ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
LETO VIII
21. FEBR.1932
ŠTEVILKA 8
OB 30 LETNICI PRIHODA SALEZI3ANCEV V SLOVENUO
RAKOVNIK: ZUNANjSCiNA IN NOTRANJŠČINA CERKVE TER KIP MARIJE POMOČNICE IZ GLAVNEGA ALTARJA
30
Junak svobode. Dne 22. februarja bu vsa Amerika slavila 200 letnico rojstva svojega osvoboditelja in prvega predsednika Georgea Washingtona. ki je vodil ameriško vstajo proti Angležen in ustvaril svojemu narodu res svobodoljubno ustavo, ki je še danes lahko zgled drugim državam.
Šmohor na Koroškem, skrajni severno/apadui mejnik slovenstva. Tu je bil 51 let (1812—1883) za dekana dr. J. Levičnik, doma iz Železnikov in znani pesnik >Kranjske Čebelice«. Prezanimive prispevke k njegovemu življenjepisu objavlja zadnja številka lepega dijaškega lista ^Mentor«, ki ga vsem toplo priporočamo
(naroča se v Ljubljani, Miklošičeva c. 5.) Spodaj: K razorožitveni konferenci: Arthur Hender-son, predsednik konference in Mr. Aghnides, ravnatelj razorožitvenega oddelka DN.
Na desili;
P. A. C. de Beaumarchais (1732-1799), frane, pesnik in komediograf, čigar rojstuo 200 letnico smo obhajali pred kratkim. Za nas Slovence je važen zato, ker je napisal Linhart po njegovem Figaru svojo igro »Matiček se ženi«.
Spodaj: Ameriške čete korakajo po Sanghaju,
Američani se ojačujejo proti Japoncem.
.Maujsiur iiovsotl
brezpravue; pogled na mesto Memel, ki je uživalo po miroT-nih pogodbali avtonomijo, a 6. februarja je litavtka vlada nenadoma zaprla predsednika in postavila komisarje.
Na levi: Krivice današnjega
družabnega reda; ker Brazilija ne more prodati silnih množin kave, kurijo tam z njo lokomotive, doiim si jo milijoni v Evropi stradajo.
Spodaj : fogled na Nanking, glavno mesto Kitajske, ki so ga Japonci že tudi začeli obstreljevati s svojih vojnih ladij na reki Jankse.
31
Ob 30 letnici prihoda Salezijancev v Slovenijo
Namen isalezijiuiski' družbe je delo za iidiiilijiu iii iiiisijone. Ustanovil ,io je lil. Janez EJosk«, ki je bil rojen 1. 1815 v Beeehi vri Caatelnudvo d'Asti blizii Turin«. Ko je 1. 18-U. postal duhovniik. je sklenil, da bo vse svojo življenje posvetil mladini. .SkromTii so prlßefki njetfovBRa dela in moral se je boriti 7. neverjetnimi težavami, preden se je (forfifiio zrno razvilo v mogoéno drevo. I,. Ig.W. je zasnoval salezijansko dnižbo, katere jiravila s" bilu 1. 1874. i«l sv. Stolicc potrjena. Na«^lo se je razvijala nova nstanova ne samo v Italiji ampak Indi v drutrih državah Evrope in Amerike. Danes, 4<) let po smrti svojeita ustanovitelja, ima salezijanska drnžha mul tisoft ustanov po vseh delih sveta in nio^no razvile misijone.
Prvi glas o don Bosku in njegovili napravah je zanesel med Slovenee kanonik in mladinoljub Laka Jerau: najvneteje pa je delal na to, da bi salezijanei priSli tudi na Slovensko, katehet in poznejSi opat Janez Smrekar. Ta poslednji je 1. 1893. ustanovil v Ljubljani aDruStvo za zgradbo zavetiSi^a, ki je kupilo gradič Rakovnik in ga izroeilo Salezijancem, ki so dne 2;t. nov. 1901 prišli v novo naselbino. Salezijansko delo na Rakovnikn se je le polagoma razviijalo sredi mnogih ovir in težav. L. 1907. so salezijanci prevzeli TariSki grad pri Radni in tam na-'jtanili novicijat za vso tedanjo Avstrijo. Sedaj je tu n*KvJcijat za Slovenee, Cehe in Slovake. Pet let pozneje so otvorili zavod v Veržejn. na Murskem polju, kjer se sedaj vzgaja salezijanaki redovni naraSCaj. Takoj po vojski so prevzeli vodstvo Mladinskega doma» na Kodeljevem, ki ga je ustanovilo »Društvo za .Mladinske domove. Ta dom so Salezijanci pozneje odkupili in ga si>remeuili v . Salez. mlad. dom . ki tvori zatoeišOe vse okoličanske mladine.
L. 1922. so prevzeli vodstvo nadbiskupskega kon-vikla v Zagrebu (VlaSka ulica). L. 19'il. pa so istotako v Zagrebu zgradili samostojno naselbino Omladinski doma na Knežiji, ki ima za dotični okraj i«tii pomen kot -Sai. mladinski doni' za Kwleljevo.
L. m'V. so postavili v Murski Soboti dijaški kou-vikt » Mart in išče.<, ki je velikega pomena za vse Prek-murje in za ondotno gimnazijo.
Pogled ua gradič Rakovnik pred prihodom salezi-jaiicev, grad je bil last grofa Barbe.
Na levi: Rakovnik za časa Valvazorja (v XVI. stol.).
Spodaj: Vsakonedeljski gostje (oratorijan-ci) salezijancev na Rakovniku, mladina se tu pod nadzorstvom igra in vadi v petju, glasbi, igranju itd.
/^guruj iKi levi: BI. Janez Bosco (1813-1888) ustanovitelj salezijanske družbe in hčera .\farije pomočnice.
Na levi: Salezijanski zavod v Veržejn pri Ljutomeru, kjer se nahaja zasebna gimnazija za salezijanski naraščaj.
Na desni: Dr. Fr. Walland, inšpektor jugoslovanske salezijanske province s sedežem na Rakovniku.
Na levi: Dijaški konvikt Martinišče
v Murski Soboti, ki ga vodijo salezijanci.
32
Kitajsko-japonska vojna
v pozni jesini so Japonci napadli Kitajsko ter I)od raznimi pretvezami polagoma zasedli vso Mandžurijo. Zveza narodov je brž sklicala sejo in končno sklenila nekaj sklepov, za katere se pa Japonci prav uič niso zmenili. Nadaljevali so vojne operacije, a tik pred sestankom razorožitveni- konference so z vso silo navalili še v osrčje Kitajske, zasedli največjo luko Šang-haj, ?la\no mesto Nanking in prodirajo dalje. Tako divja na daljnem vzhodu velika vojna,
. vkljub raznim mirovnim paktom. Na desni: Pogled v šanghajsko luko, v ozadju
evropske vojne ladje. Spodaj: Pogled v kitajski del Šanghaja, ki so ga Japonci popolnoma uničili.
Zgoraj na desni:
Japonski cesar Hirohito, čigar armade so brez vojne napovedi navalile na desorga-nizirano Kitajsko.
Na levi: Kitajski rekrutje
se peljejo v svoja vojna taborišča.
Na desni: Japonske čete vkorakajo v Tiencin.
Maršal Čangkajšek, organizator kitajskega odpora proti Japoncem.
Športni vestnik
(Foto I. Kosec)
Državno smučarsko prvenstvo, združeno z mednarodno udeležbo, vzbuja tudi v inozemstvu čedalje večjo pozornost. Kakor smo že poročali, so lani nastopili samo Čehi. Letos so bili poleg Čehov še Nemci in Avstrijci na startu. Vsi so hvalili lepoto naše slovenske zemlje. Lahko rečemo da so take mednarodne tekme najboljša propaganda za našo Gorenjsko, ki ji manjka samo dobro razvita hotelska industrija.
Naše slike:
Na levi: Inozemski tekmovalci s fankcijonarji zimsko športne zveze pred hotelom Eriko. Na desni: Skok Vrane (ČSR) zmagovalca pri mednarodnih skakalnih tekmabi.
BaKroilsH JugoslOV, tisicarne  v Cfublfaat — Vwatl» pvaamexaip »UH aovoltca le s privol/en/em urcanlitva