Odločili ste: Katarina!
ISSN 0350-5561
Bralci Našega časa ste konec minulega leta že tretjič izbirali NAJ osebnost. Zelo zavzeto ste pošiljali kupone, saj smo jih v naše uredništvo prejeli več kot tisoč. V napetem boju vse do konca se je tehtnica nagnila za osem glasov na stran nadarjene teniške igralke Katarine Srebotnik, ki ime Velenja in naše države nosi po vsem svetu in ki je med tem že na 6. mestu svetovne računalniške lestvice mladink do 18 let. Katarina je najdaljšo noč preživela v glavnem mestu Kostarike San Joseju, zato sta prejela čestitko v njenem imenu starša Zlatka in Jože, s pomočjo tehnike pa je Katarina vendarle bila skupaj z njima in vsemi, ki so čakali polnoč na Titovem trgu v Velenju. Po telefonu je vsem voščila srečno novo leto in se zahvalila vsem za to, kot je dejala, zanjo veliko priznanje: »Skušala se vam bo oddolžiti z odlično igro!«
Komaj se je leto začelo, je že začela izpolnjevati svojo obljubo. Z Majo Matevžič sta zmagali na turnirju prve kategorije v dvojicah v glavnem mestu Kostarike.	vos, bz
NAJ OBČAN
Katarina Srebotni
številka 1
četrtek, 9. januarja 1997 160 tolarjev
}rogram lastninskega preoblikovanja Premogovnika Velenje
?eč i ris ki I ast ni k bo država
Vreme na Celjskem in Koroškem prizanesljivo
Edino smučišče - Velenjčanom pred nosom • to zimo sameva
Zakaj všaleku ni smuke?
Prav vsako zimo se zaplete s smučiščem v Šaleku. Letos je zaplet še posebej hud, saj kljub obilici snega, to sameva. Velenjčani se sprašujejo zakaj in ugibajo. Več zgodb o tem obstoja, v središču pa je zemljišče, ki je v zasebni lasti in na katerem lastnica ne dovoli usposobiti vlečnice in ne dovoli, da bi ga spremenili v smučišče. Eni pravijo, da zato, ker ji nihče ni pripravljen v zameno ponuditi ustrezne odškodnine (da bi ji jo, bi bilo razumljivo). Drugi pravijo, da zato, ker lastnice zemljišča vse leto nihče ne pozna, ko pa zapade sneg, bi se pa pogovarjali. Spet tretji pravijo, da bi gospa zemljišče celo prodala, a kaj, ko ljudem ne dovoli, da bi na smučišče hodili čez njeno dvorišče, po zraku pa ne gre...
Vse to so samo ugibanja, lastnica namreč izjav o tem zakaj tako ravna, ne daje. Zato se tudi ne ve, ali seje kdo (brez javnosti) skušal z njo pogoditi. V mestni občini Velenje zatrjujejo, da so se trudili, da pa so bile njene zahteve neures-ničljive, v Smučarskemu klubu Velenje si sami ne znajo pomagati... Otroci so prikrajšani in ne razumejo, zakaj v Šaleku letos ni smuke, če je toliko snega; starejši se čudijo, dasezade\'e ne da rešiti v skupno dobro - gospe, ki iz kdo ve kakšnih
razlogov ne dovoli smuke in občine, ki bi si z urejenim smučiščem pred nosom celega mesta pridobila med njenimi prebivalci gotovo kakšen plus.
Tako pa vse skupaj malo spominja na zgodbe o Butalcih: smučišče imamo, ceste do njega tudi, otrok željnih smuke premoremo ogromno, pa jih je vseeno treba, če so straši dovolj premožni in če jim dopušča čas, voziti na smučišča drugam. Smučarski klub Velenje, kije lansko sezono prav na smučišču Salek za sorazmerno majhen denar smučarsko opismenil veliko velenjskih otrok, je letos prisiljen tisto peščico, ki jim straši to lahko omogočijo, učiti v Vinski Gori, pa na Kopah in kdo ve kje še vse. Kaj pa drugi? Pogled na Salek marsikaterega od otrok spravlja v jok, starše pa ...
Politika je marsikaj, pravijo ljudje. Je pa, hval-abogu, tudi neprestano iskanje kompromisov. Prepričana sem, da jih išče tudi velenjska, kljub na pogled zelo zamotani zadevi. Če je že letošnja sezona izgubljena, naj ne bo tudi prihodnja! Morda pa je še kaj upanja za letošnje zimske počitnice? V drugi polovici febmarja so.
Milena Krstit - Planine
Delno jasno in hladno
V Premogovniku Velenje so lani avgusta doli prvi soglasje k programu lastninskega preoblikovanja podjetja in s tem že lahko precej Oiančno določili bodočo lastniško strukturo. Največji lastnik Premogovnika Velenje bo, kot je mano, država s skoraj 90 odstotki, zaposleni in IVši zaposleni bodo imeli v lasti približno 3 odstitke podjetja, 7 odstotkov pa skladi.
Vlokratni številki Našega časa in v dnevnem časojiisju je objavljen program lastninjenja Premogovnika Velenje skupaj s pozivom bivšim zaposlenim, da lahko podpišejo zadolžnice za premalo izplačane plače iz leta 1991 in 1992, ki jih bodo v procesu lastninjenja zamenjali za delnice podjetja. Z današnjim dnem začne teči 30-dnevnirok, da to svojo pravico pri lastninjenju izkoristijo.
Konec novembra lani so v Premogovniku
Velenje dobili pozitivno mnenje Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, ki je zgotovilo, da so pravilno izračunali zaostanek plač. »Zato smo se odločili, da takoj, že v decembru, po-zovemo zaposlene, da pristopijo k vpisu zadolžnic za lastninjenje. Odziv je bil proti vsem pričakovanjem, v 20 dneh decembra se je za vpis odločilo 96 odstotkov vseh zaposlenih. Če upoštevamo, da je v rudniku precej velik »razhod« - veliko dopustov in bolniških iz-sotankov v tem času, potem mislim, da lahko upravičeno pričakujemo, da bo še v januarju, ko je še čas za lastninjenje z zadolžnicami, za to odločilo še precej drugih, tako zaposlenih kot bivših zaposlenih, » pravi Janko Lukner, direktor Kadrovsko - splošnega sektorja v Premogovniku Velenje. (Program objavljamo na peti strani.)	mkp
v
Zled in sneg nista naredila škode
V dneh, ko iz vseh koncev Slovenije poročajo o veliki škodi, ki jo je na napeljavah električne napetosti in telekomunikacijskem omrežju povzročilo obilno sneženje, leden dež in žled, tovrstnih posledic vremena v Šaleški in Zgornjesavinjski dolini ni bilo.
Na Elektro Celje, poslovni enoti Slovenj
Gradec, so nam povedali, da tudi celotna Koroška ni utrpela škode, nekaj manjših težav pa so imeli še pred novim letom na področju Andraža nad Polzelo, kjer so se veje dotikale transformatorjev in napetostnih vodov, kar so hitro odpravili.Tudi v Celju in širši okolici ni bilo povzročene tovrstne škode. Le nekaj drobnih ovir na nizkonapetostnem omrežju so morali odpraviti. Za razliko od lani pa so si oddahnili tudi na celjskem Telecomu, saj je vreme prizaneslo tudi njihovim vodom. Zato telefoni niso molčali, praznike pa smo preživeli ob razsvetljavi. Sicer pa poudarjajo: V zadnjih letih vlagamo veliko sredstev v izgradnjo zemeljskih kabelskih omrežij. Zgrajena so kvalitetno, tako zaradi vremenskih nepri-lik, kot so v zadnjem času. Obseg poškodb ni bil bistveno večji od normalnega. bš
Jože Mraz
Otroška domišljija - Pravijo, da tako mrzlih in
sneženo bogatih dni kot so bili zadnji decembrski in prvi januarski, ni bilo že 10 let. A bili so pravljični, sploh prvi dan v novem letu, z zimsko idilo prepojen in j soncem obsijan. In bili so počitniški. Za mnoge starše, predvsem pa za vse malčke in šolarje, ki so znali zimsko darilo narave zelo dobro izkoristiti. Pa ne le za zimske športe. Sneg je postal gradbeni material (tudi za Renata, Jureta in Davida z Jenkove v Velenju), nastajali so rovi, škarpe in priljubljeni »bunkerji«. Če jih ne bo prehitro odnesla odjuga, bodo še nekaj časa lepo igrišče. Teh pa v Velenju in okolici, žal, še kako manjka. bš,foto: vos
.d.I {
ZAVAROVALNICA i
Marjan Marinšek HerminaGroznik Ostali
Srečko Meh
Jože Vehovar
PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704
9770350556014
———
2 XAS vas
DOGODKI
9. januarja 1997
Pred koncem leta še ena seja sveta občine Šoštanj
Začetek gradnje novega stanovanjskega bloka
V občini Šoštanj hitijo. V petek, 27. decembra, so se na zadnji seji Sveta občine v minulem letu sestali svetniki in pod streho spravili deset točk dnevnega reda. Mnoge od točk, ki so jih obedelali, bodo pomembne že v začetku tega leta.
Tako kot v drugih slovenskih občinah bodo tudi v Šoštanju v začetku tega leta
javno porabo finanicirali po dvanajstinah, a da bodo lahko to počeli, so morali sprejeti sklep oziroma odlok o začasnem financiranju javne porabe.
Od 1. januarja prihodnjega leta bo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Šoštanju višja za poprečno 10 odstotkov. Tako se bo v skladu zbralo okoli 46 milijonov tolarjev, ki jih bodo v Šoštanju potrebovali za pridobitev novih stanovanjskih enot.
Letos bodo v Šoštanju, v takoimenovanem stanovanjskem kareju ob Paki že začeli graditi nov stanovanjski blok, v katerem bo 46 stanovanj, večina od njih dvoinpol ter trosobnih, čeprav lahko želje trga velikost teh stanovanj še kaj spremenijo. V pritličju sta predvidena tudi dva lokala, namenjena uslužnostni obrti. Zeleno luč za to gradnjo so dali svetniki s sprejemom sklepa o odprodaji stavbnega zemljišča v ta namen in imenovanjem komisije za odprodajo.
Sicer pa so v Šoštanju sprejeli tudi odlok o ustanovitvi javnih vzgojno izobraževalnih zavodov osnovnih šol v občini Šoštanj, Petru Rezmanu iz vrst Zelenih pa še niso vrnili mandata svetnika v svetu občine Šoštanj. Preden mu ga bodo, so odločili, bi si bili radi na jasnem v zvezi z kar nekaj pravnimi vprašanji in vsaj o onem bodo za razlago zaprosili Ministrstvo za pravosodje.
Milena Krstič - Planine
Občina Gornji Grad
Za kulturno nadgradnjo
Tik pred novi letom so gornjegrajski občinski svetniki nadaljevali in končali pred tem prekinjeno 21. sejo. Največ pozornosti so namenili obravnavi programa kulturne dejavnosti, s katerim želita Prosvetno društvo Bočna in Kulturno društvo Gornji Grad nadgraditi in še preseči že uveljavljeno raven svojega delovanja.
Bočna je zlasti poznana bo bogatem pevskem izročilu, svoje delo pa želijo v bodoče bolj uveljaviti in pokazati tudi v širši slovenski javnosti. Tudi v ta namen so lani prvič izvedli srečanje pevskih zborov, ki naj ne bo nekakšen nadomestek pevski reviji, ampak čisto preprosto druženje pevcev in pevk iz obeh dolin, Slovenije in zamejstva. Prva izvedba je bila več kot obetavna, zato v Bočni prireditev z imenom Pesem pomladi želijo in hočejo krepiti še naprej.
Podobno velja za gornjegrajske gledališčnike, ki se sicer s svojimi več kot uspešnimi predstavami v slovenskem prostoru že uveljavljajo, imajo pa še višje cilje in načrte. Nadgradnja in razumska posledica njihovega odrskega udejstvovanja naj bi bila postavitev zgodovinskega projekta v naravnem gledališču pred znamenito gorn-jegrajsko katedralo. S tem je povezana želja tamkajšnjih kulturnikov po oživitvi letnega gledališča, na katerem naj bi se v prihodnjih letih predstavljali bolj ali manj priznani odrski umetniki od vsepovsod.
V nadaljevanju seje je bila zopet v ospredju »radarska« problematika, v katero so v zadnjem času vključuje tudi agrarna skupnost iz Tuhinja onstran Menine, razsežnost tega problema pa seveda terja bolj poglobljeno obravnavo v najkrajšem možnem času. jp
Tirosek
•••••••••••••
Premalo denarja za elektriko
Prebivalce prostranega Tiroseka v višinah nad Gornjim Gradom že dalj časa pesti slaba električna napetost, povzroča velike težave in slabo voljo ljudi. Ena od »manjših« nevšečnosti glede tega je tudi zelo slab sprejem televizijskega signala s pretvornika na Tomanovi planini na Menini.
Elektro Celje se je rešitve tega problema že lotilo, na vso nesrečo pa se je zataknilo pri njihovi ugotovitvi, da so poleg ostalega zelo dotrajani tudi nosilni drogovi, še večja nesreča pa razumljivo tiči v dejstvu, da Elektro za te namene nima denarja. Spet je torej na vrsti občina Gornji Grad, ki se bo morala odločiti za morebitno pomoč, v tem primeru pa bo morala poiskati dodatna sredstva. V nasprotnem primeru bo oskrba z električno energijo na tem področju še naprej motena.	jp
Velenje ima občinski odbor SOPS-a
VELENJE , 30. DECEMBER 1996 - Slovenska obrtniško podjetniška stranka (SOPS) je na pobudo iniciativnega odbora ustanovila občinski odbor stranke tudi v Velenju. K takšni odločitvi jih je vodilo prepričanje, da se morajo obrtniki in podjetniki organizirati na občinski ravni, ker bodo lahko le tako vplivali na odločitve lokalnih oblasti o stvareh, ki zadevajo podjetnike in obrtnike. Na zboru članov Slovenske obrtniško podjetniške stranke, stranke centra, so za predsednika skupščine izvolili Rudija Hudovernika, na seji skupščine, ta se je sestala isti dan, pa so skladno z določili statuta stranke izvolili pet članski občinski odbor, ki mu predseduje Jože Angeli. Odbor bo do konca meseca oblikoval konkreten program dela za letošnje leto in ga predložil v obravnavo skupščini.	mkp
Nov taborniški rod
Pesje - že sredi decembra so v Pesju ustanovili nov taborniški rod, ki so ga poimenovali Lilijski grič. Ustanovne skupščine so se udeležili starešine in načelniki ostalih rodov Šaleške taborniške zveze, predsednik sveta KS Pesje, učiteljice OŠ Antona Aškerca in številni starši.
Uradni del se je zaključil veselo - s kulturnim programom in 'čajanko,. ________... ...	bs
Z zadnje lanske seje sveta občine Šmartno ob Paki
Dolgove bodo izterjali
Teden dni pred iztekom leta 1996 so se na sejo sešli člani sveta občine Šmartno ob Paki. Povsem pričakovati je bilo, da bo obravnava predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine za lansko leto osrednja točka tokratne seje. Razumjivo so ji namenili vsaj toliko časa kot preostalim petim točkam dnevnega reda.
Župan in tajnik občine sta svetnikom predlaga sprejem omenjenega odloka po skrajšanem postopku, kar so ti po podani obrazložitvi tudi storili.
Z rebalansom proračuna za lani je občina Šmartno ob Paki predvidela skupne prihodke in odhodke v višini nekaj več kot 203 milijonov tolarjev, kar je za 21 % več kot v planu proračuna,od tega so glavnino denarja ali nekaj manj kot 121 milijonov namenili za zagotovljeno porabo, preostalih 82 milijonov 707 tisoč tolarjev pa za drugo porabo občine. Za 9 % več denarja kot je predvideval plan za zagotovljeno porabo so v občini zbrali predvsem zaradi več dohodnine. Prihodki za financiranje drugih nalog občine pa so kar 75% večji kot so predvideli s planom predvsem zaradi več zbranih nadomestil za uporabno stavbnega zemljišča,
sredstev ekološke takse, na novo so odprli postavke proračuna za grobarino, elementar in sredstva, pridobljena od ministrstev. Za 21% pa so bili glede na plan višji tudi odhodki.
Pri obravnavi prihodkov so svetniki opozorili na skromno doseženo postavko najemnine stanovanj, poslovnih prostorov, kupnine in obročna odplačila. Od Lineje kot upravljalca stanovanj v občini bodo zahtevali, spisek neplačnikov in vztrajali pri izterjavi dolga. Sicer pa nameravajo stanovanjski problematiki nameniti eno od naslednjih sej sveta. Pri odhodkih so se svetniki »spotaknili« predvsem pri plačilu vzdrževanja železniških prehodov, menili, da morajo denar iz naslova »pospeševanje proizvodnje hrane« dobiti kmetje iz šmarške občine, pri obravnavi otroškega varstva pa so bile spet v ospredju subvencije. Kar nekaj razprave so namenili še spodbujanju gospodarstva, v zvezi z rebalansom proračuna je skupina svetnikov iz LDS-a vložila amandma, s katerim je predlagala povečanje postavke programi športnih društev, zaradi tega pa naj bi zmanjšali tekočo rezervo. Svetniki so ta amandma soglasno potrdili. Prav tako tudi odlok o spremembah in dopolnitvah
odloka o letošnjem občinskem proračunu.
Na tej seji so poleg sklepa o začasnem financiranju proračunskim porabnikov za leto 1997 po lanskih dvanajstinah med drugim potrdili še za 10% višjo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine, kar je toliko, kot naj bi znašala inflacija. Kot vemo, bodo letos poleg občanov vaške skupnosti Šmartno ob Paki plačevali nadomestilo še o|?čani vaških skupnosti Paška vas in Rečica ob Paki. V občini naj bi s tem zbrali približno 11 milijonov tolarjev. V razpravi so poudarili, da je vrednost točke kljub povišanju med najnižjimi v Sloveniji.
Med izraženimi pobudami in vprašanji svetnikov je vredno omeniti zahtevo po čimprejšnji pripravi gradiva za ustanovitev zavoda, centra, komisije oziroma organa, ki bo načrtoval in vodil letni koledar prireditev ter podobne zadeve. To dolžnost so poverili članom odbora za negospodarske službe in podžupanu. Ali v razpis referenduma ali ne? To vprašanje je naslovil svetnikom župan Ivan Rakun po tem, ko jih je seznanil z očitkom vaške skupnosti Rečica ob Paki, da v občini glede njihove pobude o samo-
prispevku še niso ničesar pokre-nili. Mnenju predsedujočega Bojana Kladnika , da o tem na seji sveta do sedaj niso razpravljali, in daje potrebno pred tem odgovoriti še na nekaj drugih vprašanj, so se pridružili vsi razpravljalci. Ob koncu so sklenili, da je potrebno pristopiti k pripravi ustreznega gradiva, kaj v občini rabijo in na kakšen način bodo potrebne objekte gradili.	(tp)
Rekli so:
Predsednik sveta občine Šmartno ob Paki Bojan Kladnik je takole ocenil delo sveta v minulem letu: »Vsega nismo naredili, kar smo načrtovali. Čeprav nikoli ne smemo biti z doseženim zadovoljni, smo nekaj zadev vendarle »spravili pod streho«. Čaka nas veliko dela, da bomo našim občanom v prihodnjem letu lahko ponudila kaj novega. Upam, da nas bodo v čim večji meri zaobšle težave, da se bo naše delo bolj poznalo na terenu. Zelo veliko in zahtevno delo, ki je pred nami, pa je delitvena bilanca.«
Župan Ivan Rakun: »Trdim, da nam je nekaj zadev kar rat-alo. Pri delu vseh je v ospredju želja po napredku. Takšnega sodelovanja, dobrih nasvetov si želim tudi v prihodnje.
Občina Šmartno ob Paki
Paski kot - da ali ne?
Že kar nekaj polemik je med nekaterimi občani občine Šmartno ob Paki povzročila uporaba besedice paški kot. Dobronamerni nasvet šmarškega svetnika Franca Korbeija, da naj v svojih članskih uporabimo namesto te kakšno drugo besedo, nas je spodbudil, da smo za mnenja o paškem kotu povprašali nekatere strokovnjake. Preden jih zapišemo, še tole pojasnilo.
Beseda paški kot sopomenka za občino Šmartno ob Paki, ni zrasla na našem zelniku. Zasledili smo jo v eni od publikacij, ki so jo pripravili na osnovni šoli bratov Letonje Šmartno ob Paki. Ker se nam je zdela domača, predvsem pa uporabna, smo jo v zapisih tu in tam uporabili namesto suhoparne in večkrat v enem in istem članku zapisane občina Šmartno ob Paki.
Liji Modrijan, učiteljici zgodovine in zemljepisa na šmarški osnovni šoli pripisujejo "avtorstvo" besede paški kot. Sama nam je povedala, da je ta izraz uporabila v eni od prvih raziskovalnih nalog mladih zgodovinarjev na svoji šoli. Slišali pa so ga na pogovoru z enim od občanov pred približno 15 leti. Ker je bil vsem všeč, in ker v
nobeni literaturi niso našli podrobnejšega geografskega opisa področja ob spodnjem toku reke Pake, so tej beli lisi na zemljevidu
Slovenije torej pripisali ime paški kot. "Tudi meni osebno je ta ljudski izraz, ljudsko poimenovanje naše občine zelo všeč. Beseda kot, kotiček mi pomeni dom, toplino, zavetje. Zanimivo, da smo ga v zgodovinskih raziskovalnih nalogah naših učencev že večkrta uporabili, vendar nas nihče od strokovnjakov ni opozoril na strokovno napačen izraz. Nalogo pregledajo tako etno-grafi, zgodovinarji kot tudi geografi. Menim, da raba kakšnega drugačnega izraza - sotočje reke Pake in Savinje, pod goro Oljko,... tudi ne bi bila povsem prava. Jaz v tem paškem kotu rada živim in zame ne predstavlja zakotja. To nastane takrat,ko si človek okoli sebe postavi planke. In tako zakotje lahko nastane tudi sredi Panonske nižine."
Emil Štrbenk, profesor geografije, ki je na to temo delal diplomsko nalogo, je prav tako trčil na vprašanje oziroma je ugotovil, da pokrajina ob spodnjem toku reke Pake nima imena. "Z zornega kota geografov ustreza izraz območje ob spodnji Paki ali geografskih poimenovanj območij, malo. Lahko pa bi imeli zgodovinarji glede tega krajše ob spodnji Paki. Moram povedati, da je vsaj v naši okolici pravilnih drugačno mnenje. Verjamem, da je za nekatere beseda paški kot nesprejemljiva, ker so pri tem vzeli stvar v na-
jslabši luči."
Poklicali smo še na SAZU- geografs inštitut v Ljubljani. Po mnenju dr.Milai Orožna Adamiča izraz paški kot ni napači in tudi ne pravilen. Kot ima geomorfolo; pomen, predstavlja neko obliko v pokrajini v primeru občine Šmartno ob Paki ni izn it. »V naših osnovnih izhodiščih smo zapise da smo proti kovanju novih imen, in da se v primerih, kot je vaš, najbolje oprijeti c stoječih izhodišč oziroma nekega uvelja jenega imena. Rešitev, da ta prostor nit imena, pa tudi ni prava. Očitno tisti obča ki jim gre paški kot »v nos«, jemljejo to be do kot nasilje, ker se z njo niso poistovet Vaša težava v slovenskem prostoru ni < amljena. Mi čarobne palice tudi niman ker menimo, da se o teh stvareh morajo ( govoriti ljudje, ki v tistem okolju živiji
Predlog, kako zagato rešiti, se vsiljuje s po sebi, seveda, če obstaja za to tudi za manje. O ideja za raziskovalni tabor bi b zagotovo vredno razmisliti. Da ne bi h slabe volje zaradi paškega kota v prihod še več, ga v svojih zapisih ne bomo ' uporabljali. Ker ste nekateri tako žel
(


Ne le prelom, tudi polom
Menjava leta je za nekatere prelomni dogodek. Letošnje menjavanje in dogajanje v dneh okoli njega nekateri imenujejo tudi polomno, ne le prelomno. Na premalo področjih so se namreč stvari prelomile; na bolje seveda, kot ob takem dogodku pričakujemo in kot si v premnogih čestitkah izrekamo. V teh prvih ponovolet-nih dneh je bil dobesedni "polom" na mnogih električnih vodilih. Kot da ne bi bilo dovolj, da se je spet nekaj zalomilo v nuklearki, po obsežnem delu Slovenije so drogovi padali drug za drugim. In če smo bili o tem dobro obveščeni po radiu in televiziji, smo bili o napaki v nuklearki obveščeni po "čmobilsko". To pomeni s precejšnjo zamudo. Pri mnogih je to
že vzbudilo sum, da napaka tokrat le ni tako nedolžna, kot so odgovorni "po premisleku"pričeli pojasnjevati. Tudi ob drugih električnih polomih so se nekateri spraševali, ali je za vse skupaj res kriva teža ledu ali so ponekod elektrikarji pozabili na sprotno zamenjavo dotrajanih drogov. Kakorkoli je že, posledica tega je, da je naša dežela doživela enega najhujših mrkov v zadnjem obdobju. Najhujši vik so zagnali v centru države, saj so spoznali, kako so energetsko odvisni od zaledja. Center v vsem vendarle ni samozadosten!
Na žalost se je, to še posebno velja za naše ožje območje, pravi polom pričel tudi na naših cestah. Komaj so na območni up-
ravi javili, da so ceste lani terjale manj človeških življenj kot leto poprej, že se je v prvih letošnjih dneh pričela nova morija. V prvih teh dneh sta na cestah celjskega območja že ugasnili dve življenji. Da se leto le ne bi nadaljevalo, kot se je pričelo! Da ne bo tako, pa morajo predvsem poskrbeti vozniki sami. To, da so za prometne nesreče krive ceste, je slaba, v veliko primerih pa tudi nestvarna tolažba. V večini primerov se izkaže, da je krivda na strani tistih, ki sedijo za krmili vozil. Se posebno, če ne sedijo sami, ampak krmili z njimi še alkohol. Prav vinjenost je namreč izredno pogost vzrok za prometne nesreče: take, ki se končajo slabo za ljudi, pa tudi take, kjer sicer poka le
pločevina.
Dokaj polomno, ne pa po tivno prelomno, je še vedno ti dogajanje v politiki. Ta glavni si vedno dopovedujejo, da so le ( primerni za vodenje države, vsi vedno tudi trdijo, da jim gre dobro Slovenije, ne pa za njihi osebne interese. Nekater Slovencem pa je take skrbi za, že kar preveč, saj vidijo, kam to vodi. Kapital, ki smo ga v s tu imeli, zapravljamo iz dnev dan. Pa s tem sploh ne mislim denar ali druge gmotne dobri
Seveda je še čas, da polome spremenimo v pozitivne preloi Za to pa je potrebna pozitivna i ja in resnično prizadevanje za do države. So ljudje, ki so jim zau\ glasove, tega zmožni?!
9. januarja 1997	DOGODKI___MS vas 3
/©	ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
NOVOSTI NA EKRANIH BANČNIH AVTOMATOV
Uporabniki bančnih avtomatov ste pri opravljanju katere od storitev na BA gotovo opazili določene spremembe začetnega menija oziroma ekranske slike, ki se po vstavitvi kartice in vnosu osebne številke prikaže na BA. Želja banke je, da bi ta sodobna oblika samopostrežnega poslovanja omogočala uporabnikom čim večjo izbiro raznih storitev, zato prihaja pri dopolnjevanju programske opreme tudi do nujnih sprememb že utečenih postopkov in procesov. Za lažje razumevanje in pravilno izbiro ene od storitev vam v nadaljevanju posredujemo nekaj osnovnih napotkov:
*	hitri dvig - pri tej storitvi se na ekranu pojavijo definirani zneski, ki smo jih uporabljali tudi doslej brez možnosti izdaje potrdila o dvigu,
*	znesek po izbiri - pri tej opciji se pred izbiro zneska odločite, ali želite potrdilo o opravljeni storitvi. Po izbiri ene od možnosti (da ali ne) vtipkajte znesek, ki ga želite dvigniti, pri čemer morate biti pozorni na to, da je znesek zaokrožen na 1000, da ni nižji od 1000 SIT in ne višji od 15000 SIT oziroma neporabljenega dela dnevnega limita, če dvigujete večkrat na dan,
*	depozit - BA z depozitno enoto omogočajo polog gotovine na TR oziroma plačilo položnic, postopki teh storitev pa potekajo enako kot dosedaj,
*	informacija o stanju - komitentom LB Splošne banke Velenje d.d. ta storitev zaenkrat še ni dostopna.
In še nasvet: "pozorno prebiranje sporočil na ekranu BA je garant za hitro in kvalitetno opravljeno storitev". Če pa se kljub temu pojavljajo morebitne nejasnosti, nas obiščite v eni naših enot, kjer vam bomo z veseljem pomagali.
vseh treh občinah. Glavni in odgovorni urednik Almanaha je Boris Zakošek, uredili so ga Peter Groznik - Peč, Matjaž Šalej, Barbara Pokorny, Aleš Ojsteršek - Leši in Mira Zakošek, oblikoval gaje Peter
Rihratič - Pec, pri pripravi in obdelavi gradiva pa je sodelovala še cela vrsta sodelavcev.
mkp
(fotografiji: Stane Vovk)
Po proslavi so udeleženci na pot pospremili še Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki je izšel pri hiši Naš čas d.o.o. Nagovoril jih je Matjaž Šalej, eden od urednikov Almanaha
Ob dnevu samostojnosti več proslav in prireditev
V Velenju na pot pospremili nov Almanah
ČETRTEK, 26. DECEMBER 1996 - V počastitev dneva samostojnosti Republike Slovenije je bilo v mnogih krajih širom po Sloveniji, pa tudi v Šaleški ter Zgornji in Spodnji Savinjski dolini, veliko priložnostnih proslav in prireditev.
V Šoštanju so proslavo obogatili s predstavo Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki Izgubljeni sin; na Rečici ob Savinji, kjer je bila osrednja prireditev v občini Mozirje, so na slovesnosti sodelovali člani Prosvetnega društva in godba na pihala Mozirje; v Velenju, v domu kulture, so v programu nastopili kvartet Mavrica, plesna skupina Media, kvartet saksafonistov Srednje glasbene šole Velenje in oddelek za izrazni ples Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega. Slavnosti govornik je bil župan mestne občine Velenje Srečko Meh, ki se je ob tej priložnosti zahvalil za opravljeno delo tudi vsem bivšim predsednikom svetov krajevnih skupnosti, ki so z novimi volitvami predali delo novim ljudem.
Naš čas d.o.o. je po proslavi v avli kulturnega doma predstavil novo publikacijo Almanah občin Velenja,
Na proslavi ob dnevu samostojnosti v' Velenju se je župan mestne občine Srečko Meh zahvalil vsem bivšim predsednikom svetov krajevnih skupnosti. Na fotografiji priznanje za Marka Baumana iz bivše KS Edvarda Kardelja.
Šoštanja in Šmartnega ob Paki za leto 1997. Almanah, ki je izšel četrtič zapored iz iste hiše, prinaša na 336 straneh obilico zanimivega branja, koristnih podatkov in zajema skoraj celoletno dogajanje v
Modna konfekcija Elkroj
Pol stoletja uspehov
Današnji Elkroj, delniška družba z več kot sto delničarji, preko 700 zaposlenimi in z letno proizvodnjo 750.000 hlač, se je razvil iz obrtniške delavnice, ki sta jo leta 1947 ustanovila podjetna Mozirjana Vlado Matko in Franc Kokalj. Letos bodo torej slavili 50 - letnico, v vseh teh desetletjih so v največji možni meri skušali izkoristiti dane možnosti, ki vsaj v zadnjih letih za konfekcionarje niso niti malo rožnate, s proizvodnjo kakovostnih hlač pa so znani doma in v precejšnjem delu Evrope. Kupci njihovih hlač so pomembne firme doma in v svetu, zadnje čase svojo ponudbo dopolnjujejo s suknjiči, srajcami, kravatami in nogavicami, kakovost njihovega poslovanja pa potrjuje večkratno uspešno preverjanje mednarodnega standarda
ISO 9001, ki so ga zasluženo prejeli že pred časom.
Lansko poslovno leto so v Elkroju uspešno sklenili, čeprav so pogoji gospodarjenja zanje in seveda za vso tekstilno ter usnjarsko predelovalno industrijo že od leta 1994 naprej izrazito neugodni. To se kaže v liberalistični ekonomski politiki, zaostajanjem tečaja za gibanjem rasti cen doma in v vse večji stroškovni inflaciji. V Elkroju tudi pravijo, da je stabilizacijska politika sicer zniževala raven inflacije in umirila stroškovna pričakovanja, na drugi strani pa je zelo negativno delovala na izvozno naravnane gospodarske panoge, posebej še na delovno intenzivne dejavnosti. Ob tem so številna podjetja izčrpala notranje rezerve in se premoreno zadolževala, naložbe so bile
zelo ali kar v celoti ustavljene, brez njih pa ni pogojev za enakovreden nastop na mednarodnem trgu. Veliko podjetij je ustavilo stroje, vedeti pa je treba, da tekstilna panoga v Sloveniji še vedno zaposluje preko 40.000 pretežno ženske delovne sile, pa tudi to, da je večina podjetij na podeželju, kjer so tudi pomembni nosilci gospodarske dejavnosti v svojih okoljih.
Zaradi teh in ostalih, zlasti neugodnih dejavnikov, so v nazarskem Elkroju toliko bolj zadovoljni, da uspešno poslujejo in imajo lepe načrte tudi za letos. Že v tem času tehtno načrtujejo novo veliko naložbo v proizvodnjo, tudi druge akcije za izboljšanje poslovanja predvidevajo, s tem in z dobrim delom pa seveda želijo obeležiti jubilejno leto 1997.
Zato ni naključje, da so se ob obračanju strani svoje pol-stoletne zgodovine in ob proučevanju vzponov in padcev vprašali, če so v vsakem trenutku izkoristili svoje priložnosti in kako ravnati v prihodnje, da napak ne bo več. Ena od poti je gotovo večja samoiniciativnost in inova-tivnost znotraj podjetja. Njihov slogan - biti »carierist« vsak na svojem delovnem mestu, je še vedno aktualen, ob ostalih naporih pa mu bodo dodali še akcijo »odprimo vrata novi idejam,« ki je namenjena vsem zaposlenim in jim ponuja možnost, da s svojimi predlogi prispevajo k boljšemu poslovanju. En sam človek zmore tako malo, skupaj pa smo trdni in močni in lahko storimo veliko pravijo in gotovo imajo prav.	jp
Premogovnik Velenje - manj bolniških izostankov
Projekt Zdrav delavec prinesel prve rezultate
Bolniški izostanki so eden večjih problemov slehernega podjetja, saj neposredno vplivajo na produktivost in povečujejo stroške. Pred leti so se v Premogovniku Velenje, podobno kot še v marsikaterem velikem podjetju, srečevali s precejšnjo odsotnostjo z dela, ta se je gibala tudi okoli 20 odstotkov.
Zato so v začetku minulega leta začeli izvajati projekt Zdrav delavec, s katerim so poskušali na več nivojih vplivati na to, da se bolniški izostanki zmanjšajo. Menili so, da na odsotnost zaradi bolezni samo v zadnji fazi vplivajo zdravniki, prej pa delavec sam in okolje v katerem dela. Poleg tega, da so skušali vplivati na
izboljšanje delovnih pogojev, so veliko časa posvetili izobraževanju.
Tako so že v minulem letu dosegli konkretne rezultate, saj se je stalež zaradi bolniških izostankov v primerjavi z letom poprej zmanjšal za 10 odstotkov in se ustalil na okoli 7 odstotkih, kar je za panogo v kateri delajo, precejšen napre-
dek. Želijo pa, da bi zmanjševanje bolniškega sta-laža dosegali tudi v prihodnjih letih. Vsak odstotek bolnih delavcev manj pomeni za Premogovnik	Velenje
konkreten prihranek v višini 100.000.000 tolarjev. V polažaju, v kakršnem je Premogovnik, pa je vsak tolar pomemben.	mkp
Termoelektrarna Šoštanj
V zadnjih dneh leta povečana proizvodnja
Lansko leto je potekalo v šoštanjski termoelektrarni v znamenju nadaljevanja ekološke sanacije in revitalizacije obstoječih blokov. Odžveplalna naprava četrtega bloka je uspešno preživela obdobje poskusnega obratovanja in tudi v celoti izpolnila pričakovanja. Ta blok deluje ekološko neo-bremenjujoče. Poleg tega pa so izvedli na njem obsežen remont, med drugim v celoti obnovili gererator in tako podaljšali življenjsko dobo na 45 let, kar pomeni, da bo ta blok lahko obratoval do leta 2017.
Po besedah Borisa Dejanoviča,	v
Termoelektrarni Šoštanj odgovornega za tehnično področje, so v lanskem letu sklenili na vseh blokih obsežna obnovitvena dela, s katerimi so podaljšali življenjsko dobo in prehajajo z letošnjim letom na štiriletni remontni ciklus.
Sicer pa je minilo lansko leto v Termoelektrarni Šoštanj v znamenju pripav na izgradnjo odžveplalne naprave tudi na petem bloku. Upajo, da bo ta zgrajena še v tem tisočletju. Posebna strokovna komisija, ki jo je imenovalo Ministrstvo za gospodarstvo, je prispele ponudbe, bilo jih je pet, pregledala tik pred prazniki in bo verjetno rezultate objavila v teh dneh.
Sicer pa je bila proizvodnja v Termoelektrarni Šoštanj v lanskem letu nekoliko nižja od načrtovane. V omrežje so
Boris Dejanovič
poslali 2820 GWh električne energije in s tem izpolnili plan 99 odstotno. Pokurili so okoli 3 milijone 400 tisoč ton premoga. Ob koncu leta ga je bilo na deponiji okoli 760 tisoč ton. Še posebej so potrebe po višji proizvodnji narastle v zadnjih dneh preteklega leta zaradi izpada Jedrske elektrarne Krško in zaradi neugodnih hidrometeoroloških razmer.
M.Zakošek
4 KAK ČAS
AKTUALNO
9. januarja 1997
Zgomjesavinjska obrtno podjetniška zbornica
Kmalu lokalni podjetniški center
Konec minulega leta sta zadnjo sejo v tem letu opravila tudi izvršilni in nadzorni odbor Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice. Največ časa so člani namenili ustanovitvi lokalnega podjetnikega centra, zato so na seji tvorno sodelovali tudi predstavniki občin območne gospodarske zbornice in podjetniški svetovalci.
Na razpis za spodbujanje lokalnih iniciativ se je namreč odzvala tudi zgomjesavinjska obrtna zbornica, v sodelovanju z vsemi petimi zgornje-savinjskimi in zadrečkimi občinami, območno gospodarsko zbornico in nekaterimi gospodarskimi subjekti. Vloga je bila ugodno rešena, zdaj pa že tečejo priprave na dejansko ustanovitev centra. Ustanovljen naj bi bil najkasneje do 30. Junija letošnjega leta, projekt pa vodi in usklajuje Rudi Hramec, sicer sekretar mozirskega občinskega sveta.
Poenostavljeno rečeno bo osnovna naloga tega centra, da bo podjetnik na enem mestu dobil vse potrebne informacije in nasvete v zvezi s poslovanjem. Center torej ne bo nikakršna konkurenca območni obrtni zbornici, čeprav bo njegov sedež prav na sedežu zbornice v Mozirju, kjer so tudi daleč najbolj primerni prostori. Pravno naj bi bil organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo, vodil pa bi ga upravni odbor. Zaposlenih na centru ne bo, v delo pa se bodo pogodbeno vključevali strokovnjaki s
posameznih področij. Predsednik Zgornjesavinjske obrtno podjetniške zbornice Franc Benda je ob tej priliki poudaril, da se bo center preživljal sam, cene storitev pa bodo sprejemljive za uporabnike.
V razpravi je gornjegrajski župan Toni Rifelj predstavil velika prizadevanja te občine na področju malega gospodarstva, poudaril pa je, da bi bilo v obeh dolinah smotrno združevati sredstva za kmetijstvo, turizem in podjetništvo. Menil je tudi, da bi lahko ustanovili tudi rizični sklad, en zaposlen za te namene pa bi se po njegovem »izplačal« v zelo kratkem času.
Marko Lenarčič iz nazarskega podjetja Epsi, ki je tudi član pospeševalne mreže za malo gospodarstvo, je predstavil prizadevanja nekaterih zgornjesavinjskih turističnih subjektov glede organiziranja in trženja turizma. Gre za namero po ustanovitvi podjetja za opravljanje skupnih nalog, morebitno povezovanje v lokalni podjetniški center pa je seveda odprto.
Rudi Hramec je posebej omenil podporo vseh županov pri ustanavljanju Zgornjesavinjskega podjetniškega centra, po njegovem pa bi bilo nespametno, da bi bila v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini dva sorodna centra, saj je področje zanju premajhno; s čim večjo smotrnostjo takšnega organiziranja so se strinjali tudi ostali razpravljalci, zlasti seveda
predstavniki bodočih koristnikov storitev.
jp
Ne bruhaj po snežno-belem snegu
Končano je leto 1996. Pravzaprav se je izteklo. In kadar dobro teče, potem se začne obilno sneženje. Fiziološki pojavi, pač.
In kaj se je zgodilo v zadnjih minutah preteklega leta?
V soboto, 28. decembra, so se v lede-no-mrzli Stiskami zbrali strastni kvar-topirci, ki so kljub pomanjklivim informacijam le premešali taroke in platlce, ki so se še najbolje porazdelili za Samota Frankoviča, ki so mu po končanemu turnirju poraženci priznali tudi znanje. Vice prvak za letošnje leto je Vasja Jovičič, ki je v zadnji rundi premagal Jageija, ta večer že kar preveč hazarder-sko razpoloženega. Vsi, ki ste zamudili kvartopirsko seanso, ali so vam bile zvezde ta večer nenaklonjene - priložnost popravnega izpita bo že marca na tretjem SŠK tarock open turnirju, ki bo, upamo, prvi z mednarodno udeležbo.
Najbolj pravoverni SŠK-jevci so novega leta dan preživeli v prostorih kultnega kluba sredi mesta, pomenovanega KSC. Kljub nekaterim pomanjkljivostim se je konec koncev izšlo kar dobro (za prvič), saj se udeleženci le s težavo spominjajo
detajlov zadnjih sekund starega in prvih minut novega leta. Najbolj vztrajni so po končanem programu v slaščičarni popili še pivce za živce v Placu in počasi odgazili proti domu.
In kako kaže za prve tedne leta 1997?
Petki in sobote so še vedno zakon v Placu, še posebej zaradi novega designa. Če bi radi ob sobotnih večerih v novih prostorih vrteli svojo glasbo in glasbo svoje generacije, prijavite se pri kelnerju, ki sliši na ime Cajo.
Oddaja V imenu sove išče nove sodelavke in sodelavce. Vsi, ki bi radi "špikirali", prijavite se na naslov: Radio Velenje, Stari trg 15, 3320 Velenje, s pripisom: Za oddajo V imenu sove. Na prosto mesto dopisnice napišite še svoje podatke: ime, priimek, naslov ter opis kvalitet in izkušenj, ki jih premorete. V primeru, da bo vaš dosje premajhen za dopisnico,' uporabite staro dobro pismo.
Naslednji teden boste izvedeli, kdaj bo naše mesto v imenu kluba obiskal Iztok Mlakar, kdaj se bo zdogilo zimovanje na Golteh, kdaj bo izšla RIT, kdaj in za koliko denarja se bo šlo na smučanje v Francijo, ali bo akademski ples res marca, ali se že lahko rekreirate v telovadnici
CSŠ,.....a do takrat: lep pozdrav in položite čim
manj izpitov.	(Peter)
I------------------------------------1
Nakupni center v začetku prihodnjega meseca |
Tik pred prazniki je odprl v novem nakupnem centru v Velenju svoje prostore McDonalds,	I
v teh dneh pa hitijo še z zadnjimi zaključnimi deli celotne prve etaže v kateri bo imel nosilni pro-	I
gram Spar, ki bo zasedal približno dve tretjini prostora. Tu bo še nekaj manjših lokalov, predv-	I
ideno pa je, da bodo celotno drugo etažo namenu predali 12. februarja. V začetku meseca mar-	I
ca pa ji bo sledila še prva etaža, v kateri bo imela nosilni program Kovinotehna. Tu bo tudi pivni-	I
ca in še nekaj manjših lokalov. Verjetno jim bo uspelo do takrat skleniti tudi ureditev lokalov	I
v tretji etaži, kjer pa ima Vegrad za prodajo še nekaj prostora.	(mz, foto vos)	I
v mi
Mozirje
Marica, znanilka boljših odrskih časov
V nizu kulturnih prireditev v Mozirju, ki so opozarjale na visoko 120 - letnico kulturnega delovanja v tem kraju, je po dolgih letih spet nastopila domača gledališka skupina in predstavila veseloigro izpod peresa Josipa Ogrinca. Da bi gledalci dojeli zakaj tako staro delo iz prelomnice prejšnjega stoletja, je režiser prof. Anton Venek pravilno ravnal, ko je posvetil uvodne besede času, v katerem je igra nastajala, s posebnim poudarkom, da je bila zadnjič v Mozirju igrana davnega leta 1910. Gre torej za izrazito »čitalniško« delo, ki je na samem začetku uveljavljanja slovenskega jezika tudi na odrih razveseljevalo številne rojake po raznih krajih ozemlja, kjer so prebivali Slovenci.
Veseloigre tistega časa so ponavadi prikazovale zelo zapletene dogodke, vendar vedno z dobrim izidom. Tudi tokrat predstavljena igra »V Ljubljano jo dajmo« je zgodba o dobro stoječi malomeščanski družini, kjer ima oče vedno glavno besedo, toda ukrepi so v rokah domiselne matere. Glavna skrb v takšnih družinah je bila, kako dobro poročiti hčerke. Da bi tako tudi bilo, je bil celo »trd« oče
pripravljen seči v žep in zagotoviti doto kot se za »takšno« hišo spodobi. Ena hčerka je že v Ljubljani, tam da se dekleta marsičesa naučijo, tudi gospodinjstva, so menili in sklenili poslati Marico v to veliko mesto, da bo deležna naukov, ki sodijo v dobro družinsko okolje. Oče se torej da pregovoriti in Marica gre v Ljubljano. Tam se vključi v čitalnico in spozna mladega in zalega pravnika - ljubezen na prvi pogled. Dvori ji tudi neki bogatin, ki Marici ni všeč, je pa očetu po godu, ker gre za veliko denarja, ki ga ima. Oče pritiska na Marico v korist bogatina, ona pa želi le zalega Mirka. Potem pričakujejo doma »ta bogatega« ženina, pride pa mladi pravnik. Oče se končno vda, ko ugotovi, da se je bogatin nekoliko potuhnil... Vse se konča, kot sta premeteno pripravljali mati in Marica. Torej srečen konec, vendar ne tak, kot si ga je zamislil oče.
Igrali so: oče Gašper -Roman Čretnik, žena Micka -Nevenka Rojs, hči Marica -Darinka Marine, pravnik Mirko - Jože Jakop, hlapec -Miran Cesar, dekla - Alenka Žagar, notar - Ivan Brinjovc, šepetalki Mira Janžovnik in Anica Skornšek, režiser - prof.
Anton Venek.
Režiser Anton Venek je postavil všečno sceno in zelo domiselno poudaril smešno obnašanje hlapca, kar je še posebej navdušilo veliko in prepolno dvorano mozirskega kulturnega doma. Celoten igralski sestav je bil odličen, vloge dobro izražene in postavljene v obdobje izpred več kot sto let. Skratka, igraje navdušila prav zaradi odličnih likov, ki so jih igralci podali.
In še sklepna misel! Mozirski oder je spet oživel. Kot je pokazala izredna udeležba gledalcev, si ljudje želijo domačih iger na domačem odru. Morda je prav igra »V Ljubljano jo dajmo« znanilka boljših časov za dramsko dejavnost v mozirskem prosvetnem društvu. Da bi bilo tako, si želimo vsi, ki nam je ljubiteljska dramska dejavnost pri srcu. Končno pa je tudi res, da iz velikih kulturnih centrov nimamo kaj pričakovati. Kaj jim mar, če je tam ponudba prevelika, na obrobju naše dežele pa daleč preskromna, da bi zadovoljila potrebe omike željnega prebivalstva.. Režiserju prof. Antonu Veneku in vsem igralcem srečno pot k sledečim uspehom! Aleksander Videčnik
Almanaha
Kot pišemo na 3. strani, smo pred koncem leta predstavili Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, nad katerim so bili, po sliki sodeč navdušeni tudi Anton Seher, avtor knjige o velenjskem Premogovniku, dr. Franc Žerdin, direktor Premogovnika in velenjski župan Srečko Meh (od leve proti desni)...
...tudi peresa vajeni Jože Miklavc, Josip Bačic in Ivo Stropnik pa so se ob prebiranja almanaha zapletli v resen pogovor (od leve proti desni).	(Foto: Stane Vovk)
9. decembra 1996
AKTUALNO
KAK vas 5
Tudi v Velenju Mc Dona Id's - Mc Drive
ma milijonoma gostov, lani še pol milijona več. In v čem je čar njihovega uspeha? Dejan Turk je prepričan, da v štirih zapovedih, ki predstavljajo njihovo filozofijo: kakovost, dobra in hitra postrežba, čistoča in zmerne cene.
Se vedno pa v Velenju iščejo najemnika restavracije, saj je skrivnost za hitro in uspešno širitev njihovih restavracij prav v sistemu franšizinga. To je sodoben sistem prodaje storitev in poslov. Temelji na dolgoročnem, pogodbenem sode-
Poslovne novice
V decembrski številki časopisa Glas gospodarstva so objavljeni razpisi za subvencioniranje tržnih nastopov v tujini in spiski sejmov, Kjer bo udeležbo subvencionirala GZS.
"PROMO International" iz Tuzle organizira od 22. do 26. aprila v Tuzli prireditev PROMO 97 s sejemsko prireditvijo. Naslov prireditelja je: PROMO International Tuzla, Ul. S. Kunosiča 18/1, iel/'fax: 00387 75/23-05-23. Sejem Verona nas obvešča o sejemskih prireditvah:
-	do 16. februarja - Fieragricola, sejem kmetijstva,
-	do 24. marca - Herbora - Greenlife, sejem za naravno zdravljenje, zelišča in zdravo življenje,
-	do 8. aprila - Vinitaly, sejem vin in destilatov, ki mu je priključen sejem oliv in olivnega olja.
V mesto prišli tudi
kot
lovanju med podjetjem in samostojnim podjetnikom na drugi strani. Izvedeli smo, da trenutno potekajo pogovori s 5 zainteresiranimi podjetniki za najem velenjske restavracije, pogodba pa bo podpisana za 20 let. Pri tem ni nujno, da bodo izbrali gostinca, saj želijo le dobrega in sposobnega podjetnika, ki bo skrbel za dobro poslovanje restavracije.
Mc Donald's pa je v Velenje prišel tudi kot donator, kar stori ob odprtju vsake nove restavracije. Varstveno delovnemu centru Ježek so podarili sredstva, da si bodo z njimi opremili dolgo željen
kotiček za gledanje televizije. Iz rok Dejana Turka je donacijo sprejela Darja Fisher, predstavnica Ježka.
Ker Mc Donald's prihaja le v uspešna, rastoča mesta, upamo, da smo tudi s to restavracijo še utrdili mesto mesta Velenje v slovenskem prostoru. Kdor ima rad njihovo hitro pripravljeno hrano, si jo bo lahko privoščil prav vse dni v letu in to med tednom od 8.00 do 24.00 ure, ob petkih in sobotah pa od 8.00 do 02.00 ure zjutraj.
Bojana Špegel foto:vos
Iz različnih razlogov se je otvoritev nove v mreži Mc Donald'sovih restavracij v Velenju kar nekajkrat »izmuznila« željenemu datumu in še dan pred otvoritvijo seje zdelo, da visi v zraku. A na novinarski konferenci, sklicani 23. decembra, se predstavniki tega svetovno znanega, priznanega in razširjenega podjetja sploh niso želeli pogovarjati o različici, ki bi jo lahko prineslo neodprtje njihove osme restavracije v Sloveniji. Njihovi pravniki so
res še v tistem torkovem dnevu pred božičem uspeli pridobiti dovoljenja, zvečer so že pogostili prve povabljene goste, na božični dan pa na široko odprli vrata lepe in prostorne restavracije v novem Nakupnem centru ob Pošti.
Zagotovo so se restavracije, ki bo imela značaj Mc Drive, torej z dostopno linijo za avtomobile in seveda še restavracijo na 255 m2 površine, najbolj razveselili mladi, ki so tudi najzvestejši
V Ježku si bodo s podarjenimi sredstvi uredili dolgo željen TV
kotiček.
Na predbožični večer so v velenjskem Mc Donald'su spekli prve hamburgerje in ostale specialitete. Kuhinjo so preizkusili za povabljence, ki so bili s postrežbo zadovoljni.
obiskovalci Mc Donald'sovih restavracij po vsem svetu. To, da jih Velenje željno pričakuje, so potrdili tudi vodja franšize v podjetju Dejan Ttark, vodja marketinga Nika Deu in vodja velenjske restavracije Dejan Poglajen, ki so posebej poudarili, da so povsod zelo toplo sprejeti in da jim tudi občinski organi gredo »na roko«.
V velenjskem Mc Donald'su je zaposlenih 50 delavcev, večinoma domačinov, dnevno pa lahko sprejme 2200 gostov. V njihovih restavracijah so v letu 1995 postregli skoraj dve-
Na podlagi programa lastninskega preoblikovanja podjetja Rudnik lignita Velenje p.o., ki ga je z odločbo št. LP 01021/1996-ST z dne 23.7.1996 odobrila Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo ter skladno z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij, objavlja
PROGRAM LASTNINSKEGA PREOBLIKOVANJA PODJETJA
RUDNIK LIGNITA VELENJE p.o., Partizanska 78 Velenje
I. Status podjetja
1.	Firma: Rudnik lignita Velenje p.o., Partizanska 78, Velenje
2.	Sedež: Velenje, Partizanska 78
3.	Matična številka: 5040361
4.	Pretežna dejavnost podjetja: pridobivanje in sušenje lig nita
5.	Pravna oblika organiziranosti: Rudnik lignita Velenje je or ganiziran kot družbeno podjetje s polno odgovornostjo, v katerem je po sklepu Vlade Republike Slovenije 88,9 % družbenega kapitala lastnina Republike Slovenije.
6.	Podjetje je registrirano pri Okrožnem sodišču v Celju pod št. reg. vi. 1-510-00.
Rudnik lignita Velenje ima svoje naložbe v naslednjih pravnih subjektih: Gost Velenje d.o.o., Habit Velenje d.o.o. Mizarstvo Velenje d.o.o., PLP Velenje d.o.o., Kamnolom Paka d.o.o., Informatika d.o.o., GTE d.o.o. in ERICO Inštitut za ekološke raziskave Velenje. Vsi navedeni pravni subjekti se bodo lastninili v okviru RLV, to je v okviru tega programa.
II. Predvidena lastniška struktura kapitala preoblikovanja podjetja
1.	Delež Republike Slovenije	88,90%
2.	Za lastninsko preoblikovanje	11,10% od tega:
Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega
zavarovanja	1,11%
Slovenski odškodninski sklad	1,11%
Sklad RS za razvoj	2,22 %
Upravičenci iz naslova interne razdelitve 2,22 % Upravičenci iz notranjega odkupa	4,44 %
III. Kombinacija načinov lastninskega preoblikovanja
1.	Prenos navadnih delnic na sklade
2.	Interna razdelitev delnic
3.	Notranji odkup delnic podjetja
40% 20% 40%
IV. Javni poziv k vpisu in vplačilu delnic
1.	Interna razdelitev
Podjetje Rudnik lignita Velenje p.o. poziva vse upravičence -zaposlene, bivše zaposlene in upokojence podjetja ter hčer-skih podjetij, v katerih ima RLV svoje lastniške deleže, da v času 30 dni po tej objavi predložijo lastniške certifikate in potrdila za neizplačan del plač po 25.a členu ZLPP v zameno za začasnice (pozneje delnice), ter tako sodelujejo pri interni razdelitvi delnic podjetja.
V primeru, da bo vrednost lastniških certifikatov in potrdil za neizplačane plače večja od višine družbenega kapitala, namenjenega za interno razdelitev, bo presežek proporcionalno uporabljen za notranji odkup, v kolikor bodo upravičenci želeli v njem sodelovati.
Podjetje bo delnice vodilo v dematerializirani obliki, udeležencem pa bo izdalo začasnice, oziroma posebna potrdila o vplačilu. Delnice pridobljene v interni razdelitvi so neprenosljive dve leti po pridobitvi, razen z dedovanjem.
Višina kapitala je ugotovljena po stanju 1.1.1993. Nominalna vrednost ene delnice je 10.000,00 SIT prodajna cena v interni razdelitvi znaša 12.500,00 SIT za 1 delnico.
2.	Notranji odkup
Podjetje poziva vse upravičence - zaposlene, bivše zaposlene in upokojence podjetja ter hčerskih podjetij, v katerih ima RLV svoje lastniške deleže, da v roku 30 dni po tej objavi vplačajo delnice in tako postanejo udeleženci notranjega odkupa.
Delnice se odkupujejo s 50 % popustom in jih upravičenci
lahko vplačajo s presežkom lastniških certifikatov in potrdili za neizplačan del plač po 25.a členu ZLPP iz interne razdelitve. Delnice, pridobljene v okviru notranjega odkupa v zameno za lastninske certifikate so navadne delnice oznake D.
Delnice, pridobljene za potrdila za neizplačan del plač pa so navadne delnice oznake C. Obe delnici sta neprenostljivi dve leti, razen z dedovanjem.
V kolikor v okviru notranjega odkupa ne bodo odkupljene vse, za to predvidene delnice, se program šteje uspešen v manjšem obsegu, preostanek pa prevzame Sklad za razvoj RS. če pa bo vpisanih in vplačanih več delnic, bo uporabljen proporcialni kriterij znižanja.
Prodajna cena delnice v notranjem odkupu je 6.250,00 SIT za 1 delnico.
3. Vpis delnic
Delnice iz interne razdelitve in iz programa notranjega odkupa bodo upravičenci lahko vpisovali v času 30 dni po objavi v Kadrovski službi na Upravni zgradbi NOR Partizanski 78, Velenje ter na Upravni zgradbi Rudarska 6, Velenje, vsak delovni dan od ponedeljka do petka in sicer od 8. do 14. ure.
V. Dodatne informacije
Vsi upravičenci lahko dobijo dodatne informacije v zvezi s sodelovanjem pri lastninskem preoblikovanju vsak delovni dan od 9. do 13. ure po telefonu 063 853 312 - Janko Lukner ali Anica Zaje.
VI. Pravni pouk
Vsakdo, ki meni, da so bile z odločbo Agencije o odobritvi zgoraj objavljenega programa preoblikovanja kršene njegove po zakonu temelječe pravice, oziroma pravna korist, ter se postopka pri Agenciji ni udeleževal kot stranka, lahko uveljavlja varstvo svojih pravic v roku 15 dni od dneva te objave s pritožbo na Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj Vlade republike Slovenije v Ljubljani.
Pritožba zoper odločbo Agencije o odobritvi programa preoblikovanja se vloži pri Agenciji Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo, Kotnikova 28, Ljubljana.
6 XAS ČAS
TO IN ONO
9. januarja 1997
Mnenja i rt odmevi
Lepe pozdrave iz pravne
(pismo gospodu Mc'Mehu)
Prebivalci bivše in sedanje občine Velenje vemo, da obstajata dve vrsti državljanov: prvi, ki jim je dovoljeno skoraj vse, ne glede na zakone, drugi pa morajo tekati od urada do urada, od ene do druge pomembne osebe zato, da bi jim naklonili milost in da bi lahko pošteno živeli in preživeli (tudi te pomembne osebe). Večina teh drugih je nestrpno dočakala prve večstrankarske volitve leta 1989, saj so bili prepričani, da bo potem vse drugače.
A ni nič drugače! Tako kot so lahko nekateri prej na črno oz. brez potrebnih dovoljenj gradili ali adaptirali objekte, tako lahko to počnejo tudi danes. Seveda se jim ne zgodi nič, normalni, pošteni državljani, pa so v istem položaju kot prej! Preganjajo jih inšpektorji, na njih se spravljajo župani in občinski uradniki, za vsako malenkost so jim pripravljeni zagreniti življenje. Čeprav živijo od njihovega denarja! In to dobro živijo!
Oglejmo si zadnji primer! Župan občine Velenje g. Meh, je pred meseci dal zapreti lokal Kofetar'ca, češ da ta naj ne bi imel vseh potrebnih dovoljenj. Naj sem se kot lastnik še tako trudil, vseh dovoljenj nisem mogel pridobiti, čeprav je v istem objektu tudi več drugih lokalov, ki so desetletja nemoteno poslovali. Šele v primeru Kofetar'ce seje izkazalo, da cela hiša, v kateri je lokal (Cankarjeva 1), nima niti gradbenega niti lokacijskega dovoljenja. In ni vpisana v zemljiško knjigo, torej ne obstaja! A davkarija kljub temu več čas nemoteno pobira davke za poslovne dejavnosti, ki se opravljajo v hiši, ki je ni! Zagretega župana smo opozarjali, da pri svojem početju uporablja različna merila, saj kar po tekočem traku svečano odpira druge lokale, ki nimajo potrebnih in z zakoni predpisanih dovoljenj. A župan trdi, da nima časa hoditi po centru mesta in da ne ve, kaj se tam dogaja. Argumentov ne želi poslušati. Raje je stekel na sodišče in zaradi klevetanja ® zatožil mene, ki želim le pošteno delati.
A župan se pri tem ni ustavil. Dne 23. 12. 1996 je s svečanim govorom odprl nov lokal McDonalds v nedograjenem objektu ob Šaleški cesti, ki nima uporabnega dovoljenja in potrebnih soglasij (npr. elektro soglasje). Lokal Mc'Donalds namreč še ni bil prevzet, saj ne izpolnjuje zakonskih pogojev. In še več: lokal od otvoritve oporablja tim. gradbeni tok, ki je mnogo cenejši od tistega, ki ga morajo plačevati normalni gostinski lokali. S tem, ko je blagoslovil nezakonito početje, je župan storil težko in nedopustno dejanje, ki ga ne more upravičiti. Njegovo sporočilo je zelo jasno, glasi pa se takole: Jaz, Srečko Meh, župan občine
Velenje, sem pripravljen podpirati nezakonita dejanja, kjerkoli se bo to meni zdelo potrebno. Moj naslov je: Zupan občine Velenje, Titov trg 1, 3320 Velenje.
A zakaj je župan storil to dejanje? Možna sta le dva odgovora: prvič, ali ni vedel, kaj počne in drugič, vedel je kaj počne in je za blagoslovitev prejel ustrezno nagrado. V obeh primerih bi moral spakirati kovčke, se zagovarjati na sodišču ali pa se vsaj mirno umakniti v penzijo. Sicer se bo v velenjski občini pričela vesela gradbena sezona: vsi bodo gradili brez potrebnih dovoljenj, lokale in objekte pa jim bo odpiral kar sam župan osebno!
Slavnostnega govora ne bo odrekel nikomur, saj se mu upravičeno dozdeva, da je vse, kar je bilo doslej (na črno) zgrajenega ali prenovljenega v velenjski občini, njegova zasluga.
Državljani, ki morajo za vsak malenkosten poseg v svoje lastno imetje tedne in tedne obiskovati državne uradnike, naj raje uberejo drugo, bolj elegantno pot: na otvoritev svoje utice naj povabijo župana, pa jim ne bo potrebno iskati in drago plačevati nobenih dovoljenj. To naj bi bila pravna država po meri našega župana. Tako se uraduje v novi državi Sloveniji. Lekarn so nakenkrat izginili vsi inšpektorji, ki v normalnih lokalih tako vneto preštevajo zvitke toaletnega papirja?
Pripis: objekt, v katerem posluje Mc Donalds, je gradbišče, ki bi moralo biti ograjeno, saj je na vsako gradbišče vstop nezaposlenim prepovedan, saj bi bilo to zanje smrtno nevarno. Zupanu pa povsem vseeno z varnost npr. otrok, ki neovirano hodijo po gradbišču. Če bo koga v Mc'Donaldsu npr. potipala elektrika (celoten objekt deluje, kot rečeno, na gradbeno elektriko, saj nima elektro soglasja), naj on(a) sam(a) ali svojci ne iščejo pravice in odškodnine pri investitorju, projektantu ali pri lastniku. Kar k županu g. Mc'Mehu naj gredo, sigurno jim bo zastonj napisal in prebral slavnostni, pardon, pogrebni govor.
Bojan Šalamon, Velenje
"Čebelicam" iz "Lučke"
Konec leta je čas, ko se ozremo nazaj. Z veseljem se spominjamo uspešnih dogodkov in poskušamo pozabiti tiste manj lepe.
Sama se vsakodnevno srečujem in delam z ljudmi, točneje z otroki v vrtcu Lučka v Šoštanju. S to skupino smo skupaj že drugo šolsko leto. Vsak, ki se posveča otrokom, ve, kako odgovorno in zahtevno je delo z njimi. Ker vrtec že dolgo ni zgolj varstvena organizacija, si uspešnega vzgojnega dela ne moremo predstavljati brez pomoči zunanjih sodelavcev. Med njimi so tudi starši otrok.
Naša skupina se imenuje "Čebelice" in kot bi sledila svojemu imenu, smo kot ena velika družina: otroci, starši, vrtec. Iz prej naključnih znancev smo postali iskreni prijatelji, ki znajo sprejeti ne samo tisto, kar jim je všeč, ampak tudi razumejo, da kdor dela, greši in sprejamajo tudi morebitne pomanjkljivosti. Naše življenje ni pravljica, je resničnost, ki meji na pravljičnost. S pomočjo staršev smo svoj krog prijateljev razširili tudi na dedke in babice, saj vemo, da so vnučki njihovo največje veselje.
Vsako leto sama vabim starše v vrtec na sestanke in praznovanja, letos pa so me starši mojih otrok presenetili in oni povabili mene. Pripravili so mi prijetno presenečenje z darilom za konec leta. Nasmeh na obrazih je zagotavljal, da bomo ostali prijatelji tudi v prihodnje.
Zavedam se, da nismo edini, smo pa gotovo med redkimi, ki se lahko pohvalijo s takšnim sodelovanjem.
Zato želim vsem, velikim in malim "Čebelicam", naj bo tudi leto 1997 polno uspehov, sreče, zdravja in medsebojnega razumevanja, ki smo ga delili doslej.
Enake želje veljajo tudi sodelavkam, ki se tako kot jaz trudijo za čimboljše počutje svojih varovancev v naši enoti.
Srečno 1997!
Zorana Globačnik, Šoštanj
Otroci darovali za računalnik
Na veseli božični dražbi, ki je bila v nedeljo, 22. decembra 1996, ob 18. uri v lokalu Saloon v Velenju, se je zbrala številna skupina otrok in mladih s starši in prijatelji. Otroci so prinesli s seboj svoje raznovrstne izdelke, ki so obetali pestro ponudbo na dražbi.
Po ogledu manjše razstave izdelkov varovancev Varstveno-delovnega centra Ježek v Velenju, je organizatorka dražbe Milena Ževart Gošnik prisotne pozdravila in jim povedala, daje namen dražbe darovati varovancem Varstveno-delovne-ga centra, gospa Jelka Fužir, direktorica Centra za socialno delo, pa se je zahvalila za humano akcijo istih organizatorjev v lanskem letu in otrokom, ki so darovali svoje izdelke. Delo in razne aktivnosti varovancev v VDC-ju je opisala Tatjana Novinšek, delovna inštruktorica v centru. Povedala je, da si v Varstveno-delovnem centru že nekaj časa želijo računalnik. Potrebe številnih odraslih varovancev z različnimi motrn-jami v gibanju, drži in koordinaciji gibanja in mentalnih procesih imajo sicer svoje posebnosti, v glavnem pa niso drugačne, kot so potrebe zdravih. Zelja po ustvarjalnem delu in igri ob ustreznem vodenju je uresničljiva in nujna potreba, saj se vsakdo zaveda svojih sposobnosti in omejitev. Zamisel Milene Ževart Gošnik o letošnji dražbi
otroških izdelkov naj bi to pomagala uresničiti.
Sledil je zabavno-kulturni program dražbe. Na sintesizer je zaigrala Živa Vovk, za njo pa so se predstavili še: pevki Žarja Gošnik in Tisa Šalamon, sabljač Žiga Žuber, karateist Lenart Žuber, vokalno-industrumental-ni duet Matjaž Jelen in Marko Virtič ter komorni duet kitarist Lado Planko in violinist Vane Gošnik.
Slednjič je prišla na vrsto dražba, ki sta jo vodila Milena Ževart Gošnik in Igor Centrih. Svoje ročne izdelke so namenili prodaji naslednji otroci: Juma Valenčak, Nac Žuber, Miha Centrih, Vita Vovk, Živa Vovk, Baja Naveršnik, Lavra Zimšek, Žiga Žuber, Lenart Žuber, Borut Korun, Alenka Korun, Anže Sever in Katja Rezman.
Dražba je uspela, gostje so kupili vse izdelke otrok in nekaj izdelkov varovancev VDC-ja. Prirediteljem, gostitelju Bojanu Šalamonu in vsem udeležencem dražbe se je ob zaključku prireditve zahvalila Tatjana Novinšek, ki je poudarila, da bodo z zbranim denarjem kupili računalnik, ki bo dodatno osmislil sleherni dan v življenju njihove ustanove.
Borut Korun
Skrbimo za naše koristne ptice
Za gozdarstvo, kmetijstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo so ptice zelo koristne. Nenehno celo leto uničujejo drevju in drugim rastlinam škodljivi mrčes. Med vsemi pticami so za gozdarstvo in sadjarstvo - sinice v širokem smislu ter škorec najkoristnejše.
Med sinice v širšem smislu spadajo: velika sinica, plavček, menišček, čopka, dolgorepka, rumeni kraljček, rusi kraljček, br-glez, gozdni plazivec in vrtni plazivec.
Medtem ko je škorec selivec, senice niso selivke ter poleti in pozimi nenehno opravljajo svojo koristno delo: razen tega pa je pomembna njihova velika plodnost. Zaradi svoje okretnosti v plezanju iščejo hrano povsod, tudi na najtanjših vejicah, sinice uničujejo vse razvojne stadije škodljivih žuželk. Njihovo uničevanje škodljivih žuželk je tolikšno, da preprečujejo razvoj izredne množine škodljivega mrčesa.
In škorec? Ni izbirčen, žre vse, celo kosmate gosenice gobarja in srdljive gosenice grizlic. Važno je tudi to, da imamo škorca tako rekoč v rokah. Če namestimo ustrezno število valilnic, ga lahko naselimo povsod, kjer ga potrebujemo. Nekaj škorcev v sadovnjaku lahko stalno očuva precejšnjo število dreves pred škodo, ki jo napravijo žuželke.
Sinicam so zelo nevarne zime. Mraz jih lahko uniči nad dve tretjini, uničuje jih tudi lakota. Zato pa naj bo naša dolžnost, da jih bomo pravilno in zadostno krmili.
Hrana naj bo mešana, in sicer: oves, sončnice in bučnice. Ta hrana je naravna in jo nobeno
vreme ne more pokvariti. Ne po-lagajmo pa pticam kruha. Vlaga ga hitro pokvari, pokvarjen kruh pa povzroča pticam drisko. Hrano polagajmo vremenu primerno v krmilnice.
Za pripravo hrane pticam poznamo zelo dober recept: v loncu razstopimo goveji loj. Raztopljenega vsujemo na hrano, ki smo jo izbrali za sinice in vso to gmoto mešamo, dokler moremo. Hrano moramo v loju enakomerno razdeliti. V razmerju 1 kg loja /1 kg hrane. Ko se loj strdi, gmoto poljubno oblikujemo. Tako pripravljeno pogačo
obesimo potem v mrežasti vreči iz motvoza, ki ima večje okno, na vejo drevesa nekoliko metrov nad zemljo. Lahko pa tak kolač tudi razkosamo in posamezne kose položimo v krmilnice. Tako konzervirani hrani ne škoduje niti veter niti dež ali mraz.
Delo z valilnicami prepustimo pod strokovnim nadzorstvom mladini. S tem bo mladina našla zopet pot do večne stvarnice -narave, kar jim bo v korist.
Gozdar v pokoju, Lovrenc Ogris
Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje
Pod južnim križem
Marjan Marinšekje lani junija, v najbolj vročem poletnem času (v Južni Ameriki je bila takrat zima), potoval z razstavo Gasparijevih razglednic v Urugvaj, Argentino in Brazilijo. Tja so potovali so tudi člani Primorskega dramskega gledališča in Iztok Mlakar. Turnejo je organizirala Slovenska izseljenska matica. O tem potovanju sta nastali dve predstavi s predva-
janjem diapozitivov, komentarjem in tematsko glasbo.
Prvi del: NE JOČI, ARGENTINA, bo na sporedu v petek, 10. januarja ob 19.00. Drugi del: BRAZILSKI DRAGULJI, pa bo na sporedu v soboto, 11. januarja, prav tako ob 19.00. Ob e predstavi bosta v Domu kulture v Velenju. Vstopnice 400 SIT. za obe predstavi skupaj pa 700 SIT.
Ponovitvi predstav bosta v soboto, 18. januarja ob 19.00 in sicer: prvi del ob 18.00, drugi del pa ob 19.30.
Vidkova srajčica
Za tretjo predstavo Pikinega abonmaja so poskrbeli člani Plesnega teatra »Igen« iz Celja, ki bodo v soboto, 11. januarja, ob 10.00, v Domu kulture v Velenju zaigrali in zaplesali VIDKOVO SRAJCICO, otroško plesno slikanico po Levstikovi pripovedi "Kdo je napravil Vidku srajčico". Koreografija je delo znanega celjskega plesnega umetnika Igorja Jelena.
Vstopnice 600 SIT! Obiskovalce opozarjamo, da mora vsak obiskovalec imeti abonmajsko izkaznico ali si kupiti vstopnico.
Memento mori
Izmečku človeške družbe, ki je v predbožičnem času oskrunil družinski grob in grob naše mnogo prekmalu preminule Andreje, ne želimo nič slabega. Saj tisti ukradeni keramični labod sklonjene glave in strtih kril ter razmetano cvetje nista v naša srca prinesla kali sovraštva.
Nekaj pa drži. Roki pravice je lahko ubežati, pred samim sabo pa ne moreš. Vse te dohiti in na koncu se vse poračuna.
Lojz in Milena Podgoršek
Dr. Metka Klevišar med patronažnimi medicinskimi sestrami
Kaj je hospic?
Del delovnega področja patronažnih medicinskih sester je tudi pomoč pri lajšanju bolečin, negi umirajočih ter spremljanje svojcev umirajočih. Zaradi tendence, da bolni umirajo v domačem okolju, je potrebna tudi vedno večja širina znanja na tem področju, tudi s strani patronažnih medicinskih sester.
Dr. Metka Klevišar se je s še dvema članicama društva Hospic povabilu patronažnih sester Zdravstvenega doma Velenje prijazno odzvala sredi minulega meseca. Srečanju so se pridružile tudi patronažne sestre Zgornje Savinjske doline, Mislinje, nekaj medicinskih sester Zdravstvenega doma Velenje in upokojenke.
Čeprav je bila glavna tema smrt, spremljanje umirajočega in žalovanje, je srečanje potekalo v prijetnem vzdušju. Delo je potekalo v obliki delavnice. Med udeleženci je bila možna izmenjava lastnih izkušenj in občutkov na tem področju na najbolj neposreden način.
Skupno spoznanje udeležencev srečanja je bilo, da je pogovor o smrti še vedno tabu tema med posamezniki, v družini in širši skupnosti.
Na koncu je dr. Metka Klevišar udeleženkam predstavila Slovensko društvo Hospic.
Hospic je program celostne oskrbe umirajočega bolnika in njegove družine. Namen programa je doseči najboljšo možno kvaliteto življenja umirajočega in njegove družine. Prvotno je beseda hospic pomenila zavetišče, pribežališče. Sedaj pa ne predstavlja več v prvi vrsti hiše, kjer se skrbi za umirajoče, ampak življenjsko filozofijo, ki sprejema smrt kot del življenja in je naklonjena umirajočim. Po načelih programa hospic ti nikoli več ni treba reči, da se za umirajočega in njegovo družino ne da nič več narediti.
Načela programa hospic:
-	spoštuje življenje in sprejema umiranje kot naravno dogajanje,
-	smrti niti ne zavlačuje niti ne pospešuje,
-	skrbi za lajšanje bolečine in drugih bolezenskih znakov,
-	bolniku nudi psihološko, socialno in duhovno oporo,
-	z različnimi oblikami pomoči omogoča bolniku polno in dostojanstveno življenje,
-	pomaga bolnikovi družini med boleznijo ter po smrti v času žalovanja,
-	pomaga oblikovati razmere, da bi čim več ljudi lahko umiralo tam, kjer si želijo.
Kdo dela v hospicu?
V hospicu delajo ter za bolnika in njegovo družino skrbijo: zdravniki, medicinske sestre, fizioterapevti, delovni terapevti, socialni delavci, duhovniki in številni prostovoljci različnih poklicev.
Kje poteka program hospica?
Program poteka predvsem tam, kjer so umirajoči bolniki: na bolnikovem domu, v bolnišnicah in domovih za ostarele. Posebni programi se odvijajo v hišah hospica in v dnevnih centrih. V teh ustanovah poteka poleg skrbi za umirajoče tudi skrb in spremljanje žalujočih, raziskovalna dejavnost ter izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnega osebja, prostovoljcev in svojcev.
Hospic v Sloveniji
Spomladi 1992 je bila pri Škofijski Karitas Ljubljana ustanovljena Skupina za spremljanje hudo bolnih in umirajočih. Junija 1995 seje preoblikovala v samostojno Slovensko društvo Hospic. Njegovi člani smo zdravniki, medicinske sestre, socialni delavci, duhovniki in drugi. Prizadevamo si za razvoj programa hospic v Sloveniji.
Slovensko društvo Hospic
-	izvaja predavanja, seminarje za svojce, prostovoljce in zdravstveno osebje,
-	svojcem nudi individualno svetovanje,
-	organizira skupine za samopomoč za žalujoče,
-	pomaga pri izdajanju literature s tega področja,
-	prizadeva si za odpravljanje tabujev in za bolj človeški odnos do umiranja in žalovanja v družbi,
-	sodeluje s podobnimi organizacijami doma in po svetu.
Dr. Klevišarjeva je zaključila srečanje z željo in prepričanjem, da je v Velenju in širši okolici gotovo nekaj ljudi, ki bi bili v društvu Hospic pripravljeni sodelovati.
Slavica Avberšek
9. januarja 1997
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
NAŠ ČAS 7
Prosvetno društvo Šentilj
Tudi letos polni načrtov
Z božičnim koncertom, pripravili so ga med minulimi božično-novoletnimi prazniki, so v Šentilju zaključili sezono kulturnega življenja v tem kraju. Na koncertu, odlikovala sta ga preprostost in toplina oziroma se je v vseh pogledih spajal s takratnim časom, so nastopili vsi štirje domači pevski zbori. Otroški, dekliški, mladinski in mešani. Kot ustvarjalci te uspešne pevsko-glasbene pripreditve so se tokrat zapisali: kot zborovodkinje Simona Završnik, Albina Lindič in Pavla Dolinšek, Katja Jevšnik in Lucija Dolinšek kot recita-torki. Da je koncert potekal po programu, sta poskrbela Urška Bačovnik in Dejan Jevšnik, avtor programske zasnove pa je bil domači župnik g. Jože Kužnik. Omeniti velja še izredne aranžerske sposobnosti mladega in zelo obetavnega vrtnarja Primoža Grila.
Sicer pa poglejmo, kaj so o koncertu in o minuli sezoni povedali posamezni ustvarjalci oziroma člani prosvetnega društva.
Jože Krajnc, predsednik in vodja prireditve: "Menim, da smo precej dobro delali. Res nam ni uspelo uresničiti vsega, kar smo načrtovali, za to pa imamo objektivne razloge. Bili pa smo bolj ali manj prisotni na
vseh področjih kulturnega življenja v kraju. Se posebej sem zadovoljen, da nam je tik pred koncem leta uspelo izpeljati eno izmed zahtevnejših nalog. Na božičnem koncertu smo namreč prvič preizkusili novo ozvočenje, kar je velika pridobitev za našo dvorano oziroma prosvetni dom. Tudi v tem letu ne bomo držali križem rok, saj smo si zadali dokaj pester in obširen program. Tako so že stekle priprave za srečanje pevskih zborov, ki bo letos že desetič in tudi tokrat v prvi polovici februarja. Še prej pa bomo pripravili kulturni večer, na katerem bo gost, če bo vse po sreči, znani triglavski župnik g. France Urbanija. Kot sem že dejal, bo tudi letos potrebno pošteno zavihati rokave."
Simona Završnik, organ-istka in zborovodkinja dveh zborov: "Tudi jaz sem povsem zadovoljna s tistim, kar smo naredili. Mogoče bi se dalo še kaj, toda tudi to je zelo veliko. I Osebno me
veseli, da mi je uspelo, kljub temu da zaradi študija preživim večidel časa izven domačega kraja, pripraviti z mojimi pevci kar nekaj samostojnih koncertov, od katerih sta bila vsaj dva precej odmevna. Pa tudi na dobrodelnost nismo pozabili. Tudi v letu, ki je pred nami,
nas čaka precej dela, saj med drugim praznuje naš mešani pevski zbor častitljivo 50-let-nico delovanja. Ta lepi jubilej želimo zaznamovati kolikor mogoče svečano."
Jože Kužnik, domači župnik: "Minulo leto je bilo v naši župniji, vsaj
turnih in
^ ^ jjji? ij
pri teh
stvareh tako ali drugače sodelujemo, velikokrat na tesnem s časom. Tako je bilo tudi tokrat. Ker pa so se nastopajoči potrudili, je vsa stvar vsaj po mojem mnenju dobro uspela. Tudi v bodoče sem pripravljen pomagati vsepovsod, če le gre za dobrobit kraja. V letu, ki je pred nami, pa iskreno želim mojim sofara-nom in sokrajanom, da bi
poskušali ustvarjati med sabo čim večje razumevanje in da bi tiste pregrade, ki so nastale zaradi takšnih ali drugačnih vidikov, premagovali in jih podirali med sabo. In da bi res najprej v bližnjem človeku videli tisto, kar je dobrega in da ne bi najprej stopili do njega z nekim občutkom ogroženosti. Moja velika želja je tudi, da bi vsi ljudje v kraju delali za isto stvar. Za dobro kraja, za dobro ljudi. Če bomo to uspeli, potem smo naredili vse!"
To je nekaj misli posameznikov, ki skrbijo in se trudijo za kulturno in duhovno življenje v šentiljski dolini. K temu verjetno ni potreben dodaten komentar. Mogoče samo tiha želja zapisovalca teh vrstic. Da bi se zadnjemu	govorniku
uresničile ali bolje rečeno pozlatile njegove novoletne želje.
M. H.
Albert Repnik ima 98 let
Med najstarejšimi Maistrovimi borci
Albert Repnik s Polzele je edini še živeči Maistrov borec v žalski občini. 2. februarja bo dopolnil 98 let. Pri občinski in krajevni borčevski organizaciji so se odločili in ga obiskali tik pred novim letom.
V Podvinu pri Polzeli, kjer sedaj živi pri snahi Ivici z dvema vnukinjama, sta ga obiskala Janko Cvikl, predsednik Občinskega odbora NOV in Avgust Palir, predsednik KO NOV Polzela. Srečanje je minilo v prijateljskem vzdušju, Albert Repnik pa je dokazal, da je kljub visokim letom še dobrega zdravja in bistrega uma. Živahno je obujal spomine na čas, ko je bil Maistrov borec, obenem pa nizal spomine na mladost, fantovska leta in drugo. Obiskovalcema seje zahvalil za pozornost in darilo, onadva pa sta mu zaželela še veliko zdravja.
Janko Cvikl, Avgust Palir in Albert Repnik
-er
Srečanje
Ivan Rudnik
Ivan Rudnik - krvodajalec, gasilec, čevljar, mesar
Kar mnogo jih ve, da v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki živijo ljudje z velikim čutom do sočloveka. Vsaj tako trdijo v bolnišnicah Celje, Slovenj Gradec in na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani. Kadar tu organizirajo krvodajalsko akcijo ali zaradi velike potrebe določene krvne skupine »vklopijo« medklic, jih ti v tem košču Slovenije nikoli ne razočarajo.
Ivan Rudnik ali Rudnikov Ivč, kot mu pravojo domačini, je bil minulo soboto popoldne na srečanju krvodajalcev občine Šmartno ob Paki v središču pozornosti. Bil je namreč tisti, ki je prejel priznanje Območne organizacije RK Velenje za največkrat darovano kri. "Ja, vsaj 50-krat sem že opravil to človekoljubno delo in tako pomagal sočloveku iz stiske," je povedal ta veliki mož s širokim srcem.
Bolj zaradi fantovske družbe kot zaradi kakšnega razloga je prvič daroval kri leta 1957. Potem mu je prišlo vabilo za odvzem v navado, vse močneje pa se je oglašal tudi čut do sočloveka."Še vedno velja, da je kri nenadomestljiva. Zanjo nadomestka niso iznašli. Občutek imam, da je bilo včasih več darovalcev kot jih je danes. Organizatorji ali kdo drug bi morali na tem področju ljudi še bolj spodbujati kot jih. Nesreč je vsak dan veliko, obolelih, ki jim z najrazličnejšimi posegi ohranijo življenje, pa tudi." Prosti dan za darovane decilitre je - po njegovem mnenju - za plemenito delo prej skromna nagrada kot kaj drugega. »Ne vem, kako da ne morejo doseči vsaj tega, da bi imeli krvodajalci kakšne ugodnosti pri zdravstvenem zavarovanju."
Bolezen je pri njem naredila svoje, zato se zadnji leti klicu na pomoč ne odziva več.
Ivč pa ni le krvodajalec, je tudi zelo vnet gasilec, torej znova član organizacije, ki ima nekaj skupnega s prej omenjenimi dejanji. Tudi tu je v ospredju skrb za sočloveka oziroma varovanje njegovega življenja in premoženja pred ognjenimi zublji. 44 let ga kar dviguje ob zvokih sirene. 25 let je bil celo poveljnik GD Šmartno ob Paki, torej operativec od nog do glave. Danes ima na skrbi veterane, je pa še selektor ženske veteranske desetine in referent za žene pri omenjenem društvu. "Zanimivo, poučno, tudi zelo naporno, pa brez kondicije ne smeš biti. Meni osebno pomeni druženje z ljudmi s podobnimi interesi tudi zabavo."
V življenju je počel še marsikaj drugega. Tega, da je bil športnik, sploh nogometaš, že ne smemo izpustiti, bi bilo preveč narobe. Še danes ga vleče ta igra, seveda kot gledalca tekem Ere Šmartno ob mreži pri zgornjem golu. Njegov poklic mu danes pomeni konjiček, kolikor mu pač dopušča zdravje. "Če imate kako golo peto, potem mi jo kar prinesite za obleč. Tudi pokvarjeno zadrgo na škornju popravim."
Od letošnjega februarja dalje je upokojenec. Pravi, daje v vrtcu komaj naredil malo šolo, pa je v tretjem življenjskem obdobju. Tega, da bi pozdravljal:« Nimam časa!« nima v navadi, čeprav se tako res včasih dogodi. Sploh v teh dneh, ko pri marsikateri hiši s kolinami poskrbijo za ozimnico. Ivč namreč tudi mesari.
Mir in zdravje sta njegovi srčni želji, s katerima stopa v leto 1997, in ki bosta tudi v njegovih voščilih prijateljem, znancem v prihajajočih dneh.	(tp)
Stara vas
Mladi so prepevali, starejši pa obujali spomine
V krajevni skupnosti Stara vas v Velenju se tudi letos niso izneverili tradiciji. V dneh pred novim letom so povabili v Dom krajanov najmlajše in najstarejše prebivalce tega dela Velenja.
Ker je bilo snega premalo, da bi se lahko pripeljal na saneh, si je Božiček omislil prevoz z džipom, da je lažje in hitreje premagoval ovire na cestah. Najmlajši prebivalci Stare vasi so ob pomoči Mojce Zagožen pričakali Božička s
» 4	,
prepevanjem pesmi, več pesmi pa so zapeli tudi skupaj z njim.
70 in več let stare Starovaščanke in Starovaščani pa so se, kot so pripovedovali, že nekaj časa veselili tradicionalnega srečanja, ki je nova priložnost za srečanje z znanci in za obujanje spominov na leta, ki so jih preživeli. Zbranim na srečanju je spregovorila Jelka Imperl, obiskal pa jih je tudi Božiček. Organizatorji so bili še posebej
veseli, da je prišla na srečanje Marija Kvartič, za Marijo Dragar in Marijo Ževart tretja najstarejša Starovaščanka, kije 13. decembra 1996 dopolnila 90 let.
Krajevna skupnost Stara vas je s sodelovanjem z več podjetji in podjetniki pripravila priložnostna darila za najmlajše in najstarejše, slednje pa so tudi pogostili.
Muhasto zimsko vreme in bolezen sta prenekateri Starovaščanki in Starovaščanu
preprečila, da bi prišla na srečanje. Pa so jim darila odnesli domov in jim zaželeli kar največ zdravja v letu 1997. Ena od Starovaščank, ki na srečanje ni mogla priti in so ji darilo izročili doma, je v pismu, naslovljenem na krajevno skupnost Stara vas, zapisala, da je bila zelo vesela, da so se spomnili nanjo, »na staro ženico«, ter ji poslali darilo. »Prisrčna vam hvala,« je še dopisala.
S srečanja krajank in kra-	Stara vas.
janov Stare vasi, starih 70	Besedilo in slika: (an)
in več let, v Domu krajanov
8 NAŠ vas
KULTURA
9. januarja 1997
Glasbeno bogato leto 1996
Leto, ki se je izteklo pred dobrim tednom, je bilo za gals-bene ustvarjalce iz Šaleške doline zelo uspešno. Ne le, če ga merimo s količino izdanih in prodanim nosilcev zvoka. Uspešno je bilo v več pogledih. Za nekatere glasbenike bolj, za druge manj. Vsekakor pa jih je v Dolini vsako leto več, vse več je tudi različnih glasbenih zvrsti, kar je več kot hvalevredno. Zato bomo v današnji in še naslednji številki NČ predstavili vse, ki so lansko leto zaznamovali s kakšnim novim nosilcem zvoka. Nekateri med njimi so že veterani, drugi v glasbeni prostor šele vstopajo. Pa naštejmo kar vse.
Skupina Shank ročk je pri ZKP RTV Slovenije izdala CD in kaseto z naslovom »Poglej v svet«, kot Sank ročk pa še Boso damo, posnetek akustičnega koncerta, posnetega v živo. Pri isti založbi. Prvenec so pri Panika records izdali Dig, naslovili so ga Cyber grunge. Skupina D.A.Z. je pri Studiu Dynamic posnela in izdala CD in kaseto. Decembra seje na prodajnih policah pojavil tudi nov CD in kaseta »spremenjenih«(a le v zasedbi)
Chateau. Sanja in Urban Mlinar sta pri Mandarini izdala »Princa iz sanj«, tokrat le CD. Nova na sceni je tudi Natalija, ki je pri založbi Zlati zvoki izdala kaseto in Cd, imenovano Ko zaprem oči. Agata Šumnik Zgonc je posnela Najlepše slovenske narodne. Tudi ona v domačem studiu, Studiu Dynamic, izšle pa so na CD-ju. Cd in kaseto pa so izdali tudi pevci otroškega pevskega zbora Glasbene šole Velenje pod vodstvom Alenke Mlinšek. Gre za pesmi Antona Martina Slomška, poimenovali pa so jo Drobtinice za otroke. V samozaložbi so izdali kaseto fantje, združeni v kvartetu Mavrica, dobro znana Strašna Jožeta pa sta izdala tako CD kot kaseto, ki sta jo naslovila »Za vse letne čase«. Dve mlajši alter skupini, Pet Ambulance in Mandragora pa sta v preteklem letu posneli promocijski demo kaseti. Skupina Funk You razen Pikine pesmi še nima zabeležkov na nosilcih zvoka, a so več kot dober dogodek lanskega glasbenega leta. Leto 1996 je bilo res plodno glasbeno leto, ki pa se nadaljuje tudi v prvih dneh novega leta, ko je izšla nova kaseta in CD priljubljene Irene Vrčkovnik.
bš

Chateau decembra izdal novo kaseto in CD
Bodo Solzice
Avgusta letos je velenjska pop-rock skupina Chateau doživela preporod. Po dolgih letih skupnega ustvarjanja sta skupino zapustila basist Sandi Zevart in pevec Matjaž Ograjenšek. Vzrok? Malce naveličanosti, pa še kaj drugega, med drugim tudi ljubezen na drugem koncu Slovenije. A fantje se niso razšli »na grdo«, ostali so rpijatelji. Zvone Hranjec - Doko, ki se tudi izven skupine ukvarja z ustvarjanjem glasbe za druge glasbenike, sa je profesionalec, sedaj namreč dela glasbo tudi zanju. Matajž pripravlja samostojen izdelek, Sandi pa ima novo skupino.
Tik pred koncem leta je izšel prvi izdelek novih Chateau in o tem smo se pogovarjali z Zvonetom. Zatrdil nam je, da je v lanskem letu Chateau začutil, da potrebuje novo en-
ergijo. Dobil jo je s prihodom pevca Dadija Davidoviča (z Zvonetom sodeluje že v skupini DAZ), mladenič dobrega izgleda pa tudi odlično imitira Bon Jovija, zato je bil prava izbira za njihovo zvrst glasbe. Drugi novinec v skupini je basist Boštjan Časi, domačin, ki tudi ni imel težav s prilagajanjem. Zato so fantje še pred iztekom leta uspeli posneti in izdati novo kaseto in zgoščenko, ki so jo naslovili »Brez tebe«. Zvone je o njej povedal: »Naš zvok je v novi zasedbi ostal nespremenjen, zelo podoben prejšnjemu. S tem projektom nadaljujemo, kjer smo ostali. Novi vokalist je zelo opazen, ima pa tudi drugo barvo glasu. V tem je poglavitna razlika med starim in novim Chateau.«
Kaseto in CD je izdala založba ZKP RTV Slovenije, kar
David And Zvone sta D.A.Z.
Priljubljeni dance ju sprošča
Zvone Hranjec, kitarist, programer syntetizatorjev, aranžer in sploh hit-maker si je že pred leti želel preizkusiti še v kakšni drugi glasbeni zvrsti kot je pop-rock. To je dodobra obdelal že pri skupinah Sank
S pomočjo video-spota pa tudi televizijski. Povabila ha nastope v discoteke so postajala vsak dan pogostejša, obiskovalci njunih koncertov pa dobro obvladajo besedila in se zelo vživi-jo v nastop. Zato bo DAZ de-

j0" m
<
-M
ročk in Chateau. Glasbenik nemirnega duha seje zato pričel preizkušati tudi v vedno popu-larnejši dance glasbi. Tako ga je našel Dado (Dadi Davidovič) in skupaj sta posnelo Angelino. Morda je bila ta še neopazna, vsekakor pa tega ne moremo več reči za Če me ljubiš in Oprosti mi. In na dance sceno sta zakorakala Dadi And Zvone (D.A.Z).
Lani sta v velejnskem Dynamicu posnela 10 skladb, zagotovo največji hit med njimi pa je bila prav pesem »Oprosti mi«, s pomočjo katere so ju spoznali vsi radijski poslušalci.
V -
loval tudi sedaj, ko se je Dado pridružil Chateaujem in tako z Zvonetom sodelujeta kar v dveh bendih. »Dance glasba mi je pravzaprav pomenila sprostitev in nov izziv, saj sem se kot ročk glasbenik že dovolj preizkusil. Vedno več delam glasbo tudi za druge izvajalce, v prihodnosti pa si želim imeti tudi svoj lasten mini studio in založbo. Rad bi načrtno delal z bodočimi zvezdami - jih sam poiskal in jim naredil vso glasbo, potem pa poskrbel tudi za promocijo,« nam je še zaupal Zvone.
bš
Mlinarja na Muri?
je novost. Tokrat so posneli le 8 skladb. Ugotovili so namreč, da so na vsaki plošči uspeli »narediti« največ dva velika hita, zato so se odločili za manj skladb. Med novimi komadi bo zagotovo naletela na dober odmev priredba velikega hita skupine Sweet »Coco«, ki tudi v njihovi verziji nosi isti naslov. Glasba je, kot doselej, delo Zvoneta Hranjeca in ostalih članov skupine, besedila pa so poleg njega prispevali tudi Mateja Pirnat in Janez Zmazek. Snemali so kar v domačem studiu Dynamic, kjer radi delajo, tokrat pa so bili sami tudi producenti, pri čemer jim je pomagal Janez Rak. Že kmalu bodo stekle priprave na snemanje video-spota, seveda pa fante čaka tudi promocija. Najprej bodo lansirali single
»Solzice«, na katerega stavijo. »Gre za nekakšno nadaljevanje Mlinarja na Muri. Koncept komada je namreč povsem isti. Besedilo nam je napisala Vera Soline, glasbo pa jaz«.
Chateau so tudi en od tistih pop-rock skupin, ki zaradi propadanja velikih dvoran, kjer so prej dosti koncertirali, nimajo več veliko »špilov«. Zato večinoma igrajo v unpluged verziji. Tako jih lahko povabijo tudi v manjše klube in tam bodo verjetno tudi najpogosteje pro-movirali »Brez tebe«. Prepričana pa sem tudi, da bodo z novimi skladbami ponovno pogosti gosti radijskih valov in želj poslušalcev.
bš
Chateau v novi zasedbi
Novost - Milka
Najpomembnejša novost je prav gotov njihova peta kaseta z naslovom Milka. Ustvarjalci pete kasete so isti kot že na četrti kaseti: komponist dvanajstih skladb je vodja ansambla Franc Žerdoner, eno skladbo pa je prispeval Ivan Ravnjak, osem tekstov je napisala Vera Šolinc, po enega pa prof. Ivan Sivec, Marinka Lesjak, prof. Andrej Kuzman, lepo božično pa je dodal Ivan Malavašič. Priredbe večine skladb so delo Davida Sredenška.
Čeprav so ustvarjalci isti, je kaseta le nekoliko drugačna. To so obljubili že po izidu četrte kasete, tako je na njej nekaj naro-dnozabavne in tudi zabavne glasbe. Skupni moto vseh skladb je prav gotovo ljubezen, takšna in drugačna. Kaseta je bila izdana v začetku decembra 1996 pri založbi Helidon, posneta pa v študiju Zlati zvoki v Kisovcu pri Igorju Podpečanu.
Druga novost pri ansamblu je nov pevec, 18-letni Boštjan Dermol, ki je z ansamblom prvič zapel avgusta. Konec septembra, v začetku oktobra je že dokaj uspešno posnel šest skladb. Levji delež vokalne izvedbe pa je uspešno opravila njihova mlada že priznana pevka Maja Lesjak.
Vsak izid nove kasete nalaga ansamblu nove obveznosti, tako so od sredine novembra obiskali že osem radijskih postaj, v mesecu decembru so posneli dva video spota za TV Slovenijo ter dvakrat nastopili na televiziji TV 3, konec decembra na raznih prireditvah: na Orfejčkovi paradi, božični prireditvi Moje pesmi moje sanje v Velenju, sodelovali so tudi na Potujočem videome-hu v Sevnici, ob srebrnem jubileju Name v Velenju pa so pro-movirali svoj zadnji izdelek. Prav tako so v decembru kot večina ansamblov igrali še na mnogih novoletnih zabavah. Novoletni dan so nadvse veselo pričakali v restavraciji ob velenjskem jezeru.
Prvi odzivi na njihove najnovejše skladbe so zelo ugodni, izstopa pa naslovna skladba Milka. Seveda bodo v naslednjih mesecih nadaljevali s promocijo po vsej Sloveniji, osrednja promocija pa bo konec januarja v večnamenskem domu v Vinski Gori.
V novem letu si želijo, da bi njihove nove skladbe prejelo čimveč poslušalcev, da bi jih predstavili v živo v čimveč krajih po Sloveniji in tujini.
Ansambel želi vsem prijateljem njihove glasbe zadovoljno in zdravo leto 1997!_
Razstavišče Premogovnik Velenje
Dinamika, in liričnost Staneta Žerka
Slikarstvo je študiral pri prof. Milanu Batisti, med leti 1967 in 1972. V času tridesetletnega ustvarjanja je imel preko sedemdeset samostojnih razstav doma in v tujini. Sodeloval je tudi na številnih skupinskih razstavah... To je le del osnovnih podatkov o slikarju Stanetu žerku, ki se v teh dneh predstavlja s svojimi deli v Razstavišču Premogovnika Velenje. Na ogled bo do jutri, 10. januarja 1997.	bš
Zgodilo se je
■■■
9. prosinca
Leta 1904
Naš prvi letošnji prispevek začnimo z novico	iz
Slovenskega naroda, ki ima naslov "Ženski porotniki".
"Dne 20. p.m. se je vršila v Čikagu prva porota v Ameriki, pri kateri so sodile ženske. Bilo je šest ženskih in šest moških porotnikov. Poroti je bilo razsoditi ali se naj neka osemletna deklica odda v poboljševalnico. Mati je izjavila, da bi hčerka brez nje gotovo umrla. In ženski porotniki so razsodili, da se mati s hčerjo vred odda v poboljševalnico. Moški tovariši so to razsodbo potrdili."
Hvala bogu, so časi, ko je bila zanimiva tudi novica o tem, da so ženske lahko porot-
niki, v večini držav že davno minili. Žal pa se še vedno najdejo države, družbe in okolja, kjer temu ni tako!
Leta 1959
V Večeru so objavili članek z naslovom "Pred veliko delovno akcijo": "Letos čaka prebivalstvo Velenja veliko dela. Do 3. julija -rudarskega praznika - naj bi že uredili center mesta. Zgradbe še niso popolnoma dograjene, okolica pa pusta. Vse to naj bi pridne roke do 3. julija spremenile v cvetoči vrt, podoben že urejenemu naselju. SZDL in vse množične organizacije bodo storile vse, da bo prav letos, ko proslavljamo 40. obletnico ustanovitve ZKJ, mestece rudarjev v ponos Šaleški doli-
ni."
Kot verjetno veste, je bilo središče Velenja svečano odprto 20. septembra leta 1959.
Leta 1961
V začetku leta 1961 so v Delu objavili krajšo novico iz Šaleške doline: "V tem mesecu bodo začeli v vseh 17 krajih šoštanjske občine s ciklusom zanimivih predavanj iz kmetijstva, politike, vzgoje in zdravstva.	Predavanja
pripravlja Delavska univerza iz Velenja."
Zanimivo bi bilo ugotoviti oziroma raziskati, kakšna je bila udeležba na teh predavanjih, ki so bila v tistih letih zelo pogosta.
Leta 1970
"Nova razstava v Velenju" je naslov članka iz mariborskega Večera:
"V soboto bodo v velenjskem delavskem klubu odprli novo razstavo likovnih del. Tokrat bosta razstavljala svoja dela domačina Vlado Valenčak iz Velenja in Tone Herman iz Šoštanja. Prvi je dal na ogled okrog 40 akvarelov, Herman pa bo razstavil plastike."
Kot sem enkrat že omenil, se je v razstavišču "Delavski klub" zvrstilo precej dobrih razstav, na katerih so svoja dela razstavljali številni umetniki iz vse Slovenije.
Damijan Kljajič
9. januarja 1997
107,8 MHz
NAŠ ČAS 9
* RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK *
Prvega januarja zjutraj, ob 6. uri, je snežilo. Snežilo je tudi skoraj vso noč in vse dopoldne. Mnogi so po naporni noči omagali in se pogreznili v krepčilen spanec, mnogi morda sploh vedeli niso, daje kakšen dan tudi 1. januar, ker so ga preprosto, kar celega prespali. Ponekod so že dopoldne vzeli v roke lopate in odstranili sneg z dvorišč, marsikje so se še zabavali, marsikdo jo je utrujen mahal proti domu. Sneg pa je padal in kar naprej padal.
A ne eno in ne drugo ni mogel in ni smel biti razlog, da se Radio Velenje tudi 1. januaija ne bi oglasil točno ob 6.h. To je zvestoba. Tudi takrat, ko veš, da poslušalcev ni prav veliko, delaš, kot da bi bili vsi zbrani. In to je tisto, kar vam obljubljamo tudi v prvem letošnjem
mozaiku: vse leto bomo delali tako, kot da ste z nami prav vsi, od prvega do zadnjega. Do slehernega od vas čutimo posebno odgovornost.
Tudi avtobus, ki je iz
Zadrečke doline pripeljal na delo tehnika Marjana Slapnika je bil točen. Ni imel veliko potnikov. Peščica jih je bila, tistih, ki so morali na delo. Tudi to je odgovornost. Urednica Mira
Fanta, od 1. januarja naprej bo tako, kot bom jaz rekla,« pravi odgovorna urednica Mira Zakošek Daretu Hribršku, ki jo zamišljen posluša in Mitji Čretniku, kiji zatrjuje, da je bilo že prej zelo podobno.
Zakošek je okoli 10. ure prišla pogledati, ali je za popoldansko in naslednjo oddajo vse pripravljeno kot mora biti. Odgovorni so bili zdravstveni delavci, komunalci, policisti, vratarji, gostinci in množica tistih dežurnih, ki so morali delati tudi na tak dan in tako jutro in tako bo, upamo in si želimo, tudi v naprej. Zelo odgovorni so bili tudi vsi tisti, ki so Titov trg, takoj, ko je z njega odšel zadnji silve-strovalec, pospravili.
Zato, ker je lepo, če je povsod naokoli veliko odgovornih ljudi, vam v prvem mozaiku novega leta želim, da bi bilo okoli vas vedno veliko takih, ki vsako delo od najbolj preprostega do najbolj zahtevnega, opravljajo resno in odgovorno.
mkp (foto: vos
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO...
€N VOGU€
Ameriška ženska vokalna skupina En Vogue se je konec lanskega leta po skoraj triletni pavzi vrnila na mednarodno glasbeno prizorišče. Na kom-pilacijskem albumu z glasbo iz film a "Set it off" je namreč izšla njihova skladba z naslovom "Don't let go". To je
zaenkrat edina skladba, s katero so se šarmantna dekleta vrnila na glasbene lestvice, glede na njen uspeh pa lahko verjetno že kmalu pričakujemo tudi novi album. Svojevrsten come back pa je skupina En Vogue naredila tudi na področju živih nastopov, ko je konec minulega leta pred tretjo tekmo finala ameriške baseballske lige odpela državno himno.
THE BRAIDS
Raperski duo The Braids, ki
sicer prihaja iz Berkeleya v Kaliforniji, je konec minulega leta opozoril nase z zanimivo priredbo stare rockerske klasike skupine Queen "Bohemian Rhapsody". Zanimivo je, da je pobuda za hip hop priredbo te uspešnice skupine Queen prišla od
samega producenta originalne skladbe Stephena Jenkinsa. Sprva je rockerski svet to novico sprejel z mešanimi občutki, kasneje pa se je priredba Caitlin Cornvvell in Zoe Ellis, ki sestavlja ta duet The Braids, odlično prijela. Nekaj tudi na račun zelo uspšene priredbe skupine Fugees, ki je na podoben način priredila skladbo "Killing me softly", pevke Roberte Flack.
MADONNA
Alan Parker, režiser filma Evita, ki te dni že polni tudi evropske kinomatografe, je dejal, daje Madonni pripadel levji delež pevske udeležbe na albumu z glasbo iz filma, saj sodeluje praktično na skoraj vsakem posnetku.Večina skladb zanjo ni predstavljala težav, nekaj pa je vendarle takih, kakršnih doslej Madonna ni pela. Zato ji je pri njihovi izvedbi pomagala tudi učiteljica petja Joan Lader. Kot kaže zelo uspešno, saj je po prvem hitu s tega albuma " You must love me", skladba "Don't cry for me Argentina" dobesedno skočila na vrh trenutno najpopularnejših skladb. Pri producentskem delu te znane pesmi je veliko pomagal Emilio Estfan, producent in mož znane pevke Glorie Estefan.
PATROL
Pri založbi Helidon je izšla debitantska plošča domače dance skupine Patrol, z naslovom "Cecilia". Skupina je nastala pred dobrima dvema letoma na pobudo Tomaža Borsana, verjetno vodilnega avtorja in produ-
centa tovrstne glasbe pri nas. Po nekaj začetnih skladbah, kot so "Vrni se", "Suženj strasti" in "Gremo na morje", so lani najbolj uspeli s priredbo zanane uspešnice Paula Simona "Cecilia", ki je postala tudi naslovna skladba njihovega prvenca.
POWER DANCERS
Z novim singlom v leto 1997 vstopa tudi naša najbolj znana dekliška dance skupina The Povver Dancers iz Maribora. Skladbo z naslovom "Bomba" so izdali pri založbi Megaton, nastala pa je v novomeškem studiu Luca, seveda spet pod budnim ušesom tonskega mojstra Tomaža Borsana. Za raz-
liko od doslej znanih, energetsko nabitih, uspešnic skupine, je skladba "Bomba" nekoliko bolj umirjena in odpeta s štirimi izmenjujočimi se ženskimi glasovi, kar nam kar samo po sebi vsiljuje primerjavo z mnogo bolj znanimi britanskimi dekleti, združenimi v skupini Spice Girls.
MiČ
RUDARSKA GODBA VELENJE GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽELJSKI VELENJE
vabita na
NOVOLETNI
KONCERT
_ -l'/ fjf sodelujejo:
MLADINSKI PIHALNI ORKESTER dirigent: Marjan STROPNIK
RUDARSKA GODBA VELENJE dirigenta: Ivan MARIN, Marjan STROPNIK
VELENJE| KONCERTNA DVORANA GLASBENE ŠOLE
nedelja, 12. januarja 1997, ob 19.30 uri
NORI TEDEN V MAK-U
Zadnji teden minulega leta je v klubu Max minil v znamenju petih različnih tematskih glasbenih večerov, na katerih smo se lahko srečali s petimi različnimi glasbenimi smermi, ki so v klub privabile po okusu manj, zato pa po številu precej različno publiko (glede na posamezen večer). Nori teden, kot so ga poimenovali organizatorji naj bi pomenil nekakšen vrhunec koncertnega dogajanja, ki je intenzivno potekalo v prostorih kluba v zadnjih mesecih minulega leta. Čeprav vsi nastopi niso bili obiskani v skladu s pričakovanji, je "nori teden" gledano v celoti vendarle uspel, saj je precej uspešno pomagal skrajšati (pre)dolge zimske večere božično-novoletnih počitnic.
Led so na sam sveti večer prebijali člani skupine DIG, ki pa kljub svojemu z elektriko nabitemu in poskočnemu nastopu niso uspeli odtaliti hladne polnočnične publike, ki je očitno utrujena od obiska polnočnic, koncert spremljajla zelo zaspano.
Bolj poskočni so bili na sam božič, ko je v Maxu gostoval ljubljanski DJ ANDY Sicer redni gost sredinih raverskih večerov, je na račun dela prostih dni končno lahko pokazal svoje deejajevsko znanje tudi bolj številni velenjski publiki, ki se je ob bolj ali manj znanih zvokih tecno-raverskih proizvodov zibala dolgo v sredino noč. To je bil tudi edini večer
v norem tednu, ki je minil brez živega nastopa.
Dan osamosvojitve Slovenije je prinesel radikalno spremembo, saj je je četrtkov večer bolj ali manj sintetične zvoke prvih dveh dni zamenjal s klasičnim rock'n'rollom. Ta večerje namreč v Maxu nastopila skupina RES NULLIUS, ki nas je po kibernetičnih božičnih zvokih ponovno vrnila h koreninam ročk glasbe. Sprememba je očitno dobro dela tudi publiki, saj si je prišlo nastop Res Nullius ogledat kar precej ljudi, ki so na koncu klub zapustili zadovoljni.
Petkov nastop skupine FUNK Y0U je pomenil enega od vrhuncev zadnjega tedna v letu 1996 kar zadeva koncertno dogajanje v Maxu. Nabito poln klub je verjetno zadosten dokaz, da so Funk You trenutno v Šaleški dolini največji magnet med bendi in da bo verjetno še nekaj časa tako tudi ostalo. Njihov nastop je minil po klasičnem vzorcu, v dveh delih in z nekaj novimi skladbami, ki jih na zadnjem nastopu v Maxu še nismo slišali. Funk You v petek niso mogli več presenetiti, lahko bi samo razočarali. Pa niso. Odigrali so tako, kot smo od njih tudi pričakovali, rutinsko in hkrati z velikim navdušenjem in veseljem, ki so ga znali prenesti tudi na publiko.
Organizatorji so elitni sobotni termin prihranili za nastop odlične ljubljanske skupine HEAVY LES VVANTED. Žal je bil obisk ta večer vse prej kot eliten, tako da so HLW morali igrati le pred skupino navdušencev in še nekaj firbci, ki pa konca koncerta niso več dočakali v klubu. To pravzaprav niti ni tako presenetljivo, saj Heavy Les VVanted širši slovenski publiki, z izjemo Ljubljane, kjer redno nastopajo, niso prav dobro poznani. Kljub temu, da je njihov prvi CD že kar nekaj časa v prodaji in kljub temu, da jih je bilo moč že kar nekajkrat videti tudi na nacionalni televiziji. Ljubljansko - italijanski bend je s svojo inačico funka, hip hopa, reggaeja in rapa verjetno, vsaj kar zadeva avtorsko ustvarjanje, na tem področju dosegel največ v Sloveniji, za svojo popularizacijo pa bo moral bolj pogosto nastopati tudi zunaj Ljubljane. Ali bo to kmalu v Velenju, za zdaj še ni znano, zato je lahko vsem tistim, ki so njihov nastop zamudili in jim je taka glasba všeč, žal. Če ne zaradi drugega, zaradi njihove izvedbe glasbe iz TV nanizanke Odpisani, ki so jo v Velenju zaigrali kot dodatek. In dokazali, da še lep čas ne bodo odpisani.
MiČ

LESTVICA DOMAČE GLASBE	
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek	
v tedniku Naš čas.	
Takole ste glasovali v nedeljo, 5. januarja:	
1 .VERDERBER: Pesem za spomin	9 glasov
2.AVSENIKI: Zapojte z nami	8 glasov
2.NAGELJ: Na ples	8 glasov
5.ZAJC: Veseli muzikantje	3 glasovi
5.ZUPAN: Kralj Matjaž	3 glasovi
Predlogi za nedeljo, 12. januarja:	
1.DOBRI ZNANCI: Zdravica	
2.HENČEK: Oštirjeva hči	
3.KLAVŽAR: Bajsi	
4.PLANŠARJI: Spet smo skupaj	
5.P0LJANŠEK: Roža rož	
	Viti Grabner
10 MAS ČAS_NAŠI KRAJI IN UUDJE__9. januarja 1997
Veseli december le še lep spomin
Darila so bila in zima je prišla
Tudi letos je minilo, veselo, razposajeno, predvsem pa za marsikaterega otroka pre-bogato, za druge morda preskromno, obdarovanje. Prišel je Miklavž, pa dedek Mraz in še prej Božiček. Ko bi se le dalo vso njihovo dobroto razdeliti skozi vse leto. Bilo bi bolj pravično!
No, v Šaleški dolini je bilo tudi letos kar nekaj prireditev, ki so polepšale ta čas. O njih smo vas sproti obveščali. Veliko so jih pripravili na medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenj, k sodelovanju pa povabili številne šole in
izvajalce iz doline. Tako so se vrstile predstave pred Domom kulture v Velenju, živahno je bilo v njem pa po Domovih krajanov po posameznih KS. Dedek je obdaril več kot 2 tisoč otrokom v Dolini. Ob tem so malčki uživali v treh predstavah; »Veliki in mali bratec« lutkovne skupine VVZ Šoštanj, »Zmajčkov rojstni dan« je predstava lutkovne skupine »As« VVZ Velenje, KUD »Stane Sever« iz Škal pa je pripravil predstavo »Rešimo pravljico«.
Tisto nedeljo, ko naj bi se pred Domom kulture zgodila
velika otroška veselica, je deževalo in snežilo. Zato so jo prestavili v notranjost. Žal pa se je kar precej zapletalo. Mikrofoni niso delali, pa kasete se niso prav vrtele. Še sreča, da so bili obiskovalci za »štos« in so sodelovali z Markom Mandičem in njegovimi prijatelji, ki so poleg Davorja Božiča in plesnih skupin iz Glasbene šole ter ZKO pripravili program. Priprava na Silvestrovanje je bila vseeno uspešna. bš Na odru Doma kulture se je na Pripravi na silvestrovanje zvrstilo kar nekaj nastopajočih.
Dober obisk Hude Luknje
Žive jaslice so bile paša za oči
Prav pohvalno je letošnje dejanje Kulturnega društva Dolič in Jamarskega kluba velenje, ki sta skupaj pripravila božične žive jaslice v jami Huda Luknja, pospremili pa so jih z bogatim kulturnim programom. Tako v sredo kot četrtek si jih je ogledalal množica radovednežev, mnogim pa je bil prav ta dogodek lepa popestritev prazničnih dni. Uživali so tudi v programu, ki so ga izvedli Rudarski oktet Velenje, Kvartet trs Velenje, MePZ Svoboda Šoštanj, Doliška dekleta in mnogi drugi. Lep pesem in beseda namreč v Hudi Luknji zelo lepo zvenita, prelepa jama pa jima da svoj ton.	bš, foto: vos
Dedek Mraz, utrujen, ker je raznosil toliko lepih daril, in srečen, ker je razveselil veliko otrok, se je še zadnjič v minulem letu pojavil na Titovem trgu. Da ga noge ne bi preveč bolele, ga je s kočijo in belim konjem tja pripeljal Mirko Uranjek.
v pravljici
Silvestrovanje na Titovem trgu v Velenju
Bilolekot
Za silvestrski ambi-
ent je na Titovem trgu poskrbelo milijon in še več snežink, ki so se vsule z neba, za toploto tisočere želje, ki so preskakovale od enega k drugemu in grele srca, za vse drugo pa Radio Velenje, Naš čas in Gost Velenje. Bilo je kot v pravljici. Bilo je, kot bi ne bilo resnično. Začelo se je že ob 20-ih s programom za otroke, s prijetnimi pesmimi, ki sta jih prepevala Sanja in Urban Mlinar, z dedkom Mrazom, ki se je prišel poslovit in razdelit vse tisto, kar mu je za prijazne otroke še ostalo. Ozračje je razgrel ansambel Francija Zemeta, vzdušje pa se je stopnjevalo do razglasitve naj osebnosti po izboru bralcev Našega časa -Katarine Srebotnik,
uspešne teniške igralke, ki ime svojega mesta in domovine s ponosom nosi po svetu. Le za nekaj glasov je prehitela s to lovoriko že dvakrat počaščenega župna mestne občine Velenje Srečka Meha. Temu ni bilo težko prekiniti zasebnega slivestrovanja na Dobrni in priti na trg, da bi Velenjčanom in vsem zbranim zaželel veliko prijaznega v tem letu ...
Srečno novo leto smo si, eni bolj na glas, drugi bolj po tiho voščili in si nazdravili, iz spomina priklicali najbolj skrite želje in si zaželeli, da se vsaj kakšna od njih uresniči, si rekli, zdaj bo pa drugače ... Tisto noč je bilo, saj je bil Titov trg obsijan z veličastnim ognjemetom. Da bi vsaj delček te topline, ki je v enem samem trenutku valovila
po trgu, prišel tudi do vas. Do slehernega od vas!
Dedek Mraz, ali res že odhajaš?
mkp
Veliko sreče ti želim ...
9. januarja 1997
ZANIMIVO
NAŠ ČAS 11
Med Vas, glasovalce in bralce Našega časa je Sreča razdelila nagrade naših sponzorjev takole:
1.	Rolerji Mojo, poklanja trgovina Fun šport, Foitova 2, Velenje Aleš Koradej, 3327 Šmartno ob Paki
2.	Bluza Vezenine Bled, poklanja trgovina Manca, Breg pri Polzeli Marina Potisek, Šalek 91, 3320 Velenje
3.	Bon v vrednosti 10.000 SIT, prispeva Prodajno-razstavni salon A Fining, Simona Blatnika 11, Velenje
Gregor Fidej, Goriška 40, 3320 Velenje
4.	Moške hlače, poklanja Elkroj Mozirje
Sonja Hudournik, Šercerjeva 15, 3320 Velenje
5.	Otroška bunda, poklanja Trgovina Malček, Šaleška 16, Velenje Slavko Brglez, Graško-gorska 31, Velenje
6.	Vikend paket v hotelu Barbara v Fiesi za eno osebo, nagrajuje Gost Velenje, Turistična agencija
Miran Jančič, Lajše 207/B, 3325 Šoštanj
7.	Košarica dobrot Pekarne Brglez, prispeva Pekarna, slaščičarna, trgovina Brglez, Vransko Vera Špital, Šlandrova 5, 3320 Velenje
8.	4 celodnevne smučarske karte za Golte, nagrajuje RTC Golte Berločnik Boris, Cankarjeva 1/a, 3320 Velenje
9.	Kosilo ali večerja za 2 osebi v enem od Štor-manovih gostišč, vabijo Gostišča Storman Jožica Levak, Tomšičeva 13, 3320 Velenje
10.	Karte za kopanje in savno v Termah Topolšica - poklanjajo Terme Topolšica
Mara Topolovec, Tavčarjeva 21, 3320 Velenje
11.	Sončna očala, nagrajuje Optika ABA, Prešernova 7, Velenje Klemen Čretnik, Laze 16 f, 3320 Velenje
12.	5 kompletov namizne podlage, 3 delni koledar in beležka, prispeva Tiskarna Velenje.
Ivica Srša, Topolšica 37, 3326 Topolšica
13.	Tečaj slikanja na svilo, nagrajuje Ljudska univerza Velenje
Marija Ježovnik, Zavodnje 20/a, 3325 Šoštanj
14.	Lončnica - poklanja cvetličarna Beli cvet, Veleblagovnica Nama. Rolando Koren, Stantetova 11, 3320 Velenje
15.	ERA bo poklonila bogato košaro, polno vitaminov
Truda Planine, Lipa 35, 3320 Velenje
16.	-20. Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki za leto 1996 dobijo Jožica Stropnik, Šmartno ob Paki 99; Peter Razgoršek, cesta v Bevče 30, Velenje. Video kaseto Šaleška dolina, ki jo prispeva Naš čas
d.o.o., prejmeta Vida Napotnik, Malgajeva 9, Velenje in Martin Pečečnik, Ljubljanska 15, Velenje.
Bralci tednika Naš čas ste izbrali
"Naj osebnost' Katarina Srebotnik
Šest tednov zapovrstjo, že tretje leto povrsti, smo vas ob izteku leta 1996 vabili k sodelovanju. Letošnja akcija, ko smo skupaj z vami, našimi cenjenimi bralci tednika Naš čas, izbrali »naj osebnost« leta 1996, je, vsaj po našem, popolnoma uspela. Tako velik odziv smo si na tihem želeli in upali, da bodo tudi bogate nagrade, ne le tekmovalni duh, pripomogle k rezanju kupončkov in pošiljanju na naš naslov. Nismo se zmotili. Tudi s tem, ko smo vam vsak teden izdajali vrstni red vaših izbrancev, smo vas bodrili, da ste še bolj goreče sodelovali v akciji. Veste, tiste zadnje dni je bilo prav napeto. Urednika, (odgovorni in glavni) Stane Vovk in Boris Zakošek, sta zabičala, da moramo počakati na prav vse prispele kupone, zato smo s preštevanjem končali 31. decembra ob 12.15, ko se je iz pošte že drugič v tistem dnevu vrnila naša Marinka. Vmes so nam nekaj kuponov prinesli še v uredništvo kar bralci sami, v poštnem nabiralniku pa se jih je v zadnjih dveh dneh nabralo tudi več kot 100 na dan.
In tako smo tistega zadnjega dne v lanskem letu potegnili črto pod seštevek vseh kupončkov, ki smo jih šteli vsak dan sproti. Končni rezultat je bil tako tesen, da sem kupone, ki so dajali glas Srečku Mehu in Katarini Srebotnik, ki sta vodila ves čas akcije, skrbno preštela še enkrat. Osem več jih je prejela mlada, še ne 16-letna Katarina Srebotnik, za katero so, tako po imenih in pisavi sodeč, zelo veliko glasov prispevali njeni vrstniki. Ker Katarina tega dne ni bila doma, je urednik Stane Vovk, ki vam je na silvestrovanju na Titovem trgu tudi
razglasil rezultate naše akcije, takoj stopil v akcijo. Rezultat njegovega truda je bil tudi pogovor z res presenečeno Katarino, ki je svojim staršem in Velenju iz daljne Kostarike (kjer je bila ura 6 zjutraj) voščila vse najlepše v novem letu tik pred iztekom starega. Naziva je bila iskreno vesela, z njo pa se je veselila cela družina Srebotnik. Naj povemo še to, da bo sponzor, Veleblagovnica Nama Velenje, kolo, ki ga je namenil naj osebnosti, Katarini darilo izročil na posebni prireditvi, ko se bo Katarina vrnila v Velenje.
Rezultati »govorijo«
Skupaj smo v šestih tednih prejeli 1026 kuponov. Od teh sta jih daleč največ, krepko polovico, dobila vodilna ves čas akcije - Katarina Srebotnik (286 glasov) in Srečko Meh (278 glasov). Na tretje mesto se je z glasovi, ki so v večini prispeli zadnje dni, uvrstil župnik župnije sv. Barbara Jože Vehovar. Bralci ste zanj poslali 87 kuponov. Le en sam glas manj je prejel direktor podjetja za urejanje prostora PUP Velenje Jože Mraz. Na petem mestu je na koncu »pristal« Marjan Marinšek, neumorni kulturni delavec, ki so mu mnogi glas podarili zaradi »njegovega« Pikinega festivala. Prejel je 83 glasov. Za eno gospodično in štirimi gospodi se je uvrstila gospa, ki ne sliši rada besede upokojenka, saj je še vedno zelo aktivna v politiki in pri tabornikih. Seveda, o Hermini Groznik govorimo. Namenili ste ji 62 glasov. Tudi strašna Jožeta, skrita v podobi novinarja Jožeta Krajnca in zdravnika Jožeta Robide, imate radi. Dobila sta 39 glasov. Na osmem in devetem mestu sta se skupaj »znašla« politik Adolf Štorman in pevka Irena Vrčkovnik. Oba sta
Župan Srečko Meh skupaj s Katarininima staršema Zlatko in Jožetom, urednikom tednika Naš čas Stanetom Vovkom in moderatorico silvestrskega programa na trgu Suzano Kok nazdravljajo prihajajočemu 1. januarju 1997. (foto: A. Ojsteršek)
prejela 18 glasov. Na deseto je velenjska glasbena šola tako vaše glasove prejelo 47 ra-mesto pa seje uvrstil mag. Ivan uspešna in priznana.	zličnih oseb, od tega 24 le po
Marin, ki ima veliko zaslug, da Naj povemo še to, da je en glas. Bojana Špegel
t
12 KAK vas	ZANIMIVO	9. januarja 1997
		

Srečno!
Katarina je "odstranila" Srečka. Pa naj bo vseeno srečno!
Oštevilčeni
Zdaj so nas še enkrat oštevilčili. Da se ne bi izgublfi. Davčni upravi.
Drvimo
Pravijo, da bodo v Velenju vseeno zvozili. Čeprav so pri McDonald'sovem McDrivu malo po ledu spodrsnili.
Lepo
Marsikje imajo ženske le zaradi lepšega. In čeprav pri tem niti ni nujno, da so najlepše, je običajno vendarle tako. Oboje, tako številčnost kot lepota, sta zaradi povprečja.
Zvezde
Astrologi pravijo, da bodo letos zvezde Slovencem naklonjene. Če se le ne bodo imeli za zvezde nekateri naši politiki.
Na cesti
Na silvestrovanju na prostem seje
letos spet zbralo veliko ljudi. Upajmo, da se jim leto ne bo nadaljevalo kot se je začelo. Na cesti.
Županska
Dobro, da tudi velenjski župan ni kandidiral za državnega poslanca. Kaj lahko bi se zgodilo, da bi s tem še bolj razdelil velenjske svetnike, ko bi odločali o njegovi profesionalnosti.
Upanje
Upajmo, da se še kakemu Slovencu ne bo zgodilo, kot se je Slovencu. Da bo moral v stečaj.
Kar tako
Nekatere, ki jih sploh ne poznamo, hitro prepoznamo.
Nad center
Zasavje je še enkrat pokvarilo razpoloženje Ljubljančanov. Tokrat jim ozračja niso pokvarili s svojim premogom, ampak so jim pokvarili "ozračje" slavja letošnjega slovenskega prvorojenca.
Zgodilo se je
V letu 1959je začel honorarno predavati predvojaško vzgojo na takratni Industrijsko-rudarski šoli Albin Amon. Ko je prvi dan začel pouk pred šolo, je zahteval, da so se učenci postrojili po velikosti, nakar je zahteval, da so se predstavili, kot so bili postrojeni. Tako se je prvi predstavil Rudi Cvikl, sedaj dela v Tešu, drugi se je predstavil Rudi German, ki sedaj dela v Premogovniku, tretji se je predstavil Rudi Povše, sedaj dela pri podjetju ESO, četrti se je predstavil Rudi Pevec, sedaj rudarski upokojenec.
Nakar je predavatelj prekinil predstavljanje in rekel: "Nehajte se norčevati.r Ostali učenci so se začeli krohotati. Predstavljanje je bilo prekinjeno in nadaljeval se je pouk, vendar v napetem ozračju.
Po končani prvi učni uri je predavatelj odšel v zbornico po redovalnico, da bi ugotovil resničnost predstavitve samih Rudijev. Ko je ugotovil, da so Rudiji res Rudiji, se je pouk nadaljeval.
S to anekdoto je pred nekaj časa zaustavil na ulici bivšega predavatelja takratni učenec Rudi German in se pošalil na njegov račun.
Zaleščanske zgode 3
Titova štafeta
Nekje v porečju bistre Save, sredi severnoslovanske državice, se širi čudovito jezero. Ob njem leti nekaj prijetnih naselij, največje med njimi Zalesje imenovano, središče Zaleščanske doline. V Zalesju, pod toplim plaščem boga Velesa, živijo različni ljudje; prav malo je sinov Stanimira in Gojimira, več je potomcev drugih severnih plemen, nemalo pa je tistih, ki so pripotovali iz južnih slovanskih krajev in se za vedno priklenili za zaleščansko ognjišče. Zalesje je polno skrivnostnih in manj skrivnostnih zgodb.
Zlobneži trdijo, da niti Turki niso požgali toliko zaleščanskih domov, kot je to uspelo rimskokatoliški cerkvi. Pa ne v času inkvizicije, temveč sedaj, v zadnjem lanskem mesecu. Spreobrnjeni verniki so namreč kot za stavo prižigali svečke na številnih adventnih venčkih, ki bojda visijo celo na pasjih utah! In ker so goreči pristaši (novo odkritega) krščanskega nauka še prilično nevešči običajev (ki to do sedaj seveda niso bili), pozabljajo, da tudi sveti plamen gori in oblizne prt, skoči na preprogo, ter se povzpne na zaveso ...in adijo še en zaleščanski dom. Zaleščanski gasilci pa si zadovoljno manejo roke. Sploh so Zaleščani ( kot vsi severni Slovani) malce posebni. Blazno radi se stiskajo v čredo in v varnem zavetju rojakov tiščijo skozi življenje. Ponižni so, pripravljeni požreti še tako gorke. In zato pravzaprav nihče, ki jih je želel v zgodovini pokoriti, ni imel kaj posebno težkega dela. Tepsti se
zaleščanski fantje nikoli niso marali prav posebej, raje so gospodarjem nastavljali hrbet in kvečjemu z njimi zatulili v isti rog, če so presodili, da jim bo to koristilo.Tudi v Zalesje je pljusknil val druge svetovne vojne in ni jih bilo malo, ki so se darovali na oltar domovine. In potem je sledilo skoraj petdesetletno obdobje nove svobode in novega političnega sistema. Severnoslovanska državica se je z južnoslovanskimi združila v enotno SFRJ. Zaleščani so dobili novega črednega vodjo, Tito imenovanega. Častili so ga prav po božje. Ko jih je obiskal, so mu mahali z modrobelordečimi zastavicami, mu recitirali pesmice, mu poklanjali darila, mu podstavljali rdečo preprogo, na njegov oltar pa so vsako leto prinesli (Titovo) štafeto in na velikem stadionu žurali z njim do belega dne. Tudi, ko je njegov zemeljski del odšel, so ga s solzami v očeh množično obiskovali v Hiši cvetja. Po Titu Tito. Še na grob so mu brhki mladci in mladenke prinašali štafeto. Rudarska godba je na Titovem trgu igrala socialistične žalostinke. No, po nekaj letih se je peščici mladcev v sever-noslovanski državici zazdelo malce tumasto mrliča po božje častiti in so v prestolnici stesali veliko štafeto iz prave, debele bukve ter jo poimenovali za Štafeto norosti. Ti mladci so jo zaradi skrunitve Boga Tita krepko dobili po nosu. Ampak z njihovim dejanjem je padel prvi tabu. Vedno več je bilo tistih, ki so Tita imenovali diktatorja. Mahanje z zastavicami in nošenje štafete pa je bil zanje najbolj očiten znak diktatorstva in zaslepljenosti ljudskih množic. Povojno obdobje so označili za komunistično diktaturo, No, resnici na ljubo - tudi Zalesje je imelo nekaj sinov, ki so
začutili duh demokracije in veselo udrihali po umirajočem sistemu. Medtem se je zgodila demokracija, severnoslovanska državica se je osamosvojila. Spet so prišle na površje stare (krščanske) vrednote. Pisalo se je leto 1996. V severnoslovanska državico je prispel na obisk sam Papež (ki ma nas rad). Zaleščani so se nabasali v avtobuse in ga šli obiskat. Mahali so z belorumenimi zastavicami, molili in peli z njim. Hodil je po rdeči preprogi, zgradili so mu tri veličastna svetišča, posebej za njegovo sveto sedalo so izdelali prestole... Brhke mladenke in mladci so poglavarju prinašali darove in z njim rajali v rano jutro. In pred božičem se je ljudstvo spet nabasalo v avtobuse, v pragozdu so podrli ogromno smreko in 4o ponesli k poglavarju v Rim, da se mu še enkrat zahvalijo, da so ga lahko dva dni gledali od blizu. Že res, da so vrli Rimljani smreko okrasili čisto po svoje in, da je poglavar Severne-slovence med slavnostnim govorom omenil le mimogrede, nekje med pigmejci in zulukafrijci - čreda je svojega vodjo počastila kot se šika. Samo to je še manjkalo, da bi severnoslo-vanskega predsednika, kije tudi ponesel svoj rdeči nos v Rim, obesili na božično drevo namesto palčka. Celo Rudarska godba je v zaleščanski cerkvici počastila Božič - po svoje /iskreno/. In, glej ga zlomka, tokrat so bili Zaleščani čisto tiho. Še celo Gozdar Ivan ni napisal niti vrstice v Zaleščanski glas. O tem naprimer, kako minevajo leta, se menjavajo diktatorji, Zaleščani pa še kar mahajo z zastavicami - včeraj z rdečebelomod-rimi, danes z rumenobelimi, jutri... O, kako je kruta zgodovina! Kar naprej se ponavlja..., Zaleščani pa ji slepo sledijo kot Čreda ovac. Stojan Z.
Večni Rim (3)
Rimske fontane in park Tivoli
Piše: Duška Lah
Rimu dajejo večnost in s tem starodavno lepoto zapuščina nekdanjih prednikov, s tem pa neizbrisen vtis poudarjajo vodometi, fontane in umetelno izoblikovani vodnjaki, kijih lahko občudujemo na vsakem koraku. Najbolj znamenita in opevana je gotovo Fontana di Trevi, ki je eden najlepših rimskih vodometov in eden najslavnejših na svetu. Vse te pridevnike mu poznavalci pridajajo zaradi bogastva okrasnih prvin, ki poudarjajo čudovit ritem arhitekture. Zanimivo je tudi to, da Trevi na vseh fotografijah izgleda ogromen vodomet, ko pa se približaš po ozkih uličicah do miniaturnega trga, komaj najdeš primeren kotiček za fotografiranje celotne fontane. Trgovinice in proda-jalnice spominkov so se vgnezdile v vsak najmanjši prostor ob tem ozkem trgu, z željo ponujati turistom "verodostojen" dokaz, da so res obiskali ta svetovno znani košček sveta. V ta vodnjak se zbira in steka tudi na milijone kovancev z vseh kontinentov z željami ponovno obiskati večno mesto Rim. Po količini denarja sodeč, ki leži na dnu, si sleherni turist zaželi ponovnega obiska, saj skupine turistov vztrajno obračajo hrbet
Fontani di Trevi in preko rame mečejo v vodo kovance, ob tem pa z zaprtimi očmi želijo povratka v to čudovito mesto. In pravijo, da se običajno te želje tudi uresničijo. Sicer pa je bil ta vodnjak zgrajen na željo Klementa XII., vodo pa imenujejo "deviška". Vse to zaradi tega, ker je izvir po pripovedovanjih Agripovim vojakom pokazalo mlado dekle. Agripa je dal vodo napeljati v Rim v letu 19. pred Kristusom. Vodnjak so po načrtih arhitekta Salvija izdelali sredi 18. stoletja.
Voda je očitno bila v Rimu poleg običajnega življenjskega pomena tudi nekaj čisto posebnega. Na vsakem malo bolj pomembnem trgu, pred vsako večjo cerkvijo in večjim spomenikom je postavljen vodnjak ali vodomet zavidljivih oblik z vodnimi curki, ki brezhibno in neutrudno škropijo v višave in nižave po umetelnih vzorcih, starih več sto let. Tako kot je na via Condotti vodnjak pred slavnimi španskimi stopnicami v ob- * liki barke delo očeta velikega Berninija, stoji na trgu Piazza Navona slavni Berninijev Vodnjak rek. Prikazuje štiri glavne reke sveta: Nil, Ganges, Donavo in La Plato in je skladna celota kiparstva, stavbarst-
va ter nenazadnje tudi slikarstva. Reke naj bi predstavljale štiri glavne dele sveta, ki so bili podrejeni papeževi avtoriteti, v sredini vodnjaka pa se dviga visok obelisk. Za primerjavo s Fontano di Trevi stoji vodnjak
Preden pa odidemo iz Rima do čudovitega parka, se ustavimo še na trgu Mattei, kjer lahko občudujemo čudovit vodomet Želv, delo Landinija in Della Porta iz leta 1585. Vodnjak je zanimivo in
na ogromnem trgu, ki pa so ga v teh letih Rimljani spremenili v pravo kramarsko tržnico, kjer dobiš prav vse, skoraj od šivanke pa do slona. Nekateri turisti ob tem uživajo in kupujejo vse mogoče in nemogoče spominke, drugi pa se zgražajo ob ponudbi kiča, ki je tod dobesedno	preplavila
zgodovinske spomine. Tako sta tu še poleg največjega vodnjaka dva manjša, Zamorček in Neptunov vodnjak.
ljubko delo po zamisli in uresničitvi, zlasti v vitkih oblikah mladih postav, ki pomagajo želvam, ko plezajo na gornji predel vodometa.
Pod imenom Tivoli poznamo predvsem različne parkovne zasaditve v tujini in tudi doma, redkokdo pa ve, da je ime prišlo iz parka, ki je od Rima oddaljen malce več kot trideset kilometrov. Tivoli je eden najbolj obiskanih turističnih krajev, mesto samo je
zelo staro, o tem pa pričajo številni arheološki ostanki iz predzgodovinske, etruščanske in rimske dobe. Tivoli ima tudi mnogo drugih lepot: poleg stolnice, cerkve sv. Silvestra in drugih spomenikov ponujata posebno privlačnost Villa Gregoriana in slovita Villa d' Este. Prva je izredno lep park, kjer lahko občudujemo slavne slapove, ki jih napravi reka Aniena. Izreden prizor lahko doživljamo z razgledne ploščadi, ki je pri največjem ,slapu. Ta seveda ni edini, tukaj so še manjši in zato še bolj ljubki, najdemo pa jih v votlinah Siren in Neptuna in so. raztreseni po vsem parku. Če imaš v rokah pripravljen fotografski aparat, ti roka kar sama sega po sprožilcu, kajti občutek imaš, da lahko vso to milino šumeče in bistre vode s tisočerimi kapljicami ujameš za vedno in jo neseš s seboj domov. Villa d Este je upravičeno slavna po vsem svetu zaradi izredno lepega vrta. To je zgradba, ki so jo ustvarili v 15. stoletju, vrt pa je pravo veledelo v italijanskem slogu. V njem se narava in arhitektura složno prepletata in ni vejice ali cvetice, ki bi ne imela svoje poti in začrtane smeri. Vse pa je tako nevsiljivo in preprosto, da imaš občutek
naravne urejenosti. Številni vodometi in slapovi dodajo čar izjemnega ravnovesja. Omeniti velja zlasti znameniti vodomet "vodnih orgel", kjer padci vode odmevajo v uglašenih akordih in v tišini, ki obdaja vodnje kaplje, pozabiš, da nisi v koncertni dvorani. Se drugi manjši in večji slapovi, vodometi in rubniki dodajo poseben čar, ki zaključuje celotno podobo orgelskega vodometa.
In tukaj se zaveš človeške majhnosti in minljivosti. Kajti ti, obiskovalec, odideš, podobe vodnih kapljic in zelenih lepot pa bodo ostale. Tako kot že toliko let, skrbno ohranjene in očuvane, s spomini ria davno preteklost. In tam nekje med njimi tudi tvoj drobni, mozaični kamenček, ki si ga pustil v mreži spominov na obisk v večnem mestu. V velikem Rimu, ki je v morju svetovnih zanimivosti tisti svetleči in dragoceni kamen mozaične preteklosti ubogega človeštva. Tega, ki se je nekoč zavedalo svoje veličine in jo izkazovalo na svoj način. In v večnem Rimu ti vsaj to postane jasno, predvsem pa najdeš nenasitno željo po temeljitejšem poznavanju prednikov in njihovih navad ter življenjskih izkušenj.
9. januarja 1997
ZA RAZVEDRILO
NAŠ ČiIS 13
HOROSKOP
Oven od 21. marca do 21. aprila
Po dolgem času boste srečali res dobrega in starega prijatelja. Ker se bo želel na hitro posloviti, mu tega nikar ne dopustite, še kako potrebovali boste njegov nasvet v zvezi z nečim, kar je on že poskusil. Partner nad idejo ne bo najbolj navdušen, a bo tokrat modro molčal. Pazite se prehlada, zato se toplo oblačite in izogibajte prepiha..
Bik od 22. aprila do 20. maja
o se vam bo zazdelo, da ste sklenili dober do-: govor, se bo vse skupaj porušilo. In pričeti boste morali z mučnimi pogajanji, ki bodo trajala veliko dlje, kot ste si zamišljali. A ne obupajte, saj se vam bo splačalo. Spioh pa tokrat storite tako, kot se vam zdi, da se vam bo splačalo. Na ljubezenskem področju bo zaškripalo.
Dvojčka od 21. maja do 21. junija
Se nekaj dni boste potrebovali, da se boste navadili na nov tempo, ki vam je po norem decembru kar malce tuj. vse vam bo šlcvdobro od rok, le pri partnerju ne boste vsak dan želi le prijaznih pogledov in besed. Poskusite izvedeti, kdo je tisti, ki vam je očitno želel škodovati. Če vam bo uspelo, ukrepajte!
Rak od 21. junija do 22. julija
_[ Nikar ne mislite, aa je bilo mišljeno tako, kot ste
vi razumeli. Zato dobro premislite, ali se vam splača vztrajati le zaradi vaše trme. Vsekakor pa reagirajte premišljeno. Ko vas bo pričela zaradi vsega nakopičenega boleti glava, pojdite na svež zrak. Nikar se ne zapirajte med štiri stene in ne tuhtajte preveč, saj vam bo le še slabše.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
__Leto se vam je začelo veliko bolj pestro in naporno,
kot ste načrtovali. Zato si boste morali vzeti tudi kakšno minuto za počitek, sicer se boste pričeli čudno počutiti. Vseh naloženih nalog se nikar ne lotite naenkrat, sicer se boste še bolj zapletli v neprijetne mreže, iz katerih bo težko izpluti. Finančno ste zelo šibki, zato bodite previdni pri pisanju čekov.
Devica od 24. avgusta do 23. septembra
Dobra znanka, nikakor dobra prijateljica, vam bo tako mimogrede navrgla misel, ki vas bo močno prizadela. Če se želife res pomiriti, jo vsekakor dobro preverite, saj drugoče ne boste še nekaj časa verjeli mnogim, ki jih imate rudi. V službi bodo tečni in nič kaj razumevajoči za vaše slabo počutje, zato ne tarnajte.
Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra
Precej šaljivo ste bili razpoloženi v preteklih dneh in tako bo še nekaj naslednjih dni. vendar pazite, saj se lahko pri nekom z nedolžno šalo grdo opečete, ker ga zante hudci prizadeti. Pa nikar ne mislite, da bo kar pozabil. Tudi partner bo v teh dneh vstajal z levo nogo, zato pazite, da ga boste obzirno in previdno obravnavali.
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
Z nekom boste čisto po naključju kar velikokrat skupaj v družbi. In večkrat ko se bo to dogajalo, bolj vam bo všeč. In bolj ko vam bo všeč, bolj bo nevarno, da izgubite nadzor nad svojimi čustvi, najbolje bo, da se zamislite, krepko premislite in se raje umaknete, če ne želite zabresti v še večje težave. Lahko pa se odločite tudi drugače, in lahko se lepo izteče.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Res, da ste pričeli precej skrbeti za svoje zdravje, a dobro bi bilo, če bi popazili tudi na prehrano. Če boste še naprej pretiravali z nezdravimi jedrni, se vam bo hitro maščevalo in vas žgoče zažgalo v želodcu. Partnerju posvetite malce več časa, saj vas v zadnjih dneh naravnost pogreša. Kratek dopust bi obema veliko pomenil.
od 23. decembra do 20. januarja
Prava mera vsega vam je polrebna; tako gibanja kot počivanja in lenarjenja. V zadnjih dneh preteklega leta ste namreč precej pretiravali, zato se ne čudite, če se sedaj ne počutite ravno odlično, pri finančnih zadevah boste morali še malce potrpeti, saj obljubljenega denarja še ne bo tako hitro, kot naj bi ga dobili.
Vodnar od 21. januarja do 19. februarja
-—- Okolica si bo mnoga vaša prizadevanja povsem
napačno razlagala. Nikar se ne sekirajte, saj se zna zgoditi, da se boste na koncu vi smejali njim. Jutri bodite previdni v prometu in nikar ne zavrnite povabila na obisk. Če boste šli, boste izvedeli nekaj čudovitega in zelo spodbudnega. Zdravje vam bo rahlo nagajalo.	/■■'■..	< »IP
Ribi od 20. februarja do 20. marca
Čeprav dobro veste, kaj vam škodi, nekako ne znate končati. Nič ne bo narobe, če poiščete še kakšno dodatno pomoč. Le vam in vsem okoli vas bo lažje. Sicer pa se varn bo počutje izboljševalo iz dneva v dan in spgt;Boste verjeli, da je blizu dan, ko boste taki kot nekoč. Res je blizu...
ilustracije:Pia
Kozorog

omembno - nežno udobno in lepoI
1^>rez njegn ne gre. SIti pn mOr' An le ob posebnih priložnostih. 2« Aolgo ni ve vseeno, knk no "je. On že zelo Aolgo ^ izbirn vež kot bogntn In pestrn. TuAi v nit ih tr^OvinnA, e posebej na sp ecintizimnih oAAelkih. O spoAnjem perilu govorimo. scveAn.
i} m, res. že Aolgo nismo rekle nobene 0 njem. ž^Cot An ni knj reči. T^nr scvcAn ne Ar ti. če v m o A o že niso prinestn nič revolucionnrno nove~ i^a knr se moAeiov tiče, so novi mn~ t en aH. \JeAno bolj nnrnvm, prij nz.ni
koži in nn emu. počutju. Tu je prijeten etnstin, lnycrn, mikro^ibrn, ve Ano bolj i bombnž. On veAno več ne sintetičnih čipk. jLepih in pri' jetnik. On tu. je tuAi čuAežni moArček, ki znn omiliti mnr' sikntero znArcgo. knAnr v zrelih, letih oblečemo knj elegnntnegn, oprijetegn. Tnkrnt Aetn čuAežt.
JLe neknj je e trebn AoAnti. črno perilo je spet nn pohoAu. tiste, ki gn ne mnrnte, je cistn be~ linn e veAno znželjenn. -Prnv tnko pn vse Aruge bnrve. @A Ornnžm, vijolične, rumene, moAre pn Ao mnrsikje nnjMj pritjubij ene bnrve kože. \Jsnj en Arugnčen komplet ne bo oAveč. V the zim' skih Aneh pn poskrbite tuAi zn topel boAy, nnrejen kot pulover. \Jerj emite, vzljubiti gn boste. ?*£ot tuAi slnvnostnega zn posebne pri' ložnosti...
Hujšajte z rizem
Riževi dnevi so zelo koristni za zdravje. Po veselih prazničnih dneh, ko ste zagotovo preobilno jedli in pili, bosta vsaj dva riževa dneva še kako koristila vašemu počutju, pa še tehtnica bo pokazala manj. človek se izvrstno počuti, svež je in dobi voljo do dela. V organizem pride čisto malo natrija in zato voda v tkivih ne more zastajati, telo se znebi nerabnih snovi.
Ves riž - 200 gramov - pripravite zjutraj za ves dan. Skuhajte ga v neosoljeni vodi, nato pa ga razdelite na štiri ali pet obrokov. Riž lahko kombinirate s sadjem, na primer z jabolki, pomarančami, mandarinami ali pa z zelenjavo, ki jo dušite le malo časa. Uporabite vsaj korenje, cvetačo in paradižnik.
gorenje
Program Keramika Gorenje 1/ b 3327 Šmartno ob Paki telefon: 063 / 885 - 030
NOVOLETNI POPUST KERAMIČNIH PLOŠČIC GORENJE:
Kje ?
V industrijski prodajalni keramičnih ploščic v vasi Gorenje Do kdaj ?
Do vključno 11. januarja 1997
Nagrajenci praznične nagradne križanke NISSAN LIPNIK,
objavljene v Našem času, št. 48. Pravilna rešitev: PRODAJA ll\l SERVIS NISSAN LIPNIK.
1. nagrada:
|brezplačen servis v vrednosti 5.000,00 SIT in avtotepihi: ŠTEFKAKOVAČ, BRDINJE 74, 2390 RAVNE NA KOROŠKEM BEB brezplačen servis v vrednosti 3.000,00 SIT in avtotepihi: PETERSMONst„ TOPOLŠICA 47, TOPOLŠICA
HIŠI avtotepihi:
MAJDA SINREIHp.d. RAMŠAK - KOZJAK10,2382 MISUNJA
Nagrajencem iskreno čestitamo. Nagrade dobite v Avto servisu Nissan Upnik, Škale 66 d, Velenje z osebno izkaznico.
gorenje/<era/77//<a
Nagrajenci praznične nagradne križanke PRESTA, MT Center,
objavljene v Našem času, št. 47. Pravilna rešitev: MT MARJANA IN TOMAŽ CENTER ZA VAS. ~| praznična košarica: MIRJAM SMON, TOPOLŠICA 46 n.h., TOPOLŠICA
Itrenirka:
ERNESTŠPEH, PREŠERNOVA 9, MOZIRJE
ElBffiSBBI praznična torta: ZORAN LONČAR, ŠALEK86, VELENJE.
Nagrajencem iskreno čestitamo. Nagrade dobite z osebno izkaznico -praznično košarico v samopostrežni MT Center na Cankarjevi 1, trenirko v poslovalnici MT Tekstil na Cankarjevi 1 in torto v Pekarni Presta.
Nagrajenci praznične nagradne križanke VELEBLAGOVNICA NAMA VELENJE,
objavljene v Našem času, št. 49. Pravilna rešitev: 25 LET VELEBLAGOVNICE NAMA. B Parilo Skiny: NIVESZLOVŠE, SAVINOVA CESTA 2, NAZARJE 0JHI31 perilo Skiny:
TMJEZERŠEK, AŠKERČEVA 8, VELENJE EBperilo Skiny: MATEJA BIŠKOP, TOMŠIČEVA 10, VELENJE Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrade dobite na kreditnem oddelku Veleblagovnice Nama Velenje z osebno izkaznico. *
14 KAK as
TV SPORED
9. januarja 1997
ČETRTEK, 9. januarja
SLOVENIJA 1
09.15	Caroline v velemestu
10.10	Pustolovščine in odkritja
10.35	film
12.30	Podobe narave
13.00	Poročila
13.05	kolo sreče, tv igrica
14.55	Novice iz sveta razvedrila
15.25	V vrtincu
15.55	TV trilogija
17.00	Obzornikik
17.10	Jake in Ben, 9/13
18.00	Po Sloveniji
18.30	Prodaja
18.40	Kolo sreče
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik
20.10	Tednik
21.25	Pokončni policaji, 2/7
22.30	Omizje
00.05	Tednik, ponovitev
SLOVENIJA 2
10.25	Karaoke
11.25	Domače obrti na
slovenskem
13.25	Vikarka, 2/6
13.55	Šport
15.35	Marjana gre v šolo
16.20	Ellen Cleghorne, 8/15
16.50	V slogi je moč, 24/50
17.20	Na robu, nadaljevanka
18.05	Dogodivščine iz Zoo, 1. del
18.50	Skrivnost je v soncu
19.25	V slogi je moč, 25/50
20.00	film
21.35	Napovedniki
21.45	Pisave
22.20	Dokumentarna oddaja
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Nevarni Havaji
12.00	Popkviz, pon.
12.30	M.A.S.H., pon. nan.
13.00	Veleslalom zvezd
13.30	Kuharske mojstrovine
16.00	Mulci!, nan.
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	Na zdravje! nan.
18.00	POPkviz
18.30	Obalna straža, nan.
19.30	24 ur
20.00	Družinski hlevček, nan.
21.00	Gorski zdravnik, nan.
22.00	M.A.S.H., nan.
22.30	Argument
23.00	Nevarni Havaji, nan.
00.00	Obalna straža, nan.
01.00	24 ur, pon.
01.30	POP 30, pon.
46
52
09.30 POT V AVONLEA, ponovitev 20. dela nadaljevanke 10.20 EPP/Vabimo k ogledu 10.25 VIDEO TOR ponovitev 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 POD ZVEDNIM SVODOM Oddaja z ASTROLOGINJO ROŽO KAČIČ 21.05 SMRTONOSNA PRAVICA, akcijski film
22.35	HOROSKOP
22.40	TV IZLOŽBA
22.45	NAJ SPOT DNEVA
22.50	VIDEOSTRANI do 24.00
PETEK, 10. januarja
SLOVENIJA 1
09.15	Učimo se ročnih ustvarjalnosti
09.30	Pasje mesto, 30/31
09.50	Na robu, 4/7
10.35	Ulica čudežev, špan. film
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče, tv igrica
14.00	Omizje
15.30	Zborovska glasba
16.00	Umetniški večer
17.00	Obzornikik
17.10	Jake in Ben, 10/13
18.00	Po Sloveniji
18.30	Prodaja
18.40	Podarim dobim
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik
20.10	Planet IN
21.35	Raziskovalci national
geographica
23.00	Murphy Brown, 1/25
23.25	Policaj, franc. film
SLOVENIJA 2
08.35	Šolska tv
10.30	Ponos Afrike
11.00	Steaps ahead,jazz
12.35	Alica, evrop.kult.magazin
13.05	Podoba podobe
13.35	Forum
13.45	Zgodbe iz školjke
14.15	Joshua nekoč in danes,
kanad. film
16.10	Možje v modrem, 1/7
16.40	V slogi je moč, 25/50
17.15	Italijanska restavracija, 1/8
18.05	Dogodivščine iz Zoo, 1. del
18.50	Skrivnost je v soncu
19.25	V slogi je moč, 26/50
20.00	Prijateljčka, amer. film
21.35	Napovedniki
21.45	Govorica telesa z Lojzko Žerdin
22.05	Marjana gre v šolo, dokum. oddaja
22.50	Maurice, glasbena oddaja
mmm 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 15.30 16.00 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 23.30 00.30 01.00
09.00 09.45
10.45 10.50
12.00 17.55 18.00
19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05
20.35
22.05
22.35 22.40 22.45 22.50
Otroci okrogle mize, film Santa Barbara, nad. Nevarni Havaji Pop kviz, pon. M.A.S.H., pon. nan. Roseanne, nan. Mančurijski kandidat, film POP 30 Mulci!, nan. Santa Barbara, nad. Na zdravje! nan. POP kviz
Obalna straža, nan. 24 ur
Urgenca, nan. Dosjeji x, nan. Novi Frankenstein, film Lovec na glave, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon.
kanali
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja POD ZVEZDNIM SVODOM, ponovitev
Oddaja z ASTROLOGINJO ROŽO KAČIČ EPP/Vabimo k ogledu SMRTONOSNA PRAVICA, ponovitev filma VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA
EPP/VABIMO K OGLEDU PARK RAFUT, dokumentarna oddaja
SKRIVNOSTNA ENOTA, film
GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 11. januarja
SLOVENIJA 1
09.10	Otroški program
10.20	Ljudska glasbila
11.35	Hugo, tv igrica
12.05	Hugo, tv igrica
12.05	Tednik
13.00	Poročila
13.05	Karaoke
14.05	Policisti s srcem, 9/26
15.35	Poredna Frida, norv. film
17.00	Obzornik
17.10	V divjini, 2/6
18.05	Na vrtu
18.30	Ozare
18.40	Hugo, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik
20.10	Reka poje mi, amer. film
22.15	Za tv kamero
22.30	Odbita scena
22.55	Napovedniki
23.05	Odmevi
23.25	Šport
23.45	Retrospektiva
SLOVENIJA 2
09.20 10.55
11.50
14.30 15.15 16.15 16.40
17.05 17.25 17.55
19.30 20.00 21.25
22.15
23.10 23.40
Prijateljčka, amer. film SP v alp.smuč. smuk (Ž), Bad Kleinkircheim, prenos SPvapl.smuč. smuk (M), Chamonix, prenos Dogodivščine iz Zoo, 1. del Roka Ročka
V	slogi je moč, 26/50 Življenje v računalniški dobi, 6/13 Podarim dobim Košarka NBA action Ljubljana: PEP v rokometu (Ž), KRIM ELECTA:FER-ENCVAROS, prenos
V	slogi je moč, 27/50 80. let Franka Sinatre Cousteau ponovno odkriva svet, dokum. serija
Zlata šestdeseta slovenske popevke
V	vrtincu Sobotna noč
08.30
09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 12.00
13.00 15.00 16.00
17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 22.00 23.00 00.30
09.30
10.30 10.35 11.05
12.35 17.00
18.00 18.55 19.00 19.30 19.40 20.00 20.05
20.30
21.25 22.55 23.00 23.05 23.10
Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris.serija Junak akcije, mladinska serija
Zvezdne steze, risana serija Maska, risana serija Max Glick, mladinska serija Flipper, serija Vesoljski bojevniki, nan. Nove Supermanove dogodivščine, nan. Levoroki revorveraš, film Svet športa
Kako zabaven je bil divji
zahod, film
Hokej, reportaža
Prijatelji, nan.
Varuška
Športni krog
24 ur
Rt strahu, film Teksaški mož postave, nan. Oxfordski blues, film 24 ur, pon.
OTROŠKI MIS MAS, ponovitev
EPP / Vabimo k ogledu PARK RAFUT, ponovitev SKRIVNOSTNA ENOTA ponovitev filma Videostrani ŠKL- ŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA
EPP/VABIMO K OGLEDU 547. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program
VENČEK VALČKOV IN POLK
PAZI SE, akcijski film HOROSKOP TV IZLOŽBA NAJ SPOT DNEVA VIDEOSTRANI DO 24.00
NEDELJA, 12. januarja
SLOVENIJA 1
08.15	Skrivnost sedme poti, 6/13
08.40	ŽIVŽAV
09.30	Na vrtu
09.55	Nedeljska maša, prenos
11.00	Podobe narave, 7/13
11.30	Obzorja duha
12.00	Dlan v dlani
12.30	Nedeljska reportaža
13.00	Poročila
13.05	Ljudje in zemlja
14.05	Planet IN
15.25	Alica, kanad.belg.film 17.00 Obzornik 17.10 Popolna tujca 17.40 Po domače 18.35 Naravni parki Slovenije:
Krajinski park Lahinja 19.05 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.20 Loto 19.30 Ddnevnik 20.15 Novoletni 3x3, prenos 21.50 Rondo kviz 22.10 Intervju 23.00 Odmevi
23.20 Dvakratna smrt, nemški film
SLOVENIJA 2
08.55 Retrospektiva
09.55 SP v alp.smuč., SL (m), 1.
tek (Chamonix) 10.55 SP v alp.smuč., SVSL (ž),
Bad Klenkircheim 12.55 SP v alp.smuč., SL (m), 2.
tek (Chamonix) 14.00 Oddaja za mlade 14.45 Zlata šestdeseta slovenske
popevke 15.40 V slogi je moč, 27/50 16.05 Navihanka, balet 17.45 Smučarski skoki za interkontinentalni pokal, posnetek iz Ljubljane 18.15 Ljubljana: Dnevnikov turnir v malem nogometu, prenos 19.30 V slogi je moč, 28/50 20.00 Sodnikova žena, 6/6 21.00 Napovednik 21.05 Alpe Jadran 21.35 Žive legende iz daljnih
dežel, 2/13 22.00 Šport v nedeljo 22.45 Koncert simfonikov rtv
Slovenija 23.55 Alpe Jadran, ponovitev
08.00	Pink Panter, risanka
08.30	Peter Pan, risanka
09.00	Kapitan Zed in Zee Zone
09.30	Kimba beli levček, risanka
10.00	Reboot, risanka
10.30	Detektiva in pol, nan.
11.00	Radovedna Nancy, nan.
11.30	Kuharske mojstrovine
12.00	Argument
12.30	Razprtije, nan.
13.30	Klic divjine, film
15.00	Športni krog
15.30	Teksaški mož postave, nan.
16.30	Dragulji, 3/4
17.30	Mesec nad paradorjem,
film
19.30	24 ur
20.00	Božič v Connecticutu, film
21.30	Veleslalom zvezd
22.00	Hokej
00.00	24 ur, pon.
08.15 MINI 5, otroška glasbena
lestvica 08.40 OTROŠKI MIŠ MAŠ 09.40 546. VTV MAGAZIN 10.00 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 10.30 ŠPORTNI TOREK 10.55 547. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 11.20 GOST SREDINE ODDAJE
DOBRO JUTRO 11.50 POD MRZLIM NEBOM
GOST: JANEZ ŠMID 12.50 VENČEK VALČKOV IN POLK
13.45 GOST PETKOVE ODDAJE
DOBRO JUTRO 14.15 VIDEOSTRANI 15.00 POT V AVONLEA 15.50 POD ZVEZDNIM SVODOM 16.50 PAZI SE, film 18.20 POT V AVONLEA, 19.10 VIDEO TOP 20.10 HOROSKOP 20.15 VIDEOSTRANI do 24.00
PONEDELJEK, 13. januarja
SLOVENIJA
10.15	Popolna tujca, nan.
10.40	Dvakratna smrt, nemški film
12.10	Za tv kamero
12.20	Utrip
12.30	Zrcalo tedna
12.40	Rondo kviz
13.00	Poročila
13.05	Hugo, tv igrica
15.00	Ljudje in zemlja
15.30	Intervju
16.20	Dober dan, Koroška
17.00	Obzornik
17.10	Radovedni Taček
18.00	Po Sloveniji
18.30	0 naravi in okolju
18.40	Lingo, tv igrica
16.15	Risanka
19.20	Žrebanje3x3
19.30	Dnevnik
20.10	TV konferenca
21.00	Napovedniki
21.05	Homo turisticus
21.25	Osmi dan
22.00	Odmevi
22.30	Visoka družba, 2/13
22.55	Rajski vrt, mehiški film
00.40	Osami dan
SLOVENIJA 2
10.05	Otroški program
11.15	Poslovna oddaja
11.45	Skrivnost je v soncu
12.15	Šport v nedeljo
13.00	Raziskovalci National
geographica, 1/12
13.50	Obzorja duha
14.20	Koncert filmske glasbe
15.30	Sodnikova žena, 6/6
16.25	V slogi je moč, 28/50
16.50	Noro zaljubljena, 23/25 17.20 Viper, 2/13
18.05	Sedma steza 18.50 Kaj je novega o meni, 2. del
19.25	Simpsonovi 20.00 Angel varuh moj, 7/13 20.50 20. stoletje, 2/10 21.50 Roka ročka 22.50 Brane Rončel izza odra 00.20 Kaj je novega o meni, 2. del
mm 07.00 10.00 11.00 12.00 12.30 13.30 14.30 15.00 15.30 16.00 16.30 17.30 18.00 18.30 19.30 20.00 22.00 23.00 00.00 01.00 01.30
09.00
09.45 09.50
12.00 18.55 19.00 19.05 20.00 20.05 21.05
21.50
22.20 22.25 22.30 22.35
Dobro jutro,Slovenija *
Santa Barbara, nad.
Razprtije, pon.
POP kviz, pon.
Veterinarka, nad.
Dragulji
Flipper
Max Glick, pon. POP 30 Mulci!, nan. Santa Barbara, nad. Na zdravje! nan. POP kviz
Obalna straža, nan. 24 ur
Univerzalni vojak, film Športna scena Nevarni Havaji,nan. Obalna straža, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon.
DOBRO JUTRO, informa-
tivno-razvedrilna oddaja
EPP /Vabimo k ogledu
547. VTV MAGAZIN,
ponovitev
Videostrani
NAJ SPOT DNEVA
REGIONALNE NOVICE
ŠKL - ponovitev oddaje
EPP/VABIMO K OGLEDU
GOST V STUDIU
POT V AVONLEA, 21. del
nadaljevanke
GOST ODDAJE DOBRO
JUTRO
REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
TOREK, 14. januarja
SLOVENIJA 1
10.45	Bilo nas je pet, 4/6
11.45	Viper, 2/13
12.30	Naravni parki Slovenije
13.00	Poročila
13.05	Lingo, tv igrica
14.20	Po domače
15.15	tv konferenca
16.05	Homo turisticus
16.20	Mostovi
17.00	Obzornik
17.10	Sprehodi v naravo, 1. del
17.30	Skrivnost sedme poti, 6/13
18.00	Po Sloveniji
18.40	Kolo sreče, tv igrica
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik
20.10	Portret Berte Meglič
21.10	Napovednik
21.15	Studio city
22.00	Napovedniki
22.10	Odmevi
22.40	Umori, stopnje, 13/23
23.30	Svet poroča
00.05	Studio city
SLOVENIJA 2
08.20	Sobotna noč
10.10	SP v alp.smuč. VSL (M), 1. tek
10.50	Kaj je novega o meni
11.20	Nedeljska reportaža
11.50	Sedma steza
12.35	Murphy Brown, 1/25
12.55	SP v alp.smuč. VSL (M), 2. tek
13.30	20. stoletje, 2/10
14.20	Alpe Jadran
14.50	Potrošnikov kažipot
15.05	Angel, varuh moj, 7/13
15.50	Pustolovščine in odkritja, 24/26
16.20	Davov svet, 25/25
16.45	Simpsonovi
17.15	Vesoljska policijska
postaja, 2/24
18.05	SP v alp.smuč., VSL (M),
posnetek
18.50	Prisluhnimo tišini
19.25	V slogi je moč, 29/50
20.00	Calamari union, finski film
21.30	(Ne)znani oder
22.00	Veliki briljantni valček, SNG drama
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Nevarni Havaji
12.00	POPkviz, pon.
12.30	Grdi raček
13.00	Kuhajmo skupaj, pon.
13.30	Športna scena, pon.
14.30	Zadeva Beiderbecke, 2/2
15.30	POP 30
16.00	Mulci!, nan.
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	Na zdravje!, nan.
18.00	POPkviz
18.30	Obalna straža, nan.
19.30	24 ur
20.00	Ograje našega mesta, nan.
21.00	Newyorška policija, nan.
22.00	M.A.S.H., nan. 23.30 Obalna straža, nan. 00.30 24 ur, ponovitev 01.00 POP 30, ponovitev
	slgjSiBaBlgf^v kanali	09.00
	CTJ JTM 27	
	E 4 šf <46	
		09.45
09.30	GOST V STUDIU, ponovitev	
10.30	EPP / Vabimo k ogledu	10.05
10.35	POT V AVONLEA,	10.10
	ponovitev 21. dela	
	nadaljevanke	12.00
12.00	Videostrani	18.55
18.55	NAJ SPOT DNEVA	19.00
19.00	MLADI UPI, otroška	19.05
	zabavnoglasbena oddaja	19.30
19.30	TV IZLOŽBA	19.40
19.40	OBVESTILA	20.00
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU	20.05
20.05	548. VTV MAGAZIN,	
	regionalni informativni	20.55
	program	
20.30	ŠPORTNI TOREK, športna	
	informativna oddaja	21.55
22.00	HOROSKOP	
22.05	TV IZLOŽBA	22.30
22.10	NAJ SPOT DNEVA	22.35
22.15	VIDEOSTRANI do 24.00	22.40
SREDA, 15.januarja
SLOVENIJA 1
09.50	Oglejmo si, 2/12
10.15	Vesoljska policijska
postaja, 2/24
11.15	Calamari union, film
12.30	Žive legende
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče
14.30	Novoletni3x3
16.00	V divjini, 2/6
17.00	Obzornik
17.10	Pod klobukom
18.00	Po Sloveniji
18.30	TV prodaja
18.40	Kolo sreče
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik
20.10	Vinko Moderndorfer:
Paradiž
21.10	Parlament
22.00	Odmevi
22.35	Filmski maraton, kronika
22.50	Vikarka iz Dibleyja, 2/6
23.20	Ženska leta, amer. film
SLOVENIJA 2
09.55 10.25 10.55
13.35 14.05 14.30
15.20 16.05 16.50 17.20
17.45 18.50 19.25 20.00
21.45 22.15
23.45
Svet poroča Prisluhnimo tišini Veliki briljantni valček, SNG drama
(Ne)znani oder Visoka družba, 2/13 Cousteau ponovno odkriva svet, 6/12 Studio city
Umori, stopnje, 13/23
V	slogi je moč, 29/50 Caroline v velemestu, 12/23
Koncerti za mlade Domače obrti
V	slogi je moč, 30/50 Evropska liga v košarki -SMELT OLIMPIJA:ORTHEZ, prenos
Zavrtimo stare kolute Koncert simfoničnega orkestra slovenske filharmonije Domače obrti na slovenskem .
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Nevarni Havaji, nan.
12.30	M.A.S.H., pon.
13.00	Radovedna Nancy
13.30	Newyorška policija, pon. nan.
14.30	Ograje našega mesta, pon.
15.30	POP 30
16.00	Mulci!, nan.
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	Na zdravje! nan.
18.00	POPkviz
18.30	Obalna straža, nan.
19.00	Na zdravje!, nan.
19.30	24 ur
20.00	Smola za vohune, film
21.30	M.A.S.H., nan. 22.00 Nevarni Havaji
23.00	Obalna straža
00.00	24 ur, ponovitev
00.30	POP 30, ponovitev
DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 548. VTV MAGAZIN, ponovitev
EPP/Vabimo k ogledu ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja Videostrani NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA
EPP/VABIMO K OGLEDU
POT V AVONLEA, 22. del
nadaljevanke
NAJ SPOT, kontaktna
oddaja o dance in pop
glasbi
GOST ODDAJE DOBRO JUTRO HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI DO 24.00
"Maš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 Sn.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca).
Sedež uredništva in uprave:
3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje, rač. prelom in graf. priprava: STUDIO MREŽA
Tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 ie "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3. za katere se plačuje 5% prometni davek. _
9. januarja 1996
MODRO ©
m KRONIKA
KAS i as 15
Dve hudi nesreči v enem dnevu
V petek, 3. januarja, sta se na območju Policijske postaje Velenje pripetili dve hudi prometni nesreči. Ob 9.15 se je zgodila na magistralni cesti Arja vas - Velenje na Celjski cesti v Velenju. Iz smeri Vinske Gore proti Velenju je vozila osebni avtomobil 29-Ietna Mojca B. k Velenja. V blagem desnem ovinku jo je na zasneženi in splozki cesti pričelo zanašati, zapeljala je na nasprotni vozni pas v trenutku, ko je po njem pripeljal voznik osebnega avtomobila 22-letni NedjeljkoZ. iz Dolenje vasi. V trčenju se je Mojca B. hudo telesno poškodovala. Z reševalnim avtomobilom so jo odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Na vozilih je nastalo za okoli 460.000 tolarjev gmotne škode.
Slabo uro pozneje, ob 10.06, pa se je huda prometna nesreča pripetila v Skornem pri Šoštanju. Po dovozni cesti je od doma proti Lokovici z osebnim avtomobilom vozil 19-letni Ivan T iz Skornega. Ko je prečkal železniško progo, je iz smeri Šoštanja pripeljal potniški vlak, ki ga je upravljal strojevodja 38-let-ni Zdenko K. iz Rogaške Slatine. Lokomotiva je zadela v zadnji del osebnega avtomobila in ga potiskala pred seboj 70 metrov, ko je vozilo zdrsnilo s proge. V nesreči se je Ivan T hudo telesno poškodoval, z reševalnim avtomobilom so ga odpeljali na zdravljenje v slovenjegraško bolnišnico. Na avtomobilu in lokomotivi je nastalo za okoli 700.000 tolarjev škode.
Smrt pod traktorjem
V petek, 3. januarja, nekaj minut po 16. uri, se je na lokalni cesti zunaj naselja Pongrac pri Žalcu pripetila huda nesreča, v kateri je umrl traktorist 50-letni Danijel P. iz Pongraca.
Vozil je neevidentiran kmetijski traktor po blagem klancu navzdol. Na ravnem delu ceste, ki ni bila splužena, je zapeljal preko desnega roba po nasipu, kjer se je traktor prevrnil in pod seboj pokopal voznika. Ta je utrpel tako hude telesne poškodbe, daje na kraju nesreče umrl.
Prevrnjen traktor in pokojnega sta naslednji dan našla bližnja soseda. Kmetijski traktor ni bil opremljen z varnostnim lokom oziroma kabino.
Trčil v pešca
Na novoletni dan, v sredo, 1. januarja, seje ob 4.35 pripetila huda prometna nesreča na magistralni cesti blizu Šempetra. 22-letni Blaž R. iz Gotovelj je vozil osebni avtomobil iz šempetrske smeri proti Žalcu. Med vožnjo čez nadvoz magistralne ceste preko železniške proge je na zasneženem in neosvetljenem vozišču trčil v pešca, 16-letnega Petra iz Žalca. Pešec se je v nesreči hudo poškodoval.
Vlomilci brez praznikov
Med 26. in 27. decembrom je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo na Cesti na Vrtače v Velenju. Odnesel je fotoaparat s teleob-jektivom, zlato verižico in starinsko stoječo uro z nihalom. Adolfa M. je oškodoval za okoli 100.000 tolarjev.
29. decembra je bil na delu serijski vlomilec, saj je opravil (ni pa rečeno, da vse sam), kar nekaj vlomov. Dva od njih na Jenkovi cesti. Iz kleti na številki 11 je Robiju P. ukradel 80 parov nogavic, iz stanovanja na številki 17 pa je odnesel poslovni kovček z zajetno vsebino in 1000 nemškimi markami. Oškodovan je bil A.R.
V	petek, 3. januarja popoldan, je neznanec na Cesti na griču vlomil v stanovanjsko hišo last Josipa H. Ukradel je manjšo količino zlatega nakita in ročno svetilko. Lastnika je oškodoval za okoli 50.000 tolarjev.
Če te obišče konj
V	drugi polovici decembra se je pred hišo začudenega stanovalca na Šembriški cesti ustavil osedlan konj, ki kar ni vedel, kaj bi in kam bi. Pa se je stanovalec spomnil in poklical Konjeniški klub Velenje. Naslov je bil pravi, saj je bil konj, ki je malo prej »izgubil« jahača, njihov.
V	Šempetru umrl voznik
V petek, 3. decembra, nekaj minut pred 1. uro, je na mag-istalni cesti v naselju Šempeter v Savinjski dolini v prometni nesreči umrl voznik osebnega avtomobila 42-letni Viljem K. iz Celja.
Vozil je osebni avtomobil iz smeri Latkove vasi proti Žalcu.
V	Šempetru ga je na zasneženem vozišču zaneslo na levo stran ceste, kjer je z desno bočno stranjo vozila silovito trčil v nasproti vozoči tovorni avtomobil s polpriklopnikom madžarskega državljana 36-letnega Laszla Z. Posledice trčanja so bile tako hude, daje Celjan umrl na kraju nesreče.
soboto, 4. januarja, na doslej še nepojasnjen način prišel v trgovino Nugget v Ulici Savinjske čete v Žalcu. Vlomilec (lahko, da jih je bilo tudi več) je odnesel dva računalnika, tiskalnik in več kot 100 kosov različnega zlatega nakita.
Podjetje Nugget iz Prevalij, poslovna enota Žalec, je oškodovano za okoli 3 milijone tolarjev.
Požar upepelil bivalno barako
V nedeljo, 5. januarja, okoli 13.30 je v Letušu zgorela lesena bivalna baraka, velika 6 krat 7 metrov, last Friderika P. Ogenj je barako skupaj z inventarjem v celoti uničil in povzročil za okoli 800.000 tolarjev škode.
Gasilci iz Žalca, Letuša in Šmartnega ob Paki so preprečili, da se ogenj ni razširil na sosednje objekte. Kot kažejo ugotovitve, je požar povzročila dotrajana cev, ki je povezovala gorečo peč in zidan dimnik. Lastnika v času požara ni bilo doma, pred odhodom pa je v peč naložil drva.
Vlomilec pred diskoteko
V	noči na soboto, 28, decembra, je neznanec vlomil v osebni avtomobil Jugo, ki je bil parkiran pri diskoteki Saratoga v Kasazah. Odnesel je avtoradio in lastnico Anito M. iz Žalca oškodoval za okoli 30.000 tolarjev.
V	torek, 7. januarja, okoli 2. ure ponoči pa je bil tat avtomobislkih delov prisoten Na zelenici v Preboldu. Z osebnega avtomobila Renault 5 je ukradel sprednje in zadnje luči ter sprednji odbijač. Danijel Z. je oškodovan za okoli 150.000 tolarjev.
Nakradel za 3 milijone tolarjev
Do velikanskega plena je prišel nepridiprav, ki je v noči na
Na Koroškem več požarov
Gasilci na Koroškem so med novoletnimi prazniki imeli precej dela. Najprej je 31. decembra zagorelo v stanovanju Alena H. v Maistrovi ulici v Slovenj Gradcu. V požaru je v celoti zgorela otroška soba ter vrata v sanitarije in spalnico, ogenj in dim pa sta uničila tudi drugo pohištvo in gospodinjske stroje v stanovanju, fasado stanovanjskega bloka in okna stanovalcev nad tem stanovanjem. V požaru je nastalo za najmanj 9.200.000 tolarjev škode.
Istega dne, 31. decembra, je prišlo do začetnega požara na stanovanjski hiši v Breznem. Ker je v hiši prišlo do zamrznitve vode v vodovodnih ceveh, je lastnik s plinom ogreval stene v kletnih prostorih in na zunanji strani hiše. Pri tem je prišlo pod fasado do tlenja tramov. Začetni požar so pogasili domačini skupaj z gasilci.
Na prvi novoletni dan, okoli 23.20, je zagorelo na Prevaljah. V požaru so zgorele tri lesene drvarnice in ostrešje dveh zidanih garaž. Požar je povzročil za okoli 1.800.000 tolarjev škode. Do požara je prišlo zaradi samovžiga premoga.
Naslednji dan, 2. januarja, okoli 3. ure, pa je prišlo so začetnega požara v vikendu last Franca F. v Hudem kotu v občini Ribnica - Povelka. Deloma so zgorela lesena tla. Požar sta pred prihodom gasilcev uspela pogasiti lastnik in njegova žena, povzročil pa je za okoli 500.000 tolarjev škode. Domnevajo, da je požar povročil dotrajan postavek lončene peči.
Cariniki preprečili še hujše pokanje
Pred prazniki so imeli cariniki in policisti na mejnih prehodih z Avstrijo na območju Uprave za notranje zadeve Slovenj Gradec, veliko opravkov s tistimi, ki so čez mejo hoteli ilegalno uvoziti petarde in rakete. V nekaj dneh pred božičnimi in novoletnimi prazniki so zasegli več kot 5.500 petard in skoraj 800 različnih vrst raket.
Zaradi napačnega parkiranja zavrela kri
Poškodovan komunal ni nadzornik
Komunalni nadzorniki, kar nekaj jih je, ki so zaposleni v mestni občini Velenje, se pri svojem delu srečujejo z vrsto zapletenimi situacijami, a da bodo kdaj, zaradi doslednega opravljanja svojega dela tepeni, si najbrž takrat, ko so začeli to delo opravljati, niso mislili. Na kakšno bolj trdo besedo so bili pripravljeni, a na to, kar se je 22. decembra enemu od njih, M.M. iz Velenja, primerilo pred Rdečo dvorano, pa gotovo ne.
Nič hudega sluteči nadzornik, ki je opravlja svoje delo, je hotel za brisalce nepravilno parkiranega tovornjaka zatakniti listek, ki je govoril o prekršku. Takrat seje pojavil lastnik tovornjaka, V.B. iz Raven pri Šoštanju, in s svojo glavo trčil v glavo nadzornika in mu prebil arkado. Vročekrvneža čaka zdaj sodnik za prekške in ovadba pri državnem tožilcu.
Tragedija pri sankanju
Umrl 2-letni otrok
Sneg, ki pomeni veselje, je konec minulega leta in v začetku tega povzročil veliko žalosti in gorja. Pripetilo seje kar nekaj nesreč pri smučanju in sankanju. Najbolj tragična je bila tista, ki se je v petek, 27. decembra, okoli 13. ure zgodila v kraju Krnica.
2-letni G.M. iz Ljubljane je v bližini domačije svojih sorodnikov sedel na sani, ki so
začele drseti proti dolini. Po približno 80 metrih drsenja po snegu je otrok skupaj s sanmi padel čez 10 metrov visok previs na vozišče lokalne ceste. Pri padcu se je tako hudo poškodoval, da je med prevozom v bolnišnico umrl.
Zadnjega decembra seje na smučišču Poseka na Ravnah na Koroškem hudo poškodoval 12-letni M.P. z
Raven, ki seje med smučanjem zaletel v betonski blok, 2. januarja pa se je na smučišču Rahtel v Mežici hudo poškodoval 22-letni Lovro P. iz Mežice. S smučarsko desko (snow boardom) je zapeljal z urejenega smučišča v cel sneg, padel in si zlomil nadlahtnico leve roke.
Osumljen umora avtoprevoznika na Madžarskem je živel tudi v Velenju
Soboško sodišče ga je za tri leta izgnalo iz države
Ko je Slovenijo pretresla vest o umoru izolskega avtoprevoznika 31-letnega Dorijana Čoka na Madžarskem konec minulega tedna, je v ponedeljek prišla vest, da naj bi bil umora osumljen 45-letni Žarko Pelemiš, državljan BiH,
ki je nazadnje, preden ga je soboško okrožno sodišče lani oktobra zaradi ilegalnih prehodov čez državno mejo, za tri leta izgnalo iz Slovenije, živel v Velenju. Domnevnega storilca okrutnega umora še iščejo.
16 MS vas
ŠPORT IN REKREACIJA
9. januarja 1997
NK Rudar
Ze priprave na pomlad
ZRK Vegrad
Ž mlado ekipo
Velenjski ženski rokometni klub se je v minulem letu znova znašel v velikih denarnih težavah, pa čeprav je bilo to zanj leto največjega uspeha. Prvič v zgodovini kluba so dekleta zaigrala v Evropi. To Evropo je zahteval tudi Vegrad, ko je postal njihov pokrovitelj. Kot kaže, pa je med tem ljubezen med tema dvema partnerjema splahnela, saj je bil klub na koncu le še skrb sekretarke MiUane Brelih in trenerja Zvonka Papka. Kljub tem« pa dekleta še vedno nastopajo pod imenom Vegrad, tudi na dresih nosijo napis tega podjetja, ker pač nimajo denaija za nove, drese namreč. Tako ni bilo nič čudnega, da sije v lanskem letu klub menda nakopal približno za štiri milijone tolarjev izgube. Medtem je menda ta izguba že precej nižja, rešitve pa vsaj za zdaj oziroma do torka kljub nekaterim obljubam še ni bilo. Posledica tega je bil tudi odhod profesionalk Marjane Semerdjijeve, Neviane Batinkove in Mare Šolaja, odšel pa je tudi trener Zvonko Papak.
Prvenstvo bodo tako nadaljevali z mladimi - domačimi - igralkami. Treniranje prve ekipe je (začasno) prevzel Milan Ramšak. ki je doslej treniral B ekipo.
listi, ki jim je kaj do edinega ženskega kluba v Velenju, se morajo ob tem zavedati, da tudi s t<iko sestavljeno ekipo prvenstvo ne bo zastonj. Samo pa se ponuja vprašanje, če je bilo potrebno tako sprofesionalizirati klub, samo zato, daje enkrat nastopil v Evropi; še zlasti, ker je bil pred leti pred podobnim razsulom.
Tako bo mlada ekipa v soboto na veliki preizkušnji, saj bo v sosedskem derbiju v prvi tekmi drugega dela prvenstva gostila močni Juteks iz Žalca. Srečanje v Rdeči dvorani bodo pričele ob 17. uri.	vos
OK Šoštanj Topolšica
Žemednajboljšimi
Odbojkarji Šoštanja Topolšice so se s sijajnimi igrami v l.B državni ligi uvrstili v 1.A ligo in so včeraj (sreda) že odigrali prvi prvenstveni krog s Pomgradom v Murski Soboti. V vsem prvenstvu so izgubili eno samo srečanje prav v zadnjem krogu na gostovanju v Kamniku, ki je osvojil drugo mesto in jim bil edini enakovreden nasprotnik. Srečanje v Kamniku so torej dobili domačini s 3:1 (12, 7,-9,5).
Lep uspeh so igralci Šoštanja Topolšice dosegli tudi v slovenskem pokalnem tekmovanju. Uvrstili so se namreč v polfinale, kjer pa so naleteli na najboljšo slovensko ekipo Salonit iz Anhovega. Državni prvaki in udeleženci evropske lige so bili seveda premočan nasprotnik in so prvo srečanje v Anhovem dobili s 3:0 (11, 4,5), boljši pa so bili tudi na povratni tekmi v Šoštanju, zmagali pa so s 3:0 (9, 0, 6).
Monika Košarkoska
Odbojka
•••••••••••••••
Odprto prvenstvo Velenja
ŠRZ Rdeča dvorana Velenje in športno društvo Šoštanj bosta v nedeljo, 19. januarja izvedla odprto prvenstvo Velenja za rekreativce-neregistrirane igralce. Igrali bodo v starostnih skupinah do 40 ter 41 in več let. Igrali bodo na dva seta, zmagala bo ekipa, ki bo v skupnem seštevku osvojila več točk, v predtekmovanju bodo igrali po skupinah, v nadaljevanju pa po pokalnem sistemu na izpadanje.
Prijavnina je 9.900 tolarjev, prijave sprejema ŠRZ Rdeča dvorana do 13. januarja, žrebanje bo 14. Januarja ob 18. uri v Rdeči dvorani, število ekip je omejeno, prijavnino pa je treba plačati na ŽR 52800-603-38589 ali osebno na blagajni zavoda. Informacije na telefon 063 855-741.
Konjeniški klub Velenje
Žellozadovoljm
Na koncu koledarskega leta je čas, ko vsi, posamezniki, klubi, društva, podjetja, pogledamo, kaj smo opravili v preteklem letu. Tako smo storili tudi v Konjeniškem klubu Velenje. Z uspehi v preteklem letu smo zelo zadovoljni.
Naši tekmovalci so se v sezoni 1996 udeleževali tekmovanj in turnirjev širom po Sloveniji in tudi v tujini. Na državnem prvenstvu smo dobili članskega državnega prvaka Matjaža Čika, Primož Rifelj je bil bronast, pri mladincih pa je bila Špela Jereb srebrna. Ekipno so bili člani (Čik, Rifelj, Novak) in mladinca (Blatnik, Jereb) zlati. Prav tako zelo uspešni so bili naši tekmovalci na tekmah za Pokal Slovenije, ki jih je bilo v sezoni šest, štelo pa je pet najboljših uvrstitev. Pri mladincih je Lovro Blatnik zasedel drugo mesto, pri članih pa je bila Maja Novak druga, Matjaž Čik pa četrti.
V decembru je Konjeniška zveza Slovenije podelila tudi pokale najboljšim v konjenišikem športu. KK Velenje je premočno zmagal v točkovanjih za najboljši klub (1646 točk) pred KK Piramida (595 točk). Še večja je bila razlika pri točkovanju za najuspešnejši klub, kjer je KK Velenje ponovno zmagal z 2442 točkami pred KK Krumperk (921 točk). Naša članica Maja Novak je dobila laskavi naziv najuspešnejše jahalke, Matjaž Cik pa je bil drugi v razvrstitvi za najboljšega jahača. V Sloveniji je vsako sezono tudi pet tekem za pokal FEI Samsung, letos ga je osvojil Andrej Kučer iz KK Gotovlje pred
z minulim letom
našima dvema tekmovalcema Matjažem Čikom in Lovrom Blatnikom. Naš član Aleš Pevec je dobil tudi nagrado Združenja rejcev slovenskih toplokrvnih konj, in sicer kot najboljši jahač konj te pasme.
Konjeniški klub Velenje je eden izmed mlajših klubov v Sloveniji. V kratkih petih letih smo osvojili skoraj vse lovorike, kijih klub in njegovi člani lahko osvojijo v preskakovanju zaprek. Poleg 20 aktivnih tekmovalcev je v naš klub včlanjenih preko 80 članov, ki bolj ali manj redno rekreativno jahajo v maneži, peščenem parkurju ali na terenih okrog Škalskega jezera. Poleg 23 konj, ježe in dela okrog hlevov nas druži tudi organizacija tekem v poletni sezoni. Vsako leto spomladi organiziramo klubsko prvenstvo v preskakovanju ovir, jeseni kostanjev piknik, v glavni sezoni pa tudi eno ali dve večji tekmi državnega pomena. Le-te so vedno dobro obiskane s strani tekmovalcev in gledalcev, kar nam daje vedeti, daje organizacija dobra ter nas vzpodbuja za naše delo vnaprej.
Konec je torej zelo uspešne sezone 1996, pred nami pa je že nova. Naši tekmovalci in njihovi konji ne počivajo, ampak pridno trenirajo. Uspehi nas ne bodo uspavali.
Zahvaljujemo se našim sponzorjem in vsem gledalcem, ki obiskujete tekme, ki jih organiziramo in vzpodbujate naše tekmovalce. Želimo, da bo še naprej tako.	Špela Menih
KK Elektra
V soboto s Kamnikom
V	B slovenski košarkarski ligi so do novega leta odigrali 14 krogov, prvenstvo apa bodo nadaljevali v soboto. Košarkarji Elektre so pred nadaljevanjem z vsega 19 točkami na predzadnjem mestu, v sobotnem 15. krogu pa bodo gostili ekipo B.P.93 iz Kamnika. Obeta se zanimiva in pomembna tekma, saj so gostje z 20 točkami tik pred Elektro.
Šoštanjskim košarkaijem bo torej pomoč s tribun več kot dobrodošla, zato vabijo vse navijače, za mladino do 15 let bo vstop prost, tekmo Športni dvorani v Šoštanju pa bodo v soboto pričeli ob 17.30.
Namizni tenis
Lep zakijuček leta
V	Križah pri TVžiču je koledarsko leto s TOP turnirjem sklenilo 24 najboljših slovenskih mladink. Karmen Steblovnik se je uvrstila na 10. mesto in s tem potrdila enako mesto na slovenski jakostni lestvici. Po dogovoru z matičnim velenjskim klubom bo Karmen v spomladanskem delu prvenstva kot prosta igralka nastopala za ravenski Fužinar.
Enak turnir za mladince je bil v Preseijah. Kljub poškodbi je Uroš Slatinšek osvojil 2. mesto in ubranil vodilno mesto na računalniški lestvici pred tokratnim zmagovalcem Tokičem iz Olimpije. Malo sta z 9. in 10. mestom razočarala Bogdan Simončič in Damijan Vodušek, osvojila pa sta potrebne točke in ostala med prvo deseterico na jakostni lestvici.	A. V.
Judo
Novoletni turnir
V	soboto, 21. decembra 1996, je bil v Celju novoletni turnir v judu za mlajše in starejše dečke in deklice. Udeležilo se ga je preko .160 tekmovalcev in tekmovalk iz 18 slovenskih klubov. Tega turnirja so se udeležili tudi mladi judoisti iz Velenja. Dosegli so vidne rezultate in osvojili štiri medalje. Prvo mesto je osvojil Uroš Jošt, tretja mesta pa Simon Blatnik, Boštjan Ogrizek in Tomaž Vaupotič.
S tem turnirjem so velenjski judoisti uspešno zaključili leto. Skupaj so osvojili 30 medalj. Največje uspehe so dosegli: Simona Krajnc, Uroš Jošt in Boštjan Ogrizek.
Nogometaši velenjskega Rudarja so se včeraj zbrali na prvem treningu po novoletnem odmoru. Za sedaj so edine okrepitve še vedno Slavko Komar, Edmond Mehilli in mladi Edi Boršner. V klubu so se že vse dogovorili za prestop Petra Breznika iz Mure v Rudar, vendar je na novoletnem srečanju predsednik kluba Janko Lukner dejal, daje za njih prestopni rok končan; to pa je tudi pomenilo, da so Breznika potisnili v pozabo. Zadnje dni pa v klubu ne izključujejo možnosti, da pripeljejo še kakšnega igralca. Med drugim so se tudi pogovarjali za menjavo Breznik-Ekmečič, za to pa menda ni velenjski napadalec, saj mu pogodba poteče šele junija. Skratka, ob morebitnem odhodu Ekmečiča in ne preveč dragemu novemu nogometašu, se lahko ljubitelji nogometa v Velenju le nadejajo nove okrepitve.
Rudar prezimuje na 6. mestu in z razredčeno ter pomlajeno ekipo bo trener Borut Jarc skupaj z igralci pomladi na precejšnji preizkušnji. Spomnimo se, odšla sta kapetan Jani Žilnik in drugi vratar Goran Stankovič, z Gjergijem Demo niso podaljšali pogodbe, konec januarja bosta odšla v vojsko Zoran Pavlovič in Samir Balagič, v uvodni tekmi pomladanskega dela proti Novi Gorici 2. marca bo moral zaradi rumenih kartonov počivati Boštjan Ratkovič, zaradi izključitve na zadnji jesenski tekmi z SCT Olimpijo bo Ivica Pešič trenerju na voljo šele v petem krogu, pa tudi Ekmečič, če bi ostal v klubu, bo lahko zaigral šele v četrtem krogu. V klubu sicer upajo, da bosta Pavlovič in Balagič vendarle lahko čim večkrat igrala in pomagala soigralcem do potrebnih točk, za to pa se bo zavzel tudi direktor slovenskih nogometnih reprezentanc dr. Branko Elsner, kot jim je sam obljubil.	vos
Vodstvo kluba je igralce pred odhodom na odmor povabilo na novoletno srečanje in jih presenetilo s torto v obliki žoge, ki jo je z veseljem razdelil direktor kluba Martin Steiner, gotovo pa bo enako veselo delil premije za spomladanske
zmage
Tone Tiselj, trener Gorenja:
»Pravi športniki na igrišču in izven njega«
Velenjski rokometaši bodo v prvem krogu nadaljevanja prvenstva v soboto v Rdeči dvorani gostili AFP Dobovo, tekmo pa bodo pričeli ob 19. uri. Pred to tekmo nam je trener Tone Tiselj povedal naslednje:
»Gotovo je bilo Gorenje največje negativno presenečenje prvega dela prvenstva. Temu moram dodati, daje moštvo nastopalo na treh frontah, poleg državnega prvenstva sta bili ostali dve fronti tekmovanji v slovenskem in evropskem pokalu. Nihanja v igri in rezultatih so bila torej normalna, trdim pa, da so se fantje na vseh tekmah, ki sem jih vodil jaz, borili z vsemi močmi, razen na zadnji v Trebnjem, ko so tudi iz zame nerazumljivih razlogov povsem odpovedali.
Popolnoma sem prepričan, da bo v nadaljevanju bistveno bolje. Prav na začetku briljantnih iger res ne moremo pričakovati, formo pa bomo zanesljivo stopnjevali v nadaljevanju prvenstva in v obeh pokalnih tekmovanjih. Vsekakor imamo mesec dni časa, da ob tekmah samo v sobotah mirno treniramo in se dobro pripravimo na kasnejši ritem sobo-ta-sreda, ko bomo odigrali četrtfinalni tekmi v evropskem in slovenskem pokalu; za slednjega bo žreb že 13. januarja. Med prazniki so bili fantje prosti le dva dni, za tem smo tri dni izredno dobro trenirali v Kobaridu, kjer smo imeli okrepljene taktične, tehnične in telesne priprave. Pomembno je, da so vsi trenirali s polno obremenitvijo, izjemi sta le Ilič, ki še ni stoodstoten, prav tako pa tudi ne Srečko Meolic, ki po operaciji kolena izredno marljivo trenira in mu iz srca želim, da bi bilo zanj to leto resnično skladno z njegovim imenom.
Na novoletnem srečanju je namestnik glavnega direktorja Gorenja Borut Meh posebej naglasil, da se igralcem ni treba bati prihodnosti, saj so se v Gorenju odločili dolgoročno za rokomet, seveda pa so njihove zahteve jasne: športno vedenje povsod in največja borbenost za barve in ime kluba
Še nekaj moram poudariti. Sponzor na skupnem novoletnem srečanju stvari ni zaostroval, so pa njegova pričakovanja in zahteve popolnoma jasne: red, disciplina, delo in maksimalna borbenost za barve in ime kluba, ob tem pa seveda pravi profesion-alizem na igrišču in izven njega. To pa je tisto, kar od fantov pričakujem tudi jaz.«
vos
9. januarja 1997
ŠPORT IN REKREACIJA
W ČAS 17
Tenis
Katarina šesta mladinka sveta
Na turnirju prve kategorije v glavnem mestu Mehike je Katarina Srebotnik dosegla doslej največjo turnirsko zmago v
11. novoletni tek Gorenja za nagrade TRC Jezero
Kar"162''udeležencev	in Slovenije
i________________________d_________________i________
I svoji teniški karieri. Osvojila je namreč trofejo Casablanca in si ' I s tem priborila novih 120 točk za svetovno jakostno lestvico I I mladink do 18 let in je lansko leto sklenila celo kot šesta igralka I | na svetu v tej konkurenci. S svojo prvo zmago na turniiju prve kat- | | egorije je presegla vsa, tudi najbolj optimistična pričakovanja. | | V polfinalu je premagala prvo nosilko Madžarko Gubasci s 6:1 | | in 6:4, v finalnem srečanju na osrednjem igrišču pa je v pravi j I teniški drami premagala Izraelko Rotem Teperberg z 1:6,7:5 in 6:3. | ■ Res je bil to dramatičen finale, neposredno ga je prenašala tudi . j mehiška televizija, Katarina pa je v tem srečanju rešila nemogoče , J in znova potrdila svojo veliko vrednost. Njena izraelska nasprot-
nica je namreč že vodila s 6:1 in 5:1, Katarina pa je izvedla never-
I jeten preobrat, dobila drugi niz s 7:5 in tretjega s 6:3. I Velike uspehe so mlade slovenske igralke s Katarino na čelu I I nadaljevale na novem turnirju prve kategorije v glavnem mestu I | Kostarike San Joseju. Katarina je sicer v posamični konkurenci izgu- | | bila v osmini finala z Američanko Cargill, ki je bila boljša s 6:4,3:6 | 1 in 5:3, vedeti pa je treba, da je nastopila bolana in dodati zanimivost, | | da je na turnirju zbolela večina evropskih igralk. To priliko je iz- j I jemno izkoristila Maja Matevžič, ki je na koncu turnir celo dobi-1 ■ la. Kljub bolezni se Katarina ni odpovedala nastopu v paru z .
Matevžičevo in njen pogumna odločitev seje obema obrestovala. J V finalu sta s 6:4 in 6:2 premagali belgijsko-ameriški par Troch- J ' Taylor in osvojili močan turnir. Z novimi 100 točkami seje Katarina ' I ne svetovni lestvici mladink v konkurenci parov prebila celo do 8. ' I Mesta, kar bo zelo pomembno pri določanju nosilk na največjih sve- I I tovnih turnirjih za grand slam.	I
I________________________I
Strelski šport
Dobri nastopi
Na vsakoletnem strelskem tekmovanju »Prvi zmagovalec« s serijsko zračno puško je v letu 1997 s 187 krogi zmagal Zučko, drugi je bil Šme (185) in tretji TVatnik (170). Pri ženskah je bila najboljša Jehartova pred Razbornikovo, pri pionirjih pa Obradovič. V mednarodnem programu je največ nastreljal Mihelak (176), z enakim izidom pa je bil drugi Vrečar.
Strelska družina Ptuj je ob dnevu samostojnosti izvedla tekmovanje za pištolske discipline. Velenjski strelci so se tudi tokrat izkazali s 1. mestom v ekipni uvrstitvi s 1687 krogi, druga je bila ekipa Dušan Poženel z Rečice pri Laškem (1683) in tretje Celje. Za Mrož so nastreljali Veternik 571, Šterman 564 in Klančnik 552, Veternik pa je bil s svojim izidom v posamični konkurenci drugi za Ljubičem iz Konjic in pred Štuhcem z Rečice.
Se nekaj »lanskih« izidov. V 6. krogu 1. državne strelske lige pištol-jarjev so strelci Mroža na gostovanju v Ljubljani premagali ekipo Moriš Krim s 1677:1677 (Veternik 566, Šterman 557, Klančnik 552). Velenjčani s polnim izkupičkom v 6. krogih seveda na lestvici prepričljivo vodijo.
V 2. strelski ligi velenjske mladinke gostile ekipo Biring iz Trzina in z malo smole izgubile s 1536:1541 (Suljič 517, Durakovič 526, Matijevič 493). Z 10 točkami so Velenjčanke trenutno na 5. mestu.
Na novem strelišču v Doliču so domači strelci izvedli 2. krog regijske strelske lige s serijsko zračno puško. V ekipni konkurenci je bil Mrož drugi za Dušanom Poženelom iz Rečice in pred prvo ekipo Doliča, v posamični konkurenci pa je bil Franjo Žučko tretji.Pri članicah je zmagala ekipa Juteks iz Žalca pred prvo in drugo ekipo Doliča, pri posameznicah pa je bila najboljša Planinškova iz Žalca.
Na razglasitvi najboljših slovenskih strelcev v minulem letu v Ljubljani je velenjska Strelska družina Mrož prejela dve zlati plaketi. Prvo so dobile mladinke z 1. mesto v državnem prvenstvu, drugo pa kot najboljša posameznica pri mladinkah Sabina Suljič.	F.Ž.
Šmartno ob Paki
Klub 81"-"Mali Ajax 2:5
Vsakoletno silvestrsko srečanje v malem nogometu, tokrat je bilo že osmo po vrsti, med ekipama Klub 81 in Mali Ajax v Šmartnem ob Paki so letos pričeli dokaj slovesno. Klubovci so namreč najmlajši ekipi NK ERA Šmartno podarili komplet športne opreme. Za to so seveda poželi upravičen aplavz številnih ljubiteljev nogometa, ki so se navzlic hladnemu vremenu zbrali ob malem igrišču.
Samo srečanje je imelo dva povsem različna dela. V začetku so izkušeni, že rahlo osiveli Klubovci, presenetili mlajše kolege z agresivno in učinkovito igro. Plod te sta bila dva lepa zadetka za hrbtom enega najboljših slovenskih vratarjev Kališka. V nadaljevanju pa so »ta mladi,« Mali Ajax seveda, iz rokava potegnili nepričakovanega aduta - Magriča. Ta je bil s svojim stotom teže očitno pretežak zalogaj za čedalje bolj utrujene Klubovce in vratarska legenda šmarskega nogometa Peter Podgoršek je moral do konca petkrat kloniti. Končni izid je bil torej 5:2 za Mali Ajax, letošnji zmagovalci pa so s tem dosegli drugo zmago v osmih srečanjih, Klub 81 je zmagal petkrat, enkrat pa sta se moštvi razšli z neodločenim izidom. Na skupnem kosilu pri Malusu so poraženci seveda že kovali ustrezno oddolžitev v devetem dvoboju.	L. P.
Karate
••••••••••••
Očko ponovno zmagal
Karate klub Murska Sobota in S.K.I. zveza Slovenije sta izvedla vsakoletni mednarodni božično-novoletni turnir, ki se ga je udeležilo 140 tekmovalcev iz šestih držav. Pri mlajših dečkih je zmagal član KK Velenje Marko Očko pred reprezentančnim kolegom Kaštrunom in hrvaškim reprezentantom Dedičem. Pri mladincih se je Boštjan Jelen uvrstil v polfinale. Lep konec uspešnega leta torej za Karate klub Velenje.	b.B.
Kljub slabemu vremenu seje na stadionu ob Jezeru v Velenju zbralo 162 ljubiteljev vztrajnos-tnega teka iz več slovenskih klubov in tekaških sekcij ter Hrvaške. Med najštevilnejšimi in najuspešnejšimi so bili mladi tekači iz domačega atletskega kluba in MTS Gorenja. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da so prišli na tekmo domala vsi najbojši slovenski tekači, na čelu z nesojenim olimpijcem Romanom Kejžarjem, ki je še enkrat potrdil svojo odlično pripravljenost. Odlično pa so tekle tudi atletinje Silva Vivod, Jolanda Steblovnik in Kristina Obronek.
Novoletni tek so pričeli predšolski otroci, ki so pretekli 600 m dolg krog okoli stadiona, v pravem šampionskem slogu pa je zmagal Mihael Štefl i Mute. "Najprej sem vodil, nato pa pustil novega prijatelja naprej in se pripravil za finiš, ki mi je uspel," je po teku razlagal svojo "taktiko" Mihael, seveda z zlato kolajno okoli vratu.
Drugače pa je bilo pri tekačih, ki so najprej pretekli mali krog okoli stadiona in nato še tri velike kroge okoli Škalskega jezera. Roman Kejžar ni dovolil presenečenja, Igor Šalamun je bil
navdušen nad udeležbo in pripomnil, da je celo boljša od državnega	prvenstva.
Velenjčanka Jolanda Steblovnik seje pritoževala, daje bila proga vendarle predolga, čeprav res ne presega dolžino desetih kilometrov. Veteran Miro Rant iz Kranja pa je, podobno kot tudi drugi tekači, pohvalil tekaško progo in organizacijo novoletnega teka.
Po podelitvi 22 kompletov kolajn in diplom vsem udeležencem teka so nagrade TRC Jezero prejeli Silva Vivod, Jolanda Steblovnik in Kristina Obronek ter Roman Kejžar, Igor Šalamun in Josip Lackovič. Najstarejša udeleženca Helena Žigon in Stane Konstantin bosta konec tedna preživljala v novo urejenem letovišču velenjskega Gosta v Fiesi. Ob koncu srečanja je sledilo še nagradno žrebanje štartnih številk, številne nagrade pa sta poleg Gorenja Gospodinjski aparati in Gorenja Servis prispevala še velenjska ERA d.d. in sindikat SKEI Gorenje.
Rezultati 11. novoletnega teka: proga 600 m: dečki do 7 let: 1. Mihael Štefl (MTS Gorenje, Muta) 2,32, 2. Andelo Novkovič (MTS Gorenje, Šmartno) 2,33, 3. Denis Leve (Velenje) 2,49 (6 uvrščenih);
deklice: 1. Anita Perme (TS Radenska) 2,36, 2. Aleksdandra Bellian (Velenje) 3,31; proga 800 m: dečki do 9 let: 1. Vulnet Misimi (AK Rudar, Trbovlje) 2,49, (7 uvrščenih), deklice: 1. Petra Poznič (AK Velenje) 3,21, dečki do 11 let: 1. Aleš Kozole (AK Sevnica) 2,58,
3.	Boštjan Juvan (ŠKID TRIM Podkraj) 3,16 deklice: 1. Nika Hudej 2,46, 2. Anja Rak 2,49, 7. Mojca Tajnik (vse AK Velenje) 3,12, (13 uvrščenih); proga 1.800 m: dečki do 13 let: 1. Gregor Vodenik (AK Sevnica) 6,20,2. Nejc Razdrih (AK Velenje) 6,29, 3. Domen Peer (oba AK Velenje) 6,37 (6 uvrščenih); deklice: 1. Jožica Hozjan 6,31, 2. Katica Pirečnik (obe AK Velenje) 6,55, (5 uvrščenih), dečki do 15 let: 1. Borut Veber 5,38, (AK Sevnica),
4.	Boštjan Pajenk 5,56, 5. Boris Vugrinec (oba AK Velenje) 5,57, (11 uvrščenih); deklice: 1. Petra Radišek (AK Sevnica), 2. Jasna Njenič (AK Velenje) 6,25, 6. Irena Meža 8,27, 7. Nina Felicijan (obe ŠKID TRIM Podkraj) 9,15.
Proga 9,2 km: mladinci do 19 let: 1. Boštjan Buč 30,24; 3. Sašo Njenič 32,10,4. Bekim Hajdari (vsi AK Velenje) 33,58 (13 uvrščenih), mladinke: 1. Kristina Obronek 34,51, 6. Petra Peer 42,48 (obe AK Velenje) 42,48 (7 uvrščenih), člani do 29 let: 1. Bekim Bahtiri (AK Velenje) 28,55, 7. Blaž Barborič
(MTS Gorenje) 33,37 (13 uvrščenih), članice: 1. Jolanda Steblovnik (AK Velenje) 34,44, člani do 39 let: 1. Roman Kejžar (Alples Železniki) 28,21, 2. Igor Šalamun (AD Maribor) 28,29, 3. Josip Lackovič (Radovan, Hrv.) 28,32, 5. Branko Krajnc 31,45, 6. Milan Župane 33,00, 13. Rado Berlak (vsi MTS Gorenje) 35,25, (21 uvrščenih), članice: 1. Silva Vivod (AD Maribor) 32,54, 2. Slavica Poznič (AK Velenje) 36,03, 4. Nevenka Bellian (Velenje) 46,28 (7 uvrščenih); veterani do 49 let: 1. Maijan Krempl (Poljčane) 28,51,2. Stane Barber (MTS Gorenje) 32,00,3. Obrad Lazič (AK Velenje) 34,12, 4. Dušan Peer (Velenje) 34,14, 6. Jože Štingel 35,19, 7. Albin Širovnik (oba MTS Gorenje) 38,37, 8. Stanislav Plešnik (Trgovina Urška) 39,44 (15 uvrščenih), veteranke: 1. Anka Pugelj (MTS Gorenje) 43,41; veterani do 59 let: 1. Lojze Malnar (Stopteam Lj.) 32,32,2. Ivan Bartol 4,02 4. Albin Struna (oba MTS Gorenje) 37,04 (8 uvrščenih), veteranke: 1. Marina Bukovec 47,06, 2. Lojzka Felicijan (obe MTS Gorenje) 49,18, veterani nad 60 let: 1. Matija Horvat (Triatlon Lj.) 40,04, veteranke: 2. Kazimira Lužnik (AK Slovenj Gradec) 47,42, 2. Helena Žigon (MTS Gorenje, Ljubljana) 53,40.
Hinko Jerčič
Smučarski skoki
Medtem ko so najboljši slovenski skakalci zaključili novoletno skakalno turnejo Intersport, pa člana SSK Velenje Rolando Kaligaro in Peter Ceh tekmujeta na tekmah evropskega pokala v nordijski kombinaciji po Nemčiji, Avstriji in Češki, vendar njunih rezultatov do sedaj še nismo dobili.
Na tekmi alpskega pokala so tekmovali tudi trije skakalci SSK Velenje, in sicer Marko Zorko v solo skokih, kjer je v avstrijskem Breitenbergu dosegel imeniten uspeh, saj je s šestnajstim mestom le za eno mesto zgrešil prve točke in bil četrti najboljši Slovenec. Bojan Hriberšek in David Adamič pa sta tam tekmovala v nordijski kombinaciji in zasedla 30. oziroma 43. mesto.
Skakalci mlajših kategorij pa tekmujejo na tekmovanjih za slovenski pokal po Sloveniji. V skakalnem centru ob Velenjskem gradu je bila v nedeljo, 5. januarja 1997, na 22 m skakalnici tekma za dečke do 11 let. Tekme seje udeležilo kar 89 tekmovalcev iz 19 slovenskih klubov. Zelo dobro so se odrezali štirje skakalci SSK Velenje in vsi osvojili točke. Andrej Petrov-Šaronja je bil 9., Blaž Vrčkovnik 19., Luka Smagaj 20. in Rok Škoflek 26., zmagal pa je Jaka Oblak iz Žirov. V točkah pokala je bil tudi Jure Juijevec iz Ljubna BTC s 27. mestom.
Prav tako v nedeljo je bila v Kranju na 45 m skakalnici pokalna tekma za dečke do 15 let, ki se je je udeležilo 91 skakalcev. Zmagal je Marko Šimic, SSK Triglav, od skakalcev SSK Velenje pa se je najbolje odrezal mladi Marko Perše z 19. mestom (9 v kategoriji do 14 let), 32. je bil Uroš Kočnik, 35. Tahi Globačnik in 51. Marko Šteharnik (30 do 14 let). Zelo dobro pa sta se odrezala člana SSK Ljubno BTC, saj je bil Iztok Piki 4., Luka Ajnik pa 18.
Tekmovanja se bodo nadaljevala vsak vikend, o rezultatih pa vas bomo sproti obveščali.
Obenem vabijo člani SSK Velenje medse nove člane, ki se lahko včlanijo v klub vsak popoldan med 15. in 17. uro pri brunarici v izteku skakalnic ob Velenjskem gradu, kjer se javijo g. Štaherju, ki jim bo dal nadaljnje napotke. Dobili bodo potrebno opremo (smuči, čevlje, kombinezone), lahko pa začetniki pričnejo trenirati na manjših skakalnicah tudi s svojo opremo (terenske smuči).
Jože Ograjenšek
Alpsko smučanje
Najmlajši spet uspešni
Novo smučarsko sezono so začeli tudi najmlajši in obetavni smučarji SK Velenje. V uvodnih tekmah so se izkazali Jernej Voršič, Marko Prkič in Ana Drev, ki tudi letos nadaljuje odlične uvrstitve, vsi trije pa so iz kategorije cicibanov prestopili med mlajše deklice in dečke.
Poglejmo nekaj uvrstitev. Na snežnem stadionu v Mariboru je 21. decembra v veleslalomu Ana Drev pri mlajših deklicah osvojila 2. mesto, pri mlajših dečkih pa sta bila Voršič in Prkič 13. in 21. Na Kopah je bil 28. decembra superveleslalom. Drevova je bila 3., Voršič 14. in Prkič 21.
Najmlajši so dve tekmi vozili že v letošnjem letu. Na Ravnah na Koroškem je bil 2. januarja slalom, na katerem je bla Drevova 3., Voršič 15. in Prkič 26., dan kasneje pa je bila Ana Drev na Kopah v veleslalomu 2., Prkič 24., Voršič pa je odstopil.
Plavanje
Odlični v Mariboru in Trbovljah
Plavalci velenjskega kluba so na zadnjih dveh tekmovanjih minulega leta zelo uspešno nastopili v Mariboru in Trbovljah. V Mariboru je Plavalni klub Branik organiziral 6. Božičev memor-ial. Nastopilo je 510 plavalcev (15 iz Velenja) iz 24 klubov iz Madžarske, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Mladi velenjski plavalci so osvojili 4 zlate, 2 srebrni in 1 bronasto medaljo.
V Trbovljah je na tradicionalnem novoletnem mitingu v absolutni konkurenci nastopilo 158 plavalcev in plavalk iz 11 slovenskih klubov. Nastopilo je tudi osem velenjskih tekmovalcev.
Rezultati iz Maribora: Mlajše deklice - 50 m prosto: 9. Sanja Kališnik 35.27. Deklice - 50 m prosto: 1. Tina Pandža 29.75; 100 m prosto: 1. Tina Pandža 1:05.15; 50 m hrbtno: 2. Tina Pandža 33.63; 100 m hrbtno: 1. Tina Pandža 1:10.92, 8. Maja Sovinek 1:19.19; 100 m prsno: 10. Nina Sovinek 1:29.21; 100 m delfin: 3. Tina Pandža 1:13.23; štafeta 4 x 100 m prosto: 1. Velenje 4:35.13 (Teja Tomažič, Nina Sovinek, Maja Sovinek in Tina Pandža); štafeta 4 x 100 m mešano: 2. Velenje 5:11.14 (Maja Sovinek, Nina Sovinek, Tina Pandža in Teja Tomažič).
Dečki - 50 m prosto: 10. Jernej Ocepek 28.27; 100 m prosto: 5. Jernej Ocepek 1:01.35; 50 m hrbtno: 6. Jernej Ocepek 32.96,8. David Danev 33.13; 100 m hrbtno: 9. Jernej Ocepek 1:11.16,10. David Danev 1:11.32; 100 m prsno: 7. Domen Velički 1:18.76; 100 m delfin: 7. Jernej Ocepek 1:121.23; štafeta 4 x 100 m prosto: 7. Velenje 4:26.44 (Domen Velički, Igor Savič, David Danev in Jernej Ocepek); štafeta 4 x 100 m mešano: 4. Velenje 4:49.30 (David Danev, Domen Velički, Jernej Ocepek in Igor Savič). Rezultati iz Trbovelj: Ženske - 200 m delfin: 2. Špela Bukovec 2:25.98; 200 m mešano: 5. Špela Bukovec 2:33.15; 200 m prsno: 7. Mateja Udovičič 2:53.26; 400 m prosto: 10. Anja Jandrok 4:58.43.
Moški - 200 m delfin: 3. Jure Primožič 2:19.79; 200 m mešano: 4. Bojan Knez 2:29.38; 400 m prosto: 3. Jure Primožič 4:15.56, 9. Ivan Vrhnjak 4:28.72.
Marko Primožič
Novoletni potop
Prvi dan letošnjega leta je bil mrzel in snežen, natanko takšen kot se za ta dan tudi spodobi. Pa vendar mraz in sneg nista odvrnila enajstih velenjskih potapljačev od njihove namere. Točno opoldne so se zbrali ob velenjskem jezeru, razrezali led in se potopili v globino, kjer so tudi odprli šampanjec in tako na povsem svoj način nazdravili novemu letu.
S.Zakošek
18 NAŠ vas
OBVEŠČEVALEC
9. januarja 1997
mmm w
KINO
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 9. januarja -dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dežurni dr. O.Renko in dr. Rus Petek, 10. januarja - dnevni dežurni dr. Ramšak, nočni dežurni dr. Kozorog in dr. V.Renko Soboto, 11. januarja in nedeljo, 12.
januarja - dežurni dr. Rus in dr. Grošelj
Ponedeljek, 13. januarja - dnevni dežurni dr. Slavič, nočni dežurni dr. Urbane in dr. Gusič Torek, 14. januarja - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dežurni dr. Mijin in dr. Slavič
Sreda, 15. januarja - dnevni dežurni dr. Lazar, nočni dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič
Zobozdravstvo: 12. januarja - dr. Zvonka Petek (dežurstvo opravlja v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure).
Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 10. januarja do 17. januarja -Franc Blatnik, dr. vetmed., Stanetova 47, Velenje, mobitel: 0609/618-117.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke: Sefer Zornič, Velenje, Kidričeva c.št. 13 in Anita Šuligoj, Velenje, Stantetova ul.št. 10; Boris Krušnik, Bevče št. 24/c in Martina Verbič, Bevče št. 24/c. Smrti: Janez Anglin, roj. 1923, Velenje, Kidričeva c.št. 35; Alojzij Dobnik, roj. 1936, Plešivec št. 8; Terezija Veligovšek, roj. 1910, Kuretno št. 18, Laško; Martin Gorišek, Slance št. 27; Danica Jošt, roj. 1921, Celje, Cankarjeva 8; Julijana Brusnjak, roj. 1906, Topolšica št 134; Branko Vačun, roj. 1956, Šoštanj, Trg bratov Mravljakov 7; Jera Globočnik, roj. 1919, Velenje, Bračičeva c.št. 6; Marija Pučnik, roj. 1924, Velenje, Cesta Františka Foita št. 6.
Upravna enota Žalec
Poroka: Franc Novak, Zaplanina in Marjetka Stifter, Čeplje. Smrti: David Emeršič, star 25 let, stan. Veliki Okič št. 50; Frančišek Budna, star 91 let, upokojenec, Ljubno ob Savinji št. 11; Edvard Valeter Cokan, star 52 let, upoko-
jenec, Polzela 143; Angela Jeromel, stara 80 let, gospodinja, Matke št. 77; Viktor Fonda, star 73 let, upokojenec, Prebold, Hmeljarska cesta 6.
Upravna enota Mozirje
Smrti: Marija Cokan, stara 79 let, druž.upok., Kale št. 15; Josipina Reberšak, stara 61 let, gospodinja, Mečle 1/a; Otmar Hlačar, star 46 let, vodja skladišča, Zabukovica 77; Filip Zupan, star 92 let, upokojenec, Vransko št. 38; Jože Dolar, star 42 let, sam.podj., Podvin št. 219.
TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN MOZIRJE
LJUBIJA121, TEL.: 831-109
OBIŠČITE BOGATO ZALOŽENO TRGOVINO ŠIVALNIH STROJEV, GASILNIH APARATOV, PLINSKIH GORILNIKOV, ZAŠČITNIH OBLAČIL, GUMBOV, TER VES PRIBOR ZA ŠIVANJE.
DEL. ČAS: VSAK DAN OD 13.0018. URE.
VUUDNO VABLJENI!
DOM KULTURE VELENJE
Petek, 10.1. ob 22. uri TRAINSPOTING - drama Režija: Danny Boyle Dolžina: 94 minut
Rim, ki je pretresel in obsedel Veliko Britanijo, Evropo, Slovenijo in ostali svet! Film o štirih fantih, ki se dro-girajo 24 ur na dan in enem fantu, ki je alkoholik 24 ur na dan. Drogirajo se iz različnih vzrokov. Ne hodijo v službo, ker ne marajo kariere, družine, televizije, pralnega stroja, avta in CD-ja. Njihov slogan se glasi: »Izbral sem, da nočem življenja!« V nedeljo zjutraj nočejo razmišljati, kdo so. So zato, ker pač so.
Film je poln odlične glasbe, ki so jo prispevali lggy Pop, Brian Eno, Primal Scream, Heaven 17, Sleepers, Blur, Lou Reed, Undervvorld, Ice MC, Pulp, Bedrock.
Opozorilo: ob ogledu filma je bilo že marsikomu slabo! Sobota, 11. 1. ob 21.30 uri Nedelja, 12. 1. ob 10. uri Ponedeljek, 13. 1. ob 20. uri NORI BOŽIČ - komedija Vloge: Arnold Schvvarzenegger, Sinbad, Rita Wilson Dolžina: 91 minut Hovvard je uspešen poslovnež, ki si nikakor ne najde dovolj časa za ženo Liz in sina Jamija. Ker pa njihov sosed pripelje za božička svojemu sinu celo živega jelenčka, se odloči, da bo tokrat tudi on poskrbel za naj darilo svojemu Jamiju. Kupil mu bo igračo, ki si jo za božič
želi vsak malček - Turbomana. Toda ta je že nekaj časa razprodana. Začne se mrzlično iskanje. Ob iskanju zadnjega Turbomana na božični večer naleti na norega poštarja, ki hoče to igračo podariti svojemu sinu. Spopadeta se na žvljenje in smrt, vmešata pa se tudi policaj in lažni božiček... Nedelja, 12.1. ob 10. uri - pred-premiera!
JACK - komedija, melodrama Dolžina: 113 minut Režija: Francis Ford Coppola Vloge: Robin VVilliams, Diane Laine...
Jack je zdrav desetleten deček, ki raste štirikrat hitreje kot drugi. Da bi ga obvarovali pred zbadanji drugih otrok, je dejansko stalno v hiši in ima svojega osebnega učitelja. Toda deček si želi družbe in se odloči, da bo šel v šolo. Zanj se začne novo življenje, polno razočaranj in tudi radosti. Sporočilo filma je, da nikoli ne smeš izgubiti otroka v sebi in nikoli ne smeš obupati nad uresničitvijo svojih sanj.
KINO ŠOŠTANJ
Petek, 10.1. ob 18. uri NORI BOŽIČ - komedija
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Nedelja, 12. 1. ob 16. uri NORI BOŽIČ - komedija Naslednji filmi: Nevarna srčeca, Odkupnina, filmi leta 96, Jack,...
Rezervacije vstopnic vsak delovnik samo na št. 856-384 od 8. do 14. ure!
ČETRTEK, 9. JANAURJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasvet; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Press ambulanta; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 10. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Dvakrat dvanajst umazanih; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. .
SOBOTA, 11. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Kviz Trinajstica; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 12. JANUARJA. 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 13. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avtomoto hereov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 14. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 15. JANUARJA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje;
MALI OGLASI
OTROŠKI KOMBINIRAN VOZIČEK PRODAM. Telefon 854-901. ŠKODO FAVORIT 135 LS letnik 91, prodam na kredit do 5 let. Telefon 893-549.
EN TEDEN starega bikca, prodam. Telefon 892-235.
MARIJA SPEGEL IZ MUTE SPOROČA, da bo v nedeljo dne 12.1.1997 prodajala mlade kokoši nesnice, stare 6 mesecev od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202.
MOTORNO ŽAGO IN MLIN za mletje koruze, prodam. Telefon 832-790 popoldne.
STANOVANJE V ŠOŠTANJU ALI VELENJU NAJAMEM. Telefon 882-995.
HIŠKO za srednje velikega psa, prodamo. Telefon 856-169. ŠTIRISOBNO STANOVANJE v Velenju prodam. 105 m2, cena 75.000 DEM. Telefon069-83-446. BIKCA TEŽKEGA 90 kg ter teličko staro 10 dni prodam. Telefon 894-
047.
GRADBENI TEHNIK z večletno prakso (doma in v tujini) išče delo. Telefon 858-022. GOZD POVRŠINE 1 ha 48 a 48 m2
v Mozirju prodam. Telefon 728-612.
VINO IZABELO, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 885-533. KUPIM IGRICE ZA RAČUNALNIK COMMODORE 64. Telefon 851-506 - Ljuba.
TELICO težko okrog 500 kg za zakol prodam. Telefon 063-885-512. 120 BASNO klavirsko harmoniko VVeltmeister, z 11 + 5 registri, prodam za 700 DEM. Telefon 063-882-571.
PLOŠČICE, UMETNI KAMEN, za
oblaganje hiše, prodam. Telefon 893-086.
NAJBOLJŠEMU PONUDNIKU ODDAM CERTIFIKAT. Telefon 857-610.
BREZŽIČNI TELEFON PRODAM za
200 DEM. Telefon 861-546. ZAPOSLIM SIMPATIČNO DEKLE
za strežbo gostov v dopoldanskem
času od 8. do 14. ure v Bistro club Skala. Telefon 861-729 od 12. do 14. ure.
DRSALKE, dekliške, bele, usnjene, št. 38, kakor nove, poceni prodam. Telefon: 852-996.
stanovanjsko hišo z manjšim sadovljakom in vrtom. Telefon 893-522.
PRIJAZNIM LJUDEM ODDAMO
mlade, črne psičke, nizke rasti. Boštjan Krajcer, Paka 43 a, Velenje.
300 LIRTOV ŽLAHTNEGA VINA (MUŠKATNISILVANEC), popolnoma naravnega in mešanico zelo žlahtnega ŠIPONA IN LAŠKEGA RIZLINGA ugodno prodamo. Telefon 062-773-934. Večjo količino pripeljemo tudi na dom.
V VELENJU IN OKOLICI prodamo več stanovanj, hiš in vikendov. Telefon 857-872.
STE OSTARELI IN OSAMLJENI,
imate težave s kurjimni očesi in obtiski, bi radi svežo frizuro in se sami ne morete urediti? Za uro ali dve na teden vam priskočim brezplačno na pomoč. Telefon 850-329. HYUNDAI AKCENT 3 vrata, star 1 leto, prevoženih 2900 kmtemnoze-len, prodamo. Telefon 893-368. SINTESIZER ROLAND E 20, prodam. Telefon 882-631. V OKOLICI VELENJA prodamo
MOTORNO ŽAGO PARTNER ugodno prodam. Telefon 893-250. HJUNDAY PONY 1,5 GLS letnik 91, reg. vse leto, ugodno prodam. Telefon 854-358. SMUČARSKE ČEVLJE DINAFIT, stare 1 leto, prodam za 20.000 sit. Telefon 0609-637-322. KLAVIRSKO HARMONIKO MELODIJA, 60 basno, 3 registri, prodam, Telefon 882-792. ŠTIRI KRAVE, dobre molznice, prodam. Telefon 728-514. PRALNI STROJ GORENJE zelo ugodno prodam. Tel: 858 423.
Z bolečino v srcu se poslavljamo od
JOŽETA ALJAŽA
našega dolgoletnega športnega sodelavca
Atletski klub VELENJE
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage občanke
MARIJE GRIL
iz Lipja 29 v Velenju 16. 2.1942 - 5.1.1997
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh dneh darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti.
MESTNA OBČINA VELENJE
9. januarja 1997
OBVEŠČEVALEC
KAS vas 19
Ne morem iz zemlje, kot drobna semena, da znova bi segli si v tople dlani. Ne morem,
med nami je krsta lesena, in grob je med nami, tišina prsti...
Le sveča ljubezni visoko gori.
V SPOMIN
4. januarja 1997 mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša ljubljena žena, mama, oma, sestra in teta
BERTA NAPOTNIK
Hvala vsem, ki se ustavljate ob njenem grobu, ji posvetite trenutek spomina, prinašate cvetje in prižigate svečke.
VSI TVOJI
Ptički en čas pojo, rožce en čas cveto, naše življenje pa ravno tako.
SPOMIN
VLADO PESJAK
5.6.1940-8.1.1996
8. januarja je minilo leto žalosti, ko si za vedno zaspal, dragi mož, ati in stari atek.
Zelo te pogrešamo!
Žalujoči
Zaman so solze, zaman iztegnjene dlani, zaman..
V SPOMIN
Zelo boleč je spomin na 8. januar 1996, ko nas je tako nenadoma zapustil naš dragi
JURIJ ROTOVNIK
Bolečino se da skriti, tudi solze ni težko zatajiti, le dragega moža,
očeta ter dedana nam nihče več ne more vrniti. Vsem, ki ohranjate spomin nanj, mu prižigate sveče, postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in strica
JANEZA ANCLINA
27.11.1923 - 23.12.1996
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za
izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena havala Zevartovim in gospe Olgi Sušeč za izkazano pomoč v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala obema govornikoma, rudarski godbi, pevcem, častni straži,
društvu upokojencev in ZZB Velenje. Prav posebna zahvala velja gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, pogrebno mašo ter za nesebične obiske v času njegove bolezni.
Žalujoči: žena Marija, hčerke Sonja, Vida in Agica z družinami.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
JOŽETA MEŽA
28. 4.1943 -19.12.1996
Se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh dneh stali ob strani in pomagali. Posebno zahvalo izrekamo družini Rožič, Mošmon-dor in Cafuta. Iskrena hvala govorniku Francu Vedeniku. Hvala pevcem Podkrajski
fantje za lepo petje. Hvala duhovniku za opravljen cerkveni obred. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za darovane vence,
cvetje in sveče.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Zapustil nas je naš ljubljeni in skrbni mož, oče, dedi, tast, brat in stric
ALOJZ DOBNIK
19. 6.1936 - 25.12.1996
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za pomoč, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala zdravnikom in sestram Bolnice Topolšica - Internemu oddelku I. nadstropja za lajšanje bolečin in veliko razumevanje. Hvala gospodu kaplanu Lojzetu za opravljen obred in besede tolažbe, govorniku Petru, praporščakoma in kolektivu družbene prehrane TES. Žalujoči: žena Marta, sinova Emil s Cilko, Damjan z Marjano, vnuka Jaka in Nina ter
ostalo sorodstvo.
Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, vedite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
V času velikih pričakovanj in veselih praznovanj je za vedno zaspal naš dobri mož, oče, ded, brat, tast, svak in stric
JOŽE ALJAŽ
15. 5.1933 - 31.12.1996
Hribi še beli so, rože še ne cveto. Kmal, bo pomlad prišla, rože bo sklicala. Samo moje srce žalostno bode še, zanj več pomladi ni, zanj pač veselja ni.
(S Jenko)
Zahvaljujemo se dr. Menihu, dr. Gorjancu in osebju Bolnišnice Slovenj Gradec, ki so tako pozorno skrbeli zanj.
Nikoli ne bomo pozabili vseh prijateljev, sosedov in znancev, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam ponudili svojo pomoč. Zahvaljujemo se Rudarski godbi na pihala in njegovim tovarišem - rudarjem za častno stražo, prav tako tudi govornikoma, ki sta tako lepo opisala njegov lik. Hvala vsem, ki ste ga v mrzlem zimskem dnevu pospremili k počitku.
Žalujoči: žena Olga, sinova Boštjan z družino, Tomaž, z Miro.
Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Ne mine ura, dan in noč, med nami vedno si navzoč. Nihče ne ve, kako zelo boli, ko tebe ljubi mož in ati več med nami ni.
V SPOMIN
6. januarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, ati in ata
ALOJZ PUSNIK
Dnevi minevajo, bolečina ostaja. Prisrčna hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate svečke.
Žalujoči: Žena Milica, hči Irena z možem Denisom ter vnuka
Klemen in Matej.
Konec decembra, ko je bilo že tako ali tako vse v vse-
Sveti Štefan je bil drugačen
V Šentilju blagoslovili konje
Na dan svetega Štefana -zaščitnika konj, so pri farni cerkvi svetega Ilija v Šentilju pri Velenju priredili za ljubitelje in vzrejitelje konj poseben blagoslov. To je zelo star običaj, ki pa je v preteklih letih žal potonil v pozabo. Letošnji 26. december pa je bil po dolgih letih tak kot nekoč.
Blagoslov konj je opravil
župnik iz šentiljske farne cerkve Jože Kužnik. Udeležba je bila dobra, nad pričakovanji, saj seje zbralo kar 67 konj in zelo zelo veliko obiskovalcev. Kakih 500 do 600. Konje so pripeljali iz Društva savinjska konjenica, Konjeniškega kluba Velenje, Country kluba Slovenj Gradec, prišli pa so tudi rejci iz Črne na Koroškem, Šentilja,
Kavč, Andraža, Vinske Gore, Ložnice in Žalca.
Organizatorji so poskrbeli tudi za kulturni program, v njem pa so nastopili Godba Zaija iz Šoštanja, Otroški pevski zbor iz OŠ v Šentilju, Pevski zbor Kavče in pevski zbor iz Šentilja. Zbrane je nagovoril Marjan Jakob, direktor ZK Šaleška Dolina in Mirko
Vranjek, duša te prireditve. Vsi udeleženci so bili postreženi z domačim kruhom, čajem, za-kuhanim vinom, nastopajoči pa še s kranjsko klobaso in zeljem.
Kot kaže, bo prireditev postala tradicionalna, saj je prva več kot uspela. To bo lepa popestritev turističnega dogajanja v kraju.
L.Ojsteršek
■	lem razpoloženju, je za vesel-I je zvestim potrošnikom pos-| rkbela še Nama. Na | priložnostni prireditvi, ki so | jo pripravili v soboto, 21. de-| cembra, na ploščadi pred | veleblagovnico, se je kljub I mrazu zbralo kar precej ljudi, I ki so s tem čestitali Nami za i njeno 25 letno prisotnost v 1 Velenju. Vse je bilo tako, kot I se za slovesnost spodobi,
manjkala ni niti torta. Najbolj
■	napeto pa je bilo ob žrebanju 25 nagrad kupcem, ki obiskujejo Namo in so sode-
: lovali v nagradni igri.
mkp
Nama je svojih 25 let obeležila skupaj s kupci.
(foto: vos)
I____________
Na pot so se podali...
Stare pratike pravijo, da sv. trije kralji, ki ponekod na Slovenskem slovijo tudi kot zavetniki samskih deklet in posredniki zakonskega stanu, sklenejo krog božično-novoletnih praznikov. Ta dan ponekod štejejo tudi za tretji božič.
Tudi v Šaleški dolini je običaj, da se na večer pred 6. januarjem trije mladeniči oziroma možje oblečejo v raznobarvaste plašče, na glave si nadenejo papirnate krone in nato kot sv. trije kralji - Miha, Gašper, Boltežar s cerkarjem ali vrečko v rokah ter ob spremstvu harmonikarja hodijo od hiše do hiše. Pod oknom domačije, ki jo obiščejo, s svetlečo zvezdo in pesmijo "Sveti kralji so modri možje, na pot so se podali in iskat so ga šli..." naznanijo svoj prihod. V hišo ne stopijo, gospodar ali gospodinja jim v vrečko ali cekar "natrosi" dobrot, vzamejo pa tudi tolarje, pred odhodom na podboje vrat še napišejo svoje kratice.
Na posnetku "trije kralji" iz Hrastovca in Cirkovc, ki gotovo sodijo med eno najstarejših tovrstnih skupin v Šaleški dolini, saj so začeli "kraljevati" že v začetku sedemdesetih let.
vos
Z vašo pomočjo smo se tudi mi veselili praznikov -hvala
Vodstvo in otroci zbirnega centra Velenje se zahvaljujemo:
Družbenim dejavnostim mestne občine Velenje, Evangelistični cerkvi Celje g. revrandu Marjanu Hlastanu, Ljubljanski banki, Gorenju POINT, ERI Velenje, Rudniku lignita Velenje, Vegradu Velenje, A banki,
Caffe Tropiku Žalec, Agrina-trgovina Žalec, Trgovskemu podjetju ŽANA Leveč, Tekstilni tovarni Prebold, Kmetijski zadrugi Šaleška dolina,
Zavarovalnici Triglav, Trgovini Najdihojca, Pekarni Brglez Roman Vransko,Tiskarni Bizjak,Boutique Nitka,Pekarni Tratnik, Sadnje in zelenjava, Ademaj Omerju, Trgovini Miklavc, Kemični čistilnici Polak Marjana, za pomoč pri pripravi novoletnih daril.
Igrače zbrane v Velenju že pri sarajevskih otrocih
Obisk Pike Nogavičke v Sarajevu
Med devetdnevnim Pikinim Festivalom, ki je potekal septembra v Velenju, so organizatorji festivala pripravili tudi akcijo s katero so otroci zbirali igrače za svoje vrstnike v Sarajevu. Akcijo so poimenovali Novo sonce, ob zaključku festivala pa je bilo zbranih kar nekaj tisoč igračk. Nekateri so igračam dodali še pozdrave in najlepša voščila, Elektronika Velenje in Gorenje Gospodinjski aparati pa sta dodala še televizijska sprejemnika.
Zadnji teden minulega leta sta Pika Nogavička in Kapetan Nogavička, skupaj z drugimi organizatorji festivala in predstavniki občinske oblasti, obiskala sarajevske otroke dveh osnovnih šol ter jim predala igrače zbrane v Velenju. Obenem sta otrokom predstavila Pikino deželo -Švedsko, avtorico knjige o Piki Nogavički Astrid Lindgren, občino Velenje, prenesla staji pozdrave Štefke Kučan, pikine ambasadorke, po polurnem programu pa so otroci skupaj s Piko in Kapetanom tudi že znali zapeti Pikino pesem. Piki so se predstavili tudi otroci
obeh obiskanih šol, ji peli in igrali.
Igrač pa niso prejeli samo otroci teh dveh šol (OŠ Safvet - Beg Bašagiča in OŠ Osmana Nakaša). Prejeli so jih tudi slovenski otroci, člani slovenske skupnosti v Sarajevu in po naključju tudi srbski, saj je konvoj pred prihodom v Sarajevo zašel s poti in se znašel na ozemlju, ki ga nadzira milica Srbske krajine. Da so se organizatorji velenjskega Pikinega festivala izognili dolgotrajnemu preverjanju je bila to najlepša pot, da so se igračk veselili vsi otroci, pa tudi ne dvomimo. Namen je bil
dosežen.
Sicer pa pouk v sarajevskih osnovnih šolah še vedno ne poteka v normalnih pogojih. Nekatere osnovne šole še vedno niso ogrevane, v času obiska pa je bilo v mestu kar minus 13 stopinj. Pika Nogavička in Kapetan
Nogavička sta sarajevske otroke tudi povabila na prihodnji Pikin festival, organizatorji pa so obenem že pričeli razmišljati, kako bi to Pikino povabilo uresničili. Da bi se jim le posrečilo.
AO, foto leši
Žalostni prizori porušenih vasi med potjo v Sarajevo
Kapetan Nogavička (Marjan Marinšek) simbolno predaja igrače ravnatelici Fahiri Kalajdžisalihovič.