Gostilničarski vestnik Strokovno glasilo »Zveze združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani" Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstnem delu in na zadnji strani pa Din 1— od mm in stolpa Telefon 29-14.________________________ 0ek. rač. ^ 1L4ai> Štev. 2. Ljubljana, dne 28. februarja 1937. Leto VIL Dovolite poštene zabave! Svoje čase niso oblastva delala ni-kakih ovir za prirejanje zabav po gostinskih obratovalnicah, ker so bila prepričana, da si vsak človek zaželi nekoliko poštenega razvedrila. Oblastva so celo te zabave po gostilnah podpirala ter jih niso omejevala z visokimi taksami in raznimi drugimi ovirami, ker je bilo v interesu oblasti, da si ljudstvo poišče zabave na takih prostorih, ki stojijo stalno pod policijsko kdntrolo in kjer je lastnik teh lokalov sam odgovoren za vzdrževanje reda in morale. Na žalost pa je zadnje čase prišlo obla-stvo do nasprotnega naziranja, ter je danes silno težko dobiti oblastveno dovolilo, vsled česar so zabave in prireditve sploh izginile iz naših o-bratov. Brezdvomno je imelo oblastvo namen odvrniti prebivalstvo od veseljačenja in zapravljanja, Hoda po našem mnenju se ne more navadna majhna zabava v gostilniškem lokalu, ki se morda priredi dvakrat do trikrat na leto, samo ob gotovih dnevih smatrati za veseljačenje ali za zapravljanje, ker si sicer prebivalstvo na drug način in na drugem kraju zabavo samo poišče. Ker se je hotelo prireditve v naših lokalih kolikor mogoče omejiti, se jih je obremenilo z visokimi banovinskimi in občinskimi taksami. Tako se plačuje za vsako javno prireditev v mestih nad 4000 prebivalci, v kopališčih, zdraviliščih in pa v območju uprave policije v Ljubljani 300.— Din, v mestih izpod 4000 prebivalci in v trgih 200.— Din, v vseh ostalih krajih pa 100.— Din. Te takse so tedaj tako visoke, da se mora vsak gostilničar najmanj 10 krat premisliti, predno zaprosi dovoljenje za plesno veselico. Veselične takse nimajo torej namena napolniti banovinsko in občinske blagajne, pač pa imajo izrazito prohibitivni značaj, z drugo besedo, te takse so radi tega tako visoke, da gostilničarji ne morejo prirediti plesnih veselic. Zabave so sploh izginile iz gostilniških lokalov. Zato nastane vprašanje ali se je ljudstvo nehalo vsled tega veseliti? Ne! Te takse in taktika, ki jo je oblastvo zavzelo, so pregnale prebivalstvo iz gostilniških obratov v privatne hiše, poleti pa v gozdove in sploh na take kraje, kjer se mu ni treba bati nadzora oblastvenih organov in kjer lahko pije bolj poceni vino kakor v gostilni, saj si ga nabavi brez trošarine pri šuš-marju. Ni nedelje in praznika, da ne bi bilo več takzv. zabav in prireditev po vaseh, kjer se pije in veseljači ob hrupu harmonike in drugih godal ter plesu celo noč, tja noter do ponedeljka. Preje so se kmečki fantje, možje in dekleta zabavali v gostilniškem lokalu ali na gostilniškem vrtu do policijske ure, tako da je bilo še vedno dosti časa za spanje. Danes pa kmečka mladina raja in pleše kakor rečeno do ponedeljka in je nezmožna opravljati običajna dela v gospodarstvu. Ce še omenimo navade in razvade, ki so se pri teh »domačih veselicah« vpeljale, ker se ljudstvo navaja k nemorali, duševni in telesni propasti, in ki so naravnost sramota za naš narod, potem je celotna slika teh posledic podana. Bolje je tedaj, če se vkljub strogim predpisom ljudstvo veseli na drugih mestih, kakor v gostilniškem lokalu, kjer mora biti vsaka zabava v okviru obratovalnih pravic. Ali se na tak način ljudstvo vzgaja ln navaja k morali? Domače zabave so zopet nova vrsta šušmarstva. Omenimo naj, da so v drugih banovinah prilike popolnoma drugačne in da se tam. gostilničarjem, ki niso na tako visoki moralni stopnji, kakor pri nas, ne dela radi plesnih prireditev nikakih ovir. Banovinske in občinske takse so tako minimalne, da so komaj vredne, da se jih omeni. Istotako so plesne zabave samo v gostilniških o-bratih odnosno s sodelovanjem gostilniškega koncesijonarja dopustne v Avstriji, Češki, Nemčiji, Italiji, torej v državah, kjer se jim ne more predbacivati, da ne gledajo na moralo prebivalstva. Kakšne koristi lahko nudijo take takse, nam priča slučaj mesta Prage, ki je samo v letu j 1936. pobrala za 16,000.000 Kč prireditvenih taks, t. j. prilično 24,000.000 Din. Ali so morda Čehi vsled tega moralno slabši od Slovencev? Prav lepe vsote bi naše samouprave lahko prejemale od teh taks, če bi bile iste izdatno manjše in če se bi naziranje oblasti glede plesnih prireditev spremenilo. Kako’ nemogoče so te takse izhaja že iz tega, da so enake za vse gostilniške lokale, pa naj bo to majhna podeželska gostilna z 10 mizami ali pa velika plesna odnosno koncertna dvorana. Plesne odnosno prireditvene takse bi se morale prilagoditi obsežnosti lokala. Za majhno podeželsko gostilno bi bila taksa v znesku 25.— Din zadosti velika, do-čim bi društva, ki šušmarijo gostilničarju s številnimi veselicami prenesla izdatno višje takse. Gostilničarstvo v Sloveniji želi, da se te neznosne razmere enkrat ukinejo, ker pospešujejo le šušmarstvo gostilničarskemu stanu, ki mora vezanih; rok gledati, kako opravljajo privatne osebe delo, ki bi se smelo vršiti le v njihovem lokalu. Samouprave pa bi imele tudi brezdvomno mnogo večje dohodke pri taksah, pri trošarini in pri dokladah. Ljudstvu naj se pusti poštena zabava, da ne pade v razmišljanje današnjih težkih časov, ki ga lahko privede do zaključka, ki je obstoječemu redu nasproten in da se ga iz same moralne obzirnosti moralno ne upro-pašča. B. Predlogi g, Klešiča Aleksandra na I. zasedanju banovinskega turističnega sveta Neizpodbitno je, da so poleg številnih in dobrih prometnih sredstev ter prirodnih lepot naše Slovenije, cenenosti in gostoljubnosti glavna osnova v tujskem prometu strokovno vddeni hoteli in druga gostinska podjetja. Za našo narodno gospodarstvo je tujski promet šele takrat koristen, kadar se mu posreči privabiti v našo državo inozemce. Da se inozemske turiste privabi je naravno potrebno imeti poleg gori omenjenih sredstev še dobre hotele in druge gostinske o-brate, ki morajo biti opremljeni s potrebnim komfortom in vodeni slično podjetjem v onih državah, iz katerih prihajajo inozemski turisti. Za dobro vodstvo naših obratov je glavni predpogoj, da načeluje tem podjetjem oseba, ki ima poleg splošne izobrazbe še posebno strokovno gostinsko izobrazbo. Tako je vsaj drugod, da ne prihajajo na čelo teh obratov osebe, ki so se začele zanimati za gostinstvo šele včeraj, temveč so takorekoč od otroške dobe v tem poslu. Tako se je prakticiralo preje tudi pri nas, toda .v zadnjih 20 letih je ta sistem v našo škodo nazadoval, ker se je pač premalo skrbelo za strokovno izobrazbo našega naraščaja. Res je, da se lahko v Sloveniji ponašamo z najboljšim materi-jalom v celi državi, vendar je tudi ta preslab, da bi udovoljil zahtevam današnjega tujskega prometa. Naš naraščaj je v mladostnih in za njega najbolj nevarnih letih prepuščen samemu siebi. V inozemstvo ne more hoditi, da bi se priučil tujih jezikov, Čeprav bi bil pripravljen delati zastonj. Delavne razmere so v sosednjih državah še mnogo slabejše nego pri nas. V državi na žalost nimafho višje strokovne šole. Moderni hotelir ali vobče gostinski podjetnik se mora vživeti v svojo stroko, mora poznati zgodovino gostinstva, nadalje jezike, miselnost raznih narodov, gastronomijo, kalkulacijo, reklamo, bančni kreditni promet, zakonodaj-stvo, higijeno itd. S tem seveda ne trdim, da tega ne znajo današnji tovariši ali po mojem mišljenju so ti gg. že na odhodu in nimamo naraščaja, ki bi jih lahko nasledil. Vse kar nudimo danes našemu naraščaju je premalo. Pravo poslovno razumevanje prične šele z 18. leti. Zato smatram v interesu tujskega prometa in celokupnega gostinstva, da se ustanovi v Sloveniji višja strokovna šola za hotelirstvo in gostinstvo, kjer bi se naša mladina odga-jala ter pridobivala ono znanje, ki je v turističnem problemu najbolj potrebno. Prepričan sem, da ta šola ne bo ostala osamljena v državi, ker ima isto potrebo vsaka banovina. Gostinsko združenje v Mariboru ima v izdelavi načrt za ustanovitev take strokovne šole vezane na dosedanjo nadaljevalno šolo in kadar bo ta načrt gotov, prosimo, da se isti resno vzame v pretres in da se ga z vsemi sredstvi podpre. Slovenija je prva v prirodni lepoti in v gostoljubju, zato naj bo tudi prva v odgoji naraščaja naše stroke v bodočnosti. Pazite na policijsko uro! Radi nekaterih incidentov, ki so se pripetili v gostilniških obratih je začelo oblastvo predvsem pa njegovi organi ostreje nastopati napram onim lastnikom gostinskih obratov, ki prekoračijo policijsko uro. Zvezna uprava v naslednjem ponovno objavlja naredbo o odpiranju in zapiranju gostinskih podjetij, ki je 2e od julija 1935. v veljavi. V interesu članstva je, da si naredbo točno prečita in da se tudi po njej ravna. Naredba se glasi r § 1. Gostinski obrati smejo biti odprti : 1. na področju uprave policije v Ljubljani, predstojništev mestne policije v Mariboru in Celju ter v krajih, kjer so sedeži sreskih načelstev in sreske izpostave, kavarne do 2. ure, ostale obratovalnice — razen okrepčevalnic — 24. ure; 2. v drugih krajih kavarne do 1. ure, ostali gostinski obrati — razen okrepčevalnic — 23. ure; 3. v občinah Bled, Bohinjska Bistrica, Bohinjska Srednja vas, Dovje-Mojstrana, Gornja Radgona, Kranjska gora, Rateče-Planica, Jesenice, Lesce, Laško, Jezersko, Tržič, Vrhnika, Dobrna, Ribnica, Rogaška Slatina, Rogatec, Rimske Toplice, Slatina-Radenci, Slovenska Bistrica, Ormož, Žalec, Brašlovče, Solčava, Mozirje, Marenberg, Ribnica na Pohorju in v kraju Rimski vrelec kot letoviščih in Prvovrstno blago! Nizke cene! K. ČERMELJ LJUBLJANA DVORAKOVA ULICA 12 Telefon interurban Stev. 34-50 Brzojavi: Čermelj, Ljubljana TRGOVINA VINA IN ŽGANJA m-NA DEBELO Vedno v zalogi: Ljutomerske specialitete, fina namizna vina, dolenjski cviček, kakor tudi raznovrstno žganje, špirit, rum, liker VERMUT VINO - PELINKOVEC LIKER Točna postrežba I Zahtevajte ponudbe^ prometnih središčih, poleti od 1. aprila do 1. oktobra kakor pod toč. 1., pozimi pa kakor pod točko 2.; 4. Na Silvestrov večer in pustni torek v krajih pod 1. kavarne do 3. ure, ostali gostinski obrati — razen okrepčevalnic — pa do 2. ure, v krajih pod toč. 2. kavarne do 2. ure, o-stali gostinski obrati — razen o-krepčevalnic — do 1. ure. Kavarne se ne smejo odpirati pred 5. uro, ostale gostinske obratovalnice — razen okrepčevalnic — v letnem času ne pred 5. uro v zimskem ne pred 6. uro. § 2. Okrepčevalnice smejo obratovati ob delavnikih od 7. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 14. ure. Obratovanje v vinotočih pod vejo je urejeno s posebno odredba §3. Gostinske obratovalnice na želez., niških postajah in gostinske obratovalnice s prenočišči smejo gostom, ki prispejo z vlakom, postreči tudi po času, prej določenem, pol ture po prihodu vlaka. §4. Za posamezne obrate in za posamezne dni smejo podaljšati policijsko uro izjemoma in po potrebi u-prava policije v Ljubljani in pred-stojništvi mestne policije v Mariboru in Celju v svojem okolišu, v vseh drugih krajih pa občine. Dovoljenje za podaljšani obratovalni čas morajo imetniki obr-tov poprej izposlovati. V izrednem primeru sme s priporočilom občine prvostopno občno upravno oblastvo, v Ljubljani, Celju in Mariboru pa policijski urad za svoj okoliš naslednji dopoldan naknadno odobriti podaljšano obratovanje proti plačilu dvojne pristojbine. Dovoljenje se izda šele po plačilu predpisanih pristojbin pismeno po o-brazcu, ki se posebej predpiše. Dovoljenje se ne izda, če se je bati zlorabe in če ni stvarne potrebe. O izdanih dovoljenjih se vodi seznam po navodilih, ki se predpišejo posebej. § 5. Radi zaščite javnega reda in mira sme občno upravno oblastvo prve stopnje za posamezne obrate in kraje tudi skrajšati policijske ure ali pre- ' Zvezni občni zbor 19. in 20. maja v Kranju **Vl Načrt zgradbe gostinskega okrevališča povedati točenje vseh alkoholnih ali samo žganih pijač (§ 78., odst. 5. o-brfnega zakona). § 6. Na prireditvah veselic, plesov ali zabav je s točenjem alkoholnih pijač prenehati pol ure pred koncem določenega obratovalnega časa. Določila o dovoljevanju in prirejanju vseh vrst prireditev se s to na-redbo sicer ne izpreminjajo. § 7. Dovoljene igre n. pr. balinanje, kegljanje itd. se smejo na prostem •vršiti samo do 22. ure. V zaprtih prostorih, v katerih se nikakor ne moti , nočni počitek sosedov, ta omejitev ne velja. Po 22. uri in pred 7. uro se z godbo petjem ali sicer z obratovanjem v gostinskih obratih ne sme motiti soseščina ali mir na javnih krajih zunaj obrata. Koliko smejo gostinski obrati prirejati dovoljene igre in godbo, določa 8 76., odstavek 7., obrtnega zakona. § 8. Po policijski uri se ne sme več postreči niti z jedjo niti s pijačo niti z igrami, kolikor ni v tej naredbi Izrecno dovoljena izjema (§ 3.). Ne sme se postreči z večjo količino hrane ali pijače pred nastopom policijske ure z namenom, da bi se gost dalj zadrževal v lokalu. Najkasneje pol ure po določenem času je obratne prostore izprazniti in zapreti. Postrežno osobje mora policijsko uro napovedati. § 9. Prekrški te naredbe se kaznujejo po § 397. zakona o obrtih z globo od 25.— do 1500.— Din. Ostali prekrški se kaznujejo po dotičnih posebnih predpisih. § 10. Ta naredba stopi v veljavo z dnevom, ko se objavi v »Službenem listu kr. banske uprave« in dobi hkratu obvezno moč. S tem dnem preneha veljati naredba z dne 1. junija 1934. »Službeni list« št. 345-47 in njena izprememba z dne 6. julija 1934. »Službeni list« št. 437-54. Vse za nedoločen čas izdane pravice za podaljšani obratovalni čas prestanejo veljati s koncem koledarskega leta, v katerem so izdane, v prejšnjih letih izdane pa s koncem tega leta. Izjemno od določil te naredbe sme ban podaljšati obratovalni čas za posamezne obrate ali tudi splošno za več nego posamezne dni in tudi dovoliti izjeme od siceršnjih omejitev, ki jih glede obratovanja določa ta naredba. V Ljubljani, dne 4. julija 1935. Iz te naredbe izhaja, da ima gostinski podjetnik dovolj možnosti za uspešno poslovanje v svojem obratu, zato se naj tudi točno drži teh navodil, da ne ogroža lastno eksistenco in eksistenco svojih tovarišev. Šušmarstvo po železniških uslužbencih Vsa naša opozorila, da šušmarijo železniški uslužbenci, ki izkoriščajo proste vozne karte, gostinskim podjetnikom niso zalegla. Poročila, ki jih dobivamo iz vseh strani dravske banovine odkrivajo obsežnost tega šušmarstva. Po teh poročilih izkoriščajo železniški uslužbenci in njihovi svojci proste vozne karte s tem, da se vozarijo v brzovlakih do Splita, kjer nakupijo dalmatinska vina ter jih v posodah vsakovrstne oblike, ki so za to nalašč napravljene dovažajo v razne kraje Slovenije in razprodajajo vino na drobno. Interesantno je omeniti, da so ti brzovlaki tako napolnjeni s temi železniškimi šušmar-ji in natrpani z njihovo prtljago, da morajo potniki, ki nimajo voznih o-lajšav, stati celo pot na hodnikih. Nekateri od teh šušmarjev, ki so malo bolj prefrigani, vstopijo v brzo-vlak šele v Zagrebu in se vračajo z brzovlakom tudi samo do Zagreba ali Brežic, odnosno Zidanega mosta, kjer prestopijo v osebne vlake. Čudimo se sprevodnemu železniškemu osobju, nadalje vsem številnim železniškim kontrolorjem in postajenačelnikom, da ne opazijo tega šušmarstva in zlorabljanja voznih olajšav. Po ocenitvi očividcev se prevaža s temi brzovlaki vsakokrat od 10 do 15 hi vina. Ce bi tedaj sprevodniki ter kontrolorji in postajenačelniki posvetili količkaj pažnje temu razor-nemu delovanju želez, uslužbencev in njihovih družin, bi kaj lahko ugotovili, da so nekateri povlaščenci skoro stalno na potu, najmanj pa dvakrat v tednu. Pripuščamo železniški upravi, da sama oceni veličino tega šušmarstva z alkoholnimi pijačami potom njenega uslužbenca, ker smo prepričani, da bo kmalu iigoto-vila, da se na ta način spravlja protizakonito v promet po več tisoč hi nezatrošarinjenega vina na leto v drav. ban. Vse naše pritožbe so bile do danes zaman. Ce smo se pritožili se nam je odgovorilo, da si nabavljajo železniški uslužbenci in njihovi svojci vino za lastno uporabo. Tega argumenta ne pripoznamo. Ce nakupi aktivni železniški uslužbenec ali upokojenec na ta način po več hi vina edino le za lastno uporabo potem se takemu uslužbencu godi tako dobro, kakor nobenemu drugemu državnemu ali privatnemu nameščencu. Res pa je, da se popije doma le majhen del tega vtihotapljenega vina in da se ogromni del ostale vinske pritihotapljene in nezatrošarinjene zaloge razpečava v vse mogočih oblikah v ožjem in širšem okolišu njihovega bivališča. Pozivamo železniško oblastvo, da prepreči z vso strogostjo zlorabljanje voznih olajšav potoni svojega uslužbenstva, kar mu bo lahko storiti, če začne stalno po vlakih potom I svojih osebnih kontrolnih organov kontrolirati osebe in voditi evidenco o izrabi voznih povlastic, ker bo kmalu prišlo na to, da nimajo nekateri uslužbenci posebno pa njihovi svojci kot, žene, otroci itd. važnejšega posla kakor, da se vozarijo v Dalmacijo in v vinorodne kraje ter tihotapijo vino in žganje. Gostilničarstvo i dravske banovine, ki plača tudi svoj delež v davkih in taksah, od katerih imajo železniški uslužbenci plače in ' pokojnine, odločno zahteva, da se s tem šušmarstvom takoj prestane in da se slehernemu šušmarju odvzame brez pardona za vedno vozna olajšava. Prepričani smo, da bo ogromni del železniških uslužbencev pozdravil naš odločen nastop, ker se njim samim navedeno tihotapstvo gabi. Vse člane pozivamo, da nam javijo brez obzira ime vsakega takega železniškega šušmarja in tihotapca, da ga javimo železniški direkciji v svrho preiskave. Radovedni smo v koliko bo naša zahteva odpravila to naravnost vnebopijoče početje nekaterih železničarjev. Andrej Žmavc, Maribor: Naši samorodničarji pred sodnikom Samorodnice) to najhujše zlo v našem toliko ogroženem vinarstvu, so divje ameriške trte ali križanke divjih ameriških trt med seboj, ki jih imenujemo ameriko - amerikanke, ali pa križanke takih divjih trt s kako evropsko (žlahtno) vinsko trto, ki jih imenujemo franko - amerikanke. Kri »divjaka« pri vseh prevladuje, zato so njih proizvodi slabi in povrh zdravju včasi hudo škodljivi. Najbolj razvpita samorodnica pri nas je takozvana šmarnica, ki jo je vzgojil in spravil v promet neki Wasser-zieher že leta 1869. z imenom noah (izgovori: nož), kakor jo mednarodno pravilno imenujejo. Šmarnica — tako je to goriško zel krstil in po naših krajih najbolj vneto razširjal drugače ugledni mož, narodni gospodar in politik, tedanji notar dr. Ivan Geršak v Ormožu !(1838—1911) — rodi belo grozdje, kakor med drugim tudi elvira in tay!or, ponekod še vedno razširjena samorodnica delaware pa navadno prav prikupljivo rdečkasto grozdje. Črnih vrst samorodnic je več ko belih in so pri nas najbolj znane izabela, york madeira, othello, huntinghton, jacquez, klinton, v poslednjih letih tudi neke Oberlinove križanke »riparia X gamay« in še druge. Vinarje, pa tudi vinske obrtnike, ki samorodnice gojijo, odnosno zagovarjajo in njih proizvode dajejo v promet, imenujemo na kratko samorodničarje, ki jih pri nas ni baš tako malo. Naš vinski zakon prepoveduje promet in prodajanje samorodnih proizvodov in njih mešanic z žlahtnim vinom ali sadjevcem, čeprav z ustrezajočo označbo. Ne priznava jim niti imena »vino«. Samorodna pijača ne sme v nikakršni obliki v promet, ne nje nadaljnji proizvodi, n. pr. kakšno iz nje napravljeno specialno vino, kis in prekap (destilat, žganje). Prodaja grozdja samorodnic za zobanje je zaenkrat še dopuščena, ne pa za predelavo v pijačo. Izgovor, da kakšna pijača izabele sme v promet, ker je »od cepljene trte«, ne drži. Tudi »cepljena samorodnica« rodi vsekdar le samorodno grozdje in naposled prav takšno pijačo, ko necepljena samorodnica. Tu odloča kakovost cepiča, ne kakovost podlage. Trsje šmarnice je ponekod v Jugoslaviji obdavčeno, trsje drugih samorodnic pa ne. Iz tega tu pa tam sklepajo, da je obdavčena šmarnica svobodna, drugod pa, da velja zabrana samo za obdavčeno šmarnico. Oboje je zmotno: nikakršen samorodni pridelek ne sme v promet! Ne obdavčitev, marveč izkrčitev teh nesrečnih samorodnic je nujno potrebna! Naš vinski zakon (§ 12.) s pravilnikom (čl. 32.) ureja vprašanje samorodnic in samorodničarjev. Kazni za take kršitve so precej stroge, določata pa jih v glavnem §§ 26. in- 28. vinskega zakona. Kazniv ni samo prodajalec, temveč tudi kupec samorodnega proizvoda v katerikoli količini in kakršnikoli mešanici z žlahtnim vinom ali sadjevcem itd. Največji delež od več sto kršitev zakona o vinu iz poslednjih let v dravski banovini imajo vprav naši samorodničarji. Ako bi kletarsko nadzorstvo zajelo vsaj večino takih kršitev, bi se število prestopkov, ki so jih že obravnavala redna sodišča, najmanj postoterilo. Tu navajamo, kako se je godilo nekim našim trdovratnim samorodničarjem pred sodnikom. Imena obdolžencev so tu izmišljena, stvarne navedbe so pa resnične, seveda samo v izvlečku iz zadevnih sodb, ki so bile prišle piscu v roke za njegove pogodbene službe po zakonu o vinu. Obsojenci so vinski obrtniki, razni ljudje s kmetov, med njimi tudi sodobni vinski tihotapci. I. Obdolženec Izabelar je točil samorodno izabelo. Kazen: Razen plačila vseh stroškov še 120 Din denarne kazni, 100.— Din povprečnine, zaplemba in uničenje proizvoda z izlitjem. Razlogi: Obdolženec se zagovarja, da ni vedel, da je to izabela, ker da je naročil in zahteval pri vinarju pravo vino. Po zakonu o vinu je irelevantno (brezpomembno), da li je obdolženec vedel ali ne, da toči izabelo, ker zakon v tem primeru statuira (postavlja, ustanavlja) že samo dajanje izabele v promet kot krivdo brez ozira na to, da li je to-čilec vedel ali ne, kakšno vino prodaja. Olajšilna je okolnost, da je bila kupljena mala količina in od le-te še malo potočeno. II. Obdolženec Vračnik je prodajal in dajal v promet šmarnico v odplačilo za gnoj in opravljena dela. Kazen: Razen plačila stroškov še 300 Din denarne kazni, 100 Din povprečnine, zaplemba in uničenje proizvoda z izlitjem. Razlogi (za milejšo kazen): Obdolženec prizna, da je prodajal in za dobavljeni gnoj ali o-pravljena dela dajal, torej dajal v promet svojo šmarnico, češ da mu je to dovolilo pristojno občinsko o-blastvo. Obdolženec sicer ni dokazal, da bi mu kaj takega dovolilo občinsko oblastvo, ki mora naposled prav tako kot obdolženec čuvati in spoštovati zakonite predpise; pač pa je u-gotovljeno, da je občinsko oblastvo toplo priporočilo prošnjo obdolženca na bansko upravo v Ljubljani za dovoljenje točenja lastne šmarnice. (Občina je ravnala na vsak način krivo protizakonito. — Opomba pisca.) III. Obdolž. Dobrota je nesla proizvod izabele v mesto z namenom, da ga daruje svojemu stricu, za razne dobrote, s čimer je spravljala v promet samorodno pijačo. Kazen: Razen plačila stroškov še 100 Din denarne kazni, zaplemba in uničenje proizvoda z izlitjem. Razlogi: Sodišče smatra dejanje, ki vsebuje vse zakonite znake prestopka § 12. zakona o vinu, za dokazano. IV. Obdolženec Menjač je točil samorodni proizvod, nekaj za denar, nekaj zastonj, 350 litrov pa v zameno za živila. Kazen: 200 Din denarne kazni. Razlogi (za milejšo kazen): Olajšilno je delno priznanje in gospodarska stiska. V. Obdolženka Usluga je dala v promet približno 30 litrov samorodne pijače. Kazen: 200 Din denarne kazni in 100 Din povprečnine. Razlogi: Obdolženka priznava, da je dala sosedu za težaška dela 20 litrov samo- Vašim gostom in sebi ustrežete ako jim nudite k vinu Rogaško slatino kajti ona ne samo da zboljSa okus vina, ampak tudi pomešana z vinom ali sadnim sokom bla* godejno deluje na funkcije želodca in čreves, boljša apetit in splošno regulira prebavo in odvajanje neprebavljenih zaostankov hrano. Rogaška slatina čisti organizem in spravlja s tem človeka v dobro razpoloženje I Hotelirji^ rest. Glavno zastopstvo fjZerdik“ in in gostilničarji B^WaiwKa „Korting“ RADIO aparatov pri Birke Anton — Ljubljana — Mestni trg štev. 9 — Telefon 24-56 Cene nizke, tudi rodne pijače, drugim pa 2 litra namesto plačila za kopanje vrta, zopet drugim po 3 litre za krompir. Obdolženka trdi, da ji ni bilo znano, da ne sme dajati pijače samorodnic za odsluženo delo, odnosno da ne sme takšnega proizvoda zamenjati za druge reči. Ta zagovor pa ne drži, ker j« {>o mnenju sodišča dajanje oporečnega proizvoda namesto plačila zaslužka v gotovini in zamenjava takega pridelka za druge predmete prav tako dajanje v promet, kakor razpečavanje proizvoda za gotovim. VI. Obdolženec Zaletel je dal Koli-narju 20 litrov in Klobasi 6 litrov mešanice šmarnice in izabele za koline. Kazen: Razen plačila stroškov še 120 Din denarne kazni, zaplemba in uničenje zaloge z izlitjem. Razlogi: Obdolženec priznava dejanje, zanika pa krivdo, češ da dajanje šmarnice in izabele delavcem za nagrado ni kaznivo po zakonu o vinu. Sodišče pa smatra, da je kaznivo po § 12. zakona o vinu vsako dajanje v promet prepovedanega proizvoda, pa četudi brezplačno, kot darilo, nagrado ali za katerokoli uslugo, ker zakon tozadevno ne pozna nobene izjeme. Dasi se obdolžencu ni moglo dokazati, da bi bil on svoj pridelek, to je mešanico šmarnice in izabele prodajal, je vendar kaznivo že to, kar sam priznava, da je namreč dal svojima viničarjema oporečni proizvod za koline. Tega ni mogoče smatrati kot domačo uporabo. VII. Obdolženka Zmota je dajala v promet izabelo. Kazen: 1.000 Din denarne kazni, 200 Din povprečnine, zaplemba in uničenje vse zaloge z izlitjem. Razlogi: Obdolženka je prodajala (točila) in imela v zalogi 4 sode samorodne pijače, ki jo je dajala v promet kot pravo vino. Sama priznava, da je kupila takšen proizvod kot črnino ter kot tako tudi dajala v promet. Zagovarja pa se, da so jo gostje prosili, naj to »vino« naroči, ker jim dopade in pa na prošnjo prodajalcev, ki so bili v denarni stiski. Zagovarja se tudi s tem, da so ji prodajalci sporočili, da je prodaja takih vin sedaj dovoljena, kar je ona verjela. Zagovor obdolženke pa seveda ne more držati, ker niti prošnja gostov, niti pridelovalcev izabele ne more oprostiti obdolženke krivde radi prodaje samorodne pijače, ko je v zakonu natančno določeno, kakšna vina se smejo in kakšna se ne smejo prodajati. VIII. Obdolženec Upornik je spravil v promet približno 400 litrov pijače samorodnih križank, pokvaril uradni pečat na tistem sodu in nejavno o-klevetal uslužbenca finančne kontrole. Kazen: 14 dni strogega zapora, 400 Din denarne kazni, zaplemba in uničenje zaloge z izlitjem. IX. Obdolženka Zguba je posodila obdolžencu Dolžniku 64 litrov pijače samorodnic, obdolženec Dolžnik pa je sprejel od obdolženke Zgube to količino oporečenega proizvoda na posodo do prihodnje trgatve. Kazen: Razen plačila stroškov še vsak 100 Din, skupaj 200 Din denarne globe in vzajemno (solidarno) plačilo dvakratne vrednosti odsvojenega proizvoda. Razlogi: Obdolženca pravita, da nista kriva. Obdolženec je prosil obdolženko, da mu naj posodi nekaj jabolčnice, ki da jo rabi za najete delavce. Obdolženka mu je posodila 64 litrov jabolčnika, ki mu je bilo primešane nekoliko izabele. Dogovorjeno je bilo, da obdolženec vrne izposojeno količino proizvoda od prihodnjega pridelka. Sodišče smatra za dokazano, da sta obdolženca kršila določbe vinskega zakona. X. Obdolženca Krompirec in Koruznik sta spravila v promet 700 litrov mešanice samorodne šmarnice in izabele z zameno 1500 kg krompirja in 200 kg koruze. Kazen: Razen stroškov še vsak 180 Din, skupaj 300 Din denarne kazni, obdolženec krom-pirer 100 Din povprečnine, zaplemba 18 mes. obroke. — in uničenje vseh 700 litrov proizvoda z izlitjem. XI. Obdolženec Drozgač je prodal nekomu 400 do 450 kg grozdja samorodnic, ki ga je kupec sam pobral, za približno 300 litrov (polovnjak) pijače, dasi je vedel, da bo kupec to grozdje porabil za napravo pijače. S tem je spravil v promet proizvod samorodnic. Kazen: 100 Din denarne kazni. Razlogi (za milejšo kazen): Obdolženec priznava očitano mu dejanje in se zagovarja, da ni vedel, da je tudi prodaja samorodnega grozdja prepovedana. Priznava pa, da mu je bilo znano, da bo kupec napravil iz kupljenega grozdja pijačo. XII. Naj bo naveden še obdolženec Žganjar, drugače zgleden gostilničar, ki je ves svoj samorodni pridelek, za katerega je vedel, da ga ne sme dajati v promet, prekuhal v žganje, le to skušal izboljšati z dišavami in potem potočiti. Bil je občutno kaznovan; kajti tudi prekapina (žga-njica) od samorodnega proizvoda ne sme v promet, razen za industrijske svrhe pod posebnimi pogoji. Rabili bi preveč prostora, ako bi lioteli našteti še premnoge druge slične kršitve zakona o vinu, ki so že bile pred slovenskim sodnikom. Preračunljivci posebno v poslednjem času kaj radi mešajo žlahtno vino ali tudi sadjevec s samorodno pijačo, da se le-ta nekako zabriše. Ujame se največ malih grešnikov, kakor je, žal, i pri drugih stvareh, veliki se znajo namreč včasih čudovito izmotati, najlažje z najetimi izvedenci, ki sledijo bolj za zlatom ko za svetlo resnico in pravico. Vendar so bile tudi neke trgovine z vinom že prav občutno kaznovane, ker se niso dovolj zmenile za zakonite predpise. V prav vinski trgovec, vobče vsak vinski obrtnik pa lahko največ pripomore k čim boljši^ in čim hitrejši ozdravitvi našega izmučenega in še hudo bolnega vinskega gospodarstva. MffiVEČ sadne soke in marmelade najbolje in najceneje pri tvrdki: »VITAMIN« d. z o. z. Ljubljana — Masarykova cesta 46 Pravilnik o proglašanju turističnih krajev in načinu pobiranja in porazdeljevanja taks na bivanje obiskovalcev teh krajev. Minister trgovine je predpisal gori naznačeni pravilnik, ki je stopil dne 21. decembra 1936. v veljavo in ki tolmači pojem turističnih krajev pod katere spadajo vsi tisti kraji, ki privlačujejo obiskovalce s svojim podnebjem ali s svojimi toplimi vrelci ali pa s svojimi posebnimi zgodovinskimi in umetniškimi spomeniki, prirodnimi lepotami in pojavi, rastlinstvom in živalstvom, narodno nošo, običaji ali z drugimi turističnimi privlačnostmi in ki ustrezajo določenim pogojem glede nastavitve in o-skrbe obiskovalcev. Turistični kraji se delijo: a) na turistične kraje klimatičnega (planinskega) značaja, b) na turistične kraje kopališkega značaja in c) na turistične kraje v ožjem pomenu. Za turistične kraje klimatičnega značaja se smatrajo tiste občine, ki privlačujejo obiskovalce s svojim podnebjem in imajo poleg teh preizkušene in uradno preverjene podatke: a) Glede podnebja na podstavi me-tereoloških opazovanj. b) Glede ugodne ocene zdravilne vrednosti podnebja na, podstavi zdravniških opazovanj. — Zahtevajte c) Glede zemljepisne lege kraja (nadmorska višina, oblikovanost sveta). d) Glede povoljnega zdravstvenega stanja v kraju (obolevanja in umiranja, nalezljive bolezni). e) Glede povoljnega higijenskega stanja in njegovih občih koristi (o higijenskih ureditvah, napeljanem vodovodu, kanalizaciji itd.) f) Glede lepo urejenega javneg-a parka in kopališča ob jezeru, reki ali umetnem bazenu. g) Glede napeljave električne razsvetljave v kraju in h) glede gostinskih obratov večjega obsega in zadostnega števila u-dobnili zasebnih sob, ter glede dohodnih cest in prometnih zvez. Za turistične kraje kopališkega značaja se smatrajo tiste občine, ki privlačujejo s svojimi toplimi ali rudninskimi vrelci ter imajo poleg teh pogojev preizkušene in uradno uverjene podatke: a) O zemljepisni iegi kraja in geološki gradnji sveta. b) O povoljni kemijski in fiziko-kemijski analizi dotične tople ali rudninske vode. Okvirjenje slik! Najnovejši vzorci okvirov! Velika izbiral Knjigoveznica spadajoča dela. Solidno ■■■■■■MM« delt. Cene zmerne. Matko Pogačnik Ljubljana - Kongresni trg 12 - Ljubljana (poleg lekarne Bahovec) c) O primernem načinu zajemanja in ureditve toplih' ali rudninskih vrelcev in d) o najmanj 1 lepo urejenem javnem parku, o povoljnem zdravstvenem stanju kraja, o električni razsvetljavi, o najmanj enem gostinskem obratu večjega obsega in o u-godnih cestah in prometnih zvezah. Za turistične kraje v ožjem pomenu pa se smatrajo tisti kraji, ki privlačujejo obiskovalce s svojimi prirodnimi lepotami ali živalstvom, narodno nošo in običaji ali drugimi turističnimi znamenitostmi. Proglasitvi kakega kraja za turistični kraj je namen, da se v tem kraju sistematično izvaja organizirano delo za pospeševanje turizma, da se privabita in olajšata obisk in bivanje obiskovalcev in da se v ta namen izvajajo potrebna dela javnega in zasebnega značaja: 1. za ohranitev umetniških in zgodovinskih spomenikov ter prirodnih lepot ali pojavov, ki so njih turistična privlačnost. 2. Za določitev regulacijskih osnov elektrifikacije, izpopolnitev tehničnih napeljav in za uvedbo in izboljšanje zdravstvenih in higijenskih razmer (bolnišnic, vodovodov in kanalizacijskih naprav). 3. Za izpopolnitev kraja in njegove okolice, t. j. za boljšo ureditev in razširitev parkov in kopališč, estetično podobo ulic in javnih prostorov, gojitev cvetja in primernega rastlinstva, pogozdovanje in postavljanje potrebnih turističnih objektov. Vse to za to, da se spravi kraj v sklad s sodobnimi zahtevami turističnega občinstva. 4. Za povzdigo prometa in cest, kakor tudi za postavljanje in voditev gostinskih obratov večjega obsega. 5. Za kulturne, Bizjak Filip Ljubljana Kongresni trg št. 8 Telefon 30 17 Čez poletje shranim kož. plašče ter jih za nizko ceno najskrb-neje popravim. - Prepričajte se! ali zastopnika umetniške, gospodarske in športne prireditve, kakor tudi za vse druge posle, ki utegnejo prispevati k obisku turističnih krajev. Delo za pospeševanje turizma v turističnih krajih spada v dolžnost in pristojnost občinske uprave in stoji pod nadzorstvom sreskega načelstva. Proglasitev kakega kraja za turistični kraj izreče minister za trgovino na zahtevo občinske uprave in na predlog pristojne banske uprave. Glede turističnih krajev klimatičnega in kopališkega značaja pa šele po sporazumu z ministrom za socijalno politiko in narodno zdravje. Ce bi hotel biti n. pr. Mozirje - trg proglašen za ki i matičen kraj, bi moralo županstvo te občine zahtevati navedeno uvrstitev s posebno pred-stavko na bansko upravo in označiti seveda, če ima kraj tudi vse predpogoje, 11. pr. vodovod, kanalizacijo, če ima podnebje na podlagi zdravniške ugotovitve zdravilno vrednost, če se v občini ne širijo nalezljive bolezni itd. Nato bi se izvršila od strani banske uprave preiskava, če so podatki pravilni, nakar bi se pred-stavka poslala ministru za trgovino, ki bi zahteval od ministra za narodno zdravje mnenje, v kolikor je pred-stavki občine ugoditi ali ne. To smo navedli le kot primer, ker smo čuli, da so nekateri župani mislili, da spada to delo v delokrog gostilniških organizacij. V proglašenih turističnih krajih lahko ban določi na bivanje obiskovalcev takso, ki ne sme biti večja od 10.— Din na osebo in dan. Ta taksa se uporablja izključno le za pospeševanje turizma v kraju in jo pobirajo pristojni krajevni turistični odbori. Zatorej je priporočati občinam, ki bi rade prišle v seznam turističnih, klimatičnih krajev in kopališč, da ustanovijo v svojem področju krajevne turistične odbore ali tujsko - prometna društva,! katerih edina naloga je, da se brigajo za tuj- Zobozdravnik Dr. Kraigher zopet redno ordinira Beethovnova štev. 9, Telef. 3830 ski promet svojega kraja. Napačno je razširjeno mnenje, da imajo turistični in klimatični kraji vsled tega pravico do polovične vožnje po železnici. Koliko imamo klimatičnih krajev, katerim prometni minister ne da voznih olajšav, temveč je dosega teh voznih povlastic vezana na gotove pogoje, ki jih odreja prometni minister sam. Proglasitev krajev za turistične in klimatične kraje, kopališča, ima predvsem važnost za nove gostinske obrate, ki pod gotovimi pogoji dobijo v smislu zakona o davčnih in taksnih olajšavah za hotelsko industrijo olajšave pri pridob-nini, pri društvenem davku in pri taksah na godbo, penzionih in gostilnah. Druga gostinska podjetja nimajo teh olajšav. Gostilniška združenja naj se torej skupno s krajevnimi či-nitelji, predvsem z občinskimi upravami brigajo za u vedbo svojega kraja ali občine v seznam turističnih in klimatičnih krajev. Autorsko pravno posredništvo Od leta 1930. dalje so pobirala razna društva za zaščito autorskih pravic v naši kraljevini autorske nagrade poljubno, ne da bi imela za določitev tarif kakega ključa. Autorske nagrade so bile često jako visoke in so se stalno množile pritožbe gostilničarskih organizacij, kopaliških uprav itd. V dravski banovini je zvezna organizacija takoj v početku, t. j. leta 1930 sklenila z Autorsko Centralo dogovore, da smo koti kor toliko zaščitili naše član-S#&>. Ob^MP E^'ilrkt~fnm%.m$ dati priznauje zastopniku Autorske Cen-CiriteJa^ibau, ki, j«. yfŠm s polniin rq,mnvevabljeni šel obtvsaki priliki; zvezni organizaciji na tarif od strani društev za zaščito autorske* pravih in zavarovati'tudi Ittte&se proizvajalcev 'autorskih defi Riffci tfeg^a' j'6 tniiiistiit’'jirtisv^te predpisal uredbo •/ Naklonsko močjo o a-ttW*sko-pr&vn6m posredništvu, ki f4 26. januarja v veljavo. GMšotri te uredbe pride posredništvo za zaščito autorskili pravic pod nadzorstvo ministra za prosveto, ki daje dovolitve za taka posredništva najstarejšemu društvu domačih au-torjev. Dosedanja au tarsko - pravna posredništva, torej društva, zadruge, ki so se pečale s pobiranjem autorskili tantijem, prenehajo dne 26. maja ter vrši tudi nad temi posredništvi v likvidaciji minister za prosveto neposredni nadzor po svojem odposlancu. Tega dneva, torej 26. maja prenehajo veljati tudi vse dosedanje pogodbe o autorsko-prav-nem posredovanju med dosedanjimi posredniki in interesenti, sklenjene, pred uveljavitvijo te uredbe. Minister za prosveto je izdal dne 23. januarja tudi pravilnik k tej u-redbi, kjer so predpisana posebna določila za autorsko-pravno posredništvo. V področje autorsko-pravne-ga posredništva spada organizacija izven sodne zaščite autorskili pravic, sklepanje pogodb, kontrola nad izvrševanjem teh pogodb, ubiranje in upravljanje autjorskih nagrad, razdeljevanje nagrad itd}. Odposlanec ministra za prosveto skrbi za pravilno izvrševanje uredbe o autorsko-pravnem posredništvu, tega pravilnika in ostalih zakonskih predpisov. V delokrog posredništva spada predvsem določitev tarif autorskili nagrad, ki se morajo objaviti najkasneje do 15. decembra vsakega leta. V tej objavi morajo biti navedene vse glavne kategorije prireditev, nagrade v odstotkih ali določenih zneskih, kakor tudi osnova, ki se jemlje pri ubiranju,. Posredništvo sklepa po možnosti pavšalne pogodbe. Če se n. pr. ni mogla skleniti radi nesoglasja glede zneska nagrade pogodba, mora posredništvo dati dovolitev, ukoriščevalec pa položiti do odločitve spora polog pri sodišču. Jako važno je določilo, glasom katerega mora vsak prireditelj pošiljati posredništvu dnevne programe izvajanih del v dveh primerkih, ter se mora izkazati pri krajevnem uprav-aem oblastvu, da ima dovolitev za izvajanje autorskih del od autorsko-pravnega posredništva, drugače ne dobi policijskega dovolila za proizvajanje autorskega dela (godbe itd.) Zvezna uprava je v strahu, da bodo autorske tarife z novo uredbo izdatno višje, kakor so bile dosedaj. Pripomniti je treba, da se je ta u-redba izdala predvsem vsled zalite ve gostilničarskih organizacij v dru gih banovinah, kjer so autorska društvai zahtevala velike autorske nagrade. Zvezna organizacija je stavila zahtevo, da se tarifa odredi za posamezne banovine, ker so vendar prilike povsod drugačne in so poleg tega banovinske in občinske takse za prireditve pri nas neprimerno višje, kakor v drugih banovinah, na kar se morajo autorska posredništva tudi ozirati. Kakor hitro se bo tarifa Hotelirji, restavraterji, gostilničarji, kupite kuhinjsko posodo, nabavite kuhinjske opreme, izberite jedilno orodje ,Ne rjavi' pri Franc Golob Ljubljana, Ufolfova ul. 8 Specijalna zaloga kuhinjskega pribora. določila jo bomo naravno, tudi pbja-jaMApa član#, da si .predhodno, izprosijo pri zastopnikih ‘iGe.iUralpo ^adivige jugosloven-skili autorjev dovolila za* prireditve, bf^. toga ‘Izkazila ne .morejo ‘po novi uredbi, pduosno "njenemu pra-•'^fi1^ur,^obVfP jb^lnjskega dovoljenja'za prireditev. Pristni zdravstveni liker po receptu g. E. Kavčiča, edino priznano najboljše sredstvo proti slabostim, prehladu, pomanjkanju teka, dobavlja edino veležganjarna in rast. destilacija Franc Zaletel Št. Vid nad Ljubljano Uredbo o minimalnih mezdah in kolektivnih pogodbah bomo objavili v prihodnji številki našega glasila. Jubilej Zveze češkoslovaškega gostilničarstva »Hostimil« v Pragi »Hostimil« Zveza češkoslovaškega gostilničarstva obhaja dne 9. in 10. marca z veliko svečanostjo 50 letnico svojega obstoja. Ta zveza je v tej dolgi dobi povzdignila češkoslovaško gostil ni čarstvo na tako visoko strokovno stopnjo, da se isto lahko primerja z gostinsko stroko najbolj naprednih držav v Evropi. Iz te organizacije so izhajali strokovni in narodni voditelji, ki so dvigali med češkimi gostilničarji stanovsko zavest ter krepili stan in ga privedli do tega ugleda, katerega uživajo noši tovariši pri oblasteh in javnosti na Češkem. Uprava »Hostimila« je povabila tudi slovensko gostilničarstvo na to proslavo rekoč, da ne bi mogli češkoslovaški gostilničarji proslaviti tega jubileja z isto prisrčnostjo in veseljem, če ne bi mogli pozdraviti v svoji sredi slovenskih tovarišev, ki so jim po srcu in krvi najbližji med slovanskimi brati. Slovensko gostilničarstvo pozdravlja in častita bratski češki stanovski organizaciji »Hostimil« najprisrčneje k temu jubileju želeč, da bi njeno delo bilo tudi v bodoče tako plodo-uosno in koristno za češki narod in narodno gospodarstvo, kakor je bilo dosedaj. Letošnji vinski sejem v Ljutomeru V Ljutomeru se pripravlja vinski sejem in razstava v že običajnem obsegu kakor prejšnja leta, na dan 10. marca 1937 v kavarni g. Zavratnika. Otvoritev vinskega sejma bo ob- 9. uri, zaključi se ob 20. Pričakuje se tudi letos veliko obiskovalcev, ker se je večje število tujcev prijavilo. Žal se letos ni ugodilo naši prošnji za polovično vožnjo po železnici. Obisk je za priporočati tudi vsem domačim vinogradnikom in prijateljem dobre vinske kapljice, tembolj, ker se vrši ta dan tudi kramarski in živinski sejem, ter se na vinskem sejmu snidejo različni stanovi. Posebno se opozarjajo vinski trgovci, gostilničarji in vsi, ki si želijo nabaviti izvrstna vina po nizki ceni, naj ne zamudijo ugodne prilike ter posetijo ta vinski sejem. Na. razpolago bodo prvovrstna mešana in fina sortna vina ljutomerskega, gornjeradgonskoga in štrigovskega vinarskega okoliša. skoraj prvovrstnih znamk po izredno novi in JETlEi nizkih cenah naprodai pri ,,PROMET" (nasproti Križanske cerkve) — — (Tudi ob nedeljah dopoldan na ogled) Ljutomersko vino je že od nekdaj slovelo po svetu vsled svoje izborne kakovosti. Na žalost se pod imenom ljutomerčan, čimdalje več nepristnih vin ponuja in prodaja. Na tem vinskem sejmu se bo razstavilo le pristno domače vino lanskega leta in starejših letnikov. O pristnosti in kakovosti vina bo odločala en dan prej strokovna komisija, zato mora vsak razstavljalec vino, ki ga hoče razstaviti, poslati do 14. marca t. 1. in sicer od vsake sorte po tri buteljke v pisarno mestne občine Ljutomer. Prijave pa treba poslati do 11. marca, da se katalog pravočasno natisne. Vabijo se razstavljalci, da nudijo na tem vinskem sejmu veliko izbiro našega pristnega vina, vabijo pa se tudi vsi konsumenti dobrega vina. Oset Andrej — petdesetletnik G. Oset Andrej, bivši neumorni predsednik nekdanje Zveze gostilničarskih zadrug v Mariboru in častni član mariborskega gostilniškega združenja, ter dolgoletni takorekoč edini aktivni in upoštevanja vredni zastopnik gostilničarstva Zbornice TOI je te dni praznoval petdesetlet^ nico svojega- življenja. Številnim čestitkam, ki jih je jubilant sprejel iz širokega kroga svojih neštevilnih prijateljev se pridružujemo tudi mi, želeč mu mnogo zdravja in veliko sreče pri svojem današnjem udejstvovanju. psi, ki so samo začasno a dalj kot 3 mesece v občini. Prijava se izvrši pismenim potom. Istočasno mora lastnik nabaviti za psa pri občini pasjo znamko in plačati tudi pasji davek. Občinska trošarina na vino in žganje se pobira na isti način kot banovinska trošarina! Ker so nekateri finančni organi zahtevali takojšnje plačilo občinske trošarine od vse vkletene zaloge, je zvezna uprava zaprosila kr. bansko upravo s posebno predstavko in dosegla, da je ista izdala na vse glavne oddelke finančne kontrole in na oddelke finančne kontrole v dravski banovini naredbo II. No. 4811/1 z dne 16 februarja 1937. sledeče vsebine: »V zadnjem času vedno pogosteje prihajajo pritožbe raznih občin, kakor tudi gostilniških združenj radi pobiranja občinske trošarine, iz katerih je razvidno, da nekateri oddelki finančne kontrole pobirajo občinsko trošarino od vse vkletene zaloge vina, dočim banovinsko trošarino pobirajo ob nastavitvi soda na pipo. Ker se. banovinska trošarina na vino 'in žganje pobira v smislu čl. 2. Uredbe o višini, načinu ubiranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine šele takrat, ko se dene sod z žganjem ali vinom radi prodaje (točenja) na pipo in ker so tudi gostinski podjetniki v takem položaju, Prvovrstno blago Cene zmerne Marin Barbič Telefon 29-39 Zaloga vin trgovina vina in žganja Telefon 29-39 Ljubljana — Stara pot št. II prima dalmatinskih, ljuto merskih in cvička Žganje: tropinovec Novi grobovi f Fende Franc. V starosti 64 let je umrl v Orehovljah pri Kranju, ugleden in splošno priljubljen gostilničar in trgovec g. Fende Franc. S svojo pridnostjo in varčnostjo si je pokojnik po večletnem bivanju v Ameriki pridobil lepo imetje, katero je porabil za preureditev svoje domačije in tako za podeželje prav primerno uredil gostilno in trgovino. Poleg neumornega truda v svojem obratu, je tudi z veseljem podpiral gasilsko organizacijo in se udejstvoval pri ostalih društvih. Zavednemu večletnemu članu bo ohranilo združenje časten spomin, preostalim pa naše globoko sožalje. — Združenje gostilniških podjetij v Kranju. Pravilnik o posesti psov Ban dravske banovine je predpisal pravilnik glasom katerega se mora od 1. do 15. aprila vsakega leta prijaviti občini vse pse, ki so nad 3 mesece stari. Prijaviti se morajo tudi da ne zmorejo naenkrat kriti vse na zalogo vina odpadajoče občinske trošarine, zato vabim vse naslovne oddelke,-da pobirajo tudi občinsko trošarino analogno zgoraj citiranemu členu, šele ob postavitvi posode na pipo, kakor se je to izvajalo dosedaj in kakor je bilo določeno že s tuk. okrožnico z dne 2. avgusta 1932. II. No. 14.919/1. Namestnik bana pomočnik: dr. Majcen s. r. Kletarstvo Moraš imeti in proučiti knjigo »Vinski zakon ln kletarski vedež«, če hočeš napredovati z izboljšanjem svojega vinskega gospodarstva. Ta knjiga je izšla — v celem platnu trdo vezana —■ v drugi, predelani in pomnoženi izdaji. 226 strani. Cena s poštnino vred 50 Din. Naročila izvršuje pisec in založnik: Andrej Žmavc, direktor vinarske šole v pok., Maribor, Smetanova ul. 29. Vino in vino je razlika da in še večja je razlika med raznimi mineralnimi vodami. Splošno znani Radenski vrelci, Zdravilni, Kraljev in Gizelin spadajo med najmočnejše te vrste v Evropi. Pa tudi po svojem okusu kot svežilna pijača so nenadkriljivi. Pokusi samo enkrat, da boš videl kaj pomeni prvorazredna mineralna voda. Čisti in izpira kri, Izloča sečno kislino in druge strupe iz telesa ter s tem krepi telesne in duševne sile. Kdor pije vino z Radensko slatino, ga ne boli glava niti po največjih krokarijah. a.m, sapdlne JLtcl. najugodneje pri Anton Vepbič, Ljubljana, StPitapleva ul. 9 Delikatesa — Špecerija — Kolonljale — Polenovka Pivovarna in žganjarna Jos. Tscheligi v Mariboru Koroška c. 2 - Telefon 2335 priporoča svoje izborno PIVO NftJBOUle KVIHITETB ter izvrstno slivovko, rum, pivsko in vinsko droženko, likere i. t d. Tiskarski škrat (tiskovna napaka) se je vtihotapil na zavitke kvalitetnega parketnega voščila znamke „LUSTROL“rdeča zvezda Da istega Izženem. prosim ceni. gospodinje za pomot, ter razpisujem za njih trud tri nagrade v gotovini I. Din 300.—; II. Din 200.-; III. Din IOO.-in 90 nagrad v parketnem voščilu Kot dokaz, da ste napako našli, izrežite dotični (originalni) del zavitka, v katerem je voščilo ter istega pošljite na upravo lista pod značko »Tiskarski škrat« do 10. marca 1937. Nagrade se objavijo v listih, ter se bodo izdale 20. marca 1937. Ako si želite eno izmed nagrad, zahtevajte »LUSTROL« RDEČA ZVEZDA parketno voščilo v pergamentnih zavitkih pri Vašem trgovcu, če pa isti še nima na zalogi, pa direktno pri »Lustra« V. Laznik, Ljubljana, Gosposvetska 8. RDEČA ZVEZDA KVMITETNO PMKETNO VOŠČILO d*e z malo truda krasen in trajen bloaU IMmi cca 250 g. Velikonočno UNKO štajersko perutnino nudi najbolje SLA IVI I C Mišht>r Mirilo, Ljubljana Ril, Medvedova 38, Jernejeva ZS brusllnlca stekla In ogledal Izdelujem za stavbeno in pohištveno mizarstvo: brušena ogledala in steklo, Izložbene šipe-Zahtevajte moj cenik brezplačno O gledala-steklo za hotele, kavarne in restavracije obkladanje zidov iz brušenega stekla, čistega in barvanega (marmoriranega) — Za avtomobile in avtobuse: sprednje (vetrobrane) in stranske šipe. P o p r av 1 j a m vsa stara ogledala — takoj čisto kot nova dobro in poceni 1 Cene brezkonkurenčne 1 Dobava takoj 1 UNITAS d. z o. z. LJUBLJANA Celovška cesta 90a T e 1 ef o n štev. 22-19 Znižali smo cene pokromanju ker smo naš obrat modernizirali in racionalizirali tako da smo v stanju postreči hitro, solidno in po ceni ne da bi trpela kvaliteta dela F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 in 30 priporoča vsem p. n. gostilničarjem, hotelirjem, kakor tudi njihovim nastavljencem svojo, novo urejeno specijalno trgovino s perilom, platnom in posteljnimi opremami na Sv. Petra cesti 5t. 30, kakor tudi svojo že staroznano trgovino z modnim, manufakturnim in konfekcijskim blagom na Sv. Vetra cesti St. 29 Važno! Vsi gostilničarji, hotelirji in njihovi nastavljenci dobe pri nas izjemen popust, ako se sklicujete na inserat v Gostilničarskem vestniku! Papirnate servijete in krožnike blagajniške bloke in knjige ter vse potreb&žine za pisarne priporoča po najnižjih cenah trgovina s papirjem Nl. Tičar Ljubljana Šelenburgova 1 in Sv. Petra c. 26 Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Ivan Jelačin Ljubljana Telefon 2 6-07 Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode Točna in solidna postrežba! Strgulec Pavel Ljubljana, Gosposvetska c. 13- Kolizej 'zdelovanje žičnih posteljnih mrež in železnih postelj po naročilu Sprejemajo se tudi popravila Na debelo In drobnol Zaloga stekla in porcelana Alojzij Pauschin Ljubljana Wolfova ulica 6 Telefon 31-96 priporoCa svojo veliko zalogo za gostilne, kavarne, hotele in pensione, kakor tudi za gospodinjstva. Prevzema vsakovrstna steklarska dela. Papirnate servijete papirnate krožnike i. t. d priporoča po ugodnih cenah Franc Leskovšek CELJE - GLAVNI TRG .16 knjigarna in trgovina s papirjem Na debelo in drobno! Po zelo ugodnih cenah nudi svoje prvovrstno blago Veležganjarna, tvornica likerjev, ruma, vinjaka, vermuta in brezalkoholnih pijač. Viktor Meden Ljubljana, Celovška cesta 10 Telefon 20-71 VSE VLOGE DENARNIH ZAVODOV in vrednostne papirje, vojno škodo, vam takoj vnovči in kredite na hranilne knjižice vam izposluje. — Vlagatelji in dolžniki glede poravnave vaših dolgov pri denarnih zavodih in glede terjatev v hranilnih knjižicah se obrnite edino na strogo solidno tvrdko AL. PLANINŠEK, TRG. BANČNA POSLOVALNICA, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1, vrata 19. Telefon 35-10 99 AROMAIIN i« Aromatin je strokovno sestavljena in fino mleta aromatična diSavna mešanica za krvavice, riževe klobase, paštete, vse vrste omak, divjačino itd. Aromatin daje klobasam itd. dober okus in pravo aromo Gostilničarji, ako hočete imeti res dobre klobase itd., poslužujte se Aro-matina. Aromatin je tudi ekonomičen, ker se ga potrebuje vsled svoje pravilne sestave 40% manj kot pa drugih dišav, a dosežete vse boljšo kvaliteto klobas Zahtevajte od Vašega trgovca, da Vam postreže z »Aromatinom«. Ako ga pri Vašem trgovcu ne dobite, obrnite se na glavno zalogo »ADRIA-COLONIALE« F. ŠIBENIK - LJUBLJANA Za poskusni vzorec vpošljite v znamkah 3 Din Namizne prte, serviete Gradi, belo platno, platno za rjuhe itd. nudi najugodneje A. & E. SKABERNE Ljubljana — Mestni trg ZOBNI ATELJE — ORDINACIJA Dentist BEVC Joško, Ljubljana, Gosposvetska, o. 4 v hiši kjer je Apoteka, Kupalt Ordinira za zobozdravstvo in zobotehniko od 9-121/2 in od 2-572 Po dogovoru tudi izven teh ur. Ob sobotah se ordinira le do 4. ure popoldan Cene nizkeI Sklicujoči se na ta og|as poseben popustil Telefon 32-96 U Ljubljana, Laško in Maribor priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER“ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom Z odličnim spoštovanjem Delniška pivovarna ..UNION" = Ljubljana, LaSha in Maribor = 7,n n>winižtvn- Cetina Milan, Celje.— Za lastnika: »Zveza združenj gost ilniških obrti Dravske banovine ▼ Ljubljani«: Pero Karol, Celje. Za Zvezno tiskarno v Celju: Cetina Milan, Celje*