinorejcem oči odprli. Kako more človek, ki ne pozna notraujega ustroja živali in njihovih organov, na ktere je oprto živalsko življenje in zareja, ki ne spozna bolezni in ne vé kakó bi se jim prišlo v okom, ki še celo ne pozna zdravilnih moči, kako more tak nevednež boleuo živiuče zdraviti ? Tako pameten je vsak gospodar, da ne da svoje pokvarjene ure nikomur drugemu popraviti, kakor urarju; če mu pa živinče zboli, pa gre marsikdo rajše k mazaču nego k zdravniku. Hrastov lub, stari sežgani podplati, razdrobljena opeka, žveplo, oglje, teloh itd., je vsa mazačeva lekarna; glavui pripomoček je pa kri puščati , kar se tako dolgo dela , da žival pogine. Ako n. pr. vol jesti ne more, ker ima pokvarjen želodec, so tega krivi črvički na jeziku. Mazač meni namreč, da so slajne bradovičice črvički, kterim glavice poreže in jezik z opeko drgne, da kri priteče. Se vé da uboga živina ne more več dni ničesa jesti; med tem se izstrada in poprej Erenapolnjen želodec se strehi. Kadar se na jeziku zopet oža zaraste, začne izstradana žival zopet jesti iu — mazač je pomagal. Enakih izgledov bi se dalo še mnogo uaštetj. Vrb tega so pa ti mazači tudi dražji od pravih živinskih zdravnikov, kajti razun plačila v denarju se mazač tudi ne brani dobre jedi in pijače in rad odnese tudi suhega mesa, jajec, masla itd. Še hujše je, če je mazač konjeder (mrhar); dobro vedé da mu crknjena žival ne uide, jo že tako zdravi, da pogine ali jo pa za majhen denar še živo od lastnika kupi in potem ozdravi in drago proda. Po teh resničnih izgledih je jasno, da je v obrambo velike škode neobhodno potrebno pridobiti si izvedenih živinskih zdravnikov. (Dalje.) Gospodarske stvari. Umni sadjorejec. Razno ravnanje s sadnim drevjem. Ribez. Ribez raste v vrtih in ostane vedno nizek, če se trebi se da zalo majhno drevesce izrediti. Sadje je majhno groz-diče, lepo ognjeuo-rudeče ; najde se tudi belo, rumeno in dozori ob Janževem ali kresu. Grozdiče ima prijetno kislobo, je dobro za jed in se da iz njega vino narediti, ki bo tim boljše, če se mu pred vrenjem nekaj sladkorja (cukra) pri-dene. Tudi se da s sladkorjem pokubati , in je potem za kuhinjske naprave in jedi. Ribez se lahko pomnoži z mladikami, ki se odrežejo in v vlažuo zemljo presadijo, kjer se kmaio primejo in drugo leto že sad imajo. Če ribez t ebiš, okopuješ in obrezuješ, dobiš lepši in obilnejši sad, ljubi pa gnojno dobro zemljo. G r a h o r i c a. Kouečno se pristavi, d.i jc pri presnjenju mladih sadnih drevesie dobro, če se malokuj grahorice ali grabolke okoli debele, ne prebli/.o, kakor je jama velika, poseje, da zemljo zboljsuje in jo vlažno ohraui, k ir jo posebno takrat koristno, če se drevesca v spomladi sadijo. T<rašanje je samo, ali gori ali doli? Pri volitvi so Slovenci glasovali samo pri kmečkih skupinah in za Stremayerja, tako tudi konservativci. Po volitvi je bila debata o načelih, po kterib naj deželni odbor oddaja podporo okrajnim cestam I. reda iz deželne bl;jgainice. Prvi tx'g'M je, da morajo ponehati po vseh cestah naturalna dela (vožnje kameuja posiljeni delavci itd.) t. j. da se ceste ne smejo več posipovati od posameznih posestnikov, temuč da mora okrajni zastop to posi|ianje prevzeti in potrebne stroške v denarjih nakladati; soperto je govoril dr. Vošniak iu lepo dokazal, da bo po tem nekterim okrajem treba povekšati liriklade za 10—12% je nasvetoval, naj bi ta pogoj pal. Njegov nasvet vendar pri glasovanju ni obveljal. — Ni nič novega! — Oglašale so se še neke prošnje in izročile dotič-nim odsekom. V 9. sejli 1. sejitembra Hamer Purgstal oglasi interpelacijo do deželnega odbora. Kotoliuski odgovori na interpelacijo g. Reite -a zastran vinorejske šole v Mariboru do tega, da se še zdajjni moglo nič napraviti, ker se še noben sposoben ravnate j ni oglasil, ko se oglasi, se bode dulje delalo. Sehloffer odgovori na interpelacijo g. Bernfeind-a zastran ueke ceste in reče, da se že dela. Namestnik žl. Kiibeck odgovori na interpelacijo g. Kosar-ja in tovaršev zastran nevarnosti osebe iu premoženja do tega, da ni znan noben pri-merljej, da vlada o tem nebi bila svoje dolžnosti storila, posebno sodnije, in da bi dobro bilo, če bi srenje bolj za varnost skrbele in sodnije bolj podpirale. Vlada bode ostro postopanje srenj v tem vsikdar podjiirala. Nadalje se je tudi zastran tega pomnožila žandarmarija , invje tudi ji že ukazano, da mora vse kraje dobro pregledati, če ni nobene pritožbe zastran tega, da se ni držala postava, ne more on nič storiti. Dalje odgovori Kiibeck na interpelacijo Seidl-na zastran škode, ktero delajo vojaki v vinogradih in njivah do tega, da je on dal izpraševati posestnike pri Mariboru, in da se nobeden ni pritožile?!) Dalje odgovori na interpelacijo Bârnfeind-a zastran počasnega rešenja gruntuib davkov do tega, da bo že šlo. Na interpelacijo g. Kukovca zastran kvara, kterega dela Mura pri Hrastju , odgovori deželui poglavar to, da je svetovalstvo staviteljstveno dobilo že povelje, da mora murske brege na murskem polju preiskati in potrebna varovavne dela predložiti, in da se bodo še to leto potrebni pomočki napravili proti pogibelnemu drenju Mure. Loninger je poročal o proračuuu. Karlon govori proti temu, da bi se v tako kratkem času tako važna stvar reševala, in predlaga, naj se ves proračun odloži. Tudi dr. Vošnjak in g. Kosat sta za to govorila in oba posebno povdarjala to, da nobeden Slovenec ni v finančnem t. j. najvažnejšem odseku, iu da se splob Slovenci pri volitvah v odseke prezirajo itd. Proti dobremu Karlon-ovemu predlogu so govorili mnogi in tako je tudi ta predlog pal, kakor vsak, ki je prišel od te strani. — In s takimi nasprotniki bi bila pogodba mogoča?! — Konservativci in Slovenci izrečejo, da ne bodo glasovali pri proračunu, in neki so tudi odšli. Proračun se je ves odobril. V 10. seji 2. septembra interpelira Hamer-Purgstall zastran družinskih stvari in posebno zastran slabega reda za družino. Poglavar obljubi odgovor. Sklenolo seje, da se naj spet pregledajo tarifi za vožnjo po želcznicah , ker so previsoki. Dalje uaj se vodina postava vendar enkrat napravi, in ravno tako tudi gozdina postava; rekrutiranje mora biti prihodnjič v sodnjiskem okraju. Rešijo se potem neke manj važne stvari, ki se tičejo graškega mesta. Zastran pod pore za višo realko v Mariboru se vzdigne ostra debata, ostane vendar pri predlogu finančnega odseka, da hočejo podpirati, ali zdaj še ne! — Pa zakaj bi tako hitro, saj je šola na Slovenskem! — Potem je prišla še strašna muožina prošenj na vrsto, ktere so bile rešene. V zadnji seji 3. septembra namestnik žl. Ktibek od govori na interpelacijo dr. Vošnjaka in tovaršev zastran rav-nopravnosti narodov v Štajarski, do tega, da se vse sloven ske prošnje rešujejo pri uradih slovensko, in da se nraduje sploh, če je potreba, slovenski, če se vendar pri nekterih uradih nahajajo uradniki ki ne vejo slovenski, je vzrok to, ker ni zadosti slovenskih. — Ker so slovenski na Nemškem. — V šolah pa je tako vse v redu. (?) Akademija v Ljubljani ni potrebna za nas, ker se bode tako lehko vsak v Gradcu tudi slovensko učil. — Bmno videli. — Neke prošnje so se rešile, neke pa izročile deželnemu odboru, med temi so tudi naše slovenske. — In one proti nam , kterih žali bog naši poslanci ni»o mogli zagovarjati. — Deželni glavar sklene zbor s trikratnim „H.cb!" na cesarja. V Kranjskem deželnem zboru je bila najvažnejša seja 30. avgusta. Govorilo se je o adresi do cesarja, o slovenskem programu ki obsega vse naše zadeve, vse naše dosedanje težnje. Od nemškutarske strani je govoril Kalt neg ger, od slovenske Zarnik, dr. Costa, Razlag in Bleivvei.s. — Slovenski govorniki so se izvrstno »kazali. Nemčurji niso hoteli voliti v državni zbor, in gr..f Margheri, kterega je volila narodna večina izmed velikoposestnikov, ni prevzel poslanstva. Voljeni so /a državne poslance: Horak, Muriiik, Kosta, Svetec in grof Barbo. Po volitvi se je deželui zbor sklenol. — V Goriškem deželnem zboru so bile stavljene mnoge prav izvrstne interpelacije. Med interpelacijami je uajvaž nejša za celo Slovenijo oua , ktero je stavil dr. Luvrič s to varši, v kteri je izrečeno, kako je že više 100 000 Slovencev vseh stanov zbranih v večih javnih zborih soglasno izreklo, kako živo hrepenijo po tem , da se slovenski jezik vpelje v uradnije Slovencem predp stavljene, in da se začnejo po vseh nižih in viših š dah predavati vsi predmeti v slovenskem jeziku. — V državni zbor sta bila izvoljena gg. Črne in gr"f Strassoldo. Pretiš se ni dal voliti. V deželni odbor pa so i voljein gg. Payer, Deperis, Lavrič in Gorjup. Češki deželni zbor je po želji če.-kih poslancev za tako dolgo nehal zborovati, dokler dotieni odsek ne izdela adrese m dokler cesar ua njo ne odgovori. Če bo državni; zbor tedaj čakal na češke poslance, se še tako hitro ne bo odprl. — G a 1 i š k i deželni zbor je volil poslance v državni zbor. Vorarlberški deželni zbor je sklenol federalistično adreso na cesarja. Tirolski deželni zbor je vendar začel zborovati, ker so vsi poslanci storili predpisano obljubo. Na zgornjem Avstrijskem trije izvoljeni konservativci niso hoteli sprejeti volitve v državni zbor. Liberalci se za to odpoved niso zmenili. Vesti o ministerski krizi na Dunaju se niso potrdile. Cesar odobrava popolnoma namere ministerstva, ki grejo na to, da se oživi porazumlienje med narodi. Minister-ska kriza še le bo, če bode državni zbor jako ust voveren. V Češki se Nemci in narodni zmiroru pogajajo in pravi se, da se bodo vendar spravili. V kratkem se bode tugi določilo, ali grejo Čehi v državni zbor ali ne. Če ne bodo šli, se bode deželni zbor razpustil in bodo direktne volitve v državni zbor. S tem hoče morebiti v|;.da spravo med Čehi in Nemci pospešiti. Nadvojvoda Albrecbt dela za češko spravo — na dvoru. Iz Francoske. 3. septembra so vsi ministri razglasili proklamacijo, v kteri pravijo: Francozi! Velika nesreča je domovino zadela. Po tridnevni bitvi je 40.000 mož vjetih in kapitulacija sklenjena. Ta neusmi!|ena nesreča našega poguma ni potrla. Pariz se mora braniti. V malo dneh bo ena armada pred pariškim ozidjem. Druga nova armada se zbira za reko Loiro. Vaše domoljubje, edinost, odvažnost bode Francosko rešilo. Povč se potem, da je cesar vjet v boju. 4. sept. je Jules Favrč v zbornici nasvetoval, nai cesar in njegova rodovina izgubi vse ustavne pravice in naj se voli odbor, ki bode vlado v roke vzel. Zbornica je niolč6 na to odšla. Zvečer so bile tribune in sobana zbornice oil naroda zasedene, ki je vihamo zahteval odstaviti cesarja in rodovino in razklicati republiko. Po ulicah je bilo ueprestano klicanje: Živela republika! Vse se je pobratilo. Gambetta in poslanci levice proklami-rajo odstavljenje dinastije. V Hotel de Ville se je sestavila provizorna republikanska vlada. 5. septembra je že bila začasna francoska vlada tako-Ie sestavljena: Favre je minister zunajnih zadev, Gambetta notrajnih , gen. Leflo je minister vojne, Fourichon min. marine, Cremieux minist. pravosodja, Picard min. financij, Simon min. uka, Davnent min. delanja, in Magnin je minister poljedelstva; Trocbu ostane general-governeur v Parizu. Za branibo mesta je že vse pripravljeno. 5. septembra je bila razglašena republika in raz-puščena zbornica postavodajna in senat. Trocbu je prezident republike. Oznanilo se je, da so vsi politični hudodelci po-miloščeni, in da zdaj vsak smč orožje kovati in prodavati. Francosko cesarico Eugenijo sta poslanca Meternich in Negro komej rešila iz Tulerij. Zdaj je na potu v Belgijo. I/. Italije se piše, da se še vlada zmirom zlo oboro-žuje, konji se kupujejo za armado ali s silo jemljd. Prebivalci Niče so poslali adreso do vlade, da hočejo spet biti združeni z Italijo. V D a I m a c i j i je zlo veliko veselje med Slovaui, ker je general Rodič imenovan za cesarskega namestuika v Dalmaciji, in Liubiša za de/.elnega glavara. Deželni zbor tudi pošlje posbiuce v državni zbor, ali samo Zato, da volijo delegacije in se vdeležijo državnega proračuna. Novičar. (Tabor) bode 18. t. m. v Žopračah blizo Vrbe tik Ro-žeške ceste na Koroškem. Vabila so že razposlana. Tabor se bode začel ob 4. popoldne. (Vsi slovanski zastopniki dalmatinskega deželnega zbora) so dr. J. Bleiweisu po telegrafu naznanili živo obžalovanje o smrti dr. Tomana, ter izrekli željo, naj se zahvala izreče vsem društvom, ki so sprevod slavnega mrliča tako častno spremljali. (Zn povzdigo Živinoreje) na Kranjski se je nakupilo v zgornji Štajarski 17 bikov muricodolskega plemena, in so se tudi že razdelili med gospodarje, kterim so bili namenjeni, zdaj se bodo še nakupili na Koroškem biki beljanskega plemena. (Ostrupljeni krastavci — murke.) V Peštu je gospa nekega uradnika hotela pospešiti okisnjenje krastavcev s tim, da je med nje djala košček bakra (kufra), ko je vendar rodovina te krastovce jedla, so se vsi tako zlo ostrupili, da so bili komej smrti rešeni. Tržna cena pretekli teden. ■ >N S 2 os a > 3 > >■ Mariboru > 0 a> O o >1 P* fl. k. fl. 3. TT Jk. | fl. k. Pšenice vagan (drevenka _4 54 4 95 5 — I 4 50 Rži „ S 32 3 60 3 60 3 90 Ječmena „ ... . 2 80 8 20 3 50 2 70 Ovsa „ . . . . 2 4 2 85 2 30 2 20 Tursice (koruze) vagan . 3 90 3 95 3 95 8 80 Ajde „ . 3 — 3 10 3 10 2 70 Prosa „ . 2 80 2 40 3 — 2 50 Krompirja „ 1 80 1 10 1 10 1 20 Govedine funt .... — •JO — 27 — 24 — 26 Teletnine .... _ 22 — 28 — 24 — 26 Svinjetine čritve funt . — 28 _ 28 — 28 — 26 Drv 86" trdih seženj (Klafter) . 9 — 10 50 8 50 11 — » 18" „ „ — — 6 — 6 20 — — „ 86" mehkih ,, 4 — — — 6 20 8 — „ 18" „ „ . . . — | — 4 50 — — — — Oglenja iz trdega lesa vagan . — 80 — 60 — 50 — 80 » » mehkega „ „ — 50 — 50 — 45 — 70 Sena cent .... 1 10 1 80 1 70 2 80 Slame cent v šopah 1 1 — 1 50 1 — 1 80 B „ za »teljo ¡85 0 90 0 90 t — Slanine (špeha) cent 42 42 — 40 38 — Jajec pet za ... •— ¡10 10 j — To 10 Napoleondor velja 9 H. 96 kr. a. v. .V/.ijo srebra 123 60. Hiarodno drž. posojilo 65.25. Loterijim» «rooli«». V Trstu 3. septembra 1870: 14 -17 43 30 Prihodno areekanje je 17. septembra l»70 «4