Issued twj Wednesday NASLOV uredništva in upravništva: m W. 22ri Place OFFICE: 1151 W. 22nd Place Chicago, m. OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Leto L Volume 1. Lokalne vesli. Nadškof Quigley umrl V znamenju nevtralitets. Sta Francisco, Cal., 12. julija. Tukaj so bili aretovani te dni trije uradniki Northern & South parobrodne družbe* P. R. Trayer, Jos. Bley in R. H. Swayne, ker so še minulo jesen pošiljali razno blagct nemškim bojnim ladjam blizu ehilskega obrežja. Velika •zvezna porota je spo-| znala vse obtožence krivim prestop)^ nevtralitete Zedinjenih držav. Obsodba ali kazen se bode naznihila obtožencem v kratkem. Minulo soboto, dne 10. t. m. krog 5. ure pop. je došla v Chicago žalostna brzojavna vest, da je umrl v Rochester, N. Y. premll. chikaški nadškof James E. Quig-i ley in sicer je zatisnil ta visoki cerkveni prelat svoje oči na stanovanju svojega brata, polic, načelnika mesta Rochester, N. Y. # Blagopokojni nadškof je umiral ve« dni, ker se ga je lotila poleg mrtvouda še hi^da pljučnica. Zemeljske ostanke premil. nadškofa so prepeljali včeraj v Chicago, pogreb se vrši jutri popoldne ob uri na zelo slovesen način. Ko je dospelo včeraj zjutraj krog 8. ure truplo pok. nadškofa v Chicago s posebnim vla-H kom, mu je zvonilo v počast v vseh katoliških cerkvah istotako se bode zvonilo tudi jutri popoldne,' ko se bo vršil pogreb, i Pokojni nadškof James E. Quigley je bil rojen dne 15. okfc 1854 v Oshawa, Ont. Kanada. je bil 31eta star, so se njegovi sta-riši preselili iz Kanade v Rochester, N. Y. Kasneje so ga poslali v Buffalo, N. Y., kjer je obiskoval gimnazijo sv. Jožefa. Študiral je tudi nekaj let v Inomostu na Tirolskem in je dovršil svoje bogo-^ slovske študije v Rimu, kjer je bil -fioavcčrir t*^Sl3LxIk& 1873 lir je bil promoviran "doktorjem bogoslovja. Njegova prva služ-, ba v Zed. državah je bila v Attica, N. Y., kasneje je pa prevzel župnij sv. Jožefa v Buffalo, N. Y. Ondi je ostal 12 let. Škofovska čast £a je doletela 1. 1897, nadškofom v Chicagu je bil pa imenovan dne 8. jan. 1903 kot naslednik pok. nadškofa Patrick A. Fee* hana. Pok. nadškof Quigley je dosti # pripomogel za napredek svoje nadškofije, koja je največja v Zedinj. državah. Število vernikov te nadškofije znaša namreč 1,250.000, skupai šteje 326 katol. 9 cerkva, 53 kapel in ima 790 duhovnikov. Ta nadškofija oskrbuje tudi 17 svojih bolnišnic, 6 otroških zavetišč. 3 zavetišča za dekli ee, 5 zavetišč za stare in onemogle. Dalje ima 18 višjih šol, 256 farnih šol z 115.000 učenci, 1 semenišče, 2 univerze. 13 gimna* zih in akademij. Skupno cerkveno premoženje te naškofije znaša < okoli 60 milijonov dol. i Začasnim administratorjem chi- ' kaške nadškofije je imenovan •Very Rev. M. J. Fitzimmons, rektor nadškofijske katedrale v I Chicagu. Blagemu pok. cerkvenemu pre-latu kličemo: R. L P. — Na zadnji mesečni seji društva sv. Štefana št. 1. K. S, K. J. v Chicagu, 111., se je sklenilo, da bode pristopnina za to društvo za prihodnje tri mesece popolnoma prosta. To se je na storilo radi tega, da imajo oni rojaki, ki še ne spadajo v nikako društvo lepo priliko stopiti pod zastavo najstarejšega in največjega slov. podp. društva v Chicagu. Oso-bito lepo priliko imajo za pristop sedaj naši sobratski ogrski Slovenci, koje smo že v 1. štev. tega lista vabili, da naj se nam pridružijo. Kakor se je na tej seji določilo, se bode sklical tekom julija ali začetkom avgusta poseben shod, na kojega se bode povabilo vse tu bivajoče ogrske Slovence, da bi pristopili v gorinavedeno društvo Nadejamo se. da nam bode v tej zadevi tudi kaj pripomogel naš domači župnik Rev. A. Sojar, ker ima pri naših sobratih iz Pgrske-Ra ufplivmo besedo in ugled! vem čemu? Lahko se pa pripeti Gotovo sem prepričan, da ravno narobe, da bodo širokohla- či Italijani morali pobrati Sila ln Cirila in Šestmesečni ra&rn doneskov it« 30 Sli S* JKI« South Omaha, Neb. Naše društvo je na svoji zadnji seji dne 20. junija t. 1. pretresalo zadevo o novi poškodninski podpori, kako bi bilo dobro f Koneeno je i>a društvo izprevidilo, da je boljše, da ostane," ta točka pri starem do prihodnjega gL zborovanja. Naše društvo je tudi skenilo na tej seji, da je prosta priatopnina k našemu društvu in sicer za mesece: julij, avg. in sept. Zatorej rojaki tukaj v So. Omahi in Oma hi, — sedaj imate lepo priložnost, da pristopite k nam in se zavarujete proti bolezni ter drugim nezgodam. — Pomnite, da nesreča nikdar ne orje, — in tudi ne seje, — a žanje pa le vsaki dan! Srčen pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.! Frank Kompare, tajnik, 2201 Madison St. Kansas City, Kans. Cenjeni sobratje društva sv. Petra in Pavla št. 38 K. S. K J.! Ker je naše društvo v svrho pridobitve novih članov za naše društvo sklenilo na zadnji seji in določilo prost pristop za nove člane, zatorej Vas uljudno prosim, potrudite se dragi mi sobratje in žrtvujte se nekoliko za društvo! Gotovo ima vsakdo še kakega prijatelja in znanca, ki še ni pri nobenem podp. društvu. Sedaj imate lepo priliko, da ga pridobite in predlagate za naše društvo. Z združenimi močmi torej na noge! S sobr. pozdravom Peter Majerle, tajnik, 322 Ann Ave. Pittsburgh, Pa. Dne 4. julija t. 1. se je vršilo žrebanje zlate ure v korist bolnega člana Matija Frankovič, društva št. 33 K. S. K. J. Srečna številka je bila 420 (štiristo dvajset) katera je spadala Samost. društvu "Marije Vnebovzete" v Pittsburgh, Pa. Ker še vedno slabe delavske razmere, se je težko razprodalo večino tfketov. Vseh skupaj ije bilo razprodanih 256 žrebalnih številk. Prednost pri nakupu tiketov imajo: Žensko podp. društvo Marije Sedem Žalosti št. 81 K. S. K. J., Samostojno podp. društvo M. V. Pitsburgh, Pa., štev. 89 K. S. K. J. v Etna, Pa., št. 91 K. S. K. J. v Rankin, Pa. in št. 49 K. S. K. J. v Pitsburgh Pa. Posamezni darovalci pa gl. odborniki: Jos. Zalar, Jos. Dunda, Ant. Grdi-na in Jos. Svete, ker so navedeni največ prispevali za tikete v pomoč našemu bolnemu članu Fran-koviču. V imenu odbora in imenovanega bolnega člana: srčna hvala vsem darovalcem in darovalkam! Odbor dr. Marije Dev. št. 33 K. S. K. J. Mar. Sod. ŽaL it. 50 K. S. K. J. v Allegheny, Pa. Mesečni doneski ali upla- čila.................* «50-W> Smrt. ases. vplačila .... 1504.55 Poškodninski ases....... 50.75 Stroškovni ases.. ....... 102.20 Pristop v Jednoto...... 2.50 Rezervni sklad Jed...... 10.00 Za vrh. zdravnika . . .... 1.25 Za Jed. znake . . •..... 1.5< Za spremembo dedičev.... 2.0(1 Za pristop v društvo---- 16.00 Za.društv. znake....... 2.20 Obresti od naloženega denarja........... 114.59 Skupni doneski za 6 mes. $2457.74 6 mesečni račun stroškov: Smrtninski ases.........$1597.23 Stroškovni ases......... 160.95 Poškodn. ases......... 72.10 Pristop v Jed.......... 2.50 Za rez. sklad Jed....... 14.00 Za vrh. zdravnika...... 1.75 Za spremembo dedičev.. 2.00 Skupaj poslali Jednoti tekom 6 mesecev..,.. .$1850.53 Razni drogi stroški: Podpora bolnim članom. .$376.00 Za vence umrlim članom.. 45.00 Darilo cerkvi.......... 20.00 Milodari članom v bolezni 25.00 Plača uradnikom dr...... 12^.00 Stroški uradnikov dr. . .. 19.53 Stanarina ali najemnina dvorane za 6 mes...... 12.00 Skupni stroški s poslano > svoto na Jednoto......$2470.06 Ako odračunamo skupne stroške od skupnih dohodkov in starim preostankom imetja društva nam ostaja torej še čistega društv. premoženja $5261.60. Z bratskim pozdravom do vseh članov in članic našega društva ter članstva K. S. K. J. Frank Trempuš, I. tajnik. Zahvala. Vsem sobratom in sosestram naše si. K. S. K. J. se tem potom najtoplejše in iskreno zahvaljujem, kateri so mi s podporo priskočili na pomoč v mojem bednem stanju. Iskrena hvala torej če enkrat vsem krajevnim društvom! Bog plati! Sledeča društva so se odvzala na mojo pošnjo za podporo in sicer so darovala: Iz urada društva Marija Sedem Žalosti štev. 50 K. S. K. J. Allegheny Pa. Allegheny, Pa. Vse člane in članice gorinave-denega društva se tem potem uljudno opozarja in prosi, da mi oddajo ali prinesejo k seji Jedno-tine certifikate (testamente), kaj ti glavni urad Jednote bode izdal nove. Vsled tega prosim celo članstvo našega društva, da naj upošteva ta poziv in mi vrne certifikate v najkrajšem času. Vse oddaljene člane na potnih listih tudi prosim, da mi izvolijo poslati nadaljne 6 mesečne doneske in stroške. • Tukaj Vam podajem finančni račun ali izkaz našega društvenega premoženja, ker sem prepričan, da marsikateremu članu ni enano, na kakšni trdni podlagi obstoji naše podp. društvo. Iz z dole j navedenih podatkov razvidite, da znaša skupno imetje ali premoženje našega društva $5,261.60 (pet tisoč dvesto šestdeset en dol. 60c). Radi tega mora biti ponosen vsak član in Članica tega društva, da se nahaja v našem okrilju ali pri našem društvu. Zatorej izrekam vsem bivšim uradnikom in sedanjim lepo zahvalo za njih požrtvovalno delo in vestno poslovanje tako tudi članom (icam), ki so pri pripomogli do tako lepe svote v društv. blagajni! uštvo št. 1. . . . ......$4.25 ti a 7. . . . ......2.00 it a ...... 3.00 *t tt 33...... ...... 3.50 it it 40. . . . ...... 3.00 tt ■ ti ...... 1.62 tt tt ......5.00 tt ti 45____ ...... 2.00 n 11 57...... ...... 3.00 tt ti 62. . . . ......0.75 ti n 64. , . . ......2.00 tt tt 65. . . . ...... 0.65 tt tt 74. . . ...... 1.50 tt ti 77. . . . ...... 1.50 tt tt 78...... ...... 1.00 f* tt 100. .. . ......2.50 it ti 101. ..... ......2.00 tt ti 112. . . . ...... 2.00 tt tt 134...... ...... 2.00 ti ti 140. .. . ...... 1.05 tt tt 144. .. . tt tt 153. . . . .....2.00 ga ni mea slovensko ameriško Čast. duhovščino moža, ki bi s tolikim zanimanjem sledil tej dobri stvari, kakor baš Rev. Zaplotnik! Kar se tiče moje trditve o Kraintownu v Minn., je pa bilo v mojih mislih, da je ta kraj naj starejša slovenska kmetijska naselbina v Ameriki, kajti Fryburg v Pennsylvaniji je po mojem do mnevanju le premogarsko meste ce. Kadar grem zopet v to drža vo, se bodem na vsak način tudi ondi glasil. Mogoči se bode kas neje zvedelo še kaj podrobnosti o zgodovini Fryburga, Pa.? Tudi bom še poročal kasneje na tem mestu o zgodovini drugih slovenskih naselbin v državi Min nesota. Kolikor poznam naših prvih na selbin v tej državi, je res 3t Stephen (Sv. Štefan) s Krain townom ali Brockwayem prište vati najstarejšim. Ti kraji so kakor trojica spojena skupaj; le po cveteča farmerska mesteca Tamkaj prebivajo naši kmetje, o katerih nam poje pesnik: "Tu biva narod še krepak, Tu biva narod poštenjak, Ki svet ga še okužil ni In čas ga omehkužil ni. Tu se nahaja čvrsti rod, Gorenjske korenine!" In dasiravno nimajo tukaj slo venskih šol, znajo prav mnogi na šo milo slovenščino. Ako jemljemo še to v ozir, — sta bili doma iz teh krajev naši prvi dve slovenski ameriški učiteljici: gdč Oman in pokojna gdč. Mencinger. Obe sta podučevali kasneje v slo venski šoli v Waukegan, HI. Z veseljem je poslušati v ozna čenih krajih že odraslo mladino in naraščaj, rojen v Ameriki, kako lepo govori svoj materini slo venski jezik, kar se žal v mnogih drugih slovenskih naselbinah po greša! Toliko za danes v nagli ci. S pozdravom M. Pogorele. Skupaj ... ......... .$49.02 Vdani Vam sobrat John Ribič, član dr. sv. Barbare št. 68 K S K J. Adamsburg, Pa. dne 1. julija 1915 IZJAVA. Cleveland, Ohio. Tem potom naznanjam, da se je naše društvo sv. Jožefa št. 146 K. S. K. J. na svoji redni mesečni seji dne 20. junija t. 1. enoglasno izreklo proti novi odškodninski določbi. Poškodnina naj torej ostane taka, kakršna je bila sprejeta na zadnji konvenciji. Toliko v bla-goh. naznanje. Z bratskim pozdravom Math Zakrajšek, tajnik. Iz Minnesote. Baš pred kratkem sem dobil v roke št. 25. "Glasila K. S. K. Jednote s popisom, katera slovenska naselbina je najstarejša v Zedinjenih državah. Zanima me taka stvar zelo; želel bi le, da bi se še večkrat čitalo kaj sličnega v naših slovenskih listih, — da bi zanimanje za zgodovino ameriških Slovencev zopet oživelo. Dosedaj je k temu že dosti pripomogel naš domoljubni rojak Zdaj so pa! kar Standard, 111. Cenj. sobrat urednik! Dovolite natisniti te vrstice naš list. Morda bodo čitatelji mi slili, da me že ni več med živimi, ker že ni bilo dalj časa nič glasu iz naše naselbine? Temu pa ni tako; ampak vroče dneve smo i-meli in sem radi tega izostal s poročilom. Zadnjič sem pisal, da so pri nas slabe delavske razmere in še sedaj se niso nič spremenile. Ker smo pa imeli zadnji čas nekaj gorkih dni, so si nekateri naši rojaki pridno pripravljali seno a li mrtvo za zimo. Že za rano zjutraj so šli kosit ter so se zvečer veseli in zadovoljni vračali do mov, pojoč ono znano pesem: "Kosec koso brusi-- Jaz pa le počaš jo režem in ko sim!" Za dan 4. julija smo bili sklenili prirediti vsi tuk. Slovenci izlet, ali piknik. Prostor smo že izbrali, pod lepim, košatim lOOletnim hrastom. — Pa to naše nameravano veselje se nam ni posrečilo, kajti na označeni praznik je pri čelo že zjutraj deževati, grmeti in bliskati se. Naravno da nismo bili zadovoljni tega nepričakova nega vremena. Najbolj so se jezile naše marljive in skrbne žene, ker so imele že pripravljene cele jerbase okusnega prigrizka. Ostali smo torej doma, kjer smo se zbrali pri sobr. Ig. Kukmanu. Veselili smo se prav po domače v skupni slovenski družbi, ker ker nam je označeni rojak zaigral nekaj poskočnic na svojo muzt-kalično bakso. Nekaj nas je pre nočilo isti večer v sosedovi mrvi, prav po starokrajskem običaju.— Ko se je drugo jutro Že megla razšla in se je pokazalo zlato solnce na nebu. me je zbudilo veselo petje naše družbe: "Jaz nisem Taljanka In tudi ne bom!" itd. Predno zavržete morda g. n-rednik te moje vrstice v peč ali koš--naj Vam še omenim, kaj me sedaj tako tišči pri srcu? Ko so se začele vojskovati razne evropske države, smo omislili, da bode te komedije že v nekaj mesecih konec? Zdaj bo kmalu obletniea, — pa so se pričeli še iz nova lasati in rovati! Italija je obrnila hrbet svojima dvema zaveznicama, ter se je prištulila tam, kjer jih je več, nadejajoča se gotove zmage. Zato so. nas nekateri šteli že k polentarjem! potihnili. Ne kopita in se podati v beg, ker naši slovenski korenjaki vojaki se jih ne bojijo, čeravno so že celo leto v ognju! Čemu se Italija ni pričela "faj-tati" tedaj, kot drugi? Odgovor je lahak: Čakala je ugodne prilike, da zagrabi svoj plen kakor ropar ali tat, — pa upam da zadene tudi polentarje pravična kazen. Pozdrav vsem čitateljem tega lista širom Amerike! Valentin Fortuna. Bridgeport, Ohio. Glasilo "K. S. K. Jednote." Chicago, 111 Cenjeni sobrat urednik: — Pred davnim časom s£m se o-glasil v našem cenjenem Glasilu, ter sem nekoliko pojasnil razmere cenjenim članom in članicam ter čitateljem našega lista, razmere katere so se nahajale v tukajšnem okraju. Ko sem se zadnjič oglasil, sem bil polnega upanja, da mi bode v kratkem mogoče navesti kaj boljših novic, toda že stari pregovor nam pravh "Iz slabega na slabše!" in ta pregovor se je popolnoma vresniČil v stavkarskem okrožju v Eastern Ohio. Kakor je že znano cenjenim čitateljem, da smo premogarji na stavki že od prvega aprila 1914 in to za takozvani Run-Mine, ali za skupno tehtanje premoga, ker so do omenjenega časa se ni tako tehtalo, temveč samo za premog, kateri je ostal na mreži, ali takozvani "Screen." Delavci, oziroma premogarji so se že trudil za pravični sistem, ali Run-Mine že okoli 20 let, toda premogarski baroni se niti zmenili niso za zahteve, katere so delavci vedno zahtevali vsakikrat, ko je potekla pogodba. V letih 1912—13 se je posrečilo dobiti delavcem v državno zbornico nekoliko delavskih zastopnikov, in po daljšem trudu se je posrečilo delavskim zastopnikom dokazati javnosti kakor tudi raznim drugim državnim uradnikom, da premogarji nimajo pravično plačilo za svoje delo. Da J)i se ne prenaglili in storili kateri korak, ki bi bil mogoče v škodo splošnemu stanju države, se je tačasni guverner J. M. Cox odločil da pooblasti posebni odbor, kateri naj natančno preišče, kje in koliko je resnice v trditvi naših delavskih zastopnikov, in delavstva splošno. Imenovani odbor se je lotil dela, ter hodil od rova do rova, dobival razne nasvete, razne dokaze da so delavske zahteve popolnoma resničn^ Po izvršitvi ^ mu izročenega dela, se je omenjeni odbor vrnil, ter poročal postavodaji, da so delavske zahteve PRAVIČNE in da priporočajo za vsprejem tačasne čakajoče predloge, katera je bila izdelana potom Wm. Greena in je bila ta postava znana kot "Green,s Screen Coal Bill." Po poročilu omenjenega odbora, se je tudi sprejelo omenjeno, "Bili," ali postavo, katera je prišla v veljavo 20. maja 1914. Znano je nam bilo da se premogarski lastniki ne bodo takoj u-dali, in radi tega smo tudi pričakovali, da bode potreba bitke, kar se je tudi uresničilo. Premogarski lastniki so takoj po sprejetju te pojave nam zažugali, da bodo nas izstradali in primorali iti na delo, kar so pa tudi oni takoj pričeli Že v pričetku leta 1914 smo delali eno tretjino časa, tako da je že )ilo potreba tačas posegati v žep, da se je poravnalo za redne mesečne stroške. Z lastnikom rovov smo se želeli pobotati da bi dela-do 20. maja potom starega sistema, in potem pa, da bi pričeli potom 'Run-Mine* sistema, kakor določa postava v državi Ohio, toda tega niso nikakor želeli poslušati. Takoj 1. aprila so zaprli rove, in takoj poskušali sodnijskim potom odvreči sprejeto postavo za lun-mine. Šli so od mirovnega sodnika do vrhovnega sodišča Zed. držav, in vsak izmed teh je obdržal "Run-mine" kot ustavno postavo. Hud udarec je bil to za nje, kar je bilo seveda obratno za delavca. Toda žal, da ravno, ko se je vse to vršilo, so prišle volitve z« 'Mavne uradnike. In zopet ro ie bilo potreba tukaj bojevati da bi obdržali osebe v raznih uradih, da bi nam bilo mogoče priti do zmage, — toda tudi tukaj niso astniki rovov pozabili iskati si svoje pomoči. Pri volitvah meseca novembra p. 1. se je pa izvolilo V državno vodstvo, osebe, katere so bolj naklonjene privatnim interesom, kakor pa pravici. Kdo je temu bil kriv? Omeniti moram, da delavstvo samo, kajti še vedno je veliko takih volilcev, kateri ne izprevi-dijo, katera oseba bode delovala v njihovo korist, temveč le h kateri stranki pripada, in žali Bog, da to je bil vzrok za zmago kapitalistične stranke! Ko se je pa vse to vršilo, se moramo pa tudi nekoliko ozreti kaj se je vršilo doma? 15.0000 delavcev, kateri so si prislužili z maib-nim zaslužkom pod hribovjem za vsakdanji kruh, njim in njihovim družinam, ko so imeli dela, je že sedaj približno 10 mesecev brez vsacega dela; prihranki so ie vsi pošli, in bili so primorani se ozirati na milosrčnost druzih. Ako-ravno je organizacija U. M. W. of A. podpirala stavkarje po svoji zmožnosti, toda ni zadostovalo, kajti prihajala je zima in bilo je potrebno se pripraviti na zimske dneve, bilo je potreba obuvala, obleke, in še več drugih raznoterosti katere pripadajo k družini, da se vsaj površno opravijo. Razposlale so se prošnje širom Amerike za pomoč stavkarjem, in res te prošnje niso bile brez pomena. V mesecih decembra 1914 in januarja —15 so pošiljali dobrosrčni ljudje svoje milodare, kateri so se razdelili po raznih družinah, in tako se je vsaj nekoliko opomoglo za nadaljno bitko. V tem času se je pa večkrat poskusilo z delodajalcem, da bi se stavka končala; toda ni se posrečilo! In zopet je prišla pomlad, katere ie vsakdo težko pričakoval; vsakdo, kateri ima kaj zemljišča, se je pridno pričel pripravljati, da bode zasadil in pose j al, kar mu bode nekoliko opomoglo za žifež v poletju in jeseni. Krasno je bilo za videti, kako pridno so se sukali ti delavci po vrtovih ter norabili vsak košček zemlje za katero stvar, kajti še sedaj ni bilo nikakega znamenja, da bi pri šlo do zaključka; vse je bilo tiho mirno, kakor da ni nič izvanred nega; deca je pridno zahajala šole, dasiravno 6labo oblečena in včasih ji je tudi primanjkovalo jedi; toda vsemu temu se je vse nekako privadilo. Kmalu zatem dobimo novico da je novi izvoljeni guverner t F B. Willis sklical skupaj lastnike premogorovov in delavske zastopnike za dne 16. aprila 1915 Canton, O. Na njegov poziv so se obe stranki udeležile seje, kate ra je bila otvorjena potom Mr Willis. V govoru je guverner pov darjal, da je potreba, da se zaključi dolgotrajna bitka v kolikor mogoče zadovoljstvo obeh strank Koliko upliva je imel govor pri strankah je neznano; toda od o-menjenega dne so se zopet pričela razna pogajanja za končanje stavke. Ta pogajanja so trajala približno 2 tedna v Clevelandu, O in po zaključku istega, se je vršila konvencija v Wheeling W. Va. kjer se je sprejela "Scale," ali lestvica, kakor je bila pogojena z glavnim uradnikom ter "Scale Committeem" in z kompanistom. To je bilo sprejeto dne 12. maja 1915. Vsi smo mislili, da se bode-mo vrnili na delo, in zopet pričeli svojim potom naprej , vse je bi lo veselo, vsaj je bil tudi vzrok zato. Toda zopet je bilo naše veselje prerano, ali skaljeno. Lastniki so se le počasi pričeli pripravljati na delo, nikamor se jim ni mudilo in tako je še danes. Izmed 15.000 delavcev, se je komaj vrnilo na delo okoli 8000 in še ti tako malo delajo, da ie samo ime. 7000 je pa brez vsakih sredstev Organizacija U. M. W. of A. je podpirala stavkarje dokler ji je bilo moeroče, toda sedaj je vse prenehalo, ni več podpore ter tudi ne dela. Koliko Časa bode vse to še trajalo je nam še neznano. Nekatere kompanije so naznanile delavcem, da naj si poiščejo drugje službo, ker ne nameravajo odpreti rove pod sedajno pogodbo. Druge so pa tiho, in ako se jih vpraša glede dela, dajo jako pomanjkljiv odgovor. Tako se sedaj vrši v stavkarskem okraju; ako-ravno smo dosegli za kar smo se tako ponosno bojevali skozi celih 13 mesecev, da se ni niti enkrat kršila postava, kar se splošno nri-peti ob tako dolgi stavki Bilo je primanjkljaja v vseh ozirih, toda vsi smo se junaško držali in ni bilo znak uklonjenosti. In kaj pa sedaj? Kako: preje omenil, da so kapij zmagali pri zadnjih volitvah res uresničilo; osebe katere i le izvoljene od ljudstva ne jo ljudstvu, temveč privatnim teresom. Da je to dokaz, naj še menim, kaj se sedaj dela v stavni zbornici v Ohio. Sredi seca februarja t. 1. je neki nik uložil "BiH" kateri prekli je "Run-mineto nam ni nič čudnega, toda imeli smo upanje, da bode to mogoča naspalo, ker se je precej dolgo vleklo, predno se je pričelo razmotrriMH o tem. Toda nekega dne smo i*! prejeli novico, da je bil ta "Bili?! sprejet v senatu in je bil odvŠ| žen z večino pri legislaturi in tako je propadel; poleg tegp. je 3 še Mr. Willis guverner s svojtl prihlinjenostjo deloval v javno.1 sti zoper ta "Bili". Toda revi*! v času, ko so se vršila pogajajo za končanje stavke v Cleveland," Ohio, so zopet ti od ljudi izvoljeni ni zastopniki pri postavodaji, do, sebno v senatu sklenili, da morajo "Bili", kateri razveljavi "Run. mine" sprejeti in naj stane kar hoče! Kar so tudi resnično napravili in tudi v legislaturi sedaj niso nič več mislili na javno zahte> vanje, akoravno je šlo na tisoče protestov v Columbus, O. Zoper delovanje senatorjev so vsekakor tudi tukaj srcrejeli takozvani "Ga-lagher Bill" in sedaj je pa bilo; vse ležeče na Mr. Willis-u; v njeno vi moči je bilo, da bi lahko pri. " hranil delavcem, to, za česar fgl se že bojevali leta in leta in so sedaj že v 13 mesečni stavki. PodJ| je posebnega zastopnika širom 04 hio, da bi dobil natačno mnenjih ljudstva in je tako želel usti^B veČini. Ta zastopnik (navidezni) je hodil po mestih, bil je navioi pri raznih mestnih zborih pri raznih organizacijah in vračajoč sel nazaj k svojemu poveljniku,^® poročal, da je ljudstvo zoper! "Galagher Bili." Toda čudež, i« je pripetil v Ohio s kapitalom; mesto da bi Mr. Willis vetiral t*. "Bili," ga je podpisal in tako ji? postala postava v Ohio. Nič w| nam ne vidi čudnega sedaj, da nI je vse to napravilo, kajti dovolj je očividno, kako se je vse lepo spletlo za fi£Še_i£^jBdajalce t kake S ponosno je zavlekla zopet deliv-ski narod njih politika, kar se bode gotovo tudi v bodočnosti pripetilo ako ne bodo volilci bolj premišljeni in pazili, da bodo volili osebo, katera bode zastopala njih korist, ne pa kapitalistov, j Koliko truda, in dela pri utkM nikih organizacije, je bilo da bila ta stavka zmagovita, koliko požrtvovalnosti od premogarjev, njihovih žensk, ter malih otroS-j čev, za princip, za katerega smo tako opravičeni, je nemogoče o-pisati! Gotovo je pa, da vsakdftf kteri je bil ali je še prizadet, bode to vedno v spominu. Zi je sicer naša, dobili smo, za smo se bojevali; bode nam pa mogoče obdržati isto je pa druffjJ vprašanje? Popolnoma lahko bij bilo, ako smo pazljivi pri vsakemu koraku, katerega imamo od sedaj naprej napraviti, če hočemo še v nadalje v slogi in združenju ostati? S tem sem nekoliko opisal de-1 lovanje, oziroma stavko, katera je ena izmed največjih, kolikor^ jih pomni zgodovina amerikanflfiH ga delavstva. Poleg vsega tega j*J pa tudi velik nauk glede raznik i politik, posebno za naše rojake. ^ Kako koristno bi bilo, da bi imdfel politične klube in se tako bolje j zagotovili, kdo je priiatelj delanj stva ali ne ? Kdo bode deloval ti korist tistih kateri so ga izvolili? — K zaključku tega dopisa pa še nekoliko omeniti glede pl pornih organizacij. Tudi naše lične slovenske organizacije 1 jako hudo trpele in še sedaj ifl pijo radi te stavke. Jako hudo je' to za člana, kateri je bil zavarovan pri eni ali drugi organizaciji pa je moral biti suspendovan radi neplačevanja. Mogoče že dolsro letni član? tudi vse to se je pripetilo. Priznati moram, da so ns razposlane prošnje Člani raznih organizacij lepo priskočili na pomoli in to se je tudi izvršilo pri mj slavni K. S. K. J. za kar najlepše zahvala vsem članom in članici« cateri so bili tako radodarni v flfl £ bitki za delavski obstanek! S sobratskim pozdravom « vseh članov in Članic K. S. K. J.fl Anton Hočevar, R. F. D. 2. Box 11 W Bridgeport, Ohio. 't-:* i 1 ."r - okupacije no v znani okupaciji Bo, 19. avgusta L 1878 zavze-ivo, glavno mesto Bosne kar je stalo naravno dosti naših Irtev, — smo bili splošnega mišljenja, da bode vendarle zavladal v mestu in po deželi mir. Mislilo ge je, da ne bodo delali uporniki lli vstaši nikakih neprilik več in d» bode prišlo tamošnje ljudstvo , enkrat do prepričanja, naj se mirno vda avstrijski oblasti, katera je edinole vsled ljudskega miru posegla vmes z orožjem. Pa motili smo se. Sovraštvo in upor je še tlel skrivoma po raznih mestih in krajih. Domačini, tli vstaši so še po zavzetju Sarajeva sledili po življenju našim vojakom. Kjerkoli se jim je posrečilo vjeti kakega našeg£ mo-ia, so dotičnika iz maščevanja nevsmiljeno in kruto mučili na raznovrstne načine. Rezali so jim nosove, ušesa, prste, iztaknili so • jim oči, nabadali jih na kole itd. Tudi roparski napadi na vojaške vlake so bili na dnevnem redu. Da se je zamoglo narediti ven- • dar enkrat konec temu nečloveškemu početju, je dal proglasiti previdni in Dogumni vrhovni vojaški poveljnik feldcajgmajster Filipovič vojno stanje po celi Bosni. Vsakdo, kdor bi se kaj pre grešil zoper to ali ono točko vojaškega oklica, bi moral žrtvovati svoje življenje za tak prestopek. V 24 urah se ga je postavilo k pred preki sod in krivca se je poslalo s posredovanjem svinčenke na oni svet. Jaz sem služil tedaj kot častnik pri 26. lovskem polku, ki se je pomikal po zavzetju Sarajeva dalje proti črnogorski meji. Na maršu, smo dospeli neki dan v znano vasico Gacko. Tam smo našli nedaleč od vasi vojaSki .vlak, _o-premljen s provijantom skoro popolnoma oplenjen in oropan. Iz med službujočega avstrijskega moštva, ki je spremljalo vlak je preostala le mala, peščica še živih. Uporniki so skoro ves oddelek deloma postrelili, deloma ranili. Kmalu za tem se nam je posrečilo ujeti nekega Bošnjaka vstaša, ki nam je p£oti mastni nagradi izdal kdo ravno je ta roparski napad na vlak izvršil s tako krvavimi posledicami. Dotičnik nam je razkril, da je napad naročil in pospešil sam župan vasice Gacko ter dva njegova občinska odbornika. Zatrjeval nam je celo, da nahaja precej ukradenega materijar la v hiši dotičnega župana in občinskih svetovalcev. Ni nam bilo težko, da smo are-tovali župana vasice Gacko po i-menu Kricova, ter njegove . dva somišljenika Orsega in Tjelna. Ta lepa trojica je bila tirana kmalu zatem pred vojaško višje sodišče. Pri obravnavi so vsi odločno trdili svojo nedolžnost, ker se je pa konečno res dognalo krivdo in dokaz ko se je našlo mnogo naropa-nega blaga v njih hišah, — so se vtf trije vstaši vdali. Bili so brez usmiljenja obsojeni na smrt. " Naslednje jutro ob 7 uri so že •tali vsi trije pred vojaškim sodiščem, katero se je postavilo na nekem samotnem travniku zunaj, pred vasico. Dotični prostor je obkolil bataljon naših lovcev z nabitimi puškami in nasajenimi bajoneti Vse tri obtožence se je postavilo konečno sredi našega kor-dona pred vojaškega sodnika, ki jim je prečital še enkrat obtožbo in obsodbo. Konečno je stavil še vsakemu vprašanje naj izrazi svojo poslednjo željo pred smrtjo. Župan Kricova je prosil vojaškem sodnika naj se mu pri usmr-Ženju ne zaveže oči, da bi tem lož-je Gledal s prostim očesom smrti v obraz; njegova dva tovariša sta pa prosila samo milosti. Želji Župana se je ugodilo. Orsegu in Tjeinotu so pa naši vojaki zavezali z robcem očesa, ter vse tri postavili skupaj v vrsto, ko so jim zvezali na hrbtu roke. Vsakdo je moral klečati; razpostavilo se jih je v vrsto po 10 korakov oddaljene eden od druzega. Zatem se je izročilo vrhovno poveljstvo nekemu štabnemu častniku. Dasiravno sem vedel, da so obsojenim vstalem štete že minute, sem imel natihoma vsmiljenje ž njimi. Smilili so se mi. Pri tem je potreba le videti Človeka, kako —-- se trese in joče, kojemu je pravica določila nasilno in hitro smrt za pregrešno delo. Vsi trije smrti posvečeni vstaši so se tresli kakor šiba na vodi; videti je bilo njih gležnje in noge, ki so se sunkoma tresle, kakor bi jih prešinjevala električna moč, raz čel so jim padale na tla debele potne srage samega strahu, njih obrazi so bili naravnost rečeno že bolj mrtvecu podobni. Štabni častnik je izbral iz naše srede po tri najboljše strelce-vo-jake ter jih je postavil tri korake v razdalji pred vsakega obsojenca Sledilo je povelje: "Puško v roke!" — Vendar je bilo določeno, da naj samo eden izmed vojakov strelja--druga dva naj bi sledila svojemu tovarišu le v slučaju, če bi prvi vojak ne bil zadel dobro. Kordon se je zatem postavil pred obsojence, poveljnik je dvignil sabljo naenkrat kvišku zatem pa zamahnil r isto proti zemlji. Zaeno s tem tihim znamenjem ali ukazom so počili trije streli, kojih pok je odmeval daleč v bližnje skalovito gorovje.-- Grozen je bil pri tem prizor, kako so se obsojenci borili s smrtjo v zadnjih migljajih. Naši strelci so namreč izvrstno merili vsakemu v čelo, tako da so prodrle krogle nesrečnikom naravnost v možgane. Umrli so tekom nekaj sekund. Njih trupla se je zatem zavilo v neko platno, ter jih pustilo tako še nekaj časa na morišču ležati ; zatem se je pa zagreblo vse tri v skupen grob na nekem samot nem prostoru.» To je bila prva in edina vojaška smrtna obsodba, katero sem doživel in videl za časa mojega službovanja. Kadarkoli se je spominjam, me prešinja nek notranji strah in groza, koje se ne da dobesedno opisati.--- skrbi prvi trenotek po poroki, da ne bo ona preje umrla kot njen mož in da ne bo mož zopet popeljal druge pred oltar. ■4 Marsikatera postarana devica se rada baha, da pozna najman; ducat mož, s katerimi bi se bila morda lahko poročila. • - , - Samo ena malenkost ti povzroča lahko velik račun pri zdravni ku. M ROJAKI POZOR! Imam še nekaj akrov najboljše zemlje na prodaj. Zemlja se naha ja blizu mesta, železnice, premo gokopov, tovarn in žag, kjer je podnebje najbolj ugodno, kjer ni zime in ne hude vročine. Dobite je zemljo po jako nizki ceni. Pišite takoj za pojasnita' na: J. Potoshnik 1035 E. 71. st St. Seattle, Wash. Advr. št. 25. — 32. Ranjeni vojak. Še živim; pokaj T — nič se ne gane, Mrtvo vse okolo. Mesec sveti, Kri obseva, zevajoče rane, Trupla njih, ki smrtno so zadeti. Kar najdalje mi oko razloči, " Kakor snopi v vrsto položeni, Bojno polje krijejo tisoči; Smrt, zakaj si prizanesla meni! Z Bogom vi, tovariši pokojni! Blagor vam, vse srečno ste prestali; Pali ste junaško v vihri bojni, Da zastonj — nikdar ne boste znali. Jek smo glasni culi od Balkana, Čuli brata, ki na pomoč kliče; Migne car in že je vojska zbrana, Silna vojska se na jug pomiče. Pustil ženo, pustil sem. otroka, Bogu izročivši njih osodo; Moja tudi naj pomaga roka, Ko se bije boj za križ, svobodo. Ko vihrale slavne so zastave V boj veseli za pravice svete, Pesmi so donele čez dobrave, Vriskale navdušene so čete! Zdaj ne vriskajo! Boli me rana, A še hujše žalost in sramota. Vi, ki viša vam oblast je dana, Vrag umej modrosti vaše pota! JBojf odpusti vam pregrehe vaše, Človek vas preklinja, vojskovodje! Vam igrača je življenje naše, Kratkočasno vam vojak orodje. V steno igri lučajo otroci Grah — veseli da tako odskaka; Vi tako nas! — Kaj krvi potoci, Mrtvih kope - vam? — dolžnost vojaka "To zidov je caru spati brani, Ha j d, pašol!'' ukrene glava modra; Šli smo, peli: "Bože čara hrani" — Car z visokega je gledal odra % Bog je hranil čara, mi smo pali, Pali smo za god mu, za vezilo; Če nas tudi svetli car ne hvali. Kar mogoče, io se je storilo! — B. M. (v "Zvonu" L 1877.) UGODNA PRILIKA. Na prodaj je en blok od sloven* ske cerkve v Chicagu lesena hiša z dvema stanovanji po 4 sobe Skupni mesečni rentni dohodki znašajo $18.— Hišo prodaja velo va, ker ne može več vzdrževati plačil, ki pridejo na hišo to leto Cena hiše $1425.00. Gotovine je trsba samo $500.00; potem pa mesečno po $10.00. Za pojasnila se obrnite na Frank Kosmach, 2116 W. 22. St., Chicago, HL Telefon: Canal 2138. (Advert.) Mednarodna Tiskarna« (Poprej "Slovenski Narod.") E J. Mensinger, lastn. 117 Italbera Ave. Pneblo, Ctto. Izvršuje vsa, v tiskarsko stroko spa dajoča dela točno in najceneje. Priporoča se društvom in trgoveen itd. iirom za pada. Pišite po cene! 5.5.15—6.5.10. JOHN MOŽINA slovenska grooerija in menita 1039 Prescott St. vogal llth St North Chicago, 111. (Telefon št. 466) Priporočam svojo zalogo raznovrstnega vedno svežega groosrlj-skega blaga in mesnico. NIZE CENE, DOBRO BLAGO IN TOČNA POSTREŽBA je mojf geslo. ROJAKI K ROJAKU-2. 3. — 5. 3. U. Marija Sluga 4134 West 31s! St. Chicago, III. TELEPHONE: Lawndale 8390. izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA M uljudno priporoča »le-venskim in hrvmikhn IVERI. Ložje je dobiti roko delice nego )a jesti kruh z njene roke. # Dosti je mož, ki trdijo, da so podedovali slabe lastnosti že od svojih prednikov. Sola. za učenje vožnje s avtomobili. Kdor se hoče temeljito in kmalu pri* učiti vožnje z avtomobili, ali iste popravljati, naj pride k nam v šolo, ker mi vse to učimo. Poduk se vrli podne-vu in ponoči! Mi garantiramo, da dobi učenec "Licence" ali dovoljenje. Pridite ee torej učit k nam! PENN ATJTO ŠOLA Murtland Ave. and Kelly St. (55.—11. 5.) fSf Pittsburg, Pa. Dr. Martin J, Ivec Slovenski zdravnik PhyiMea Isrisss Vrhovni zdravnik K. 8. K. J. DO 50,000 KRON so poslali rojaki v beda * m " Amerik. Slovenca'' tekom par mesecev, na nad poziv: "Mal pošljimo dar svojim dragim v bedni stari domovini na altar", katera vsota je točno in zanesljivo došla na tvoje mesto vkljub vojnim zaprekam. Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini Izplača denar c. kr. pošta. Vse naše poslovanje ja jam-Č0nO. ... B J Najnižje cene: 5 kron polijemo sa.........| 10 " « •'*......... 25 " << (< 100 " ** «......... 600 " " *'*......... 1000 " " -««...... .85 1.65 4.00 15.90 79.50 159.00 Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMEBIKAN8KISLOVENEC Joliet, Illinois. NA PRODAJ naložen pri nas je varno shranjene Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodisi kovni ali obrestni račun in jim Št. 1. je farma, obsegajoča 243 akrov obdelane zemlje z vsemi gospodarskimi poslopji, 28 glav goveje živine. Farma je oddaljena milje od mesta. Gena $5000. — Naplačati je treba $1000. — ostalo pa na lahke obroke. Št. 2. Farma, 160 akrov obdelane zemlje z vsemi gospodarskimi poslopji; 18 glav goveje živine, 2 konja, 2 prašiča, 100 kokoši in pure in vse gospodarsko orodje in poljedelski stroji. Cena $4200. Polovico je plačati takoj, o-stalo pa po 5% odplačila. Lepa prilika za naše Slovence. Za natančna pojasnila se obrnite na: John Bajec R. D. 3 Cooperstown, N. Y. Ad. štev. 24.-27. aa če- zagotovimo vselej kulaatno postreftbo. Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. Mi podpiramo Slovenes in m torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če ftivite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Zdrui. držav. Dva člana K. S. K. Jednote ita naša dolgoletna uslužbenca: g. J os. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. 8. K. /. In g. Jos. F. Skrinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Pošiljamo denar v staro domovino sansjljlvo in po najnlljem kuncu. Oddajamo v najem varnostne ikrinjice po $3.00 na leto aa shranjenje vrednostnih papirjev ln listin, kjer so vedno varne pred ognjem ln tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje. Poslopje, v katerem so naii uradi je lastnina te banke. Nada banka je depozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, sa dr lavo Illinois in za vlado Združenih držav. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000. NA PBODAJ. Prej ko se selite na farme. Vam podpisani rojak in član K. S. K. Jednote svetujem, da si ogledate tukaj stare lepo obdelane farme, cjer boste imeli dobre dohodke. Tu je že več Slovencev naseljenih. Navedem Vam tu dve jako lepe :!arme in sicer: Prva farma velika 96 akrov, vse orodje, 1 kobila stara 6 let, 8 krav, 1 telica, 1 tele, 25 kokoši. Vse poslopje je v najboljšem stanju. Lep sadni vrt, vse lepo obsejano in kaže dobre pridelke. Šola in mlekarna je 1 miljo oddaljena. Cena $2400. — Polovico je treba plačati takoj, ostalo pa na lahke obroke. Druga farma obsega 137 akrov. )obra zemlja v ravnini; veliko sadnih dreves, lep gozd, dobra studenčna voda, fino poslopje, mlekarna in šola poleg farme. Ta farma se nahaja v lepem kraju eno miljo od trga in tri milje od večjega mesta in železnice. Proda se radi starosti lastnika. Cena 112700. — , Naplačati je treba ! >1000. — ostalo na obroke. Za vsa nadttljna pojasnila .obrnite na Mihael Kramar P. O. Fly Creek, N. Y. (Otsego County.) Adv. 25. — 27. se Frank Petkovšek 720 Market Street WAUKBOAN, ILLINOIS. Zastopnik raznih parobrodnlh družb. Pošilja denarje v staro domovino in o* pravlja, notarske posle. Se toplo priporoča Slovencem v Wan-kegan in okolici. NAZNANILO. S tem naznanjam, da se je nekaj naših domačinov naselilo v novi katoliški naselbini v Alaba-mi, kjer ni snega, ne slane in ne neurja. Podnebje v tej državi je fino> zemlja in voda dobra. Od tu se ahko pridelke proda in drugam pošilja. To naselbino je priporočila: The Catholic Colonization Society of U. S. A." Priporočena je tudi od škofijskega urada v Ala-t>ami Pišite meni za pojasnila! Lahki kupni pogoji! Math Cesar, 1900 W. 22nd St., Chicago, HI Telefon Canal 80. 2.10—8.1015 p awmiwmm i "NASLOV" V slučaju da bi kterikoli Si tat el je v po rasnih driavah kadarkoli potreboval kaj za nakup pohištva (hiine oprave) kakor: peči j, postelje, omare, preproge itd. ali vse kar k temu spada, naj se obrne u cene in pojasnila na sledeči naslov: A. GRDINA, 6127 S t. CI air Ave., Cleveland, O. Blago poiiljam v zadovoljnost odjemalcev; to jamčim s svojim poitenjem. Ker trgujem ie nad 11 let, imam že dovolj skušnje in upam da marsikomu točno postzliem in mu prihranim kak dolarček. Z odličnim spoštovanjem se priporočam ANTON GRDINA, trgovec in pogrebnlk. S pristale pijače, 2 zdravilne. Pozor slovenski gostilničarji! Tukaj se Yam nudi prilika, da si prihranite denai( ako kupite od tvrdke A. HOBWAT. To pa radi tega, ker jaz ne plačujem dragih agentov ali *' managerjev'' in opravljam sam vse posle. Moje tvrdka je prva in edina samostojna tvrdka, ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec in sli-vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pristne, ki nosijo na steklenici napis: "IMPORTED". Tudi izdelujem iz kranjskih zelišč Grenko Vino in Kranjski Gren-čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, kolikor jih je bilo ie kedaj na trgu. Prodajam samo na debelo. Pišite po eenik. A. HORVVAT, 600 N. Chicago St., Joliet, IU. Pozor krajevna drnstva K. S. K. J. Kadar potrebujete nova druitrena pravila, pisma aH brtrto, ntopnici n ran lic. ali drn£e tiskovine, obrnite se tndi na: Narodno 2146-2150 BLUE ISLAND AVE. Tiskarno CHICAGO, ILLINOIS Ta Vam bode irrriil« rse tiskovine t najboljšo zadovoljnost {lede cene in ličnefa dela. Pri nas j. vse osobje unijsko. Imamo tudi Slovence zaposlene.—Osobito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vplačilna knjižice" za člane, ali članica kater« rabijo tajniki ali blagajniki pri mesečnih sejah. Te knjižice so sestavljene zelo praktično za vsako drnitvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 30 let. Razdelba ases-mentov je narejena na posebni tsbelici in na podlagi "National Fraternal Congress Rate". Knjižice so tiskane ali narejene v malem žepnem formata in so trdo vezane. Pižite po vzorec, kojega Vam dopoiljemo takoj brezplačno. Opomba: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote." ^xvxxvxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\v\\v\vvx^v\vvvvxvvx\vvvvv\^ \ n* M____• L 5 Martin Nemanich ^X^XXXXXXXXXXXX\VX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XVVXVV»VV\XXXX^ slovenska gostilna ln restavracija Rojaki SloTcnci vedno dobrodošli! Zaloga in prodaja pristnega domačega vina. Telefon: Canal 80. \ 1900 W. 22nd St Chicago, I1L JOSIP PERKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S Wood Str. Se priporoča rojakom Slov« In dobra ptiata", to je moje geelo. Chicago, Illinois Telefon: Canal 2M aa obilen peeet. "Dobra . Chicago, DL Caul tar. OFFICIAL OSO AN of tke •BAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED 8TATEB OF AMERICA every Wedneod»y. *mmd by the Ormmd Oeraiolimn filo-▼•fiiaa Catholic Union of tho United StntM of Anarlei OFFICE: 1961 West 22nd Place, Chicago, DL Phono: Canal 2487. craboeription rate: Fee Members, per year..........#0.60 For Nonmembers................#1.00 For Foreign Conntriee...........$1.50 SI AmeriSka narcdna "vera." Povodom praznovanja že minulega praznika "Proglašenj a neodvisnosti," ali 4. julija, so prinašali razni angleški listi širom domovine krasne domoljubne, ali patrijotične članke. Vso čast in priznanje moramo dati v tem našemu chikaškemu dnevniku "Herald," ki je obelodanil tem povodom sledeče krasne stavke, »lične "veri." Ta vele* pomemben članefk je omenjeni list nazval "Narodno vero" in se glasi sledeče: "•Verujem v Zedinjene države kot eno, nerazdeljivo celoto; ▼ njen namen ali njeno misijo kot prvakinjo človekoljuba, — kot prijateljico slabotnih in žalostnih; verujem v odkritosrčnost, čast in nekrŠitev ameriškega državljanstva ; v veliko vrednost naši j narodnih tradicij; v časten mir; v prijateljstvo z vsemi narodi, ki spoštujejo, ali čislajo na' še pravice; verujem v to, da naj se ne dela z našo domovino nekakega zavezništva; v umestno narodno obrano na suhem in na morju; verujem, da naj se gleda na našo oporo, ustavo, moč in zaklade, koja neprecenljiva boga ctva smo podedovali že iz preteklosti; verujem v potrebo vzdrževanja našega iztočnega in za-padnega ozemlja, da bode prosto pred vsako evropsko silo ali pohlepnostjo ; verujem v sposobnost in zmožnost svobodnega ter prostega ljudstva' za samovladanje; verujem v domoljubje in ljubezen do države in v njeno neomagljivo resolucijo: da naj vladanje ljudstva, za ljudstvo in po ljudstvu na zemlji nikdar ne preneha, ali razpade!" Napredek ameriškega izvoza blaga. Začetkom julija tekočega leta je izdal naš trgovinski department v Washingtonu, D. C., zanimivo poročilo o napredku trgovine ali izvoza tekom zadnjih 11 mesecev do inkl. 1. junija 1915. To poročilo se nanaša v prvi vrsti na izvoz raznovrstnega blaga iz naša domovine v Evropo. Prav lahko .trdimo torej, da so postale zadnje mesece Zedinjene države glavni preživitelj raznih držav v sedanji evropski vojni. Do 1. junija t. 1. se je poslalo namreč od tukaj preko oceana za $724,000,-000 vrednosti raznovrstnega blaga, po večini živeža ali hrane. Kako se je v tem času povzdignil a-meriški izvoz, ali eksport v inozemstvo, nam dokazuje lanska Statistika trgov, tajnika. Lansko leto se je eksportiralo namreč tekom 11 mesecev do 1. junija samo za 433 milijonov dolarjev vredno sti blaga. Izmed vseh pridelkov se je poslalo venkaj največ ameriške pšenice, namreč 249,576.000 bušljev, za kar so dobili naši trgovci $319,-961.000. Lansko leto je znašal eksport pšenice v tem času za 164,000.000 bušljev manj, torej znaša letos razlika za prodano a* meriško pšenico za $239,138.000. Ovsa se je poslalo tekom zadnjih 11 mesecev v Evropo 86,428.-000 bušljev za $51.669.000; razli-kajr eksportu je 85 milijonov bu8-ljev, t znesku $51,028.000. izvoza tega pridelka znaša letos število ranjenih ...... AP >1 • •_____1__XI ___ » ».AjnAfiil TtAffl-UDOnill in Tli 35 milijonov bušljev v vrednosti $28,551.000. Slanine se je eksportiralo v Evropo 305,000.000 funtov, v vred nosti $41,294.000 ali za 122,000. 000 funtov več v vrednosti $17,-028.000. Mesa (govedine) se je poslalo samo na Francosko v tem Času 121,487.000 funtov, ali za 116,000-000 funtov več nego lani. Konzerv 65,359.000 funtov, prekaje-nega mesa 162,233.000 funtov, masti 44L702.000 funtov. Skupaj se je prodalo tega blaga v inozemstvo v vrednosti $151,427.000. Laškega olja se je poslalo venkaj v vrednosti $19,903.000; bombaža pa 8,103.097 bal v vrednosti $360,370.000. Samo pri tem pridelku se kaže primanjkljaj v izvozu, namreč za $766.394 manj; to je pa pripisovati vzroku, ker sedaj razne predilnice v inozemstvu ne poslujejo. Pri vsem tem nam pa naša vlada še ni jasno povedala," koliko drugega raznovrstnega blaga, municije in vojnega materijala se je razposlalo v tem času v Evropo? Zares, ogromne kupčije delajo sedaj Zedinjene države z Evropo. Marsikateri ameriški veletr-že<$, tovarnar, i. t. d. je postal baš vsled sedanje evropske vojne že milijonar, ali si je pa kupček prejšnjih milijonov s tem povečal. Ze star pregovor nam veli: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima! Žal da ne upliva dosti ta izvoz tudi na splošno ameriško javnost. Ravno nasprotno! Še škoduje nam, ker so cene gotovih pridelkov in stvari zadnje mesece zelo poskočile. Ameriško ljudstvo, o sobito delavci, morajo trpeti pa posledice draginje živil na n&Sem trgu! Krvava bilanca Po preteku desetmesečnega mednarodnega klanja v Evropi so sestavili letos, dne L junija razni statistiki in veščaki prvo bilanco, katera nam izkazuje o-gromne žrtve vojne, označene s krvavimi številkami. Pri tem moramo upoštevati, da zavzemajo te številke mladeniče in može v najlepši dobi od 18 do 44 let. Skupne žrtve, katere je zahtevala tekom 10 mesecev sedanja evropska vojna znašajo 8,770,810 mož, deloma ubitih, ranjenih, pogrešenih in ujetih. Približno 9 milijonov ljudi, — to že nekaj šteje! In vendar še niso te krvave številke povsem mero-dajne ali resnične. Pravo število svojih izgub bode zamogla vsaka država šele po končani vojni natančno izračunati. Prav te -gromne številke nam jasno zatrjujejo, da se bije sedaj vojna, koje svet še ne pomni. Dober zemljepisec bode prišel kmalu do zaključka, da prekaša število žrtev v sedanji evropski vojni skupno število moških iz 23 držav, ležečih zapadno od reke Mississippi v Zed. državah. Glasom zadnjega štetja je pre* bivalo v teh 23 državah 6,443.042 za vojaščino zrelih oseb. Pri-štejmo še k tem 1,330,556 za vojaščino sposobnih oseb iz države Illinois, in še bodo evropske vojne žrtve prekašale naše topno , število za en miljon! Samo izgube Rusov prekašajo število doraslih moških sposobnih za vojake iz kaj iztirjal (vožnja, znamke tolmač itd.), znašajo ti stroški najmanj $50. Skupaj $220. - To je že lep znesek za ubogega premogarja, kateri je pohabljen in kateri ima veliko družino, a dohodkov pa nobenih v teh časih, ko se dela le pe en ali dva dni v tednu. Iskal sem svoje, iskal sem pravico najprvo pri društvu — nič nisem dobil. Iskal sem pravico pri Jednoti — nič nisem dobil. Iskal sem jo na konvenciji te Jednote — nič nisem dobil. Sedaj se pa zatekam pred najvišji tribunal — slovensko javnost v Ameriki. Zaveno sloven* sko delavstvo naj vidi in sodi. Moja tužna afera naj bo vsepa nezavednim siromakom v poduk in svarilo, da se jim odpro oči, dokler je še čas. Frank Cugmeister, 1. r. Sworn to and subscribed before My 6th, 1915. [Pečat. 1 ■f Dec Gospod Paul Schneller, gl. predsednik K. S. K. J. Cenjeni mi sobrat:— Prejel sem poslano mi pismo, pisano z dne 14. junija t. 1. po Franku Cugmeister, Smithton, Pa., kakor tudi poslani mi pam-flet AH JOUETSKA JEDNOTA TAKO SKRBI ZA SVOJE BOL NE ČLANE?, izdan od imenovanega člana dr. sv. Barbare 68. K. S. K. Jednote, Irwin, Pa., ter Vam odgovarjam sledeče: Ker se me dolži, da nisem hotel na zadnji konvenciji predložiti prošnje in pritožbe zgoraj imenovanega Člana in ker se v razposlanih pamfletih dolži našo Jednoto, da nismo imenovanemu Franku Cugmeister plačali bolne podpore, marveč da smo ga grdo vlekli in škandalozno potegnili, radi tega Vam tukaj podam vse podatke tičoče se afere imenovanega rojaka, ter upam in želim, da se objavi zgoraj imenovano pismo in pamflet v Jednotinem Glasilu, kakor tudi tu navedeno moje pojasnilo, kajti če hočemo, da se resnico pozna, treba je čuti oba zvona. In ker je javnost že slišala od strani rojaka Franka Cugmeister, naj sliši tudi sa naše strani in potem naj sodi. Pod točko A) Vam pošiljam pismo, v katerem se imenovani Fr. Cugmeister pritožuje, da mu dr. sv. Barbare štev. 68, K. S. K. J. noče plačati bolne podpore. Pod točko B) priložim moje pismo datirano dne 18. dec. 1913, katero sem pisal takoj po preje mu pisma A) dr. tajniku bratu John Terbots, Manor, Pa., ter zahteval pojasnila, zakaj društvo imenovanemu istočasnemu ČLinu Fr. Cugmeister ne plača bo.'ne podpore. Pod točko C) priložen je odgovor dr. tajnika na moje pismo, ki piše, da je dr. sklenilo, da mora vsak član plačati asesment, nakar se plača v prvi vrsti dolg Jednoti, potem šele se bode poravnalo z bolniki. .Pripomba: — Društvo je ono-easno dolgovalo precejšnjo svoto Jednoti na ases. in ima še danes nekaj za poravnati. Pod točko D) priložim pismo Franka Cugmeister, ki me vpraša, zakaj je bil suspendan, oziroma izobčen ali črtan iz Jednote. Pod točko E) se nahaja moj odgovor, kazoč, da je društvo imenovanega člana suspendalo dne 9. nov. 1913 in navedlo vzrok suspendacije: Neplačanje mesečnih prispevkov. Pod točko P) priložim prošnjo pisano po Frank Cugmeister na mene in gl. odbor Jednote. Na to prošnjo radi obilo dela nisem takoj odgovoril, nakar sem prejel ponovno pismo datirano z dne 4. marca 1914, katero tukaj prilagam pod prilogi G). Ker se iz prošnje razvidi, da se zahteva od Jednote plačilo bolne podpore za dobo šestih mesecev in osem dni, katere podpore nikakor Frank Cugmeister od strani Jednote ni bil deležen, ker ni hil pri Jednoti zavarovan za bolno podporo, marveč pri krajevnemu društvu, radi tega sem mu pisal dne 5. marca 1914, ter mu naznanil, da jaz nikakor nimam oblasti kot tajnik Jednote pri društvih določevati, komu naj se bolna podpora izplača in komu ne. Dalje sem tudi omenil v pismu, ki je tukaj priloženo pod točko H), da naj se za vse nadaljnje informacije obrne na porotni odbor, ker le ta rešuje pritožbie. Da bi se zadeva čimlepše in hitrejše in v zadovoljnost imenovanega člana, kakor društva rešila, pisal sem pismo 5. marca 1914. dr. tajniku John Terbots, ter mu naznanil, da se brat Frank Cugmeister pritožuje, da je bil nepravilno in na neopravičen način suspendan. Omenil sem tudi, da mi je Frank Cugmeister pisal, da namesto plačila bolne podpore ga je društvo suspendalo. Kopija tega pisma je priložena pod točko L) Pod točko J) priložim odgovor od dr. tajnika na moje pismo, iz katerega se razvidi, da društvo ni imelo denarja v blagajni niti toliko, da bi plačalo mesečne ases. Jednoti in to radi preveliko bolnikov. m »K: I Predsednik porotnega M. J. Kraker, je po nje, oziroma pritožbe, pisal za pojasnila dr .tajniku John Ter bots, nakar je. prejel odgovor, kakor kaže priloga pod točko L). Z dne 10. maja 1914. poslana mi je bila razsodba porotnega odbora, potrjena od Vas kot gl. predsednika Jednote in je priložena pod točko M). Pod prilogo N) je priložena kopija razsodbe, ki sem jo poslal dr. tajniku John Terbots, z obve* stilom, da razsodbo vpošteva. Enako pridenem kopijo pisma, pod točko O), katere sem pisal članu Fr. Cugmeister, ter ga obvestil, kaj je porotni odbor določil in mu poslal prepis razsodbe. Ker je porotni odbor določil, da se mora člana Fr. Cugmeister nazaj v društvo in Jednoto sprejeti, mi je dr. tajnik na moje uradno naznanilo iz razsodbo porotnega odbora odgovoril z dne 8. julija 1914, kakor kaže priloženo pismo pod točko P). V pismu se poroča, da je društvo sklenilo dne 5. julija 1914, da bode imelo izvanredno sejo dne 19. julija 1914 ob 10 uri dopoldan, z namenom, da sprejme Fr. Cugmeistra zopet v društvo in Jednoto. Ker se me je naprosilo, da naj jaz o tem poročam imenovanemu, sem to napravil, kakor kaže kopija pisma priložena pod točko R). V pismu sem prosil, oziroma opozoril Franka Cugmeistra, da naj se seje gotovo vdeležiti blagovoli. ■ Na to pismo nisem dobil nika-koršnega odgovora in cela zadeva je ostala od avgusta meseca leta 1914. Z dne 15. avgusta omenjenega leta mi je bilo zopet dostavljeno pismo od Franka Cugmeister v obliki prošnje na delegate glavnega zborovanja, ki se je vršilo v Milwaukee. Ta prošnja je tu priložena pod točko 8). Ko se je na konvenciji, kakor Vam znano, določilo, da se vse pritožbe, prošnje in enake listine iročijo od konvencije izvoljenemu tako imenovanemu odškodn. odboru, sem jaz tudi to prošnjo ali pritožbo Franka Cugmeistra izročil temu odboru. Na nasprotni strani priloge S) je označeno, da je porotni odbor prošnjo, oziroma pritožbo, zavrgeL Po dokončanemu delu porotnega odbora bile so mi listine zopet vročene, vsled česar Vam prošnjo imenovanega pošljem v dokaz, da sem jaz isto predložil pri konvenciji določenemu odboru, ter stem napravil svojo dolžnost, kot tajnik Jednote. Če pa konvencijski porotni odbor prošnje ali pritožbe ni odobril, marveč zavrgel, temu pa nisem jaz kriv. Da brat M. J. Kraker, kot predsednik porotnega odbora, ni razsojeval pri konvenciji, je vzrok ta, ker je bil na konvenciji izvoljen poseben odbor, obstoječ iz peterih mož, ki je reševal vse prošnje in pritožbe in ta odbor je zavrgel prošnjo imenovanega Franka Cugmeistra. Po konvenciji sem prejel še ene pismo od Franka Cugmeister, ki je tukaj priloženo pod točko T), na katero pa nisem odgovoril, ker sem smatra zadevo končane po določilu konvencijskega od škodninskega odbora. Iz vsega tega se razvidi, dt sem postopal, kolikor največ mo goče previdno in nepristransko kakor uradnik Jednote. Da p* mene sedaj Frank Cugmeistei dolži, da sem jaz kriv, da on n: prejel bolne podpore, ter potom pamfletov ogovarja Jednoto in ji hoče s tem škodovati, naj omenim le to, da je popolnoma napačnega mišljenja in krivo sodi mene, kakor tudi krivično in brez vsake najmanjše podlage skuša dobremu in poštenemu imenu K. S. K. Jednote škodovati. Iz cele zadeve se pa razvidi tole in če bodete to dali v javnost, kakor sem spočetka prosil, naj torej javnost, sodi: Frank Cugmeister je bil poškodovan 12. okt. leta 1912. Kot navadno krajevna društva K. S. K. Jednote plačujejo po svoji zmožnosti bolniSko podporo bolnim članom in jih po financijelni previdnosti podpirajo. Društvo sv. Barbare 68. K. S. K. Jednote je imelo, kakor razvidno iz uradnih pisem od strani imenovanega društva, precejšnje število bolnikov in ni zamoglo vsem bolnikom plačati bolne podpore. V dokaz ni plačalo bolne pod-isto zahteval od strani Ker pa Jednota ne plačuje bolne podpore družim, razun le onim članom, ki so v ta namen zavarovani in plačujejo potrebne ases. v bolniški sklad, katerega oddelka član pa Fr. Cugmeister ni bil, radi tega mu Jednota bol ne podpore ni zamogla plačati To je torej vzrok, da se imenova ni sedaj hoče maščevati nad Jed noto in nefeaterimi izmed gl. u radnikov. Upam, da Vam bode to v 5] dostno pojasnilo, ter beleči m se spoštovanjem in bratskim po zdravo m Vam udani sobrat JOSEPH ZAL AR, glavni tajnik. Joliet, 111., dne 22. junija 1915. in tudi hočemo vse nati v Vam udani | John Pečat društva. D.) A.) Frank Cugmeister, Whitsett, Pa., dne 15. dec. 1913. (Fayette Co. box 68)) Dragi brat tajnik: — Iz mojega žalostnega srca Vam imam nekaj za povedati in prositi. Jaz Frank Cugmeister sem bil član društva sv. Barbare št. 68 v Irwin, Pa. in sem bil dne 12. oktobra 1912. v maj ni od skale za det in mi je zlomilo obe nogi. Sem bil doma nesposoben za delo. Od okt. 12. do 20. maj. 13. in imam dobiti vso podporo, ker nisem dobil nobenega centa od društva v Irwin, Pa. Plačal sem 4 mesece v moji bolezni za asesment in ko sem bil jaz sam na seji so mi rekli bratje: "Tebi ni treba plačati, mi si bomo tukaj abcugali in plačevali zate, ker imaš dosti za dobiti. In zdaj^dne 9. novembra 1913 mi ni-&K nobeden ni nič t samo izključili od ker sem (kripel) pohabljen in ker nisem sposoben pristopiti k nobenemu društvu več imam še denar za dobiti od | F*bil samo v enem društvu v moji bolezni in ni nobene podpore od nikoder dobiti. In zdaj delam od zunaj za $1.50 in moram mojo družino živeti. Dpl-žan sem povsod ker sem mislil, •da bom od društva kaj dobil in sedaj sem dobil, ker sem od društva izključen. v Prosim Vas dragi brat tajnik, dajte Vi naznanilo na društvo, naj me nazaj sprejmejo in meni bolniško podporo izplačajo druga-•če sem jaz prisiljen obrniti se na xlrugo pot. Jaz sem bil pristopil k društvu zaradi bolezni in pa ne, kakor bratje na Irwinu delajo. Prosim za odgovor na mene! S pozdravom Cugmeister. B.) Joliet, 111. 18. dec. 1913. Gospod John Terbots, Manor, Pa. Cenjeni mi sobrat: — Prejel sem pritožbo od suspen-dovanega člana Franka Cugmeistra, ki se pritožuje, da je bil suspendiran nepravilnim potom. Piše mi, da je bil poškodovan in da mu društvo dolguje še precejšno svoto bolniške podpore, toda namesto, da bi mu društvo plačalo podporo ga je suspendiralo. Vsled tega prosim, da mi nemudoma naznanite koliko resnice je na tem in zakaj mu društvo bolniško podporo ne izplača. Pričakujoč odgovora od Vas v najkrajšem času, beležim spoštovanjem Vam udani sobrat Jo«. Zalar, gl. tajnik. Opomba: Kaj je z zaostalimi ases., da društvo ne pošlje denarja. Prosim odgovora tudi na to. 0.) Društvo sr. Barbare štev. 68 K. S. K< J, Manor, Pa. 21. dee. 1918. (Irwin) Cenjeni sobrat J os. Zalar, gl. tajnik! Zaradi sobrata Franc Cugmeister in Martin Brkopec v zadevi suspendacije je zgoraj omenjeno društvo določilo, da mora vsak član službenim potom plačati a-sesment, da poravnamo dolg na Jednoto! in potem šele zamoremo poravnati z našimi bolniki. Člani, katerim se je pa bližje obrniti na Jednoto, društvene seje se pa ne poslužiti celih 5 mesecev, — potem mislim, da ni moja krivda! Smithton, Pa. 1. febr. 1914. Cenj. sobrat in gl. tajnik K. S. K. J. Jaz spodaj podpisani in bivši član K. S. K. J., se obrnem na tebe gl. tajnik gospod Zalar s prošnjo, da mi blagovoliš sporočat^ kako in zakaj sem bil jaz izobčen ali črtan iz K. S. K. J. v Irwin Pa. Pisal sem že tri pisma tajniku v Irwin, da mi naj sporočt vzrok ali brez uspeha, in zato sem se obrnil do tebe z to prošnjo, da mi blagovoliš naznaniti. Ako mi pa še to ne bo pomagalo, tako bodem zgoraj omenjeno prošnjo sodnijškim potom zahteval. Z bratskim pozdravom Frank Cugmeister. Naslov: Mr. Frank Cugmeister c/o (Central Hotel) Smithton, Pa. Westmoreland, Co. Opomba: — Priloženo najdete poštno znamko in prosim odgovora kakor hitro mogoče! K) Joliet, D! 3. febr. 1914. Mr. Frank Cugmeister, Smithton, Pa. Cenjeni: — Prejel sem Vaše pismo z dne 1. m. in Vam naznanjam, da ste t)ili suspendovani na podlagi su-spendovalnega lista z dne 9. nov. 1913. Vzrok suspendacije je društvo navedlo neplačanje mesečnih prispevkov. Toliko v prijazno na-znanje. Spoštovanjem in pozdravom Jos. Zalar, gl. tajnik. F.) Frank Cugmeister c o Central Hotel. Smithton, Pa. Gospod Josef Zalar, in cenj. glavni odbor K. S. K. J. Joliet, 111. od nisem zmirom PROŠNJA. Zahvalim se vam za pismo katero sem prejel 3. feb. t. 1. iz katerega je razvidno, da sem bil suspendovan 9. nov. 1. 1. vzrok neplačanje mesečnih prispevkov, to-raj gospod Zalar še enkrat hvala za pojasnilo! Jaz bi bil že takoj odpisal, pa sem pričakoval odgovora od društvenega tajnika, kateremu sem zopet pisal registrirano pismo ali on se ne ozira na mojo prošnjo, in mi tudi na moja štiri pisma ni enkrat odpisal. Toraj prisiljen sem se obrniti na vas gl. odbornike s prošnjo, da mi izplačate mojo podporo katere sem silno 4>otreben, in za sprejem nazaj v K. S. K. J. Cela zadeva je takole: Sprejet sem bil v Jednoto v mesecu maju 1912, ali nesreča nikoli ne počiva. Dne 12. oktobra 1912, zlomilo mi je obe nogi, in me še po životu tako pobilo in raztrgalo, da so me še tisti dan iz rova poslali nezavestnega v Mercy Hospital v Pittsburgh, Pa. Moja žena in otroci, prijatelji kateri so bili okrog mene so mislili, da še tisto noč Umrjem, ali hvala Bogu, obrnilo se je na boljše in 1. januarja 1913. so me na berg-ljah z pomočjo dveh mož poslali na moj dom in ležal sem še 2 meseca in pol, ko nisem stopil na noge. In kakor hitro sem se malo spuščal po bergljah, sem se javil zdravega, to je bilo 22. aprila 1913. Iz priložene knjižice je razvidno, da sem zmirom redno plačeval asesment in tudi ob času moje bolezni in Še potem, ko sem ozdravil. Ko pa nekega dne pridem na sejo misleč, da-plačam prispevke, srečal sem tajnika, ponudil mu denar, in tajnik mi je rekel: "Frank tebi ni treba plačati prispevkov, saj imaš za dobiti podporo še čez 6 mesecev in jaz bodem od podpore vzel in plačal tvoje prispevke, drugo pa ti bodem poslal v kratkem. Čakal sem celi mesec in zopet sem poslal denar z enim drugim članom Martin Berkopec od katerega tajnik zopet ni hotel denarja vzeti in mu je samo tako odgovoril kot meni. in tudi nisem _„______________coval sem, _ pore težko dan za dnevom, ker sem imel niti enega centa; poleg tega pa še ženo in nedorastle o-troke za preživeti. Ali kaj se je zgodilo? kar enkrat čitam, da sem suspendiran! Hitro sem pisal tajniku, ali na vsa moja pisma mi ni hotel odpisati. Toraj gospod Zalar in cenj. odborniki! Obrnem se še enkrat na vas z prošnjo, da mi izplačate mojo podporo za 6 mesecev in 8 dni in me sprejmete nazaj v K S. K. J. in sem tudi pripravljen plačati vse zaostale prispevke. Toraj krivda je. društvenega tajnika, in na zahtevo vam lahko pošljem od notarja zapriseženo izjavo. Proseč odgovora ostanem z pozdravom Frank Cugmeister, Naslov: Frank Zugmeister, c o Central Hotel Smithton, Pa. O.) The Central Hotel Smithton, Pa, 4. marca 1914. Cenj. gospod J. Zalar: — Prosim blagovolite mi naznaniti, kako da ni odgovora na mojo prošnjo in kaj se bode naredilo ž njo, in tudi upam, da mi izplačate mojo podporo in da me sprejmete nazaj v Jednoto, zato ker to je pomota in krivda društvenega tajnika in nikakor ne moja. Pričakujoč odgovora. Vas pozdravljam Frank Cumeister, c o Central Hotel, Smithton, Pa. H.) Joliet, 111. 5. marca 1914. Mr. Frank Cugmeister. Smithton, Pa. Cenjeni mi gospod: — Prejel sem Vaše pismo in Vam naznanjam, da vsled obilega posla Vam nisem zamogel preje odgovoriti. 3. febr. sem Vam naznanil vzrok suspendacije, ter Vam naznanjam, da jaz nimam nikakoršne oblasti pri društvih radi izplačil društvenih, oziroma bolniških podpor. Danes sem pisal društvu in prosil za pojasnilo, zakaj Vam ne izplača podpore? Za vse nadaljne informacije bi Vam svetoval, da se obrnete na porotni odbor, ker on rešuje pritožbe. Priloženo Vam vračam poslano mi knjižico. Pozdravljam! Jos. Zalar, gl. tajnik. D Joliet, HL 5. marca. 1914. Gospod John Terbots. Manor, Pa. Cenjeni sobrat: — Suspendovani član Frank Cugmeister se pritožuje, da je bil nepravilno in na neopravičeni način suspendiran. Dalje tudi poroča, da je bil suspendan v času bolezni, in da mu društvo noče plačati bolne podpore. Blagovolite mi naznaniti, za-caj se je z imenovanim članom taco postopalo? Z bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat Jos. Zalar, gl. tajnik. m J) Cenjeni gospod Jos. Zalar, glavni tajnik. Zaradi člana Franz Zugmeister sem Vam že naznanil, vzroke zaradi katerih je bil suspendiran, da, ako se asesment ne plačuje, ga mi tudi ne moremo na Jednoti plačevati, ker smo imeli več bolnikov kakor zdravih in v društveni blagajni pa nič. Toliko Vam sporočam, Vam u-dani sobrat John Terbots, tajnik. Listnica uredništva: Ta odgovor tajnika krajevnega društva je priobčen na obratni strani pisma gL tajnika K. S. K. J. z dne 5. marca 1914, označeno pod prilogo I.) _ K.) Smithton, Pa. 12. marca 1914. Frank Cugmeister, c o Central Hotel, Smithton, Pa. Prošnja in pritožba! Cen. glavni porotni odbor K. S. K. J.: — eenj. gl. prošnjo, da mi izplačati mojo podpo-^ me sprejeti nazaj v K. S. KCela zadeva je takole: Pristopil sem k dr. sv. Barbare štev. 68 v mesecu maju 1912. zmirom sem plačeval moje pri spevke redno, kakor tudi razvidno iz priložene plačilne knjižice. Ali nesreča nikoli ne počiva, in tako je tudi mene zadela. Dne 12 oktobra 1912 mi je v rovu Pittsburg Coal Co. Whitsett, Pa. zlomilo obe nogi in še zraven tako pomečkalo po životu in glavi, da so m eše tisti dan poslali nezavestnega v Mercy Hospital v Pittsburg, v katerem sem bil še tisti večer operiran.« Žena, otroci, in prijatelji, kateri so bili okrog mene misleč, da še tisto noč umrjem, ali hvala Bogu, obrnilo se je na boljše in v mesecu jan. 1913. so me na zahtevanje poslali na moj dom (stanovanje), kjer sem ležal še dva meseca ko se nisem mogel na nobeno nogo -opreti. In kakor sem se začel malo na nogi opirati s pomočjo bergelj, sem mislil, da preveč ne škodujem Jednoti; javil sem se zdravega 20. aprila 1913., akoravno še 3 mesece potem nisem mogel niti. naj-lajšega dela opravljati splolf kratko rečeno nič. Odvisen sem bil le od dobrosrčnih rojakov in njih milodarov, kateri so mene in mojo družino preživeli. Plačeval sem prispevke ob času moje bolezni kar je tudi razvidno iz knjižice in še potem ko sem so javil zdravega. Enkrat ko pridem na sejo misleč, da plačam prispevke, ponudim denar takratnemu tajniku John Terbots'u in on mi je odgovoril takole: "Frank tebi ni treba plačati prispevkov ker itak imaš za dobiti'podporo za 6 mesecev in 8 dni!" Jaz pa sem zaupal tajniku in šel sem domov in tudi mi je tajnik povedal, da bode vzel od moje podpore in plačal prispevke; o-stalo svoto mi pa v kratkem času pošlje. Pričakujoč moje podpore dan za dnevom, teden za tednom, ča-cal sem skoro dva meseca ali nič, — tajnik ni poslal podpore in ko sem ga vprašal pismeno, kaj da je za en vzrok, da mi ne pošlje in mi še dostimalo ni hotel odpisati. Pisal sem tri pisma in eno registrirano, ali brez uspeha! Ker jaz sem oddaljen od dr. približno 20 milj, in je bilo predaleč za iti peš, in niti centa nisem imel za vožnjo, poslal sem enega člana, da naj gre in vpraša, kaj da je? in tajnik mu je odgovoril: "Za Franka je vse dobro in vse plačano in tudi njegovo podporo mu bodem v kratkem poslal, toraj vse dobro!" In ko sem zopet težko pričakoval podpore, in namesto, da bi dobil podporo čitain v glasilu, da sem črtan. Zopet hitro pišem tajniku registrirano pismo, da kaj je za en vzrok in on mi ni hotel odpisati. Vprašal sem gl. tajnika za vzrok, in ta mi je odpisal, da zato, ker nisem plačeval mesečnih prispevkov, m tako me je tajnik spravil ob mojo podporo, ko pa sem gl. tajniku razložil celi po-ožaj, mi je odpisal, da naj se obrnem na vas cenj. gl. Porotni od->or, in prosim, vas ponižno, usmi-ite se siromaka s familijo ker imam obedve nogi zlomljene, in ter "so mene tako po nedolžnem črtali, ker zakrivil je to vse takratni tajnik John Terbotz. In obenem Vas prosim cenj. gl. Porotni odbor, za sprejem nazaj v K. S. K. J. in tudi sem priprav-jen plačati celi zaostali asesment. Toraj Vas prosim še enkrat, sodite pravilno in pomagajte mi do moje podpore, katere sem silno Dotreben, in tudi opravičen, ker sem zelo v slabem in tužnem po-ožaju. Zahvalim se Vam vnaprej, upajoč, da mi pomagate, da dobim mojo podporo in da me sprejmete nazaj v K. S. K. J. Z pozdravom Frank Cugmeister. (Naslov:) Frank Cugmeister, c o Central Hotel Smithton, Pa. Westmoreland Co. Priloženo najdete plačilno knji- ■ m (Irwin) 29. maja 1914. Cenjeni sobrat Mihael J. Kra-kar: — Na Vaše vprašanje zaradi suspendacije člana Franc Cugmeister, kateri, je bil suspendan dne 9. nov. 1913 je bil vzrok: Ta zadnje plačilo na asesm. je bilo meseca aprila 1913 in potem ga jaz nisem videl več,. Društvo mu pa ni moglo plačati, ker ni bilo v blagajni nič; nadalje je društvo določilo, da se vse tiste člane suspendira, kateri se popolnoma nič ne javi pri društvu. Tajnik mora delati po navodilu članov, kar se na seji predlaga. To Vam v naznanilo! Z bratskim pozdravom John Terbots, tajnik. porotne- M 1.) -Iz urada predsednika ga odbora K. S. K. J. Anaconda. Mont. 10. maja. 1914. O pritožbi društva sv. Barbare štev. 68 K. S. K. J. v Irwin, Pa. Člana Franc Cugmeister, da ga je društvo suspendiralo, ko mu je bilo društvo dolžno izjavljam sledeče: 1.) Da društvo sv. Barbare štev. 68 K. S. K. J. v Irwin, Pa. vzame suspendanega člana Frank Cugmeister nazaj v društvo in Jednoto. 2.) Da, ako se društvo temu protivi, da se društveni tajnik su-spenda iz Jednote, ker vsi dobro vedo, da se je imenovani poškodoval in je bil opravičen do podpore, a tajnik ga je suspendal in na moje vprašanje o vzroki^ suspendacije je on, (tajnik) sam odgovoril, brez da bi bil dal moje pismo pred sejo društva. 3.) Za bolniško podporo, katero i-ma Frank Cugmeister dobiti, naj se pa potrudi kje drugje dobiti isto, to je tam kjer on ve, da se zamore dobiti. Mihael J. Kraker, preds. porot odb. K. S. K. J. Razsodba potrjena od Paul Schneller-ja, predsednika K. S. K. J. M. 2.) Iz urada H. porotnika K. S. K. J. Pittsburgh, Pa. 6. maja 1914.-Mr. Mihael J. Kraker, Anaconda, Mont. Cenjeni sobrat: — Dam ti znat, da sem dobil pritožbo Frank Cugmeistra in sem mislil iti vprašat društvo bolj natančno, pa je malo predaleč. Ne zameri mi, ker nisem mogel precej odgovoriti, ker imamo sedaj ravno mestne volitve!-- Moja razsodba v tej zadevi je tale koio ti zamorem po svoji naj-joljši pameti dati: Kar tajnik piše od društva, da je član vreden svoje podpore tako dolgo, ko se je oglasil za zdravega. Zakaj ni šel )rat v bolnišnico in ni svoje žene ter otrok doma ostavil? On ni vprašal društva, £e imajo kaj v blagajni. — On je plačal svoje ases. kar najbolj mogoče. Če pa ni društvu povolji, pa se naj oni o-glasijo.s pisanjem, društvenim podpisom in pečatom. Te pozdra^ra in ostanem tvoj udani. George Flajnik. M 3.) Iz urada m. porotnika K. S. K. J. Chisholm, Minn. 20. maja. 1914. Gospod M. J. Kraker, preds. porotnega odb. K. S. K. J. Po mojem mnenju o zadevi člana Cugmeister in društva sv. Barbare štev. 68 Irwin, Pa. je to: Društveni tajnik mora nazaj sprejeti v društvo in Jednoto suspendiranega člana Cugmeistra in če se bi protivil, se mora ta tajnik izločiti iz Jednote, ker je dokazano, da je samolastno postopal s članom. Kar se pa tiče bolniške podpore, se naj taisti član z društvom poravna, kakor najbolje mogoče v zadovoljnost prizadetih strank. To je moje mišljenje o tej stvari. Z bratskim pozdravom sem tvoj udani sobrat Peter Staudohar. S. K. J., po glavnem bratu Paul di suspendovanega člana ka Cugmeister. Jlazsodba se glasi: ( 1.) Da dr. sv. Barbare štev K. S. K. J. takoj vzame sus vanega Člana Franka Cu nazaj v društvo in Jednoto. 2.) Ako se društvo temu vi, se društveni tajnik iz Jednote. Dokazano je, da imenovani Frank Cugmeister škodoval in bil opravičen do pore, a dr. tajnik ga je sus; in na vprašanje od strani sednika porotnega odbora, ki pisal za pojasnilo in vzrok spendacije imenovan sga člana, dr. tajnik sam odgovoril, brez, bi pismo na društveni seji p ložil ali prečital. 3.) Za bolniško podporo, ki ima dobiti Frank Cugmeister društva, naj se pa potrudi drugje, da isto dobi. (To je kej| on ve, da more isto dobiti). M J. Kraker, predsednik porotnega odbora K. S. K. J. To je razsodba porotnega odbora, ki je tudi potrjena od brata predsednika Jednote, kakor smva omenjeno. Vsled tega se Vas obvešča, da razsodbo vpoštevate in takoj sprejmete nepravilnim in na neopravičen način suspendovanega člana Franka Cugmeistra v društvo in Jednoto. Pričakujoč Vašega odgovora, beležim z bratskim pozdravom Vam udani sobrat Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J. 1 N.) Joliet, HL 18. junija 1914. Gospod John Terbots, tajnik dr. sv. Barbare štev. 68 K. S. K. J. O.) Joliet, HL. 18. junija 1914. Mr. Frank Cugmeister, Smithton, Pa. ^^ Cenjeni: — Priloženo Vam pošiljam kopijo | razsodbe med Vam in društvom 1 sv. Barbare štev. 68, K. S. K. J. Irwin, Pa. Priložena kopija je jcdnaka o-riginalu, ki sem ga danes odpo-sial društvenemu tajniku zgoraj imenovanega društva. Vaša knjižica se nahaja pri me- i ni v uradu in jo mogoče še ra- ~ bimo, radi tega Vam je sedaj še ne pošljem. . j Pozdravljeni Josip Zalar, gL tajnik. r.) . i Društvo sv. Barbare štev. 68 K. S. K. J. Manor, Pa. 6. 8. 1911 Cenj. sobrat gosp. Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J.: — Naznanjam Vam, da je društvo sklenilo na mesečni seji dne 5. julija 1914, da sprejme člana Franz Cugmeister nazaj, ako se on vdeleži izvanredne seje, katera se vrši dne 19. julija ob 10 uri dopoldne in sicer v moji lastni dvorani v Manor, Pa. Zatoraj Vas prosim, da mu Vi naznanite o tem slučaju ker aH ne vemo naslova od člana Frani Cugmeister. Toraj Vam udani sobrat John Terbots, tajnik bx 276 Manor, Pa. (Društv. pečat.) R.) Joliet, HL, 10. julija 1914. Mr. Frank Cugmeister, Smithton, Pa. Cenjeni mi: — Naznanjam Vam, da sem prejel pismo od strani društva >v. Barbare 68, K. S. K. Jednote, ker M mi naznanja, da so člani imenovanega društva na seji 5. julija šl nili, da Vas sprejmejo zopet društvo in Jednoto in so v ta men določili, da bodo imeli izvan-1 redno sejo dne 19. julija 1914. ob deseti uri dopoldne v dvoi John Terbots, Manor, Pa. Blagovolite se toraj imenovi seje udeležiti, ki bode sklicana di tega, da se Vas zopet spreji Toraj ne zabite itf k seji. Pozdravljeni Josip Zalar, gL tajnik. S.) Smithton, Pa. Cenj. gl. odbor in delegatje K. S. K. J. v Milwaukee, Wis. Jaz, Prank Cugmeister in zoj član dr. sv. Barbare štev. 68 v Manor, Pa. se obrnem na Vas njeno zborovanje z prošnjo, da blagovolite izplačati podporo, ka- sem deležen, in katero bi imel v mesecu aprilu 1913 in danes nisem prejel niti ene- centa. Cela zadeva je takole: Dne 12. okt. 1912 mi je v rovu "Whitsett" Pittsburg Coal Co. vlomilo obedve nogi nad kolenom in me je še zraven po hrbtu in glavi tako pomečkalo, da so me še tisti dan poslali nezavestnega v 44Mercy Hospital" v Pittsburg, prijatelji, moja žena in otroci, kateri so bili okolo mene so mislili, da še tisto noč po operaciji umr-jem; pač pa hvala Boru! obrnilo se je na boljše čez nekaj dni, in na zahtevo moje žene, so me zdravniki poslali v spremstvu dveh mož na moj dom v mesecu febr. 1913. Ležal sem še doma dva meseca in potem sem pričel hoditi po bergljah in 22. aprila 1913. sem se še kot nezmožen, niti za najlajše delo javil zdravim, misleč da prihranim dr: oziroma Jednoti na-daljno izplačevanje bolniške podpore. Ne bodem dalje pisal o moji nesreči in bolezni, pač pa omenim nekaj o dr. Sv. Barbare, kako me je suspendiralo, namesto, dr bi mi izplačalo podporo k o sem se nahajal v največji bedi z mojo familijo in sem bil odvisen le od milodarov dobrosrčnih rojakov. Iz plačilne knjižice, katera je v rokah br. in prčdsed ika porotnega odbora Mike Kraker-ja je razvidno, da sem imel mesečne prispevke plačane ob času moje nesreče; plačeval sem ob č »su, ko sem se nahajal v bolnišnici in potem, ko sem malo ozdravil, Sel sem na sejo v mesecu apr. 191<*. in sem hotel plačati asesment tajniku John Terbotc'u; on pa mi je odgovoril takole: "Frank kaj bodeš ti iz svojega žepa plačeval asesment, saj imaš ja podporo za dobiti za 23 te^lnov, jaz bodem vzel tvoi asesment od podpore, ta drugo ti bodem pa v kratkem poslal.' Res, vrnil sem se domov misleč, da mi pošlje tajnik podporo; čakal sem celi mesec ali nič. — Hitro mu pišem, kaj da je z mojo podporo in ni mi hotel odpisati. Zopet sem poslal asesment z enim članom in tudi temu je samo tako odgovoril kot meni. Pričakajoč podpore, ko sem se nahajal v veliki revščini in glei: kar naenkrat čitam v "Glasilu," da sem suspendiran. Hitro pišem ta j. dr. za vzrok moje suspendaci-je in na tri pisma in eno reg. pismo mi še odpisati ni hotel in šele potem, ko sem se obrnil za pojasnilo na br. gl.. tajnika, in šele ta mi je sporočil, da sem .suspendiran zavoljo tega, "ker" nisem plačal mesečnih prispevkov." Toraj cenj. gl. odbor in delegat je ! kaj mislite o tem, jeli krivda dr. tajnika ali je moja? Pritožil sem se na gl. porotni odbor, kateri mi je tudi po daljšem dopisovanju poslal razsodbo, v kateri je razvidno, da mi je gl. porotni odb. pripoznal podporo in, da me mora dr. takoj sprejeti v dr. in Jednoto. Dne 19. 1914 me je društvo sprejelo nazaj v društvo | in Jednoto z pripombo, da podpore mi društvo nikakor ne more izplačati ker v tem času je društvo padlo s 148 članov in zraven tega še društvo dolguje Jednoti ogromno svoto in starejšim članom podporo že leta nazaj; v blagajni pa je imelo dr. dne 19. julija 1914 vsega skupaj 11 centov. Nadalje se je tudi izrazil porotni odbor, da se naj obrnem za o-pravičeno podporo kam drugam, to je sodnijskim potom; kar pa še za enkrat ne bodem storil in da. vidim rezultat konvencije. Cenj. konvencija: — Kakor ge razvidi iz gorajnih pojasnil, sem primoran apelirati na vse cenj. delegate, da preskrbe, da se mi prejkotmogoče izplača o-pravičena in pripoznana mi podpora za 28 tednov po $6.00 na teden to je vsega skupaj $168.00. Upam, da bodo cenjeni delegat-je to razvidelo in mi podporo nakazali iz Jednotine blagajne. Jaz sem reven, zadolžen premogar, mož, in oče več nedorastlih otrok, in čutim še sedaj posledice one poškodbe, ter le s težavo delam da preživim svojo družino. Pričakujoč ugodne rešitve moje prošnje se v naprej zahvalim vsem cenjenim delegatom za pomoč v tem revnem položaju! Cenjenim delegatom pa kličem: "Delujte vse za korist in procvit K. S. K. J.!" s pozdravom Frank Cugmeister. Naslov; Mr. Frank Cugmeister c o Central Hotel Smithton, Pa. Sworn to and subscribed before me this 12th day of August 1914. N. E. Rhoades, J. P. My Commission Expires Dec. 6th. 1915. Notarski pečat. Zavrženo! Porotni odbor. T.) Smithton, Pa. 16. sept. 1914. Cenjeni sobrat in gl. tajnik K. S .K. J. Skoraj bo preteklo dva tedna, kar sem ti poslal registrirano pismo in prosil, da mi poročaš, kako ali kaj se je naredilo z mojo prošnjo na konvenciji? če se mi bode izplačala že davno mi pripoznana podpora ali ne? Mislim, da kot član K. S. K. J. sem toliko vreden, da mi na to oziroma na drugo registrirano Di-smo samo en par besed odDišes "(ja)" ali "(ne)"! Zato da bodem znal kako in kaj hočem narediti ? Toraj še enkrat te prosim sporoči mi kakor hitro mogoče! Se ti že v nanrei zahvalim s pozdravom. Fran Cugmeister. Naslov: Fran Cugmeister c/o Central Hotel Smithton, Pa. Novice iz stare domovine. KRANJSfcO. Umrli so v Ljubljani: Alojzij Mavrhofer, četovodja-orožjar domobranskega pešpolka št. 23. — Jožefa Tomec, mestna uboga, 67 let. — Karel Bauer, sin bivšega posestnika, 6 let. — Marija Ba-diura, zasebnica, 59 let.—Anton Štaut, sin knjigovodje, 18 let.— Pal Delizan, vojaški delavec.— Maks Tribušon, sin orožniškega stražmojstra, 10 mesecev.—Josip Mantel, delavec,hiralec, 34 let.— Karel Petavs, kadet 17. pešpolk. — Na Qlincah je umrla gospa Pavla Tribuč, rojena Zdešar, soproga tovarnarja gosp. Josipa Tribuča, po dolgi in mučni bolezni. — V Rožni ulici št. 39 v Ljub-ljani je umrla gospa Franja Sar-tory, roj. Erjavšek, v starosti 58 let." , — Umri je v Cerkljah na Dolenjskem posestnik in gostilničar gospod Alojzij Marinšek. Ranjki je bil načelnik požarne brambe, predsednik Ciril-Metodove podružnice in več drugih društev. — Smrtna kosa.—Dne 12. junija je umrla v Kropi na Gorenjskem v visoki starosti obeeznana posestnica Terezija Maguraš. Ma-gnsarjeva družina je v sorodstvu z družinami: Planinec, Dr. Olip, Šustersič, Pollak in Zupan. — Umrl je v deželni bolnici Leopold Markič. bivši odvetniški uradnik v Kranju in član požarne brambe. — Smrt junakinje.—Gdč. Miei Vavpotič, hčerka novomeškega višjega okrajnega zdravnika dr. Vavpotiča, je odšla dot sestra Valentina "Rdečega križa" prostovoljno na bojišče. Junakinja usmiljenosti in človečnosti je posvetila svojo požrtvovalno *rb stoterim ranjenim in bolfkim vojakom. Ko so pričeli Rusi Przer mjsl oblegati, se je nahajala v trnjavi. Tam je podlegla dne 7. decembra 1914.. zahrbtni bolezni —griži. Še Ie sedaj, ko so naše čete zopet vkorakale v zavzeto trdnjavo, se je izvedelo, da počiva na przemyslskem mirogoju poleg marsikaterega slovenskega junaka tudi slovenska junakinja sestra Valentina. _ Nezgode.—16-letni delavec pri žagi Frank Dolinsek iz Za-gorice je prišel 4. junija v Litiji med delom z roko v cirkularno žago, ki mu je roko odrezala. — llletni Bogomir Krašna in njegov 9-letni brat Jožef sta na Glincah sekala drva. Pri tem pa je Bogomir svojega brata s sekiro tako nesrečno vsekal v nogo, da mu jo je skoraj odsekal. _ Poštna vest—Od 14. junija v okraju * • ravnateljstva predati vsa zasebna pisma odprta. — Cesar je ustanovil novo generalsko šaržo generalobersta. — Pri tej priliki je pisal poveljniku naše balkanske armade nadvoj* vodi Evgenu lastnoročno pismo, v katerem mu naznanja, da ga z radostjo imenuje za prvega generalobersta naše armade. — Nova vojaška šarife.—Vojna uprava je sistemizirala novo vojaško šaržo "častniškega namestnika". ČastniSki namestniki tvorijo v bodoče s Štabnimi naredniki stan "višjih podčastnikov", naredniki in ostali so "nižji podčastniki". Za častniške namestnike bodo imenovani starejši podčastniki, ki so se na bojišču posebno izkazali. Častniški namestniki imajo na ovratniku isto di-stinkcijo kakor štabni naredniki, mesto treh svilenih zvez pa po eno zvezo iz medl, kakor praporščaki. Tudi ostala oprava je kakor pri praporščakih. — Odlikovani slovenski častniki—Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo sta dobila nadporočnik Edvard Le-vak, 6. stotnije letalcev in nadporočnik Karol Srejc, 8. trdnjav-skega topničarskega bataljona.— Zlati križec na traku hrabrostne svetinje je dobil topničarski ak-cesist 10. topničarskega polka Ivan Kavšek. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil višji fortifi-kacijski delovodja Ivan Zackovič. — Odlikovani slovenski vojaki. —Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda je dobil saper 7. sap. bataljona Ignacij Hiš. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili :kor-poral 12. divizije 15 cm havbic Albin Modrič, poddesetnik 87. pešpolka Ivan Puhlin; narednika Ernest Sopič in Anton Zatkovič; četovodji Josip Breme in Matija Prodan; korporala Josip Kovačič in Josip Kranjc; infanteristi Josip Parlič, Rudolf Goluec, Josip Jelen, Alojzij Komelj in Josip Markusa, vsi pri 97. pešpolku; podlovec Rok Kumar; voditelja patrul Peter Kolbar in Ivan Kru-sič, ter lovec Boštjan BerbiČ, vsi pri 7. lovskem bataljonu. — Iz ruskega vjetništva je ušel Ivan Kostanjevec iz Kostanjevice na Dolenjskem. Pred Božičem so ga v jeli ruski kozaki. V Brzo-zovu jim je ušel, si preskrbel civilno obleko, ter se klatil nepoznan dolgo po Poljskem, dokler ni prišel zopet k avstrijskim četam nazaj. — Prooesija za zmago na Ruskem se je vršila dne 13. junija v Ljubljani in je bila udeležba ogromna. Največ je bilo seveda ženstva, saj so moški večinoma v vojni. Procesije so se udeležili tudi zastopniki javnih in avtonomnih oblasti. — Vojno posojilo.—V svoji seji 7 dne 15. junija je sklenil ustanovni odsek ljubljanskega občinskega sveta, podpisati novega vojnega posojila proti naknadni odobritvi občinskega sveta in če privoli nadzorstvena oblast, vsoto 400.000 K. — Kamniški meščani, združeni v meščanski korporaciji v Kamniku, so podpisali drugega vojnega posojila v znesku 10.000 K. — Sladkorne zaloge zadoščajo in sladkor se ne podraži.—C. kr. koresp. urad: Vlada je večkrat že podala pomirjevalne izjave, da ni pričakovati splošnega pomanjkanja sladkorja in povišanja cen, a zdi se, da so gotovi krogi radi sladkorja še vedno v skrbeh. Prebivalstvo naj se pomiri, ker obstoječe zaloge sladkorja za potrebščine tuzemstva popolnoma zadoščajo in. da se bo proti mogočim poizkusom neopravičeno povišati cene nastopilo s popolno energijo. Našla se bodo tudi pota in sredstva, da se prepreči vsako nakopičenje zalog, ki bi škodilo, splošnosti. Če je pričelo na posameznih trgih občutno res primanjkovati sladkorja, se je ukrenilo, da se potom trgovinskega ministrstva nakažejo iz tvornic občinam potrebne množine sladkarja. — Slovenska kmetica s Dolenjskega:—Nekaj lepega se je pojavilo na Dolenjskem, kar je treba zabeležiti že zdaj v časopisu. Naša polja, travniki, vinogradi so najbolje obdelani. Veliko našega moštva je že odšlo v vojsko, ostali moški, posebno pa naše kmetice in dekleta, so postopa le do sedaj v delu kmetije tako, da se mora reči, da je dolenjska kmetija, kar je do zadnjega de la, idealno dobro obdelana. Tudi vinogradi. In veliko mož in fantov bo zopet odšlo v vojno, veliko dela bo storiti naši kmetici — nemara tudi košnja mrve in ota-ve! — Ako še to premore, potem je šteti našo kmetico mej prve vse države. Uprav krasna je sedaj Dolenjska in v njej živi in deluje kmetica, ki hoče zmagovati vse velikansko delo njene kmetije. — Tatvine. — -V Mednu pri Medvodah se je pri posestniku Lovrencu Šušteršiču zgodil vlom in je tat ukradel 980 kron denarja. Sumljiv dejanja je neki brezposelni natakar, ki so ga že zaprli. — —Komaj 14 let stari Anton Smodič iz St. Jurja pod Kumom je z dvema drugima fantoma vlomil pri gostilničarju Francu Borovšku v Šklendrovcu pri Litiji in odnesel 60 K denarja in več škatlic cigaret. Malo prej je ta^ nadebudni fant v neki prodajalni v Laškem izpiaknil denarnico, v kateri je bilo 25 kron. Vje-li so ga v Trbovljah. — Hvala Slovencev. — "Rei chenberger Ztg." je prejela od vojnega telegrafista Emila Donth naslednjo vojnopoštno dopisnico: Predvseni zvestonemški pozdrav iz Soške doline! Slovensko prebivalstvo krajev, skozi katere je šel naš transport, zasluži vso hvalo. Preobsipali so nas z darovi, posebno na Jesenicah in Bledu. Dobro mleko nam je prišlo zelo prav. Pred Jesenicami se je vlak ustavil na progi, da so mogli prebivalci oddati svoja darila. Gr menje težkih topov napravlja na prebivalstvo čuden vtis, kljub temu zapuste svojo grudo šele tedaj, če postane nevarno. Dosedanji ujetniki so čisto mladi, slabotni ljudje, največ enoindvajse-tih let. Njihova obleka je nasproti nemški, oziroma srbski, bolj zelenkasta. — Ugotovitev identitete trupel umrlih vojakov. — Skupni osrednji poizvedovalni urad Rdečega križa na Dunaju bo dal vse vpo-slane slike in dopise oseb umrlih neznanih vojakov od časa do časa razmnožiti in jih bo pošiljal potom političnih deželnih oblasti na c. kr. okrajna glavarstva in magistratom mest z lastnim Statutom, da se omogoči ugotovitev identitete. Na Kranjskem bodo te slike .in popisi oseb vsem inte- °si ranim osebam na vpogled pri vseh c. kr. okr. glavarstvih in pri mestnem magistratu v Ljubljani. Popolnoma zanesljive ugotovitve je z vsemi potrebnimi podatki naznaniti neposredno skupnemu poizvedovalnemu uradu Rdečega križa na Dunaju, VII. glavarstva Brežice živino, kateri se izkažejo s posebno legitimacijo brežiškega glavarstva ali kake vojaške oblasti. gredo prostovoljno v boj proti I-taliji. Ravnotako so ie storili tudi meščani v Šibeniku in Drni- ■■■■■ — Iz Loke pri Zid. mostu. — — Italijanska društva v Zadru, Na severnem bojišču je bil ra: Šibeniku in Dubrovniku je poli-njen praporščak g. Stanko Jur-jtična oblast razpustila. Tako ko, sin razborškega šolskega vodja g. BI. Jurka. Leži v neki dunajski bolnišnici. poročajo dalmatinski listi. — "Pred razpustom "Lege Nazionale" v Pazinu. V italijan--v Matura v Mariboru. — Pod skih krogih v Pazinu se govori, predsedstvom ravnatelja dr. To-minška je bil v soboto dne 12. junija zrelostni izpit na tukajšnji gimnaziji. Udeležilo se ga je devet kandidatov in dve kandi-datinji. Trije kandidati in dve kandidatinje so izvršili izpit z odliko, ostali pa z dobrim uspehom. Od teh pa je že 55 odšlo med letom v vojake. Dva sta se celo že vrnila ranjena z italijanskega bojišča: Alojzij Skuhala, ki se nahaja v mariborski bolnici, in Ivan Goršič, ki leži v Celovcu. — Drobne novice s Štajerskega.—V Mariboru je zbolel 2. junija nek vojaški delavec iz Ogrskega. Kazali so se kolere sumljivi znaki. — Umrl je v Mariboru postni poduradnik Anton Mlakar v starosti 70 let. — Pobegli ruski vjetniki prijeti.—Občinski predstojnik Jan-eič v Šent Lenartu pri Laškem trgu je 29. maja prijel dva pobegla ruska vjetnika z imenom Kosetkov in Mamonov. Ta dva vjetnika so poslali iz Feldbacha v Sterntal, da tam pomagata pri grajenju barak. Od tam sta pa pobegnila. Nameravala sta priti v Srbijo. Orožja nista imela, pač pa par kosov kruha, ki so ga jima po njuni izpovedi darovali med potoma ljudje. Oba sta se popolnoma dobro sporazumela s slovenskim prebivalstvom. Še isti dan ju je orožništvo odvedlo v Sterntal. — Obrekovalci.—Začetkom vojne se je raznesla po raznih okrajih nižjeavstrijskih govorica, da je med duhovniki škofije St. Polten polno veleizdajalcev. Te govorice so se še vse bolj razširjale in kočno je nastopilo državno pravdništvo, seveda proti obre-kovalcem. Devet obrekovalcev so zaprli, proti 25 drugim pa je vložena obtožnica. Obravnava bo prihodnji mesec. — Premeščeno taborišče. — Pri Sv. Mihaelu na Zg. Štajerskem je bilo veliko taborišče za begunce iz Galicije. V tem taborišču je lani v decembru hudo divljal pegasti legar, a zdravnikom se je vendar posrečilo, da so ga zadušili. Zdaj so to taborišče premestili v Gmuend na Nižjem Avstrijskem. ŠTAJERSKO. Umrl je v Gradcu šolski svetnik gimn. profesor v pok. Julil Miklau. — Ustrelil se je orožniški straž-mojster Karol Scherbel v Žalcu. Scherbel se je nahajal nekaj mesecev na bojišču, kjer je bil težko ranjen. Ko je okreval, so ga premestili v Žalec, pred par dnevi pa so ga zopet poklicali v fronto. — Iz Brežic.—Okrajno glavarstvo je odredilo, da smejo le tisti trgovci z živino izvažati iz okr. PRIMORSKO. _ Dalmatinsko prebivalstvo lojalno. Zader, 3. junija (Kor. ur.) Na vojno napoved Italije je dalmatinsko prebivalstvo odgovorilo s patriotičnimi manifestacijami in zatrdilom, da bo z vsemi močmi sodelovalo, da se krivičnim in protinaravnim aspiracijam I-talije na jadranske dežele z železno orožno silo napravi konec. — Ne gredo na nabore! Kakor se poroča, približno šest občin pri Splitu je sklenilo, da se vsi moški brez naborov, ki so vsaj malo sposobni, naznanijo, . da da vlada v kratkem razpusti italijansko iredentistično društvo "Lega Nazionale." — Dr. Angjelinovic obsojen. Iz. Zadra poročajo 27. maja: Včeraj je bil pred tukajšnjim dežel-nim sodiščem obsojen radi motenja javnega miru dr. Budislav Grgur Angjelinovič, odvetniški koncipient iz Splita, na 14 mesecev ječe. V kazen se vračuni 10 mesecev preiskovalnega zapora. — Laški ae rop lan nad Sibenl-kom. Hrvaški listi poročajo, da se je pojavil nad luko v Šibeniku laški aeroplan, ki je vrgel nekaj bomb na tamkaj se nahajajoče trgovske ladje. Škoda je neznana a ranjenih je 5 mornarjev. — Politične oblasti iz Splita so se preselile v Knin. Vse šole so zaprte. Nevarno je zbolel na vnetju slepiča g. Josip Frandolič, davčni upravitelj v Kobaridu. Nahaja se v ljubljanski deželni bolnišnici. — Na grobu svoje žene zblaznel — Na Reki ie 491etni kurjač Anton Bubič šel na pokopališče in je najprej molil na grobu svoje žene. Naenkrat se je do naze-ga slekel in je začel z rokama odkopavati zemljo, pod katero počiva njegova žena. Mož je bil pač nagloma zblaznel; prepeljali so ga v blaznico. — Reški občinski zastop razpu-ščen. — Vsled neprestanih sporov med županom Corossacom (Korošcem) in občinskimi svetniki je ogrska vlada občinski svetna Reki razpustila, ter odredila nove volitve. — Obč. svet v Gorici.—Tržaško namestništvo je razpustilo obč. svet v Gorici in oskrbovanje občinskih poslov izročilo namestni-skemu tajniku Ernestu Conte Dandini de Sylva. — Potres v Dalmaciji—'V noči dne 9. junija so čutili v Dalmaciji dva precei močna potresna sunka. Škode ni bilo nobene. — Vrle Tolminke!—Nadporočnik v rezervi gospod dr. Ivan. Grašič piše dne 5. junija: Le2m» visoko v gorah, šrapneli in granate pokajo, da odmeva po ceEr Primorski. Neposredno za fronto stoji mala gorska kočica, kjer zavezujejo ranjence. Vsak hip se razpoči tu 15 cm granata in niti trenotek si nisi varen življenja. In kdo more popisati veselje in zaeno občudovanje, ko prikorakajo danes zjutraj vrle Tolminke k tej kočici, da tolažijo ranjence in jim dajo prvih okrepil. Hrabri Tolminci so prinesli seboj nosala, da težko ranjene po-neso v dolino. To je hvalevredno delo naših slovenskih deklet in mož in vse vojaštvo se jhn iz srca zahvaljuje za njih trud. Slovenec ima dobro srce! Posnemajte vrle Tolminke tudi druge Slovenke. Lahom se godi slabo. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne po-šiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta* da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. K100 velja seda] samo $16.00, K 50 samo S8.00 s poštnino vre d. Frank Sakser 82 Cortland« Street, New York, M. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. % j*! .. i* odkrita." tako dolgo, dokler ni sporazumljenja. On te je pognal od hiše, on naj te poprosi sprave! Sicer pa je njegovo hla dno in brezbrižno vedenje do tebe lahko nov povod za trajno ločitev." "Ali se še vedno ni odzval tvojemu pismenemu obvestilu, ko si mu sporočil, kaj je bilo pravzaprav vzrok najine nesreče t" "Ne," je odvrnil grof; povedal je resnico. Kljub temu se mu je tresel glas, ko je izpregovoril to besedico. Hči je žalostno povesila glavico. "Čuj, ti si grofica Borghetti," je nadaljeval oče čez nekaj časa, "starega, plemenitega rodu! On. navaden kmet, ti je nakopal žalost in ponižanje! Menda ne boš zdaj lazila za njim ter poljubova-la njegovih krivičnih rok ..." "Ne, nikoli! Poniža naj se in naj me prosi odpuščanja!" je odgovorila strastno. Razvnela se je in ženska kljubovalnost ji je švignila iz oči. "Pametna beseda! Čez leto dni bo nemara krotek kakor jagnjc in bo ponižno skakljal za teboj... J mamljivo lepoto svoje re je minul, čano in mirno kakor sedela ob očetovi strani in sten smehljal ji je igral na rožnatih ustnah. Zdaj jo je videl France na lastne oči v njenem novem stanu, videl v sijaju gosposkega razkošja, a zdaj je tudi spoznal jasneje kakor kdaj poprej, da loči njuna srca globok, nedosežen prepad. Ta dan se mu je še huje zajedla stara bol v srce in potrt je stopaj proti domu. — Po štirinajstih dnevih se je napotil vnovič v Gorico in tedej ga je iznenadi la bridka novica, da je odpotova grof Borghetti s svojo hčerko Italijo, kjer namerava prebiti ce lo zimo. Torej brez slovesa, brez najmanjšega obvestila! — To U bilo zanj dovolj jasno znamenje, da Tilka ničesar več ne želi oc svojega moža. Ali naj toraj niče sar več ne pričakuje od nje! Ali je izgubil vse pravice do svoje že net —«- Odslej je živel Lokar š< bolj osamljen in zapuščen; ogiba se je sosedov, posedal v izbi se zatapljal v svojo nesrečo. Ob novem letu pa mu je došlo iz Ita lije pisemce, h katerim mu je grof naznanil, da je njegova hčer ka, grofica Marietta, v mestu Flo-renci povila čvrstega dečka, kate mm PSI Aha, Lokar, zdaj imamo p ▼*> moč, ka . . . ," je dejal slepar slavno, "da bo m ft besedi: tisoč ,.x ne P°t>ere Pn tej pn- kron, ali pa bo še nocoi cela doli-hiše. Mislite, da je to moža- j* govorila o vaa in o vaši pleme-kaj oplašilo? Kajpak! ~ mw^t > — PTAK Marietta, na zimo odideva v Itali-: remu so pri krstu nadeli grofovo J* videti morn3 naš rojstni grad,.ime: Lorenzo. Lokarja je zaskele i lo v dnu duše; grenka solza mu je videti širni svet in njegovo lepo to . . . Potovanje te poživi, razveseli ti srce "Toda, oče," je dejala grofica ▼ skrbeli, "čaka me težka ura, ki bi jo najrajša prebila doma . . . Veš, da ne smem otroku vzeti očeta." "Jaz mu bom oče. Marietta!" "Moj Bog, ali naj možu prikri-jem?" "Ni treba!--Toda za kazen, ker te je tako sramotno pognal iz hiše, naj ne okusi sreče, da bi bil prvi nazvan z imenom oče... Ta čas naj mre od kesanja in ko-prnenja, in ko se vrneva na pomlad semkaj, bo krotek in vdan, da se boš čudila . . . Verjemi mi!" Vesela in prešerna zadoVoljnost je zasijala v očeh lepe grofice. Ljubeznivo je segla očetu v roko in odšla ob njegovi strani na cvetoči, rožnati vrt. — Iz palače grofa Borghetti je dan na dan proti večeru zdrdra-la bliščeča kočija, pred katero sta tekala dva prekrasna vranea. Meščani so postajali ter povpraševali drug drugega o nenavadno zali gospe, ki je sedela ob strani starega plemenitaša. Grofica Marietta je zrla v svet dostojanstveno in milostljivo kakor kaka vladarica; srce ji je prekipevalo od sreče, ko je videla kroginkrog toliko občudovanja, toliko tihe zavisti. Nekega dne — bilo je sredi oktobra — sta pridirjala iskra vranea s svojo sijajno vprego po glavni cesti mimo gostilne "Pri zvezdi". Tedaj je v gostilniški sobi šinil neki človek bliskoma od mize in stekel proti oknu; kakor okamenel, ves trd od nepričakovanega iznenadenja, je spremljal mož z očmi gosposki voz, dokler ni zdrknil mimo vogala. Nato se je okrenil proti natakarici in je vprašal s tresočim glasom: "Kam pa se pelje ta gospoda f" "O — to je grof Borghetti in njegova hčerka; ni še dolgo, odkar se je vrnila k očetu," je odgovorila mladenka nekoliko začudeno. "Čez pol ure se navadno vračata po isti poti." Tujec je u-molknil, plačal in odšel ves razburjen iz gostilne. Pohajkoval je nekaj časa po cesti gorindol, slednjič pa je nameril svoje korake proti tisti strani, kamor je poprej izginila grofovska kočija. Mož ni bil nihče drugi nego France, mladi Lokar. Ko je France dospel malone iz mesta, je krenil isto pot nazaj. Že se je bližal znani gostilni, ko za-čuje iz daljave lahen peket konjskih kopit. Naglo se je ozrl, ali že sta šinila mimo njega: njegova žena in stari grof. Grofica je imela oči uprte na drugo stran ceste, zato ni opazila svojega moža. Toda vkljub temu se je zdelo kanila na lice in dejal je v svoji žalosti: "Moj otrok! Moj lastni otrok Pa nima niti mojega imena . . Vse bi bil dal, samo da bi bil dobil svojega otroka!" Šel je v mesto in je dolgo, dolgo govoril s sodnikom; toda na večer se je vračal še bolj žalosten, kakor je bil odšel z doma . . . VI. Pomlad se je zbudila v solnčni Goriški ter je odela hrib in dol s svojimi božjimi darovi. Polja in travnike, lože in dobrave, vse je ovenčala z bogatim cvetjem. Sveže in mlado življenje je klilo iz prebujenih tal, klilo iz drevja in grmičja, rajalo po gorkem ozrač ju. Tudi človeška srca so čutila veselo izpremembo in se radovala svojega pomlajenja. Samo k Lokar ju na Zlato brdo ni dahnila pomlad, ni posijalo oživljajoče pomladno solnce. Tiho in potrto so opravljali posli svoja dela, dočim je gospodar po cele dneve presedel v izbi in samoval v zastrtih oknih. Tupatam je namignil sosed sosedu, da na Lokarjevim ne more biti vse v redu, zlasti pri čmernem gospodarju, ki je pričel zadnji čas uprav samostansko življenje. O Lokarici pa so krožile po soseski najrazličnejše, deloma popolnoma si nasprotujoče govorice. Govorilo se je, da se je Til ka poročila pred državnim uradnikom s tujim knezom ter nato .odpotovala v Ameriko; da je našla bogato službo v neki ugledni rodbini ter odšla z gospodo vred v Italijo; da jo je nepoznan grof vzel za svojo hčerko, ker je bila zelo podobna njegovi lastni hčer ki in tako naprej brez konca in kraja. Bili so celo ljudje, ki so trdili popolnoma resno, da so jo videli v Gorici, ko se je vozila v družbi bogatega grofa, seveda gosposka in popolnoma izpremenje-na. — Tako se je ugibalo semin-tja, dokler ni prišla čista resnica na dan; prišla pa je po potepuhu Joštu. Odkar je bil grof našel svojo hčerko, je Jošt za nekaj tednov popolnoma izginil; nihče več ga ni omenil, nikomur ni bil v spotiko. Nemara mu je grofica Marietta naznanila, naj beži odtod, naj se ogiba njenega razkačenega očeta, ako se želi izogniti ječi. Pozneje se je izvedelo o njem samo to, da se je ta čas klatil po Kranjskem, kjer ga je njegov tatinski nagon zaneljal v novo hudobijo. Izmaknil je bil namreč v neki i>e-kariji na Gorenjskem nad sto kron in je zato presedel sedem dolgih mesecev v zaporu. Tu se mu je nudila prilika kakor nalašč, da je kovaln ove previdnejše načrte za bodočnost. — Ko era je Lokarju, da so obstale njene oči zopet obsevalo svobodno solnce, na njo^ ir> da so ji pri tem je nestrpno pričakoval dnevn . ko r * močno pordela. Ni se mogel se grof povrne iz Italije. In ko je geni ti z mesta, zastala mu je sapa "oT>r^i! z.ajfalioni dan. ko ie zopet in zenici sta se mu razširili, tako drdrala grof ova kočija po erori- je pripomnil: "Čudno! Nisem pri mu je vzkipelo sree, ko je videl ških ulicah, se je mož ojunačil in čakoval tolike nehvaležnosti . . . grozil je grofu, da bo v malo dn čulo celo mesto o njegovi nepoštenosti in njegovih temnih družinskih zadevah; da je grofica Marietta prelomila prisego, ker mu ne mara plačati tistih štiri tisoč kron, katere mu je bila obljubila, preden jo je povišal v grofovski stan; da ne bo častno za grofa, a-ko izve javnost, v kako nizkih11 razmerah se je vzgajala njegova edinka, in podobno. Tolika predrznost in nesramnost je grofu predsedala do grla; jel je naposled razsajati in rohneti, da ie odmevalo po vsej hiši. Končno so prihiteli služabniki, popadli d oš ta za suknjič in ga rinili skozi vežo dokler ni obležal na dvorišču. Jošt je divjal, kakor da je blazen, in se penil od skrnobe in togpte. Že je imel besede pripravljene, g ka terimi bi bil oznanil širnemu sve tu nečednosti grofovske hiše, pa si je premislil. Čutil je, da mu vsa njegova lisjaška narava ne bo pomagala iz zagate, ako nride pest možem pravice. Tudi odkritje tajnosti, ki so bile javnosti še neznane, bi bilo zanj brez posebne koristi. Treba je bilo najti novih potov, bolj varnih in trdnih, preden si je upal vnovič na delo Dolgo časa je ugibal semintja in malo da ni obuoal nad svojimi načrti. Končno se mu je posvetila nova misel in bil je prepričan, da mu zdaj ne izpodleti. Zagrozi bo še Lokarju z odkritji in mu tako izsilil nekaj stotakov. In res, ne bodi len, odpravil se je na pot. Že nasljednjega dne je krevsal no lribčku, kjer je blestela vasica Zlato brdo, ter je krenil, narav nost k Lokarju. S čudovito mir nim srcem je stopil v njegovo hi šo in pozdravil tako zaupno 1 in prijazno, kakor pozdravi otrok svojega dobrega botra. Lokar je moral stopiti nekoliko bližje, pre den je spoznal vljudnega erosta. Samo dotlej je užival Jost njegovo gostoljubnost, kajti v tem hipu .e gospodarju pobledelo lice od notranjega srda in obenem je za-grmelo po sobi: "Kaj zopet sti caš tod, pritepenecf" "Doslej sem delal krivico vaši liši in vaši družini," je odgovoril prekanjeni hinavec potuhnjeno, 'in za to ne najdem pokoja far venomer mi pravi notranji glas, da vas moram prositi odpuščanja ... Ko bi bili nekoliko bolj 7aupli:vi, bi . . . " toda, če ne ... " "ZaupljivT Ti vražja zloba," je siknil gospodar, "kar naglo odtod, če ne Ce vam prinašam novice o va-ši ženi, me menda ne bodete podili," si je slepar opomogel iz zadrege. Lokar je osupnil. Tiha radost se mu je razlila na obličju in jel je dušiti svojo srditost. Pomišljal je nekaj trenotkov in rekel: "Od capina in sleparja, kakor si ti, ne maram novic___Sicer pa, zloba grda, kaj te že zopet briga moja žena ... S* Jošt je ostal miren in je pripomnil kratko: "Nekoliko me pa morda vendarle briga . . . Saj sem ravno jaz-— ali pravzaprav moja rajnica — tisti, ki vam je naklonil tako neprecenljivo srečo." "Katero srečo?" je završelo h ' jokarja. "Ali mar ni sreča, da ste brez truda in boja dobili ženo plemenitega rodu t Kako ste vendar čudni ... " "Pasja duša, še eno besedico zini v moji hiši, pa ti izbi jem hudobne čeljusti,' 'se je zagnal vanj razžaljeni Lokar. Popadla ga je jeza in malo, da ga ni treščil ob tla. "aKko to, da se sramujete tako imenitne gospe?" je dejal Jost in se umikal kakor mačka pr >ti vratom. "Seveda ni bilo vse pošteno, ali plemstvu ostane vkljub temu čast, zlasti če tiči do grla v de-nariu . i . Ni mogoče, da bi vam izpodleteli ti krasni načrti..." "Kaj si rekel? Sicer pa, moje potrpljenje je minulo . . . Vun, alo ... !" Jošt je odskočil za korak, toda delal se je krotkega in gospe ... Ste umeli? ..." Lokarja je zdaj resnično minilo potrpljenje. Zgrabil jc nesramne-ža za vrat, ga neusmiljeno • vil k tlom in ~a vlekel kot razdraženega psička na dvorišče ter ga odtod pahnil na — smo i išče. Skoraj eno minuto *» ležal Jošt nepremično na tem nenavadnem ležišču, potem pa se je pobral kvišku, srdito zažugal s pestmi proti hiši, pokazal svoje ogorčenje z novo kopico psovk in pretenj in po-časoma izginil v dolini. Kakor blisk se je še istega dne razširila vest o čudnih skrivnostih Lokar jeve hiše po vsem Zlatem brdu, hitela je od hiše do hiše, od vasi do vasi, kakor hiti neukrotljivi požar , kadar ga nosijo brza krila ugodnega vetra. Česar se je Lokar najbolj bal, se je zdaj uresničilo: ljudstvo ni verjelo, da je Tuka plemenitega rodu. Ubijalec Jošt njegova hčerka Tilka in osramočeni Lokar — o tem se je modro-1 Se toplo priporoča rojakom Slovencem ylo to ugjMo n. vseh odi.. irJ »rb? ^^ stine in Chicago tel. 1046 N. W. M. POGORI trgovec z zlatnino =—-----~-- 29 E. Madison St. Room 1 CHICAGO, ILL. I Pišite po cenik! -- oblastv. potrjeni POGREBNIH 2W St. M ar K* Street PERU. ILL. PETER CULIG JAV/fl MOTA.lt 1245 So. Santa Fe A veno«. Clul podpirajte flml «*estah, kjerkoli je naletel znanec Ceh in sem edini poginile v tem krmju znan?a. Tako poniževalnemu ob- J" okoli^' ki> tudi d™ K S. K J. „,1 ____• »ti j-i . Na razpolago imam vedno ambulante« rokovanju je Lokar naredil nagel koz, teTkočije za razne prilike: poroke, konec. Sklenil je, naj sodna oblast | krstije, itd. reši čast njegove hiše in pojasni resnico ter naj obenem zlobni zavisti zaveže obrekljivi jezik Ovadil je Jošta, da je s svojimi hudobnimi nakanami razdrl in zagrenil njegovo družinsko življenje, da je izsiljeval z grožnjami od njegove žene denar in je slednjič poizkusil svoje sleparstva na njem samem. Težek kamen se mu je odvalil od srca, ko je izročil svoje skrivnosti mestnemu sodniku. Četudi ni maral priznati v srcu, je vendar čutil dovolj jasno, da ga ni prisilila do tega strogega nastopa samo skrb za lastno čast in poštenje, ampak še neki globlji vzrok. Pri sodni obravnavi bo morala pričati tudi njegova žena Tilka. Bil je trdno uverjen, da se mu pri tej priliki ne bo mogla kor tako izmuzniti izpred oči. in to jc zbudilo v njegovem srcu nove nade. .(Dalje prihod.) TEL.: CANAL 6027. PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA MLEKARNA. i F. GRILL'S DAIRY ista W. 2 2nd St.. Chicago. III. Pozor gospodinje! Ako rabite pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, ali kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narefeno ms (Butler) oglasite v moji mlekarni Jaz prodajem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od farmer je v. Mleko je preje natančno preskusen o in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom refeneem. Vojaška naivnost. Mleko razvaiam po hišah točno vaak častnik: ''Rekrut Urb.noj, »ko »fploprip.ro- srečate na ulici svojega- vodnika, čam: kaj ste dolžni storiti t" | r*R.A.J*K CHILL. Rekrut: "Salutirati mu mo- ram. ilnu»A» hrialifci tete W. 22nA «/Y . Chicmjm. ///. Izdeluje vsakovrstne pravovs-Ijavne listine, spadajoče v notar, sko stroko za Združene države is staro domovino. Važen nasvet Ako ste v zadregi, da morda potrebujete ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA obrnite se za zaupno na: August W. Kerr-a ki Vam bode stal na strani m pripomogel do Vaiih pravic. Ta odvetnik ie prijatelj delavcev, ker je vrhovni svetovalec in odvetnik velike nnije United Mine Worker* of America* -District 12. Osobito se priporoča delavce! v odškodninskih tožbah. rov naslov je' Nje- A. W. KERR, ROOM aio-an FERGUSON BUILD INC SprlngHeld, United Undertaking Go. POGREBN1K1 Podjetje, s katerim so v r*«si tudi Slovenci. Na vogala Union & D. St., Poeblo, Colo. 8e priporoča Slovencem pohotno naklonjenost. 3.17.16 bls- Častnik: 44 In kaj je dolžan vod- vWWVWWWWWWWWWWWWWWWWWWWVWWWMi nikt" z.^et:Pr"evem"K0ldin"rj4,|Za zastave, regalije in vse društvene potrebščini ka; V naglici. Zdravnik pride obiskat bolni- dekla mu odpre in reče: "Ah, gospod dohtar, naš go spod so nocoj umrli." Zdravnik: "Ravno prav, saj priporočamo prvo in ufstariiso domačo tvrdko F. Kerže Co. 12711 So* Millard Avenue Chicago, ni, imam danes druzega dela dovolj."] Vse ^ ^ blagQ garantirano. _ Ceniki zastonj. — V zalogi imam še Sočutni hišni gospodar. i nekaj obeskov na spomin 20. letnice A.: "Res, gospod, siromaštvo v K- S. K. J. kot so jiK prejeli'dele- nekaterih krogih je uprav groz- zadnje konvencije. Pozlačeni »i tr . o j in &sto zlato. no. < i B.: "Prav pravite. V moji hiši V + Dnam ^ ** m ^ ne. je stanovala obitelj, katera je bila | WWWW^^^ tako ubožna, da ni mogla stanovanja plačati. Ravno zato, ker nisem mogel te bede gledati, sem jim odpovedal stanovanje." Spreten lovec. . Pri lovskem čuvaju, ki je imel več lovskih psov na prodaj, ustavi se lovec: 'Želel bi kupiti lovskega psa ampak prav pohlevnega, ki se ne )o takoj jezil, če jaz nič ne zadenem!" Rezek gospodar. Neki trgovec kara pomočnika rekši: "Veste, Vi niste samo leni, dal smrdite tri ure daleč, vi celo prid-ni niste!" Pri Kanlhalih. 'Vse je zdaj pohrustano, a nil upanja na novi plen, ki bi nama j prinesel — sveže meso!" "Ah ne delaj si nepotrebnih I skrbi j — za pečjo imava še lep kos zmrzlega misijonarja."