'i < ' . :

-—T.,*-..----. ■ "
..... ■ .....•■'•
d
largest Slovemao 0ki)> * u the United Stat&*
List slovenskih delavcev v Ameriki.
jV| <hm wer? daj except Sražai «li	and Legal Ril ida»*- » A
< 50,000 ~
(t
T I
TKUEFON: 4087 COETLAKDT.
Kater«! at Seomd-ClMi Matter, ZspUmbsr H, 190* aft tke tak Of k« aft Mew Terk, T,
of March S, 187*.
TXLWTON: t87« OOSTLAKDT,
NO. 222. — ŠTEV. 222.
NEW YORK, FRIDAY, SBPT*MB£R 21, 1&&. — PMT1K, 21, SEPTEMBRA, 1917.
VOLUME XXV. — LETHXK XXV.
Glavna ovira miru.
ANGLEŠKO ČASOPISJE IZJAVLJA, DA JE MIR BREZ UNIČENJA NEM&KEGrA MILITARIZMA NE rtOGOČ IN DA JE TREBA PREDVSEM ODPRAVITI TO GLAVNO OVIRO MIRU. — IZJAVE POSAMEZ NIH LISTOV. — GOBfvUARSKI BOJ PROTI NEM ČIJI. — NEVTRALNE DRŽAVE ZA MIR. -ooo-
London, 20. septembra. — V jutranjih listih se na ši-r« k<» razpravlja |x>skuj- iiemške^a časopisja in nemških vladnih uradnikov. <la \>t varijo ozračje za nov mirovni ♦nanever. Londonski časopisi soglašajo v mnenju, da ne more biti nobenega miru, dokler ne bo strt pruski militarizem.
List "Daily Mail" je priboril članek, ki nosi napis "Mlinski mirovni kouiplot**, V tem članku se jjlasi med tlrugim:
— Plavi prijatelji miru so zavezniške armade, ki "kiišujo odstraniti vzrok vse te bede, vsega tega nemira m te^a prelivanja krvi in sieer z razdejanjem nemške vojaške avtokraeije. —
List se jezi nadalje na ]>aetfiste ter izjavlja:
1'ivdsrdnik Wilson je pokazal, na kak način je treba nastopiti proti tem ljudem. On je prav gotovo najbolj vestimi demokrat na svetu, vendar pa ve, da preti prostosti v takih trenutkih največja nevarnost ravno od
ve< nit
ni h domnevno najboljših prijateljev.
V Združenih državah ne trpe še nadalje mirovne a^i-■ij«\ in izdajatelji nemških listov v Ameriki ne sinejo • zahtevati nečastnega miru. Dočim nadaljuje diseipii-ano nemško časopisje z obravnavo, če bo vseboval odgovor na papeževo poslanieo%poundbo izpraznjenja Belgije pod pobojem, da ostane ta dežela pod trajnim robstvon: Nemčije ali ne, je dospel istočasno odgovor zaveznikov na tak nemški predlog z obeli strani oeeana.
Franeija krvavi vsled triletnega boja proti sovražni nu, ki jo jr skušal uničiti s pomočjo zavratnega napada. Združene države se šele pripravljajo, da stopijo v boj za obrambo pravite in resniee a od obeli strani priliaja od l.lonitev. da bi se poslušalo katerekoli mirovne predloge, bi temeljili na stanju kot je obstajalo pred vojno
Iz Rusije.
Karola bi skoro vjeli.
Kerenski zagotavlja Wilsonu, da ženeVa, Švica. 20. septenmi. -bo Kvrija nadaljevala vojno. — xeka vr'udt1ti avstrijska brzojavk« Koraki za Kaleditia. — Svet ra« iz Lamleeka lia Tirolskem poro-cepljen.
u
Angleška ofenziva.
Haiff je zopet vdaril na Nemce. Angleži so zavzeti dve vasi. — Največji artilerijski ogenj.
ea, <la je avstrijski cesar z velikim'	-
tštabom obiskal skrajne avstrijske! London, Anglija. 20. septembra. Waitiington, D. ( „ >0. sepi. - postojanke v Alpah, v Trentiiiu. V novem navalu na osem milj ilol-1>:.ju>> se jr oživilo zu|mm upanje, kjer je bil 15. septembra.	?i /routi >>o Angleži vzhodno ovl
d;i se bo tehtnica v Uniji obrnila; Ko je s sVojim spremstvom pre- Vpresa v eentrumu napredovali za na pravo stran in v prid narodov, |UKlj|	Ortlerjev in Trafojski j kot enu miljo i« vjeli 2000
ki so združeni proti Nemčiji, ki ledenik, eegar vrh so že zasedli *»>mcev in nekaj zelo ««žntl- uein-
jo ruski poslanik Baliun-tjev p T- Lahi. je nadaljeval	not po »kih postojank,
jel od svoje viade zagotovilo, da ]edu ^kozi Štifilski prelaz v raz- An^eška arti.erija u* x.lo je ruska vlada prepisana, da bo <lHlji <>00 jar.tov od laških pošto- j tenzivno obstreljevala nemške po
on
zmagata.
Nil podlagi tej^a zanpnejfi
po
jank.
stoja like. nakar se j.- ob ">.40 zjn-
Brzojavka pravi, db je ce>ar po-jtl{,j 1 »Jriir-el naskok.
-očila bo posUnik j >a h met je v ju- kazal svojo newtrasenost. toda tri poročal državnemu tajniku obisk j.- pomenil velik riziko. — I.aiisittgu, da jc i irska vlada od/'Dasiravno jf bila sovražnikova ločena, da bo nadalje v aLi vojno pozornost pravi poročilo, "obr-' vsemi sredstvi. Zagotovi! i>o tu- njena na važno eskoilo. je cedi. da bo K um j a premagala \se sarjeva pot iz Štiifske^a prelaza težave n. tranje iu, »uiiaiije s po- izvršila brez kakega pripetljaja" močjo stihih odredb. ki so že v j Iz Luffana prihaja |Miro-iIo/ka. veljavi, vied zaprekami se nahaja tero pt¥tTjujejo tm1i švicarske če-uolovanj, 1-oljsevikOv v svetu de- ki ,traiijo štilfski prelaz, da
lfil*L-!»lll lit f.. t.k. -il. .I..1 .... ♦ ...	..
■ vskili in vojaških delegatov ter
oslabela disciplina tuaeija v arn>adi se
••iiadi. Si-
vedno boljša. 0|jv
je cesar m njegov štab komaj ušel .ujetništvu. Laški poveljnik je bil
odkar je pre\zel s trdno roko poveljstvo r. .u i al Alcksijev kot na-sletlnik KornLlova.
csčen po nekem leta'cn. da j.-iunoffo avtomobilov v biižini. Lahi so nato vurizorili napad in zu-. , - , - , ., .v/i>,i "cko pretili jo avsti*ijsko ai-\ pomleljek je ruski poslani. piu>ko |>ostojaiiko. 3led tem pa je prejel poroeil«.. da so Itusi, Ki sv wsarjeva dru2ba v !tvtmnobilu be-
UJ,wkn,il baltskem obrežju žaJa J>0 štilfskem prelazu med o iz nevadrzljivih postojank ko je „nkm sovražuih sUojuiii pu5k
padla Ri-a. j^retiv-iii tedeu na- [>niiba pa ^ sre{,lo dospe'a v predovah za sedom milj na široki l>rad. od koiler se- je odpeljala v fronti proti mestu. Danes je pa Meraji.
•zopet dobil poročilo, da so >e Rusi!___
v uovili postojankami Meto utrdili in da ne kažejo samo velike boja željnosti in vzornega re-la. temveč so tudi ypo«obni vstaviti vsako ofenzivo, katero bi hoteli Nemci vj.rizoi iti 'iot nadaljevanje ofenzive, ki je imela za ilieo padec Rige in katera je bila na Hindenbur$:ovo povelje vstavljena.
Dodatno poročilo danes poipoi-' generalnega štaba genoralui ma-i dne pravi, da so Rusi pričeli ofen- Jor Joseph E. Kulrn. ki bo nasled-
Joseph E. Kuhn.
Sef ameriškega generalnega štaba.
Washington, D. t-.. 20. sepr. — vojaških krogih se irovori. da
j bo imeno\ain za šefa ameriškega
,	w	i VJ. j * x |/l *» » l. Vi« .7V nu.^1 jil LVVll Ulvll «	X " —-- •	*	./v I1UOIWI-
I Ji Matu* quo je Sploh ]iovzrocil sedanjo vojno, ill milzivo v smeri proti Rigi ter so pri- nik dosedanjega šela gcnemlnega
noreiiio, <la bi bil iznova oživljen.
rplivni "Times" navaja ^ovor ameriškega državnega tajnika Umsinga, ki ira je imel v Atlantic City ter du-sravlja, da se bo koneala vojiia tedaj, ko bo Nemčija so-jjlasno z izjavo l^ansin^a vedela, da mora staviti talce za oje bodoče dobro obnašanje. —
'Kxpri ss" izjavlja, da je včeraj objavljeno število indij, katere so ]K»to)>ih nemški podmorski čolni, najbol jši komentar za nemška stremljenja po miru, kajti te številke kažejo najslabši rekord za — Nemec.
Nadalje se ^lasi v listu:
— Noben mir, ki temelji na kateremkoli pogoju, iie more biti vreden, razen, da ti pogoji jamčijo nemogočnost uadaljnega nemškega poskusa, da se uniči svet.
Chronicle" pravi sledeče:
Velika Britanija, ki si je najbolj prizadevala olua niti mir, je stopila v vojno iz prav gotovih in določenih vzrokov, predvsem pa zato. da izpolni svoje častne dolž iiosti. teh ciljev lic bomo dosegli, bo zastonj potekla kri. katera jc bila prelita za dosego teh ciljev na tako za pravi ji v način.
Hog obvaruj, da bi se pokazali napram svojim mrtvim junakom kot taki nehvaležnežL
"Post" izjavlja, da je mogoče Nemčijo le potom sku% nega ekonomskega nastopa zaveznikov uničiti, potom takih pripomočkov bi bilo mogoče Nemčijo premagati ter vstaviti še nadaljno bojevanje.
Pariz, 20. septembra. — Jules Camboii, ]>rejšnji frau-•oski poslanik v Berlinu je izjavil glede predloga francoskega ministrskega predsednika Painleva, da je že izza • asa Cezarja Ren resnična in edino pravilna meja med Francijo in Nemčijo.
Washington, D. C., 20. septembra. — V naziran ju, da !>o vojna kmalo končana so se skandinavske dežele pri 'neki konferenci v Stockhohnu meseca julija izrazile, da hočejo skupno nastopati, da zavarujejo za sedaj in za pozneje svoje interese. Tozadevna vest je prišla iz Švedske.
Curih, 20. septembra. — Baron Liringhoven, načelnik rcniškega polnočnega generalnega štaba, je izdal pamflet naslovom "Rezultati svetovne vojne".
V tem pamflctu se glasi:
— Splošni politični in ekonomski»položaj sveta se razvija v prid našim sovražnikom, in nemške čete bodo o-sieparjene za sadove svojih zinag.
General izjavlja nadalje, da je bilo za Nemčijo uso-dcpolno* ker si* je spustila izključno v zakopno vojno, ker bi moglo agresvno prodiranje prinesti zaželjen rezultat. IY> njegovem mnenju so bile vse nemške ofenzive prešla be, da bi zdrobile odporno silo sovražnika.
Z ozarom na to pa izjavlja "Muenchener Post", da si hočejo Vsenemci osvojiti ves svet z "gobcem" in da je že
Le vojaške sile.
silili Nemce, da so izpraznili vce niajorja llugls L. Seotta, ki s>o v vasi. katere so Xeme-i potmžžli,.M>l,oto dosegel starost, ko se bo pred n o so bežali.	j umaknil v pokoj. Vojni s tajnik
Zopotna sposobnost ruske ar	V v tem oziru va hotel iz-
nmde je poslediea odločnih in zc- -]aviti- rel'cl pa je, da bo podal iz-
10	strogih vojaških odredb. Toda 3avo v dveh ali treh dneh Neniei so »bili na tem mestu tudi1 General Kuhn je zelo izobražen oslabljeni, ker -so postali nekaj častnik ii- je d<>bro ioiformiran o polkov na pomoč Avstrijcem :pro-jVseh najmodernejših metodah
11	ltal.iajiom.f	j vojne. Dalje časa je bil prideljen Petrograd, 'JO. septembra. — hot vojaški atašej poslaništvu \
Ker se jc pokazalo pri *v'»botnen< Ii^rlmu, ko pa so se razmere po zborovanju delavskih in vojaških ostrile, so odločile vojaške obla-delegatov, da imajo boJjŠ*.-\iki ve v-ti. da vitli preveč: zato n;n ni bi-liko veČino v svetu, je izvrševalni lo več iti na fronto in vlada j--odbor v eelot odstopil.	»slednjič dosegla, da je bil odpo
Med njimi, ki so podali svojo klienau n signaeijo. je .predsednik Cejil/e,1 Ko se je Kuhn vrnil v Ameriko, podpredsednik Ani smo v m Gkrtz je bii povišan v ireiieradnega mater Skobelev. t'ereteili in ( eiiiuv. jorja in imenovan za ravnatelja Resign i rali so zaradi tega. km vojaške akademije.
so maksisiialLsti sprejeLi resoJuei-'--
jo, v" kateri so zahtevali, da delav-j
ski i-n vojaški »vet prevzame vla-j	Edisonova iznajdba.
d«, da se izključijo iz vlade vsi Clevelandf 0hi ->0 NVpU,Jlbr;l
elan, razreda frankov ter da Charles Edison, sin slavne^ ame-
se opusti -zaseoiia lj?stimia.	-s,, / . ......
,>. , ,	,	, . nskegra iznajditelja The m asa A.
1 reilsednik Kerenski «e nahaja EJisolla^ k sillf>;M pri Iieki sejj v
na ronti ter se pvtevetuje z ar- rievelandn rekel, da njegov oee madnjuu poveljniki > —» =	<> >-
j
Kakoi naznanja angleško i.M»ru-eilo. Mj Anurleži d<iseurti svoj namen. Zasetlli so vas Vehlhoek ob it: en i n ski eesti. zapudno rpobočje poly«t»nskejra jrozda ter Zavendo-ke; » plenili so tudi vee topov.
i/ Lensa so morale kanaJske čete potisniti vsakega Nemca na prosto polje.
Ako se sme vrjeti poročilom nemških ujetnikov, je bila lenska frarnizija pripravljena zapustiti ! mesto, toda imela je povelje, držati mesto za vsako eeno. Ob črti Zon-beke-Gheluvelt no vodile napad avstralske čete, ki so nevstra-šeuo prodirale navzlic nemškim strojnim puškam.
Tudi letalci mno«ro pripomogli k angleškemu uspehu: sodelovali so z infanterijo bolj kot pri kateri prejšnji ofenzivi.
Obnovitev najnovejše angleške ofenzive smatrajo vojaški kritiki :<:i poiskus pognati Nt-mee iz O-štende, kjer se nahaja velika zra koplovna postaja.
<Jovori se, da je že nemško poveljstvo izdalo povelje, da civilno prebivalstvo izprazni Ostende; ravno tako tudi Roulers in Cour-trai.
Ansdeški naval je Nemee popof noma presenetil. Pri prodiranju >o Angrleži zadeli na težkoče. katere pa so vse preniajrali.
iled ujetniki je največ zelo mladih Bavarcev.
1'od zaščite artilerijskega ognja so Angleži vse popoldne utrjevali novo pridobljene postojanke.
Izsitbe niso velike- v primeri > pridobitvijo.
Pariz, Francija, 2U. septembra. Dane.s popoldne so Nemci vprizo-rili močan napad na franeoske postojanke jugovzhodno od Cerav. Francoski oj;enj pa je napadalec prej vstavil, pred no so se mogli približati francoski črti.
Pristaniška stavka.
-ooo-
Stavka pristaniških delavcev v New Yorkn je bila včeraj končana. Pri neki seji so stavkarji sklenili prepustiti svoje pritožbe posebnemu razsodišču, med tem pa so šli na delo.
Nekateri delavci «o šli nato naravnost v pristanišča in upati je, da bo danes pristaniško delo zopet v polnem tiru.
Delavci so privolili v razsodišče, potem ko so razni govorniki državnega in vojnega department a pokazali vse svoje govorniške zmožnosti. Uradniki posameznih delavskih organizacij so bili takoj za to, da se stavka prekine, delavci pa so zahtevali nekatere garancije, predno so sprejeli kompromisni predlog.
Ko je bil predlog za razsodišče s 41(> proti 217 glasovom sprejet, se je sklenilo, da se z delom zopet prične.
Pet delavcev v dvigalu Temple Bar Co. je tudi včeraj zastavkalo. ker družba ni ugodila njihovim zahtevam za -'višanje plače. Delo jc stalo četrt ure in dvigala sta morali voziti superinteudentova sinova.
Delavci so zahtevali povišanje plače od $14 na fl(J na teden; porterji pa od £11 na
tovornim delavcem Pennsylvania železniške diiiž he se jc v stavki pridružilo še 1:50 nadaljnih delavcev pomolov K in L. Pomole dan in noč straži 40 policistov.
Vse kaže. da dražba S. S. White Dental *M. V. bo ih godila zahtevani približno tisoč stavkujočih delavcev, ker v,\ mogla dobiti stavkokazov in se ni uresničilo upanje, da bodo šli danes stavkarji zopet na delo.
Zahtevajo oscmuriii delavnik in 1;~> odstotkov povišanje plače.
Družba je poslala svoje preddelavce v stanovanja delavcev. katere so poskušali pregovoriti, da se vrnejo na delo pod prejšnjimi pogoji. Dasiravno so hoteli delavco prepričati, da družba nima nikakega dobička, s«> delavci vendar vstrajali pri svojih zahtevah.
Chicago, III.. 20. septembra. — Referendum o stavki osem tisoč delavcev na Velikih jezerih bo skorogotovo do pondeljka končan.
Stavka bi se imela pričeti 1. oktobra, ako družbe ne bodo vstregle delavskim razmeram.
Washington, D. C., 20. septembra. — Po telefoničnem pogovoru z zastopniki komisije za zgradbo ladij v Sau Francisco jc danes predsednik posredovalne komisije med delodajalci in stavkujoeimi delavci, Edwin X. Hurley izjavil. da se more zaznamovati lep uspeh.
Hurlev upa, da bo velika stavka v kratkem končani.
Rusko bojišče. Petrograd, Rusija. 20. sept. Rusko uradno poročilo: Včeraj jr
Stroga cenzura.
Zunanja cenzura bo poostrena. — Preprečili bodo poročila za Nemčijo. — Predsednik bo cenzuriral vse posredovalnice.
j Zvezna vlada je vjela žr nuiovro I brzojavnih poročil, ki bi bila v«?-J liku važnosti za Nemčijo. Odkar ;.k* bil transport Pershmpove <-k-tšpedicije nemškim oblastim v naprej naznanjen, vlada zelo pazi na v«,a poročila, ki jrredo iz dežele.
Washington, l>. C.. 20. sept. — Danes je bila sprejeta predlog, da se daje predsedniku dovoljenje. da eewxiirira |x;što. kabel in
Stavka v New Orleansr
New Orlesn?, -»<>. -fj.t. — M * ? rubrt'. dst vi v ti-in mef-tu je t.-ilo
sovražna pehota zopet pričela ofen-1 brzoiavna pc.n.čila med Zdraženi dau* :	j;"r ^ '^-t^v-
državami i„ o.ta'imi deželami, k;',,,	baltiških delaveev.
živo vzhodno od Lvova. Z odloč Uui dr
iiim protinapadom in s pomočjo | naše artilerije je bil sovražnik vr-; žen nazaj iu imel je težke izgube.
Namen eenznre je. da bi »e pre-
ee
.M ' Družbe
' \ lili''Jil sf»
ni-o Jjotel.' »et
Delavski iu
dela na neki zelo važni iznajdbi.
vojaška svet izdehije načrt za de-} >-Zdaj dela„ je	..J|a ne_
mokra^ni kongres, ki se bo vržil ki iznajtlbi, ki bo vcIiko izboIj&|. v Klavnem n^stn 2o. septembra nje v meUjdi, kako se bojevati pro. 111 katerega se bo vdclezilo «00 de ti Dcdmorskim čolnom, legatov. l>o tega ua<sa upajo rovo ] Nekatere njegove tozadevne iz-hieyonaiji da bodo združili vso na d j be so že v porabi v vojni zo-p pr?V1 k^^-'-vativeem	lni. da varujejo ameriške transpor-
1 o vabila k vdeleabi kongresa tc moStva in miinieije. Najnovejša >o posla . vsem zastojmikom vseh njegova iznajdba se ravno pre-delavskili. vojaških in kmetskih i.kuša na neki jahti ob obrežju organizacij: nobenega, povabila
privila poročila iz Združenih držav preko južnoameriških republik 1«'*«»»* '■» l}t[] Xassi letalci so zelo uspešno bom-; v Nemčijo.	(zahtevali i-ovisanj
bardirali sovražne postaje pri P«



i>a niso p«ia.li prejšnjem članom velju zaradi aretacije -enerat: Dume. Poziv za kongres (pravi, da Ka ledin a. Zborovanja, kateremu želijo, da se "organizira močna je predsedoval podhetmun Po-a-revolucyon:irna stranka ?\	šenski ^e je vdeležilo tri sto zu-
Iz Odese se poroča, da inaksi- stopaiikov. XH zborovanju se je m;«listi v urmadi ostro protestira- prebralo poročilo hetmaua Kide-f<» proti odredbi predsednika Ke- <lina.
renskija, ki je odpravil politične" Boeašeuski pravi, da so sumisli
m/prave v armadi. Izvrže« alni Kaledina. da deluje za revolucijo,
odbur boljše vi kov tudi zahteva, ko je potoval po deželi v namenu.
da se &m»tu!a kazen odpravi. da dobi za armado ve& kruhe Ko
Kozaaki častniki so vložili pri je Kaledin izvedel, da je izdano
vladi jproiujo. da se prekliče po- povelje, da ga aroiirajo, je šel
velje za aretae^o generala Kade- pi-ostovoljno st nio s sto 'kozaki v
d:na ter pravijo, da je bila eela Obliškajo kjer je zamaui e*ikai
4-fera delo polkienwi uigentov. dve uri vladne komisarje, da ga
V Novem Cerkesku. _ glavnem aretirajo. Boga šenski je izjavil
mesUi <U»»kih kozakov, aa je vee- koncem zborovanja: 4'Ako bo
i»j vriMo zelo burno zborovanje, nerai Kaledin poktiean pred «odi-
na kutcrcui so vtsnvliali o no« — -i^m >» vl.	~ ^	™ ovb
jraxinu. severno otl Xaroikega jezera. Nemški letalci pa so vrgli nekaj bomb v bližini železniške postaje v Dubnem in Radzivilu.
Rnmunska fronta: V torek je sovražnik vprizoril protinapad pri Okni: Rumunci so bili prisiljeni izprazniti nekaj postojank, katere so malo prej otl vzeli Nelneem. Južno od Grozeehti so Romuni vjeli tri častnike in mož.
Z laškem bojišča.
Rim, Italija, 20. soprteinbra. — Vojni urad poroča samo o "zmernih bopih". Artilerijski boji tudi ponehujejo.
V bojih na Kra.su so Lahi med drugimi vjeli tudi mnogo Turkov. Iz tega se razvidi, kakor pravijo laški eastniki. da poskuša Avstrija dobiti iz vseh krajev pomoči, da bi zajezila laško prodira«!je.
Predlog j«- bil »»prejet na pripo-
tk le.i in ernei. podpirati nove ker s«, d- lav«.i ■ pla>"-e.
ročilo zvezne vlade, kateri je zsia .
Grški general je aretiran.
j no. da je mnogo šifrirauih poročil j Atene, lirika. vtplei/ibra. —■ prišlo v Nemčijo.	i Vi 'da je dala ar. tirati gen'-mii;
Ta dodatna predloga špij»niaž-j-'opoidiK-;-. kije 1. decembra lan-nega zakona se g'as.i:	skega leta dal jKWelje gr>khn \ <»-
"Kadaekoli je tekom sedanje i^^o-.n. da naj streljajo na li; :i-vojne predsednik muenja. da za-,t#0*kt* m angleške vojake. Vlada hteva javna varnost, pot-m lahko!«" "'»atra za nevai uga reakoijo-od časa do časa s posebnimi od- "area, redbami cenzurira pošto, kabel.t
brezžični brzojav in <lni*r«- obče-' Avstrijski poslanik odpotuje iz
val ne možnosti me* l Združenimi!	Kitaiske. _
državami in deželami, katere sami Peking, Kitajsko, 20. sept. — določi.	I Avstrijski poslanik na Kitajskem
Ravno tako lahko tudi cenzuri- je danes tia nekem nizezeniskem ra poročila, katera prenašajo la-' parnikn zapustil Sanghai in se na-djc. ki obiščejo pristanišča in kra- haja na potu v Ameriko, od koder je takih tujih dežel in so name bo odi»otoval ua Dunaj. Na t«.ni me-njene tja. ali pa iz njih."	vtu je bil 20 let.
Boji na Kavkazu.
Carigrad, Turčija, 20. sept. — Vzhodno od Rezanduna so se Rusi umaknilii do Pašnokala.
Petrograd, Rusija. 20. sept. — Vzhodno od Vana so se nase čete spopadle s tolpo Kurdov. Y porah je sneg do štiri čevlje visok. Jugozapadno od Kalkita in jugo-vzhodon od Erzigana razsaja velik snežen vluur in pričelo je
SOffttL
Po$mateljem denarja.
' ' ■ o ■
Kakor že znano, ne sprejemamo več denarja za if« pia^ila t Avstriji, Ogrski in Nemčiji
Lahko pa Tedno še izpoalujemo izplačila vojnim njef* olkom in dragim t Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tnd| onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki ai zaaedeni po laiki armadi.	»
Kadar pošljete denar, priloiite tudi dopianieo aH pk smo vojnega ujetnika, ker nam a tem pomagate sestaiHf
■■ i ....... , .

GLAS

21. SRPT. 1917
wOLAS NARODAM
(Slovenian DaHyJ
Owned »ud published by tba
ILOyXIIO PUBLISHING COMPANY
__(a oorponttUa.) _•	PfiK
UNI BAISEM, PfWUnut_LOUIS BENEDIK. TWMW.
Place of Bojdneaa at the corporation and addresses of above officers { 88 Oortlandt Street, Borough of Manhattan. New Tack City, N. Y.
Ha eelo leto ret}* Hat sa Ameriko la Canado....................f&flO
£a pol leta ••••••••rtnnMMiB 2.00
C> Wrt leta ........................1.00
Za oelo leto ■ mesto New York 90.00 Ze pol leta ca mesto New York.. 3.00 Za četrt leta nt mesto New York 150 Za inozemstvo za celo leto...... 0.00
"OLAS NARODA" tahaja rsak dan UrsemM nedelj In praznikov.
-O L A 8 NARODA"
("Voice of the People")
day except Sundays and HoUdayi. Subscription yearly $3.00._
Dopisi bres podpisa In osebnost! se ne priobCnJeJo. Denar naj ss Uajroroll po«Uatl po — Money Order.
kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejinje feftvaUHs naznani, da hitreje najdemo naslovnika._
ln poilljatvam naredite ta naslov J "GLAS NARODA"
C Oortlandt flt.
Hew York Oty.
Telefon: 28T4 Oortlandt
otiusl
mj*«

Francija in mir.
ooo
Novi francoski ministrski predsednik Pavel Pa i n le ve je nanovo ugotovil vojne <*ilje Francije.
Francija sledi sedaj korakom Združenih držav, een-i ralnih velesil ter K us i je glede proglasitve vojnih ciljev.
Ministrski predsednik je izjavil:
— fv vojuje Francija to vojno, se ne ^odi to niti v/. osvojevalnih namenov in niti zaradi osvete. Ona brani svojo prostost, svojo neodvisnost in obenem prostost in neodvisnost civiliziranega sveta.
To jasno ugotovljenje francoskih vojnih ciljev ima namen zadovoliti socijaliste ter druge elemente v Franciji, ki so stavili tozadevna vprašanja. S tem se jim lioeo izjasniti, da zasledujejo zavezniki zgolj idealistične cilje.
Paiuleve pa je nadalje skoval nov izraz.
On zahteva namree razaueksijo Alzacije in Lotarin->ke, to se pravi, da so Francozi sedaj prenehali zahtevali aneksijo Alzacije in Lotarinške zase.
A' tem izrazu je morda ključ za bodoči mir.
Zaradi vprašanja Alzacije in Lotarinške sta si obe skupini vojskujočih se najbolj nasprotovali.
Francozi so zahtevali, naj se jim da Alzaeijo in Lota-riiiško brezpogojno nazaj, v Nemčiji pa ni liotel nihče slikati o tem, razen male skupine socijalistov.
Ti socijalisti so predlagali ljudsko glasovanje prebi-vulc« \ teh dežel, nakar bi se določilo bodočo usodo na podlagi tega glasovanja. Prejšnji ministrski predsednik pa j«> to odklonil in ni bil s tt-m zadovoljen.
NVm>ki liberalci so pred kratkim predlagali, naj se napravi iz teh dežel neodvisno državo kot je naprhner f 'avarska ali Saška. Vsled tega naj bi postala samooprav-Ijana dežela v nemškem cesarstvu.
Ta predlog je nemška koncesija, ki se prej bliža predlogu Painleva o razaneksiji.
Oba predloga se namreč tičeta avtonomije Alzacije in Lotarinške.
Francoski predlog jim zagotavlja avtonomijo kot ne-olvisno državo, nemški pa avtonomijo kot suveren član nemškega cesarstva.
Vse kaže, da so nemški liberalci premagali sanje Vsenemeev, ki so zahtevali aneksijo cele Belgije.
Tudi glede te dežele hoče Nemčija popustiti, in odgovor centralnih sil na papeževo poslanico bo pojasnil še ostale nejasnosti.
-ooo-
Delo na farmah.
-ooo-
< e ne bo rešen problem dela na farmah, ne bomo imeli prihodnje leto poljedelske produkcije kot jo je treba deželi.
Moralo se bo storiti nekaj, da se vstavi preseljevanje poljskih delavcev v mesta.
To preseljevanje je pred vojno povzročalo že precej skrbi, a danes je zelo resna zadeva, kajti z živili in produkti farm je treba zakladati, ne le Združene države, temveč tudi zaveznike in nevtralne.
Nek poljedelski izvedenec, ki se je ravnokar vrnil iz države Maine, poroča o položaju v tej državi:
— Vsi farmski delavci dobri ali slabi, hočejo dela v vladnih ladjedelnicah nove Anglije aH pa v industrijah, kjer dobivajo še enkrat tako veliko plačo kot jo jim more farmar plačati.
Nadalje je odšlo s farm na tisoče mladih ljudi vsled nove prisilne vojaške službe.
Nekateri farmerji so spravili svoje seno cela dva meseca pozneje kot bi ga morali. V nekaterih okrajih je dobesedno nemogoče dobiti kako delavsko pomoč.
Petdeset odstotkov farm v državi Maine ni bilo popolnoma obdelanih. Seno so pustili dozareti in posušiti ua travnikih; pašniki so prazni in mlečne krave so prodali mesarjem za cene, ki so znašale več kot je bila vredna krava, ko je proizvajala mleko.
Farmerji, ki imajo konje, jih lahko z večjim dobič-porabljajo pri drugih delih kot pri delu na polju, lahko veliko zaslužijo, in sicer s parom konj do deset dolarjev na dan, kar je trikrat vež kot so zaslužiti
Danes lahko kupite kolikor hočete sena v državi Maine. Lahko ga celo brezplačno odpeljete, samo da ga imate s čim.
Zapuščene farine v Novi Angliji bodo v treh ali štirih letih pokrite z grmičevjem, in živina, ki odhaja iz držav, se bo le počasi vračala, če sebo sploh kdaj vrnila.
Prej so ti farmerji zakladali iztočna mesta z jajci in kokošmi, zdaj je pa to nemogoče, kajti najeto delo je predrago ter se ne izplača rediti kokoši.
Situacije ni mogoče rešiti potom poziva na domoljubje farmerjev. Treba je storiti več. Vlada mora spoznati, da je dobava delavcev za farme prav tako važna kot sestavljanje armad.
Vojak se ne more boriti, če je lačen.
In vsled tega bi bilo bolj kot primerno, da se oprosti vojaške službe vse izurjene fannerje in njih pomočnike. S tem bi se veliko pripomoglo k rešitvi težavnega položaji; ter ohranilo na farmah ]x>trebno delo.
-ooo-
Pred meseci nas je nek slovenski časopis, "Slovenski Svet", naprosil, naj mu pošiljamo ''Glas Naroda".
Mi smo izpolnili njegovo željo in jo še vedno izpolnjujemo ter pošiljamo "Glas Naroda" na določeni naslov. —
Toda v zameno ne dobivamo ničesar.
Ker med Slovenci v celem Greater New Yorku ni ni
wa^BBanHs
Birkova dvorana je bila izpreme-jena v pravi rajski vrt; mize <*> se žifeile pod najboljšimi jedili iu pijačo, ker vrte Clevelandčanke
so vedno donašale okusnih jedil in pijae. Sledil i so razni govorniki, ki so navduševali pevce k nadaljnjimi delu. Tamburaški zbor iz Johnstown a je pi odvajal krasne komade. Slediio je pelje raznih posameznih pevskih zborov in za odhodnieo so zapeta vsa društva: "Slo venae, Srb. Hrvat, za uviek brat i brat.** Iz 2U0 grl je zaorila ta mogočno-veličastna jugoslovanska pesem, ki je najbolj prilagodena sedanjim časom Vsled ginenja si lahko videl marsikatero rosno oko. Videl si lepo slogo med pevci, le žal, da je bila dvorana veiiko p rem a j Ima, ker več sto rojakov bi se bilo rado vdelcialo te redke slavnosti; ker :pa ni bilo prostora, jim vstop ni bil dovoljen.
Drugi ilan, tu je ^i. sept.. se je
Amerikanci v ognju,
OSVETA ZA AULMO.
Vest o ma-sakru v Alamo je do-spela na uho Sam Iloustona in majhno število njetrovih ameriških pionirjev v njih taborišču na za-padni strani krutejra pozorišča. Bili so tako ogorčeni, da so takoj sklenili osvetiti se.
Nato je prišlo poročilo, da prihaja proti njim mehiški general Santa Ana s 5000 možmi, da dovrši svojo nalogo ter prežene iz Texasa zadnjega Amerikanea. — Proti tej sili. obstoječi iz mehiških ; veteranov, je imel Houston le 7&> mož, izmed katerih ni bil še nikdar noben v bitki. Razventega pa ni imel nobene art ikri je.
Pričel se je počasi umikati pred napredujočnni Mehikanci. Ko so Mehikanci videli, da se Amerikan-
IZBERITE SI,
KAR ŽELITE!
Zelite-li dobre noge,
ne na njegov naslov.
Naše ponižno vprašanje je:
— Ali je morda slavna Krfska deklaraeija navdala 44Slovenski Svet" res s takim avtokratizmom. da zahteva t id svojega stanovskega tovariša samo dolžnosti in da mu absolutno noče priznati nobenih pravic- i
Ako je tako, gospodje, naj se naše oddaljene poti še bolj oddali jo druga od druge!
Dopisi.
Gilbert, Mina.
Pcmota. se je vrinila v dopis z dne 14. septembra v št. 216. Res je, da aicksAeri nasi rojaki prepoteno pokličejo zdravnika, toda gospa Vcloulz je bila izkušena /ena, a zdravnika ni mo^la takoj poklicati. ker se je ponesrečila v gradu več milj daleč od doma.
Spomin na izlet Z J P D
v Cleveland, O.
Težko pričakovani dan. prvi september, je nastopil in že zgodaj v jutro emo se zbirali člani pevskih umštev Bleda in Rodoljuba ter ostali Izletniki in izJet-nice na kclodvoru v Jolmstownu, Pa. Vsakemu si lahko čital na
nil-	■ v -i ■ i i *. • obrazu nekaj prijetnega in vese-
Pokltcan pa je bil, kako~hitro je .	1 0
bilo mogoče.
Naj se mi ta pomota oprosti.
Matija Pogorele.
Naylor, Mo.
Pošiljam popravek k dopisu i/ Royaltowu, 111.
Izjavljam, <ta jaz nisem imel niti nalezljive bolezni, niti kak?; druge. Imel sem pokvarjen želodce in dr. Carson mi ga je izči-stil. Seveda sem naročil, da ui&ein za nobenega doma.
Ako bi bil vedel, da se je »g. Fabian pr&el z<»pet v Missouri ženit, bi ga z veseljem sprejel, a je menda brez mene »prejel vse korb-
ee in zato mi je res žal. Ne zame rim pa Vami, ;g. Pabiain. da sate videli vse trnje v Missouri, saj vem po svojih izkušnjah, kako človek čuti, ako se dekleta posmehtijejo ubogemu ženinu. Moje sočutje, g Fabian! -Je rt« smela, a ne ni are se» pomagati. Naša dekleta se morajo snub k i v hišah in ne v trnje vi konti. Pridite zopet in Vami bom pomagal; ]>otein bodete videli same rože mesto trnja. Pa brez zamere? Ako Vas noben*1 Slovenka noče, well, dobili bomo črno. Tukaj je tirdi nekaj finih punc, ki so črne kot pekel. Po vejte mi, kje je kraj na svetu, da žive trije Slovenci, ki imajo preveč jeru&:. vina, sadjevca in piva, da be štirje ne kregajo? Jaz gre«n bos in rpeš tja. da bom živel med njimi. Med Slovenci se ni koli ne krega človek, temveč pijača; in to v I\ avlorjn, ali Chica-gi, ali New Yorku, Lju-bliami ali Ribnici, kjer režeta delajo.
Frank Gram.
Obletnica.
Kar je četrti julij Združenim državam ter 14. julij Franciji, je 20. september združeni Italiji. Bilo je dne 20. septembra 1870, ko so italijanske čete z naskokom zavzele Porta Pia ter stopile zmagoslavno v Rim, ki je tpostal na ta način glavno mesto I.ilije.
Kot zanimivo zsrodovin&ko dejstvo je še omeniti, da je poveljeval tem četam errof Rafael Cador-na, oče sedanjesra vrhovnega poveljnika italjanske armade na avstrijski fronti. Zavzetje Rima od strani starejše era Cad orne se je iz vršilo skoro brez vsakega prelivanja krvi.
■K,.. Jl|pi .......


HOJAKI HAftOČAJTZ SS "01AS IA10P1"
f
„ ......^ ,
(	takoj si «poi«iaJ, da je to
j vesela družba, ki se je iznebila za par <lni vsakdanjih 4>ustiJi skrbL Težko pričakovani lukamatija je končno vendar prisopihali ter pri-vleekl za to družbo nalašč naročeni izletaiiški voz, ki je bil namenjen samo tej družbi iz Jolms-toAvna. rnaravnost v Cleveland. Napis, ipripct na vozu, je svedučil, da se ~y njem nahajajo druatve-inki; na v&tki postaji so je zbralo polno občinstva ter iznenadilo poslušalo icracme akorde srebrne tamburice in petje, kar .<o pioiz-jali tamburaši in pevci obeh društev. Milodoneče najnovejše skladbe ameriške kompozicije, katere je aranžiral za tamburieo naš mladi, a vrli pevec in vodja vseli tukajšnjih tamburaških zborov, naš Josip Dusphi, so marei-katerega poslušalca očarale.
Na postaji v Pittsburghu se jo občinstvo divilo krasoti te glasbe. Bilo je naravnost iznenadeno, ko je poslušalo svoje pesmi, proizva-jane z v«o preciznostjo v bisernih akoixiih naše jugoslovanske taun-buriee. Z nekakim ponosom smo zrli na občinstvo, misleč si: to znajo samo sinovi tistega naroda, kateremu hočejo Nemci, Italjaui iin Madžari vsiliti svojo moderno ' kulturo.
Iz Pittsburgh a nas je po kratkem odmoru "zopet začel vleči drugi žtlczni konj proti naši Ljubljani — Clevelamdu. Meiida je skoro razumel naše želje, kajti dirjal jc s tako brzino, da se ni privoščil niti oddiha.
Dospeli v našo metropolo, smo bili takoj vsi zaposleni. Ne-broj znancev in prijateljev bilo je tre ba pozdraviti. Dospe<vši na Saint Clahr Ave., smo se sešli pevci raz-aih društev, poznavajoč se še izza pi-\ega liuiskega koncerta. Vsakdo si lahko misli njih veteljc. Razume sc, da smo jo ubrali v naš glavni stan k našemu Birku, kjer je bil vsak deležen potrebne Krefjiliie tekočine. Naši vrli Clcve-lamičani so med seboj kar tekmovali, kdo bo mogel i>oij postneči ljubim gt«tom. Naš Primož je bil tako zaposlen, da sem mislil, -da bo drugi dan hripav, kajti vsakdo je hotel ž njim govorki. Ko-nečuo smo se vendar racali vsak na svoje stanovanje Ja/ in moj tovas-iš sva jo konečno ubrala k vrlemu Jožetu Želeta, kjer jt bila pripravljena izvrši ua večerja in prenočišči:.
Drugi dan v nedeljo po koncertu, o katerem me bom več poročal kot le to, da je ncprioakovanu dobro uspel, »e je bilo treba vdele-ž&.Nafeatv K if bil prirejen v

višilo zborovanje, na katerem s,- umikaio ^ lK>s,K^iii svoje pro-je iiaj>ravil načrt za nadaJjno de- <1iranje in Hou,tou se je ,>ričel še lo Jugoslovanske Pevske Zvezi1
(Jlavni odborniki, zlasti predsednik g. Primož Kogoj iu ji- Ignacij llndč sta dobila popolno zaupnico iu zalivalo; enako tudi ostaili odborniki s tem, da so jih navzoči pevci in pevke sogl isno izvolili v nadaljuo delovanje kot voditelje. Naj jiou bo to v ponos in plačilo za trudapolno delo za narodni blagor.
Popoldne se je vršilo kosilo,
hitreje umikati. Tedaj pa se ji pričela kompaktna mehiška armada raztezati, ^anta Ana je pričel s sprednjo stražo 1WK) mož pritiskati na umikajoče se Aincrikaiice.
Konečno je dobil Houston v roke dva šest-funtovska topa, katera se mu je poslalo iz Cineinua
ti-ja. »S tem orožjem v roki se jt . , .. . . -„♦;. 1	- 1 - , zdravilo, xakaj, PEDISIN, vam
eutil dosti močnim za boj. Kljub i _ ,	, ,	'
temu pa je nadaljeval z umika-r^l*!*™ dobre noge. . ;njem. dokler ni dospel do bregovi	v^rabljajo saino pa-
prnejeno -za pevce m l>cvke na San Jaciuto feke_ Na oMl stra metm ljudje, ki zele imeti dobre
ki se ne bodo NITI POTILE, Niti GNOJILE, NITI NE BOLELE, NITI SE RAZPEKLE, NITI NE SMRDELE, NITI IMELE KURJIH OČES? Tedaj vporabljajte
PEDISIN
REŠITELJA NOG!
Če ne želite imeti dobrih nog, Jtedaj vporabljajte kako drugo
neh reke so se raztezala močvirja
Sokolskem vrtu. Vsako pevsko društvo je imelo svoj prostor; slovenska godba liani je svirala krasne komade pod vodstvom mladega kapelnika, ki je v kratkem času izuril godbenike skoro do popolnosti. V prijetni zabavi nam jo hitro potekel čas. P<*»!o-1 Xato, dne 21. aprila leta 1836. >
noge.
in Houston je vedel, da vprisčoU^****	^ljk, zadc-
njah mehiška kavalerija ne bo mo-|SCUJOCa vec	velja $1-00.
frla prodirati. Vsletl tega je sklenil, da se tukaj ustavi.
Prišli so Mehikanci ter zgradili nasipe .preti ameriško postojanko.
vili smo se od prijazne " Edino-, bm pripravljeni, da poženejo Jen-sti" ter se razšli p^ mestu obiskai|kije v reko Houston pa ni čakal
svoje znance in prijatelje.
Ivjerkoli sem obiskal kakega rojaka, povsod sem bil deležen gostoljubja, ki je lastno samo Sknanoiu. V tem gre v prvi vrsti hvala mojemu iskrenemu prija telju g. Ivanu Medenu. izdeJova tel ju "Triglavr! grenkega vina. Razkazal nam je svoje podjetje ter mani stregei v vseh ozirih. Ue či £inem, da ibi bilo težko dobiti podjetje., ki bi bilo opremljeno s tako čistočo in natančnost jo; zato ni čudo, ako je njegov izdole najbolj priljubljen p-ri Slovencih.
V torek smo se zbrali zopet skupaj pri naši Ne/iki ZaJokarje vi, odkoder smo jo odCuraU. v Nottingham na farmo našega vile ga sobrata-pevea g. Rutarja. Tam je že bilo ptipravljaciu izborilo kosilo in še boljša krepčil-na tekoeiua. Zo^jet je zaorila pesem aia iopetn vrtu, daleč iz hrupnega mesta. V prijetni zabavi se je hitro približala noč, nakar smo se poslovili od gostoljubnih ljudi ter se povrnili zopet na ulico sv. Klare, kjer je bilo treba obiskati še kakih pol ducata po&tojaaik. Skoro se mi zdi. dai v Clevelaadu so noči veliko bolj kratke kakor tu v Penusvhaniji, ker najdaljša noč. kar sem jih taui preživel, ni štela več kot frcst ur.
Nastalo je jutro in treba je bilo misliti na odhod. Nekako bolj težko je bilo zapustiti to gostoljubno slovensko metropolo, vendar se je bilo treba odločiti na odhod, naka: smo sedli na vlak in se št enkrat poslovili od prijatanih rojakov ter se otlpeljali proti naši Pennsvlvaniji s hvaležnostjo v srcih do vseh, ki so nam šli na roko
Neminljiv bo v nas »potnin na dmigi koncert Z voze jugoslovanskih pevskih društev. Vsem pa kličem: Zdravo in na svidenje prihednje leto v New Yorku!
Andrej V idr k* a.
Nov finski governor.
Petrograd, Rusija. 20. sept. — Mihael !Stakovič je odistopil z mesta generalnega governerja finske. Njegovim namestnikom je bil imenovan Nekrasov, ki je izza izbruha revolucije že večkrat posloval kot kabinetni minister in zadnjič kot namestnik Kerenskega.
Odhajajoči generalni govemer poroča da je položaj armadnih častnikov v Helsingsforsu izza Kornilove ustaje zelo kritičen, da pa je bilo to pripisovati bolj ruskim kot pa finskim uplivom.
Niaosemska je vznemirjena.
Amsterdam, Nfeoeetusko, 20 septembra. — Danes se je javnost zelo vznemirila, ko «e je raznesla vest, da mislijo nizozemski lastniki ladij prodati ameriški vladi svoje ladje: ki se nahajajo v new-vorškem pristanišču.
O celi stvari nt nič znaneg«. Ni-zozemaki eksportni oakon pawpo-vadaje prodpjo ladje hm dovo-
ua to »ribanje Mehikancev.
Ustavil je vsak napad s tem, da je odredil naskok na mehiški nasip. Naskok je otvorilii salva iz t>-beh topov. Nato pa se je za vršil naskok sam. kateremu je načelo-val Houston.
Na čelu svojih 7:JS mož je skočil naprej ter zaklieaJ: — Spomnite se Alama!
Krik je našel odmeva v srcih mož, kajti spomnili so se umorjenih sorodnikov, prijateljev, žensk in otrok.
So«rlasno s pravili vojevanja more en človek za nasipom odbiti napad treh z odprtega polja. Za zakopi se je nahajalo ltiOO Mehikancev, ki so bili vsi izurjeni vojaki. Na odprtem pa je bilo le 73S Amerikancev. ki nios iK>znali vojevanja. Soglasno s pravili vojne umetnosti bi morali biti uničeni, a niso bili.
Houston, ki je jahal ua Čelu A-merikancev, je bil zadet oil kro-glje. Druga krogi ja pa je ranila na smrt njegovega konja. Houston pa je kljub temu pognal konja naprej, ki se je zgrudil mrtev na tla tik pred nasipom.
Amerikanee je pozdravil oster ogenj iz vrst zakopanih Mehikancev. To pa jih ni oviralo in šli so
CBl WM PHHBHIHGT,
2812 E. 79th Street, E. Cleveland, Ohio.
Papež ne bo odnehal.
Eim, Llf. septembra. - Neka oseba iz jKiptževe okolice je danes izjavila, iki iijcgevii svetost papv^. ni razočaran, ali pi ti;, bi
izgubil pogum, ker njegov mirovni poziv ni imel zaži 1 jeneira u-s{>eha. Alvoruvno ni bil u>pih povsem poveljen, vendar je zadovoljen kaiti njes;o\ namen m bil po\-.'ročiti, tla »jk-»j >kleiic mir, Uiuviv.	skrajša voj m. I pa-
nja <e ni izeubil; uas]»rotuo uiisli, <la bo njegovo prizadevanje uspešno v hli/n ji (m |. "-ijosli.
Papež ni niktiar j»ričakova!. ii,, l>o<i.'k»»j pri--el; uti:-ovi» ?••»-gajimja. ;Ji pa da M voj>'iuj< -•* se dižave hnztx>gojno sprejele njegove nasvete kot pod*a j:o za
mir. Rekel je. tla misli Anglija, da papeževo prizadevanje pomaga •-entralnim državam in J»i rešilo Avstrijo, medtem ko mislijo centralne države. <la ho'-c pajnz delovati v prid zaveznikov.
?*apež ]>olaga posebno veliko važnost in upanje na to. tlii si vse vojskujoč" se države žele miru. Njegov peziv jo povzročil, da se
________ j«* pokazalo po vseh drŽavah splo-
naprej. tlokler niso stali lice v licejšno hrtpeiienje po mini. Poh-g
tega pa ii:fa papež zagolovih* een-
s sovražnikom. Lezli so preko na-'
sipa ter niso čakali, da bi zopet nabili svoje puške.
Bajonetov niso imeli nikakih, ti ameriški mejaši in radi tega so rabili svoje puške kot palice, pri čemur so praznili svoje pištole v naj-sostejše množice sovražnika. Posluževali so se tudi velikih nožev ter neprestano kričali: — Sponi ni te se na Alamo!
Človeška narava se ni mosrla u-stavljati izbruhu te velikanske jeze ali vsaj narava mehiških vojakov se ni mosrla. Mehikanci so se obrnili ter pričeli bežati. Našli so se brez orožja proti pobesnelim Amerikaneem, -ki so klali, arzjrra-jali ter jrrizli, kjerkoli se jim je nudila prilika.
Cele mehiške izgube v kratki bitki pri San Jacinto so znašale (ttO ubitih. 206 ranjenih m 730 u-jetih. Ubežalo je komaj sto mož. Osem Amerikancev je bilo ubitih in 25 ranjenih.
Santa Ana je bil ujet. Houston ga ie prisilil, da je podpisal-pogodbo, v kateri se priznava neodvisnost Texasa.
V bitki, ki je trajala manj kot Pol ure, se je država Texas za vedno oprostila od Mehike ter o-svetilo se je Alamo.
Rad bi iUvedel 2a naslov svojeg;-brata JACKA MULETZ, donia ■z Cerknice na Notranjskem Slišal sem. da se nahaja nekje v Clevekndu, O. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegovo bivališče, 'rnj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi oa naslov: Frank MuleU, Bor 108. Davis, W. Va. (21-M—9)
tndnih držav, tla so pripravljene k razni j u koncesij un. katere so prej sph.sno smatrali za nemogoče.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim srcem naznanjamo sorodnikom. znancem in prijateljem žaloitno vest. da nam je |u. dolgi mučni bolezni 12. septembra za veti i1 o zaspal nas nci>ozab-Ijeni oče oz. mož
JOHN MESEC.
Rojen je bil na Vrhniki pri Ljubljani. V Ameriki je bival Jb let, dobro znan iu priljubljen Slovencem v tukajšnji naselbini. kar skazuje obilna vdeležba j)ii pogrebu in darovanje vencev.
Sečna hvala v.-eni daroviil-en vencev in vsem. ki anse vdel-zib »jgreba. kakor tudi vsem pi ija-telj-^u iit znancem, ki so ga obiskali za časa mučne bolezni. Srč ua hvala tudi društvu '"^lovvtii-ja" za točno obiskovanje od strani čianov in za vd.dežbo pri j»o-grelni.
Mimo spavuj, di*agi me/, in ^če. naj ti bo lahka tuja zemlja' Žalujoči ostali: Uršula Mesec, soproga
Marija, hči v stari domovini.
Frank, Anion in John, *iuo\i.
Amalija. »iei.
Gjurago, 111., 17.-sept. 1917.



GLAS NARODA, 21. SEPT. 1917
l. mwawm

j	5! ypj	- n »
Kako so nemški socijalisti izdali socijalizem.
-ooo-
Dr. Josip Goričar, bivši avstrcDgrski konzul v Združenih
državah.
-000-
PRVI BEL.
VZAJEMNOSTI MED SOCUALISTI IN NEMŠKIM
CESARJEM.
Nemški socijalisti so pokazali svojo voljnost, da glasujejo za te odredbe le potem, ko se jim je pokazalo telegrame, katere se je izmenjalo med kajzerjem ter ruskim ear jem tekom dni, ki so potekli pred napovedjo vojne pro-ti Rusiji od strani nemške vlade.
Reklo se je, da so bili ti telegrami tolike važnosti, da niso mogli soeijalni demokrat je storiti ničesar drugega — .*<>t soglasno podpirati vlado.
Da to ni ni kako pojasnilo, ali vsaj ne zadostno, da se »»pravici zvezo med nemškimi socijalisti ter diplomati na \Villiemsstrasse, je razvidno iz natančnega proueavanja dotičnih telegramov. Nemški trgovski iimiperijajizem je v: a dobil poluomoe v svetu nemške soeijalne demokracije.
Kmalu pozneje so se nemški socijalisti baliali, da so dali kajzerju na razpolago dvajset arniadnih zborov. Oni soeijalistični člani nemškega državnega zbora, ki se niso mogli vsled starosti pridružiti zastavam, so pomagali s svo jim uplivom cesarskim diplomatom, da vzdrže nevtralne dežele izven vojne ali da jih pregovore, naj se postavijo ua njih stran in proti zaveznikom.	I" H .
Komisija najbolj odličnih socialističnih članov nem--kega državnega zbora, na čelu ji Suedekuin, je odšla v Italijo in pozneje v Humunsko, da založi socijaliste teh de m l z denarjem ter celimi vozovi pamfletov, potom katerih naj bi se izvedlo ustrajno propagando proti zaveznikom. —-
Druga odlična skupina nemških socijalistov je odšla v Belgijo, da pregovori nesrečne delavec te dežele k skle-pu najbolj nesramne ]*>godbe, ki jo je kedaj stavila kaka civilizirana dežela pred človeka v osvojenem ozemlju.
< V ne l>o imela ta vojna nikakih drugih posledic, bo prav gotovo |»»kazala nemške socijalne demokrate v njih pravi luči. Pokazala lx> in je že njih dvojno liee, slično o-n«>niu rimskega vojnega boga Jana, ki je kazal na eni strani mirno lice, na drugi pa bojevito prav kot so to zahtevale razmere.

dajejo na razpolago od izbruha vojne naprej voditelj nemške socijalno-demokratiene stranke.
LIEBKNECHT JE IZJAVIL, DA VOJUJE KAJZER SVOJ BOJ ZA OSVOJEVANJA.
Predstavitelj nemške soeijalno-demokrafcične stranke. dr. Liebkneeht, je rekel v nekem pogovoru, kateri je bil objavljen v ameriškem listu "Outlook", stvari, potom katerih naj bi se opravičilo nemške socijaliste radi njih stališča v sedanji vojni.
Ko se je pričela vojna, so se socijalisti v polnem zavedali, da je pripisovati izbruh vojne izključno kapitalističnim motivom Avstro-Ogrske... To je bila vojna osvo-jevanja.
Mi vemo, da je cesarska nemška vlada prepričana o tem, da je to osvojevahia vojna. V Franciji in Belgiji so bogati rudniki. Teh pa se ne bo nikdar dalo nazaj!
S to odkrito izjavo kaže Liebkneeht na povsem jasen način kapitalistične motive Nemčije. Slednja se je hotela polastiti novih dežel zapadno od nje, nadalje Srbije, ČY-negore, Albanije in Soluna ter nadalje v političnem smislu Bolgarske, Turčije iu Mezopotamije.
— Vzroki vojne so bili temni. — pravi nadalje, — in r arizem je bil očividno bojni klic pri izbruhu vojne. Na podlagi tega vojnega klica je glasovala soeijalno-demo-kratična stranka vojne kredite dne 5. avgusta leta 1914.
Vspričo največjega materijalizma, želj po osvojeva-nju in sicer soglasno z izja\ ami Liebknechta nastane v prašanje: če so mogli biti cilji Nemčije bolj idealistični glede — Iztoka?


Moja osebna poslanica nade.
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR ZA OSVOJITVE NA IZ
TOKU.
PREVARA AMERIŠKIH SOCUALISTOV OD STRA
NI NEMCEV.
Obžalovati je, da se nekateri ameriški socijalisti kot Fillmore, še vedno zavzemajo za stvar nemškega soeijalizma mesto da bi zavrnili nemški socijalizem sam ter nje-ua bedasta opravičila radi bojevitega stališča, ki ga je kazal nemški socijalizem tekom največje krize, pred katero je kedaj stal svet.
Težko je izprevideti, zakaj bi ameriški socijalisti tako navdušeno podpirali stvar Nemčije v tej vojni ter šli pri tem celo tako daleč, da bi izjavljali, da ne more prinesti celemu svetu mir nikdo drugo kot — prusijanizirana Nemčija!
Take bedaste izjave so sploh nepojmljive za prosto »ojenega Anten kanca, kajti z njimi se hoče rešiti le medna nmIiu socijalizem pred popolnim porazom.
Nagibamo se k misli, da podpirajo ameriški socijalisti nemško soci jalno demokracijo in nemško vojno stranjo cditiolc iz idealnih nagibov ali pa radi nerazumevanja ter nezadostnega upoštevanja resničnih vzrokov, ki so du-vcdli do sedanje evropske vojne.	%
Na drug način bi ne bilo niti za trenutek mogoče braniti utvar, ki ni njih lastna in o kateri vedo tako malo.
Konečno pa je izišla luč celo ameriškim socijalistom.
John Spargo, član eksekutivnega komiteja soeijali->tične stranke v Ameriki, je izjavil v svojem poslovilnem oisiuu, da se je izročilo socijalizem v Ameriki v roke pro-j»a mu, ki je v bistvu proti-nevtralen, neameriški in pro-iiemškL Potom izjav in dejanj Jiarodnega komiteja in na-ga časopisja se je postavilo stranko na stališče, da po-i>e uje natančno stvari, katere si želi nemški zunanji irad ter nasprotuje stvarem, katerih si ne želi nemški zunanji urad.
Ponavljali smo vse izjave in vsa opravičila nemških državnikov ter bili tihi glede vprašanj, glede katerih so zahtevali nemški interesi molčečnost.
Z drugimi besedami rečeno je to priznanje, da je nad vladala nemška diplomacija eksekutivni odbor ameriških socij&liatov prav kot se je zgodilo to s soeijalno demokratično stranko v Nemčiji.
To je upi i v, ki je v resnici segal daleč.
Dr. Dietrich Halin. voditelj agraskili junkerjev ter član nemškega državnega zbora, je v svojem govoru, ki ga je imel v nemškem državnem zboru dne 27. aprila tekočega leta, izjavil, da bo nemško vojevanjc s podmorskimi čolni sedaj zagotovilo popolno in brezpogojno predajo sovražnika.
— Držimo se politike Bismarcka. Bodočnost Nemčije je bodočnost bitk in osvojevanja. Mi moramo imeti premogovna polja v Longwy in Briev.
Ne smemo vrniti nobene dežele, katere smo osvojili. ie sedaj smo na bedast način privolili v stvoritev kraljevine Poljske, lie da bi si zagotovili pri tem pravice Nemčije v* taki državi.
Vsled tega je to vojna osvojevanja tudi na Iztoku 4" Carizem'' je bila le pretveza, tenka zavesa, za katero so se skrivali resnični nameni.
NEMŠKI KAJZER POSNEMA NAPOLEONA.
Napoleon je hotel preobraziti Evropo in ostali svet rako, da postane izključno tržišče za francoske produkte in da se s tem popolnoma uniči tekmovanje Anglije glede prekmorskih tržišč.
Njegovi pohodi proti germanskim državam, proti Prusiji, Avstriji in Španski ter Angliji so bili le predhodniki one strašne ekspedicije proti Rusiji, katera ekspedi eija je tvorila svetovno vojno sto let nazaj.
2dun, da t vsak* žen* v tri deželi, katera trpi n* bolezni. 2rlhn. da me poznajo vsi kot prijatelja—da vedo kdo Mm jaz kaj tem ■tori! v preteklosti in kaj delam sedaj. Moja slika vara lahko »pričuje, da sera osivel v medicinski praksi, katero vriim že dolfO vrsto let; moji lasje so dane-* inelo-beli po dolgih letih itudiranja. raziskav an ja in dela. Skrbno sem prouči in analiziral vse tiste stare, kronične in globoko vkor-jeatnjene bolezni, ki se tako teako zdravijo in o katerih ima toooRo drugih zdravnikov le površno znanje. Zdim. da mi vsak bolan 'moški in vsaka bolna ženska zaupa svoje teškoče in tajnosti; vsakemu bom dal poiten nasvet, ker iefim. da sem z vsakim dober prijatelj. P:lite po brezplačno knjižico. katero vara nudim, in Gtajte mojo
ŽELODČNE BOLEZN
olroreh jetra, žolcnica, zapeka, zlata žila, revmah* sena* kater, naduha in funkcionalne bolezni srca se lahko vspesno zdravijo privatno na ^^t in z majhnimi stroški
Želimo, da se seznanite z našim znastvenin načinom zdravljenja na domu mnogih akutnih in kroničnih bolesti; tudi nalezljivih in podedovanih bolesti, kakor nečiste krvi; slabe krvi; bolesti kože. otekle, zažgane, bolne in občutljive delove; slabe, nervozne in obnemogle kondicije; pomanjkanje energije, ambicije in zaupanja; nadlogah ledvic in mehurja, ter veliko drugih
bolesti in nadlogah od katerih bolniki pogosto trpe.
\
Zdravniška knjižica, katera šteje 96 strani, zastonj.
Pišite Se danes po to knjižico in u njej boste na&H enostavna fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jih moral znati vsak moški in vsaka ženska. Ako torej hočete znati, kako bi dobili nazaj svoje'staro zdrave in moč. pišite takoj po to brezplačno knfftžieo in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. Nepošiljajte denarja? — pošljite samo vaše ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne troiite denarja za kakšna ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižice, katera je kažipot k zdravju, in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite in kako se more vaša teskoča obvlada ti.
Kupon za brezplačno knjižico
Z&piite vaše popolno ime in naslov, iz režite in pošljite nam še dane«.
Dr. J. Russell Price Co.,
S 1150Madison A Clinton St*.. Chicago. 1U. Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj viio zdravmUko knjižico nrtosi in poštnine prosto.

Star, in alica
.Država.
Prusija pa je ud časa Bismarcka naprej hodila isti) Napoleonovo pot. —
Vojne Prusije proti Danski leta 18o4, proti Avstriji 1866, proti Franciji 1870 so bile le predhodniki in pripra v-Ijalni koraki za končni boj, potom katerega naj bi se zagotovilo neoporečno posest tržišč Evrope in s tem — celega sveta.
Bismarck je rekel, da ima vsako stoletje svojo veliko vojno. Kljub temu pa se je obotavljal napovedati Rusiji vojno, kajti vedel je, da bi se s tem zanetilo svetovno vojno. —
Vsakdo v Evropi, posebno pa v Nemičiji in Avstriji, je pričakoval vojno, polom katere naj bi se spravilo Rusijo v krog nemškega komeivijalnega upliva in ki naj h\ predstavljala — svetovno vojno.
Vrjetno je. da so bili .edinole nemški socijalisti "kot • •reda brez pastirja". — Socijalisti so vedeli, da je pomenila vojna proti Rusiji svetovno vojno. Neprestano so sramili Rusijo radi njenega nastopa proti Finski. Poljski in Židom, pri čemur pa so popolnoma pozabljali na Nem - e v Rusiji, ki so bili dejanski odgovorni za vse slične po-grome, kajti Nemci so dajali politiki Rusije direktivo.
KOLEDAR
za leto 1918.
Rojakom naznanjamo, da bo v najkrajšem času izšel naš J5lo\en-sko-Araerikan-;ki Koledar za prihodnje leto 1918. Glede poučnega in zanimivega etiva in krasnih slik bo letošnja izdaja presegali« vse dosedanje.
Cena je samo 35 centov.
Da jra boste pravočasno dobili, 2a naročite že sedaj. Najboljši do-I kaz, kako veliko je povprašanje do našem Koeldarju, je to, da smo 1 morali že dve leti izdati po dve iz-Jdaji. Ker bomo letos izdali le o-mejeno število Koledarja, se na 'poznejše naročbe ne bomo mosrli veliko ozirati.
Naročajte jra uri:
Slovenic Publishing Co., 82 Cortland St.. New York City.
Kitajski toreador.
Pred kratkim so praznovali 107. obletnico neodvisnosti Mehike. V Juarezu so se zbrale velikanske množice ljudi. Ena Izmed atrakcij je bila bikoborba. v kateri je nastopil nek kitajski toreador.
Kazen za ruske vojake.
Petrograd, linsiju, 19. sept. — i Zunanji minister Tereščenko poroča, <ri so bili aretirani v H*4sin«»-forsu vsi pomorščaki, ki so se vde-ležili i.sa akrrrania častnikov na boji-i lat'ji 4<Petroi>avslov*k".
v
Mladi uzmoviči.
Policija v CicvelaiMlu je zaprla 1 ">-lotm*sra Štefana Eboš. 12-letne-2» Frank Kubelik in njegovega! brata 10-letncga Charle.sa. stanujoče na 1936 zahodni 44. cesti. — Policija je preiskala njih btanova-nje in našla vsakojake stvari, kakor revolverje. prstane, ure in drtijre vrednostne stvari, vredne več sto dolarjev.
Važno za	vsakega,
KADAR »elite izvediti za naslov svojih sorodnikov,	KADAR želite dobiti delavce ali pomoč v gospodinj-prijateljev ali znancev, stvu itd.
KADAR želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po-	KADAR želite dobiti delo za sebe ali svojega prija-hištvo, trgovino itd, telja ali znanca,
KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd.	KADAR želite objaviti društvena n^ynanii*.
RABITE
1 'INDUSTRIJA UNIČEVANJA LJUDI'
Vspričo zgoraj omenjenih dejstev si je laliko misliti, kaj more svet pričakovati od nemške soeijaluo-demokra-i U'iw stranke in od mednarodnega soeijalizma.
Prav posebno pa se predoči to, ko se vidi, da zri*jo iUMn-U socijalisti ]>oi>olnoma hladnokr\-no na vojne industrije in njih produkte kot na naravne in dovoljene industrije, ki imajo namen uničiti človeška bitja.
V tem smislu se je izrazil eden izmed ustanoviteljev nemškega soeijalizma.
-ooo-
DRUGI DEL.
PREJŠNJIH NAVEDB.
ROJAKI NAROČAJTE 81 NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNIK V

Kje je vojak?

MIK
vsEta "GLAS NARODA"
tu
'GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd«
"GLAS NARODA" je najpriljubljenejsi in najbolj razširjeni slovenski list na svetu. ' 'GLAS NARODA'' je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4£00.000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje.
CENE SO SLEDEČE:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota
itd. stane.......................... .......... $1.00
Enkratno iskanje delavcev stane.............. $1.00
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar.
Enkratno iskanje dela stane............... . $0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke
ali kaj enakega stane..................$1.00
Enkratno društveno naznanilo stane........ „ $0.50
NASLOVITE NA:
"GLAS NARODA"
82 CORTLANDT STREET,
Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo sa dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred rasnimi sleparji, katerih vsepovsod dovolj.
NEW YORK, N. Y.
Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa laročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj ga ni. Posebno velike važnosti je m vsakega pri na-~ po pošti

Mineralni zakladi balkanskih dežel.
OCPO
Vedno m* nagibamo k tem«. da ba. Leta 1866 je stopila na njeno
mesto neka angleška družba, ki pa ^e j* t*J!i kovala ?e po ibrezulb-zirneni izreka vanju <guzdo-v. Leta 1*»0l> je postal rudnik srbski, a
iNeeiuo v Orij«*;tu, kamor je prištevati tudi balkanske dežtle. baj-le zaklade. Ta predstava je dobivala svojo hrano rt prrpivedo
Witf KJtflflpA, 21. SEPT
117
star:h grških »n rimskih pi- že lota P»02 so bili že zopet vde-^.hteljev, ki pripovedujejo o za- leženi francoski podjetniki Vse k'adrli dež ale, katera je za mogla te menjave v <po*e*?ti je pripiao-mpraviLi "Ki-rttu*', slavr.ega na- vatli inenjajočetrau se pridobiva-i » azijskega kralja. Stari vek pitanju bakra, ki omahuje med 0, 1 je meril t>og:iSTvo z dmgo mere1 do 4 odstotkov.	*->
kot ga merin o v današnjih dnohJ Južco (k1 rudfcika, v hfcži-Knr je bfk» t ikrat znamenito, m\ni	fnii vili, leži vas lior ia
d m--s popolnoma ncznamenito.! ri |ljej ^ nahajajo iiajziiamcui-Na«i pogledi s- ravno v sedanjem L)j:lkrcni mdniki Srbije. ftu-času t-zn ajo pr<i«i jogokrtoku Ev- da je |>0<,ata Jia bakru ter rope, kjer se upu dobit govore-«. pole? te„a ^ srt.bro in zlato Minu-iew. Med te surovine pa je v^u-d tega pa je tudi zelo drngo-■vlHi v prv i vroi kovine.	|,.cna y >Uxvlh -asiU so tnk»j na-
Zgodovina nam kaže, da ji-' ravnost pi*idobivali zlato samo. iirralo nidiiinstvo m pridobivanj, i Z]rta tndi najti v reellaia pe-k.u-in v balkanskih debelih ^Msku v dolini Pek. Še danes se pri-ko lilogo. Ze v rimskih časih K* jobivaTije šzplača t"r obstajajo bila Srbija visoko čisLinn de/tla koneesijc. ki so last oikustrskega radi rudninskih zaklade*', ki s l^edsednika Paiiča. skrivajo v njej. Radi svojim f>u j	... ....
V okolici lilagojev lezi baje
1300 kilogramov zlata, ki predstavlja vrednost do skoio milj ona
iz Gjevgjeli ter asfalt iz Seme- ku. je iz naših navedb razvidno, mee.	da je z vi za z deželami Bat kana
S tem srnio le v velikih potezaL'že sedaj velikega pomena za o-orkuli po3oža>j v balkanskih deže-' stalo Evropo. V vojni se seveda lah glede rudniitstva. Tudi evrop- ne moro vršiti delo v mdiukih na i^ka Turčija pripada tem deželam.' način kot se vrši v mirnih ča&ih. Sedanja evropska posest Turčije Na Laikaiiu pa je treba izvišlti nima <no*H>«iega odličnega sklada, še veliko toosCieviiege dela. Tre-Vse. kar je bilo vredno, jc i4gn | }>a bo skrbeti za prometna sred bila Tureija z mirom v KukareStt I ?ia(>;H ,.cs-te ilt železmce ter
To izgubo pa Tureija laliko pre boli kajri v MaliAz*»ji ima toliko rudnin, kolikor jih potrebuje.
le se hoče odgovoriti na vpra- višiti lc potom natančnega geolo-
nataneiio proučiti dežele, ki «o malo znane. Vse to t>a se »nore šz-
šanje, ki smo ga stavili v pričet-1 škega vtfudija tega ozemlja
Mladost*
gaatva iui rudah je morrla prestati že dosti invazij. Da eelo v prazgodt vinske ease sega nazaj pridobivanje kovin v tej deželi, i'JtJI,arjCv-dafo ravno je urio to pride bivanje čudne vi ste. Od ziuuu<ga pisatelja
POVEST. Gabrijela Preissova. (Nadaljvanje).
Zgoraj sta bili še dve sobi iu bi bilo sram priti v lastno rodbi-čumuata. Kadarkoli pojde tod nri- no. In pa — za Tomaža ne skrbimo kak znanec*, vsak si i>oreče: te: vojak si poveodi lahko dobi "To je lepo (poslopje! Skoro po dekleta."
praviei bi zavidal srečni ženski.j "Dobi. dobi—" so sklenile ko-
ki se je preselila sem, dasi je inie- neeuo vse tri ženske, in predici sta [la vsega skupaj jedva štiri sto do-jubrali pot pod noge.
Imonovati je še dvai nadaljna rudnifcka okraja. Oba ležita na
Plinija izvt-mo marsikaj o živahni črti v severo-južni smeri, ki gre trgovini «/. zlatom, bakrom, žeie-jakUzi lielgrad. Nahajata se v An-zoin in rebrom te>- o tr?o\-ini s <l<^it g«rovju Rudnika ter v okra
predmeti iz teli kovin. Trgo\ska
po! ]»« jf vodila preko Save blizu mcHUi, Kjer leži sedaj lielgrad. Tnd; v srednjom veku je (kl»>t:t-jala živahna d«'lavuo« v rovih, iu siter fHtd vlado kralja Vladis'ava t-r njego'ega bo.:t i Uroša Velikega. sredi 1"». stoleija. V tem času so poklicali v deželo saškr rudarje in veViko podj jtij se je imelo zahval, t i njim za .postanek. Tr-t?o\ ino s kovinami *-o imeli v roki
ju Kapaonik. Zanimiva je zgodovina teh okrajev, v katerih &*> igrali vsak svojo ulogo Rimljani, Turki, Srbi in Avstrijci. Obratovalo se je v svinčenih, srebrnih in cinkorvih rudnikih in z obratovanjem sc je zopet pričelo pod prejšnjo srbsko vlado, ki si je na vsej vodečo v doiino; dve pretliei. ki načine prizadevala da pospeši m - j sta priha jali vsako leto pred Boži-daisko obrt. Največje važnosti pa «em k Časnarjevim. sta morali iti je Kapaouik gorovje, ki leži v j
te.
Majda je hvaležno pogledala'^or vrba ie bila že sključena in Filipa. Iznebila se je vse utruje- j pritoževala se je. češ. da ji no«e
nos ti rn težke sanja vosti, ki jo je ..... ~
obhajala. Vstala je, češ, da si mora poiskati kaj dela. Naj spozna stari t'asnar, da ni prišla v hišo nikaka lenuha, da s pridnim gospodinjstvom nagradi vse. česar ji
nedostaje pri doti.
«
Sne«r se je že v&ipal na stezo.

Hib
Novel električni premikajoči se znaki za vašo izložbo.
Premikajoče se stvari vzbujajo pozornost. Izložba, ki je le srednje opremljena vzbuja malo pozornost. Premikajoči se oglas v vaši izložbi bo pritegnil nase polno gledalcev.
"Canteen" in "Spiral Glob" sta dve premikajoči se električni znamenji, ki vas bosta zanimali. Vsako si lahko nabavite za $6.00 ali več. Če hočete povspešiti svojo trgovino, si nabavite eno teh premikajočih se znamenj. Pridite in oglejte si te nove povspeševatelje trgovine v katerikoli naši izložbeni sobi.
The New York Edison Company
At Your 3*r*ic*
General Offices: Irving Place and 15th Street Branch Office Show Rooms for the Convenience of the Public 424 Broadway | 124 W 42nd St 1 362 E 149th St 126 Delancey St 151 E 86th St A» Show Rooms 10 Irving place f 27 E 125th St | open until midnight
la po Tomaževo vojaško sliko in nežno jo otiraje z rofao, je pravila da je že korporal in da pride o Božiču domov na dopust.
"Vsi se ga že veselimo —je priznavala mlaida Casnarica; *'da
>užjio-zapadnetn delu Srbije iu
Slič/ie razmere >o obitajalc v ozemlju današnje 'io! iranske. V	.
goi vju Uodojte so •<> i ali žc i;im-!P^k*,,° nemške delavne unoči. Ivo
Ijaui zlato h' vriilo se je prinii-
le 'po gazi. katero so napravile sani. Mlajša je nesla v izpodrenea-nem krilu čmo mueiko; kovačiea. pri kateri sta bili ostali, jo je pošiljala hčeri in pridejala še nekaj rdeče volne, ker si je Majda v be-palo se je svinec, kateremu je bi-jle volnate nogavice rada vpletala
trgovci iz Benetk iu Dubrovnika.|kjer je najti še števiLir? znake
prejšnjega delovanja Rimljanov. V srednjem veku so bile tam za-
tivno prittobivanje železa Veliko rudarskih krajev v Bolgarski zasleduje svoj pričet o k nazaj v ča.v Himljattov iu v številnih besedah bolgarskega j«v;ika je zapaziti rimski izvor. Iz srednjeg« v*
ise obnwiile bt srtki kažejo svoj iu mški izvor ter delovanje saških radarjev, not riapriiner 'vlakno , to je nemški Sehlaekr'.
Mne«<d<Hiijo pa so «]4oh smatrali /m nnlarski Dorado (raj). Leta 14:13 je baje v (amošnjin zlatri, iu s<-«4»itiih iu<lnikiii izkopalo dragf»ceiie kovine v vredmo-Xti -JUI.UNI dukatov. Novo Brdo. nekoč kia!jevs.<i se<'ež s krasili
io primešano srebro. Pridobivalo!'Vleče proge, se ie tudi bakreno in železno ru ' Dasi ima naša Ma.)<la vsega do ter uadaije anti.non in ai zen. dovolj — od matere že še rada vza-Pridelek se je spravljalo z žival- me", je rekla kovačiea.
J«-'
mi v Dubrovnik. Maaigan in ^.^jkixuu i ude. ki sta danes zelo važni za pridobivanje jekla, takrat niso upoštevali, dasiravno jih j^ najti v izobiliei.
S tem p;: še nikakor niso izčrpala »r*»ski mineralna zakladi. Najti je tudi asfalt, magnezit, mramor in juemog in to v mne-žinah, da se kopanje iz*»lača. Premog j»- zastopan po rjavem pre-aogu ter se ga stni;ij pridobiv a za
naj
J srbsko dežavuo žel^inico. Naprej 'ni pahkeami, a danes razjwidel. jejpa ga sjiravljajo deloma tudi po
bil glavici Htmi rudarske obrti, iul vodni poti.
tudi tu .-o delali Neuiei, dočim sol- V Bolgarski so razmere tiecr inn li tigo\ruo v mkah Dubrov- slične. vendar pa se lJoluarska ue
laiu. Ma<-euoi!sk: kralji so ime4i'more ki»sati s Srbijo glede mine- _ kar
na polotoku Kaleidika. južno od ralnih zakUulov. Najti je tudi v katerih mi prido- zlato % rekah, a se pridelovanje Mcbi . iu tudi zlato, ne izplača. Bakra manjka iu pii-»s. ki leži iiu tretjem dobiva se le železno rudo v majh-letra ,^»lotoka, je huje 11 i h množinah. Svinec je najti na idubi! rz teh rudnikov'šfevihiih ničnih ter se ga je pri-
" Morila pride še prav za otroško čepico!" je namignila starejša prediea, ki je bila bolj posvetnega dtiha.
*"0 takih rečeh pa nikar ne govorite pred njo —r*. je dejala kovačiea. "Se vedno se nosi tako. kakor ko še 111 bila omožena. Ko sta se na sveto Barbaro peljala iz semnja. sta se ustavila tu pri nas; in ko sva v kuhinji kuhali klobase za moške, mi je povedala Majda, da se ji vedno sanja, da je še deviška. In nalašč sem reka staremu: "Zaradi te se jrotovo naje-zite, ko ste navajeni tihote v hiši 011 pa se je le nasmejal, češ.
Starejša je že težko hodila ; ka- S* razradostim, sem mu pripravila lepih robeev, ki imajo v kotu všito eelo njejrovo ime."
'Saj ga bomo videli, če Bog da\ je pravila prediea in hkrati kar naravnost pristavila: "Rada bi ga že videla preskrbljenega. Revež je vzrastel brez matere; naj dobi vsaj dobro ženo. Brez dolgega premišljevanja bi se lahko naredilo z vašo Lucijo. Deklica raste in cvete kakor makov cvet. I11 za vaju s Filipom bi bila to sreča. Tuja snaha bi kmalu lahko razdrla srečo v hiši Grospodinja. delajte, da se obistini moj svet. — nekoč se xui še zahvalite, ker sem vam to svetovala v proroškem duliu...-Sploh pa ne morem niti sešteti, koliko srečnih svadb sem že jaz napravila ali izposredovala.'"
"Da. to ona zna", je pritrdila Vikta, ne da bi se spomnila, da nje tovarišica sami sebi v mlajših letih ni mogla ujeti sreče.
Majdi je takoj ugajal ta lepi načrt. Saj na sveta ni iene, ki bi ji
služijo le še pri kolovratu
"Vam jc ušla vsa moč v jezik", je dražil kovač predieo. ki je raz-našala vse novice po celem kraju in vedela že o vsakem celo, kaj in kako moli. Njena zvesta spremljevalka Vikta ni bila tako jezična; toda čepeča v mraku na stolu, časih i za kolovratom pri delu, je znala pripovedovati pravljice <n legende o svetnikih, zlasti o svetem Petru in o Devici Mariji. Dokler je bila Majda še dekle, je na kovaenku rada posedala b&izu pravljičariee. kedar je pripovedovala, pogled upiraje v zeleno peč, kamor se je potem nehote zagledala i Majda. Tedaj se je zdelo o-benia. i spomlaktni i jesenski duši, kakor da se igra na sprednji strani peči leskeča zarja s tkanino. spleteno iz zlata, radosti in čudes, odsevajočih iz pravljic. In take prikazni, predstave, katerih Majda v preprostem, resničnem življenju še izraziti ni mogla, so tlele v njeni duši še vedno kakor v sanjah. V njih je cvetelo življenje, v razkošni naravi, polni bujne tra cvetja hi zelenja, kakor na praznik svetega Rešnega Telesa, a tam v nedosledni daljavi je nekdo prepeval vabljivo pesem, tako čudno, da ni bila podobna niti posvetnim pesmim, niti zvokom škr jančka. katere je Majda najbolj ljubila izmed vseh ptičjih glasov.
"Moj Bog, kdo bi si neki mislil o meni. da sem tako vsa zmedena v spanju", je vzdihnila često zju-
Soltili i, |\j\'e
bivu'i isviiie«-,
Sumojvtai. At izrastku
veliko [	___________
l rn eori iu Albaniji imamo j čelo v zadnjem časfu pridobivati le ti alo poio'd. kajti obe deželi na sistematičen način. Bodočnost linta odkriti v rudarskem« «e mogoče abota le pridobivanju oziiu.	j tnau^ana. Skladišča so bogata ter
Ti rudniki. preWiw.ek z zgo-j leže pri Vami, v bližini morja. doviuskib časov, so pozneje pre ■ rledt premoga je vkleti Boigar-nelrali z delo\ anjeui iu k malo jih	i*"1.) bogata kot pa Srbija.
j«\ v kalerih *e še dfcne* jiadalju- Ni»jr'» Ta y v bogat;h pokrajinah je t <>bi ato\ arije m z dobrim «fie-! gorovja Hodopa in na
tmn. S k or® fHAvni manjka pri lucruih prometnih sredstev iu tudi kuriva ni na razpolago v za-dowTni množini.
V tem ozii u je Sr4>ija ona bdi kauska dežela. ki ima >e največ pričakovati v IxMloeiiofcli. Znan je pomen Srbije kot j'oljedelske in živinorejske dežele, a mogoče je tmdi govoriti o Hrbdkem rudniškem p<»g' rju. ki naliaja v ^e-
Balkanu
deloma pa tudi v nižinah Donave ter ob morju. Tudi v bhžini glavnega mesta Sotije je najti rjavi premog ter antra«-it ali trdi i>re-uroK. V zadnjem času se je spravilo tu na dan letno nekako 400 tisoč ton. Leta 1914 je bilo zapo-slenirh 1700 de-laveev. Rove ima sedaj v rokah neka nemško-bol-garska družba.
Ostale dežele Balkana, pred-
poje. Tudi on jo ima rad.jtraj. ko se je vzdramila. "Kakšni z očmi se sraeje starce z<i j nesmisli napadejo člaveka — pa njo. Pa so sra ljudje opravljali še'da bi to vsaj imelo kakšen konec, pred s vadbo, da ne mara Majde, kakor v knjigah!"
Zmotili so se. hvala Bogu----" j Toda modro premišljevanje o
"To ste zadela temo —", je pri-1 treznem, čujočein življenju, katero kimala prediea, "sedaj pressrbitej io je postavilo na stran pametne-le še vso jo mlajšo Lucijo prav ta-' ira moža, jo je ovladalo in izpre-ko dobro. Lahko bi jo dala To-'menilo v dobro gospodinjo. Filip mažu, ko sc vrne od vojakv. To j je kar ni moarel prehvaliti, kako bi bilo lepo: Vsak brat po eno se- j srečno se je lotevala vseh različnih *«ro...."	[opravil; stani, izkušena kmetiea
"Oh. kaj bi se neki Bogu vti-jne bi moda bolje gospodinjiti. To kali v njegovo voljo. — in Lucija;je priznaval i stari C'asnar in se je stara komaj petujast let. Se v. zato čestokrat nasmihal snahi, nebesih ni vedno žegnanje —jej Toliko da se je starejša prediea vzdihnila odkritosrčno kovačiea. /dobro ojjrela na Časnarjevmi, je "No, saj se moškim privadi.*' ži popolnoma pozabila na kovačiern
vetniAtoc'iem delu dežele. Tu je vsom Maeedonija, so še premalo opazili krivtafelizirane sklade, ki'preiskane, da bi se moglo k?sj re-vsebujejo velike zaklade rud. Južno od Donave, pri Milanovaeu je Kako nastal rudniški centrom, kjer pridobivali že Rimljani baker. O tem nam pričajo bakrene zaponke, katere so nauSi v rimskih Ukopninah. V spli šnem pa so imeli ti ru<Uiiki zelo čudno uhihio. V tuiških časih, ko ao pokrivali bakru
či o njih mineralnih bogastvih Sitar* rudniki pa kažejo tudi tukaj skladišča m v notranjosti Macedanije' leži v okraju Morna stira rudnik anl-tmona in arzena, ki se dobro renrtira kljub oddaljenosti od vseli prometnih sred-<ftev. Severno od Soluna leži geološko staro, kiistalizirano pogor-
"Bojr ne daj. da bi vi kaj takega spomnila tam gori!" Kovačk-i je zardel oživeli obraz. "Dekleta
opomin. Prva nje bri^a je bila. kako se godi Tomažu in kaj neki piše iz daljave? Majda je odliite-
Lahko se ozdravite
Turki svojo potrebo na je takozvaui Kiaradagh ali < rno \ Mali Aziji je tu obralo- pogorje. Tukaj bi se morda iz-vanje popolnoma '.asta!o. Z obra- plačalo pridobivanje zlata. V do-
tmnnjem so pričeli leta 1716 Av-•trijei. ki »o zgradiii več rover. Kakorhitro pa ao Avstrijci od&li, j« prttiehalo z obratovanjem
lini Vardarja. v Karafu, je najti takozx aoie "p^pites", zlatia zrna. kjer je do pet gramov zlata v eni touL Pridobivanje je bilo dosedaj
Mt Irtta 1S50 se je pričrto neno- primitivno a ee je vendar prido v o z okra te van jem. in «ecr 1 dobilo na leto 120 kilogramov. Ms bifu uapMiom. Poziup^e je Ini do- ner-Jkio bogastvo okolšee Soiuoa
hirek majhen, a j Veied tega ae ni
dvignil.
čudiU. da so ti iiiki ?>o<to«to menjavati guqpo-1NIB
je najbolj razvidno is tega. <da ie je podelilo že lata 18&6 tri ko«
eesije za artcenove rude, sedem
ter druge za
Ako tie bolni, pridite k
jaz imam najfinejše aparate za zdraviti vsako bolezen
PREISKAVA Z X ŽARKI.
vaa ram povem, če morate bib oz -Ijeni afi ne,
Jas vam povem natančno, kaj Jt pravzaprav vala bolezen,
Ju rabim le najnovejše snanatv« na metoda in »najdbe.
Jas imam earn leke in laboratorij
Jas rabim le pravi Neoaalvaraaa
914 in 606,
Jm Mdrtvia, ako drogi na morejt Začudili ae boste, kako hitro boate ozdravljeni Jas sam ipacialisi a večletno sknfaga m ram, kaj naplaviti sa ras.
ova* £ronicke nafto; a
Pocvetovanje in nasvet nsionj.
m. mm um
"Kaj imaš okno tako dolgo odprto? Vse premraziš tu", se je o-trlasila bolehna Lucija nevoljno.
Majda se je zavedla. Zaprla j<-in prisedla za mizo. Ura je bila še skoro ravno toliko — pol treh. in v izbi je bilo žalostno. Lucija je naslonila srlavo na roke, starejša prediea na klopi si je gladila ko leni, Vikta tpa je gledala podobo svetega Vendelina z ovcami.
"Vikta", je izp ne govorila go-spoJrnja skoro s prosečim glasom, "ali nam poveste kaj? Cas bi nam lepo minul".
"Kaj pa naj še povem, drajra moja", se je branila prediea; "saj veste že vse".
'Povej o Meiuzini —je vzpodbujala starejša tovarišica.
Vikta je malo premišljala.
"§e nekaj vem'*, je dejala počasi, "česar še nisem pravila nikomur; toda to ni pravljica — in konee je žalosten."
"Naj bode — le povejte", je silila mlada gospodinja.
Najelo je še priložila na ogenj sedla na nizek stoliček in ujela tekajočo mueiko v naročje, da ne bi motila tihote.
Gate.: Jfatb. Kernel?. CHntaa. Ind.: Lambert Bolakar, Tirflaii ■piiHu. Ind.: Alois Had man.
Aurora, IE: Jernej B. VerblC.
Chkago, IL-i Joa Bottle, Jom. BUab
In Frank J ur jo vee.
Joliet, DL: Frank Bamhkrh, Frank Lanrieh in Jokn Zaletel.
La 8aUe. I1L: Matija Komu. Livingston, DL: Mih. Clrar. Masrootah, IU.: Fr. August in. Nokomis. I1L la akoiica: Mata. Gal&hek.
North Chicago. HL In okolica: Anton K obal in Math. Ogrin. So. Od ear*, HL: Frank Cento. Springfield, 111.: Matija BartoorUL Waokecnn, HL in oltoika: Math. Ogrtn tn Frank PetkovSek.
Cherokee, Kana.: Frank Retlanlk. Columbus. Hans.: Joe Knafelc. Franklin. Kam.: Frana Leskorte. Frontenae, Kaos. in okoUcat Bok Firm In Frank Kernc.
Emhm City, Kaos.: Ooa Bajnk ta Peter Schneller.
Mineral, Kana: Frank Augnitla, Rinso, Kana.: Mike PenclL KitiailHer, Md. in okolica: Frank Vodoptvec.
Baltic, Mirh.: M. D. I.lkorlch. CatmaeC, Mich, in okolica: M. W. Kobe, Martin Rade In Pavel Shalta
ChiBboftm. Minn.: Frank Oorto, Ja£> Petrich in K. Zgonc.
Ely, Minn, la okoilea: Ivan Ooofld, Jo«. J. Peshel, Anton Poljane« ia Luula M. PernSek.
Eveieth, Minn.: Ixmit G or že la JurlJ Kotne.
Gilbert, Minn. In okolica: I*. YooaLi Hibbing, Minn.: Ivan Poufie. Virginia, Mlrn.t Frank Hroratdch. Kansas City, Kans.: Peter Schneller.
St. Louis, Ma: Mike Grabrlan. Klein, Moot: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Moth. Urlch. Roundup, Mont.: TomaS Paulln. Gowanda, N. 1'.: Karl SterniSa. Little Folia, N. Y,: Frank Gregorkg Barberton, O. m ofcoBca: Math« Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collin wood, O.: Math. Slapnlk 'a John Malovrh. Cleveland, O.: Frank Sakcr. Jakob
Debevc. Chas Karllnger, Frank Mch In Jakob ItesiTik. Lorain, O. in okoliea: Louis Balaot
in J. Kumše. Nile«, O.: Frank Kogov-šek. Young*town, O.: Anton Kikelj. Oregon City,Or eg.: M. Justin In 7. MQoley.
AUegneny, Pa: M. Klartcfa. Ambridge, Pa: Frank Jakfla Besemer, Pa: Louie Hribar. Brougbton, Pa In okolica: An tod
In Vikta, v katero so bili uprti ip^vec. lie bila prirojena želja, vzeti dvo- Po«zletli vseh poslušavk. je začela1 Burdine, Pa la okolica; Joha jieo Ijnbih znancev pod zaščitna Pripovedovati s čistini svojim «rla-! DemSar.
krila in jo privesti preti oltar. Ka-'*oni:	Canonsbnrg, Pa: John Koklleh.
ko bi bilo Tes lepo -pri njih. ko bi| "Ko sem bila pri Krsnikovih še Cooemaugh, Pil: Ivan Pajk, VW
..	,	, <	,	- • , .	, BovanSpk in Jos. Turk
živeli sestfi drusa zraven druse za malo pa,stirieo. je nekoe postal Claridge, Pa: Anton Jerlna ln Anton
vsaka z jednim bratom! Majda jc pri meni rajni jrospod polkovnik1 Kozoglov.
bila čitula v Tomaževih pismih, da iz vile pri predklošterskem po<ko-! Krport, Pa: Louis Supan«e ln Fr-doslej ni imel nobenega resnega' pališčn in me ojrovoril ilobrcHluš-
znanja, — bilo je le še na tem, ka- no:	I Forest City, Pa: Mat. Kamin. Frani
kor je čisto prav omenila stara] * pusti „a.stirstvo — iz tebe bi prediea. da bi se Tomaž navadil lie bilo ni- praveffa Tvojemu -o-Lueije. Seveda, je bilo najpreje S|>0(iarju porečem. naj te pusti k treba sestrieo postaviti mu prod r,am, da boš obirala zelenjad in oči. Ker bi pa to preveč v oči bo-|,>oma„.a]a kuharici; ta ne more tr-tflo. če bi še le o Božiču poldiealijuHi nobene oilra->le ženske." Loeijo, je poslala mlada Casnari-j Krsnikovi so me torej oiLslovili. r-a takoj po njo, naj jutri prula po-, posmehuje se mi, češ. da ne osta magat pri delu.	1 nem v vili niti teden dnij. Kila
V nedeljo popoldne pred svetim »sem pa potem tam šestnajst let, in dnevom se je Fil*> odpeljaJ na sa- ako hi ne vi(jela< kako m vse
neh v Kajo vas na postajo, <5a bi položili tam nasproti v jrlino pred-| ltn<1 nrinelial Tomaža. Maida iu	---1______1____r , •
Leben.
Farelt Pa: Anton ValentinflC. Greensburg, Pa In oktdiea: Fra. J Novak.
Hostetter, Pa la okolica: Fran«
Jordan.
Johnstown, Pa: Frank Jabrenja ld
John Polanc.
Luzerne, Pa la okoUca: An tori
Oootnik.
Manor, Pa ln okolica: Fr. Demflar. Mood Ron, Pa: Frank Maček in Fr. PodmllSek.
Pittsburgh, Pa In okolica: U. R
odtod pripeljal Tomaža. Majda in klošterskega pokopališča, še seda j, Jakobleh, z. JaksheT Kiarlch Mat, 1
Magister.
Reading. Pa in okolica: Fr. 3pehar. South Bethlehem, Penna: Jenu)
Lueija sta bili že očedili vso hišo, da si stari Časnar ni upal noditi l>o sobi in je iztrkaval svojo pii>o na dvorišču....
Sestri sta opietli dnij;a drujjo in si naredili kiti; Majda je posodila Luciji svoj najlepši predi>a.s-nik iz zelene svile s koraldastini
bi bila lahko tam____
Gospod in gospa sta bila že oba osivela, ko sem prišla tja; časih sta se mi zdeltf čisto kakor otroka. Pri vodi sta dala narediti kopali šče, ki ju je stalo mnogo denarja: kopal se je v njem lep pes, katere-
ga je gospod vsak dan vodil tja. pasom. Skoda le, da jc Lueijo ne- j Konja je imel gospod v hlevu, a koliko bolel zob; več nočij ni že skrbeli so zanj kakor za človeka-spala zavoljo tega in bila nekako suhar mu je morala kuharica peči
utrujena. Vzlie temu je Majda zaupljivo zrla. na vitko sestrino postavo, ki je morala vsakemu ugajati.
Ko je bilo že vse pripravljeno in urejeno, so se ure jele počasi vleči. Jedva pol treh je bilo, a Filip in Tomaž sta imela prrti šele ob petih. Stari Casnar je zadovoljno pučil pri peci; razgovarjati se mu ni ljuVilo. Tudi predici. priaedai v sobo. Sta položili roke v naročje, predivo je bilo že včeraj opre detio — samo po stari navadi nista smeli preje odSti nego pop raznikih.
"Ali nfrnate nič volne ali evir-na. da bi navijali?" — se je spomnila Vikta, ki je nerada posedala brez dela.
in za umivanje so mu ogrevali vodo; rabili ga pa niso prav nič. In kadar je šla gospa zjutraj na vrt. se je skril gospod za al tan ter naenkrat planil za njo, da bi jo o-strašil, — pa ona se že ni več bala. ker je poznala njegovo navado' Meni je pa gospod pravil kometka — namesto Vikta; to pa zaradi mojih doljrih, rmenih las.
Nekoč — tako le o Božiču — sta si izmislila, da bi lahko vzela k sebi kako lepo in ljubko dete kateremu bi prepisala vse svoje premoženje in posestvo; sorodniki so ju bili nekako razdražiti. Iz našega kraja nista hotela nobena sra otroka; ubila sta si v glavo, da
„	_ a. raora *>»ti črnooka deklica, stara
N nftam; vsesva fe namofali z ** do deset ,et _ ^ pos,aIa ^
Lucijo , je odpovonla kmetica, v časnike lin."
zroča skozi okno.
Na vrtu je skakalo na znmleli kupin nekaj doiadčib vrabcev.— Majda je odrezala kosee kruha, raadi iftMa ga v toki, z velikim naporom odprla okno m vrgla pticam živeža. Vsaki si je takoj odnesla drobtinico, od nekod pa sta prileteli dva sestradani vrani In poEdbaft, kar je oatalo. V zraku je za frfotala snežinka, za njo takoj •dnina, ia kaala jih jc bik> ozračje toka.
ttajdo frail in pot at ia tlfejala Maj.
dam '
časnike, da hočeta to in to. tako in tako____
___'Dalje priaoonjifi).
NAŠI ZABTOFUIKl,
kateri m fuuililaffi al poOlratl naro6-aino aa dnevnik "Olae Naroda". Karofr Bina «a "Glas Naroda" Je: sa celo leto «1», aa pol leta $2.00 in ao četrt letx pa fL00. Vsak aastopnlk Uda potrdilo arota, katero Je prejel la Jih rojo-priporočoma.
CM.: Jakob LotBa. Loads ftnrtolfca la
KoprlrSek. Steelton, Pa: Anton Hren. Turtle Creek. Pa in okolica: FrsM Sthlfrer. Tyre, Pa. In okolica: Alola Tolar. West Nerrton, Pa: Josip Joran. wniock. Pa: J. Peternel. Murray, Utah in okolica: J Ka«t»!M, Tooele, Utah: Anton PalčIC. Black Diamond, Wash.: #. it Po renta
Davis, W. Va ln okoilea S JoEJ Broslch ln John TavieiJ. Thomas, W. Va tn akaOea: tu
Korenchan. Milwaukee, Wla: Aug. Collandor J
Josip Tratnik.
Sheboygan, Wis.: Anton lic, John Stampfel in Herinin Svetlin.
West Alii s, Wis,: Anton Demiar lri Frank Skok
Beck Springs, Wja: Frank Fortune A. Justin, in Valentin Mareina
I^ted bi izvedel, kje se nahaja moj bratranec FRANK SEVER, do-«na iz vasi Zabukovje, fara St. Rupert. V Združenih državah se nahaja že 12 let. Ker mi jo njegovo bivališče neznano, pro« si m cenjene rojake, da mi naznanijo njegov naslov, ali naj sc pa sam oglasi, ker mu imam poročati zelo važno uadevo. — Frank Logar, Iiot 272, Thomas, W Va. _(lfl.21,22—0)
PfclPOftOČZLO.
Rojakom v Chieagu in sploh v državi Illinois naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak
Mr. OTTO ^W'l.
ki je pooblaščen pobirati nsrafe akte za "Glas Naroda" in isda-vati pravomoena potrdila. Cenjenim rojakom ga teplo priporoča-da mu bods M m
«
-
------ -

■»l^ppvuillliuiilll! |l.lll>UI|,!l
WfSSipp
—■■ - -f+Li
Jugoslovanska
[Si 11 '■' I »•■———MB
GT,Ag NAROt^jL »fePT. 191T
M. tlednota
Inkorporiram* drv? 24. januarja 1901 v državi Mina
sedež v EIX MISK
GLAVNI URADNIKI:
Predaeduik; MIHAEL HOVANŠEK, Bx 251. Concmaujrh. Pa. P#dpr*d*ednik: LOUIS BALANT, Box IOC Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajuik GEO. L. liROZICII, Ely, Minn. BLagainin Neizplačanih smrtuin: LOUIS COSTELLO, Salida. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GEAHEK, 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GCHJŽE. Elv, Minn.
ANTHONY MOTZ %41 Ave. "M" So. Chicago. 111. IVAN VAROGA, .'»126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI: S-'B?'
GREGOR J. POR EXT A, Box 176. Black Diamond, Wash. LEONARD SLABO I) NIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RITPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet. Mich. JOHN MO VERS.624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. B1ATT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, III.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave.. X. E. Cleveland, Ohio. pKANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver
Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
V«i dopisi, tikajoči ae uradnih rad ©v, kakor tudi denarna poiiljatve, naj »e pošljejo na glavnega tajnika Jednote, tu pri. •oibe pa na predsednika porotnega odbora.
N« osebna ali neuradna pisma od strani članov so na bods ostrilo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
Zlatarjevo ziato.
Historična povest is 18. stoletja.
Spisal Avgust fcenoa.
(Nadaljevanji).
»Tik .Mesesiičkih vrat je stala eerkvica rvetega Ivana, .Samo en <»iiar jc Ur tičal gole zidinc, *iamo mala svetilka jc pošiljr1 a trepetajočo svetlobo v mrak. Bilo je že čez deseto uro po no"-i. Sredi cerkvice so stala črna, ledena nosila, a na jnjih jc feanjal'a večne sanje zlatarjev a liči. Mrtvo telo je po krival l>e!i ton iii videla .se jc sa-mo ulj«**a. Lepo njeno Iicrt j«- bilo mirno, samo ponekod so se videle (H* njem črne pege. V cerkvici je bilo vse mirno, mirno kako; v grobu. le leseni svetniki so gledali na mlado ipokojnico. Cez nekaj časa za&krtncjo dnri. V cerkvico .stopi Pavel. Bil je izvan-redno muren. Polahuo jc koraka: proti dčvojki, kakor hi se bal, da je nt* w-budi Napne se nad »ijo.
' Tukaj si? Moja ljubezen, moja, srčen, moje življenje! Zdaj si mrtva, zdaj si prah, zdaj si nič. V tvojih ostankih tukaj so mi a-mlic vse /.olje iu vse na«le. V grob boš %la D< ra. v grob boš ponesla s seboj tudi moje življenje. Ostai bom sicer, toda — živi mrlič!''
a ve l pritisne ustni na hladno' i .. , »	u	n v ,
. , . • i , . M« na pole«	mrtve	Dore, ali p»1
celo in poljubi devojko za zadnji , m	^	udobna
*>ot"	i ska P*
lesnih ostankih, da -ne bo nikdar več zažel"! iu si izbral ženske, iu naj »pride sam angel v podobi ženske z ileba! Naj ^e rajše razbije v prah slari in slavni grb Ci.-ego-rijaueev! Glej Pavla Gregorijain-ea, kako ti že tretjič pove v lice, oh. peklenska hudoba, da te so vraži, da te prezira in zaničuje in da bt-zj pred teboj, lcakor mora bežati pred črno kitgo. Ne zija,,1 v t svete ostanke, ti peklenski izrodek. ne moti « tvojim okuž-Ijivim dihom dihom nedolžnemu angelu rajskih sanj! (Iledlaj, oj. gle ^lj to nedolžno lice, pa se o-kameni k,t hudodeknioa preti ipo dobo Gorgone! Glej, tu počiva moja -reča, moja nada. «moje življenj«*, a v>i to — vhc to je zatrlo s hudičevo zavistjo tvoje grdo, kačje srce!"
• Pavle, v. i Boga. te prosim!*' vzklikne Klara v gruzi ter se strese kakor v mrzlici.
"Ne imenuj Boga, zlobna gres-liicu, ker če sliši tvoj bogokletni klic, bo z ognjeno »trdo razrušil ta posvečeni kraj. Da. to ti uoi-■nita, ti. \ražja grdoba, si jo umorila!"	t
"Jaz!"
"Da, ti! Ali pozikjš to? tocc Pavel mirneje i« ]>otei>ne iz žep< pleteno uuošnjico. "Ali lid lia nji grb Urignadov, ni to grb Klaiv I ngnadovc, presestnice, nork-e in nbijalke.' Ta mošnjica je bila naj-
tšiis žen
Klara se strese, <ali kmalu se
Na k rat Autšumota nekaj za ol-j
tarjem. Mladenič se /gane. Kakor > i	i.-- - • , -iii- i ojunan-L
bi se v kljucavniei obračal kijue,	.
kakor bi se odpirala tajna vrata.', , Dsi • ^trdi. T« je, 1>*vel!
Pavel se skrije v temo za steber.	som	Doro s stru
In ras. Nad nizkim oltarjem se l*""' 5,potl čerema ni -ponoči.
odpto duri skritega hodnika, ko-
ji je tlrzal iz gornjega mesta pod
zemljo v ttrrkvico. Plamen goleče
baklj** s* ziiMveti iu po stopnicah
stopa navzdol črno oblečeuu žena,
noseč iu* ramenih kožuh.
**Pojdi zdaj! Pusti mc, Coko-lin! ' dbrue se žena proti hodniku. ' Tvojo službo si dovreil, plačo »i dobi! in lahko odideš iz Zagreba. :'	\
In zopet se zapro duri. Žena se približa mrtvi deklici. Ko zagrne ten pred Ircem, posveti baklja v K Urino lice. Žen a nagne glavo nad mrliča.
"Moram te videti, na.sprotn.iea moja", zašepeee s hudobnim nasmehi«« in dvigne bskljo "Ti, ti si mi torej zastrupila življenje in ni i uuičils srečo* Xoriea, zdaj le-/fš tukaj pred menoj «*omandrana in uničonia t'as bo že aaeelil I'arv iu rane, s 'jaz ga moram potem dnbiti."
Ne bo, jjs' * za^iaui l»a\ cl iuj sko« nu stebra. "Nikdar
Pa veš. eenm? Ker sem zdivjala, znoj-ela za teboj. Ako se greši brez namena, tedaj jaz nisem gre šnieta. Ni me pamet gnala v ta greh. aree me je onrsA-estilo in me zapeljalo. Ako bi ne bila mogl Uničiti tega dekleta prej, predno si jo objel kot ženo. bila bi se za strufjdLa sama; kajti kot živa bi ne mogla trpeti, da te druga ljubi, ter vsako bi zastrupib, katera bi te ljubila, ako bi jo maral t* ali ne. Ljubim te. Pavel, boil j kakor Boga. kateremu bi se radi re be izneverila; ako bi s teboj mogla deliti le en dan, le eno uro arečne ljubezni, rada bi izpila ča Šo strupa do dna. Ako me sovra ži«, ako me zaničuješ, Pavel, maščuj «e!"
' Nočem s«' lanČeevati. blazna žena! Sama sva tukaj, ne vidi rta-,tu nihče. Pri roki mi je ostra sab Ija. a na nosiinici leži moje zlato katero si mi uničila. Ako bi hotel, porinil bi ti ostro žeHezo v tvoje kačje aree in revil bi hrvatsko de-o fin ceii svet živega smrtnega Toda nočem! T» meč ne
MAJOR BENJAMIN B. FOULOIS,
načelnik ameriškega zračnega brodovja.
kr^I-aiKsko vero in prej bi si odsekal desno roko in prej bi zlomil meč na dvoje, nego bi ga onesnažil s tvojo strupeno krvjo. Junak sem in nisem rabelj; rabi j i ^o zato, da kaznujejo zastruomice. Ne, namenil sem ti drugo maščevanje. Pojdi in nosi s sel>oj skozi vse živ Ijenje svojo zblaznel« strast kakor večno nezaeeljivo rano; naj te žge s peklenskim ognjem, naj te mofl-i z večno žejo in ko ti bodo ovenela lica in ko se ti bo izsušilo telo. maj še v tvojem srcu gori strast kahor ognjena gora. In kEi-dar boš ponoči v sanjah želela po-itka. naj stopi pred tebe ta nedolžna deKliea, bleda in s solznimi očmi ter naj upira svoje oči liki ledenemu nožu v tvoje vroče srce Umiraj in živi. živi in umiraj! ProkltUi bodi do groba in onkraj njega!"
"Joj. j >j!" zaječi Klara iu poklekne !» ,h>\ ešeno giavo pred milica.
"Pojdi, grešna žena. in pusti me, da zadnjič moliiu k Bogu na st ra u i svoje Dore!"J
Mladenič lahno poljubi mrtvo nevesto.
Kakoi zdivjana poskoči Klara iu kakor obupana pobegne ]»o
skrivnem hodnriku.
•
Drugega dne gre kapitan Pavel obiskat grob svoje ljube zaročen ! ke. Kako se začudi, ko zapazi, da sedi lMa grobu stara ženica. Pavel stopi bližje. Spozna Magdo, ki je držala, v roki rožni venec.
"Magda!'' pokliče Kapitan, al: starka se ne jjane. "Magda!" poki i.V še enkrat kapitan in položi roko starki nta ramo. Starka j ' bila mrtva. Kot 'zadnji spomtin življenja jc trepetala solza na licu dobre starke. Bila jc moleča .zaspala na grobu svoje Dore
XXIII.
Lil je Božič.
Krasna noč je kazala na vedrem nebu miljone zlatih zvezd, .^iina je bila huda in po obzagreb-škiU gorah, kakor tudi po dolinah je bilo snega do p-isu. Na stihih vejah je ivje bliskalo liki biserom in mesečina je odsevala po snegu kot bi bila zemlja posuta z žlahtnim kamenjem. Tiho in mirno je bilo i|K> gori, še celo voter ni pretresal vejevja; potok je molčal in ni grmel po globini.
Bil je Božie, sveti dan.
Iz sneženega groba so gledale črne kmetske hišice, a iz hiš je svetila v zimsko noč vesela luč. Svet se je v spominu veselil prihoda nebeškega kralja, ki je bil v Betlehsmu stopil na svet. Blagi mir se je razlival po zemlji in v
človeških srcih je klicalo: "Kodi se kralj nebeški!"
Samo ena duša v j^ori ni čutila nebeškega miru, v njej ni plaIntel sveti božični kres. v njej je plamtel peklenski ogenj - ta duša ni klicala Boga, ampak vraga. Kakor omamljen je hitel naprej, raztngan. po*n in izmučen. De kolen je pogre/al v sneg, do pasa se je včasih zaletel, lice mu je žarelo mrazu, ki i mu je burno tekla in težko je dihal Kakor ranjen volk je hitel navkreber in se lovil za bodeče grmovje, kakor jež se jo izvil in pognal navzdol; ni maral, ako je butil ob drevo ali ob panj, ki je bil skrit pod snegom, ali se udaril ob kamen poleg pota. Beže je bil izjrubil plašč, rz gubil Icapo. a bežal je naprej, kakor bi ga hudobni duhovi tirali z 'bičem. Ta človek je bežal iz Za grelna v goro. dalje iu dalje v go ro; bilo je videti, da hoče čez njo na drugo stran. Doupel je v gorsko globelj. do kamena poti strmo pečino. Utrujen sede na kamen. Dvakrat ali trikrat vzdihne, kakor bi mu primanjkovalo sape. 2 vrata si odvije pisan ovratnik ?n ist ga omota okoli glave, v roki si dahne nekolikokrat, da hi si jih zagrel, iz žepa pottgne steklenico, nagne jo in naredi iz nje v»-č požirkov Z<;pct vzdihne Bilo mi. je lažje. Ž»';!dije ga je jelo greti. Ko se nekoliko ogletla. vidi, da je v globeli in v varnem zatišju, kjer ga ne more izdati mesečina. Zopet nese steklenico k ustom in zaetne piti. A. to je dobro! Pro-klcta zitita! Kako gre do kosti' Se celo živa kri bi znu-znila. Samo da le pride enkrat čez goro. potem bo lažje.
Ali čuj, euj ' Človek se p resi Ha -ši. Na vrhu, čez katerega je bil prišel, poka grmovje in z vej pada sneg. Tukaj sta! Da. ona sta. Bežati bo treba. Mož se strese in nagne glavo, da bi poslušal. Da. da, že sta! Le v beg!
Kakor kača, kadar se je ilotak neš, poskoči anož kvišku, zavije s»j okoli pečine in poleti po gori ua-vtngor. Ol>. ko bi bilo poletje, toplo poletje kako lahko bi bilo pobegniti; ali zima je, sneg je! Kakor kača se vije za človekom v snegu sled, a stopinje izdaj:a v snegu prokleto oko vedrega neba — mesee. Ako bi bila burja, me te ž. megla: pa nebo je čisto kakor steklo. Človek se je bil iup."ak-nil v goro.
V tem trenutku se prikažeta pri pečini dva človeka. Eden izmed »iiju je velikan z dalgo puško in visokim klobukom. Na razgaljenih prsih se mu nabira ivje, brki so beli iu ledeni, le oko se sveti
FATHEfl MOLUNGEfUEVA IZNAJDBA.
Father Molliii-ser je vedel kaj je bito najbolje za človečki sistem, ki je priporočal svoj jlasovtt rastlinski čaj. Na tisoče rabi danes, te dragocene skorje, cvetja, roje bilke, semeca rastline, jagode Ja cvetlice so našle zaupanja v tega glasorltega duhovni, ki jih je predpisal za čez 200.000 bolnih ljudi. Ako bi zamogli obelodaniti vsa prostovoljna zahvalna pisma tisočerih. ki so pisali, da se jim je zdravje I >ov milo po njegovi mojster ski tonikt ki krepi telo in kri. potem bi vi tak jj poslali po $1.00 zavitek.
Za stare ali mlade obojega spola, in to nara\no zdravilo bi moralo biti v vsaki hisL Uspeh ttoljsega wlravja. Za ljudi, ki so zaprti, imajo revmatizem. neprebavo. bolni In nervozni glavoitol, nered krvi ali ledic. uič bolj^esa kot znamenita zmes rastlin. Mi pošljemo FATHER MOI.LIXGERJEV RAST-IiINSKi ČAJ KAMORKOLI PO PREJEMU $1.00 V GOTOVEM. ZNAMKAH AM MOXEYORDER, JE ZDRAVLJENJE ZA 1 MESECEV. AKO ŽELITE 1'OSKUŠNJO VAM JO I*OŠLJEMO zastunj.
MOLUNGER MEDICINE CO"
21 Mellinger Bldg^ 14 East Park Way N. S. Pittsburgh. Pa.
kakor pastirski ogenj sredi temne šume. Ta človek je stari junak .Miloš Radak. Drugi človek je mlajši, ovit v plašč in pokrit s kalni. Tudi njegovo oko planiti iu prsi se mu dvigajo. Ta mladenič je Jurko.
"Tukaj sem kaže sled!*' meni Jurko in se nagne nad sneg.
"Bo ise reklo paziiti še dalje!" odgovori Radak. "Seveda!" ' * To rej poj d i va !' * : Nekoliko si lahko odpočije-va *. reče Jurko.
"Ne za cesarjevo krono!" odvrne Radak.
"Ne more biti daleč. Samo za kratek ča.s.,J
"Nhmiva časJti. Jaz nočem ne
LAHKO STE OZDRAVLJENI!
Pridite h meni - Jez vem povrnem vase zdrevje.
Jaz imam najboljše pripomočke za zdravljenje vsakovrstnih bolezni
X-:
JAZ SEM najstarejši kristjanski speci ja-i 1st t Pittsburgh. Pa.: S7 let skuSnje ▼ zdravljenju bolnikov. JAZ VAM BOM lKjvedai ako morete biti ozdravljeni brez dvomljenja In ozdravil vas bom. ako se ni posrečilo mlajšim ali neizkušenim »Jravnikom. JAZ RABIM najboljše in najnspe^nejSe zdravila pri zdravljenju mojih bolnikov.	# JAZ IMAM svojo lekarno In laboratorij,
vse najboljše za bolne ljudi. Začudili se boste kakor hitro zamorete biti ozdravljeni. En sam obisk vam bo zagotovil mojo sposobnost iu prepričali se boste za-w-z--—-- r- kaj imam usjieU v kratkem času.
moških « ženskih zdravim uspešno.
NIZKE CENE. PREISKAVA IN NASVET ZASTONJ. Govori se rt^Lka
PROF. DOCTOR B. F. MULUN
uiprvti pult
M	. 411PITTSBURGH, PA.
Izrrtite u m prinesite g* s seboj ko pridete k menL ***
•4 9
tj 8. mor
gotovo tudi zasledovalca nc mirujeta. Med goro se zavije jarek. Pred beguncem se (prikaze majhna ledina. Mesec sveti, da je videti kakor podnevu. Sredi ledine zapazi begunec velikana, ki naglo koraka proti jarku. Mož postoji in se začne tresti v»i!td ziint* i:, vsled strahu. "To je on!" zaše-peee poliurtev. Naioj, nazaj!
Toda že je velikan tsapaal bc-gunca. Tudi velikan Zi»č-ne leteti. Began«; sliši, kako škriplje za njim sneg. vedno je bližje in bližje. Nazaj v jarek» Z ^lave mu pade ovratnik. Lice mu obledi kakor sneg. Samo brazgetina na čelu st» sveti. Velikan jame zaostajati. Begunec krene glavo in vzdihne. Hvala li«.gu' Zasledovalcu je noga izpobnila. pade! je in se udri v sneg. Rešen si. Le nazaj, nazaj po starem pi>tu. po jarku! Jarek krene višje v guro; tamkaj je goslo drevje. Hvala Bogu!
Ali kaj je to.' Ali je peklenska prikazenOb koncu jarka stoji človek, ki je ogrnjen v pla^č ter ima pištolo v roki. l)a. da. pištolo ima, mest'c dobro kaže in nc laže. Kdo je ta človek, kdo 1 Al; je res
prej jesti, ne pitL ne >e vstati it.^To je mulec Jurko! Ta siromak ne se vleči, dokler še nosi živo Le naprej!
glavo na vratu!"	• n« i , i. «•* -ti
lla. ba. ha! zaori Juiko\
• L" t
rujtn sem! ' izdahne Jurkbrohoten sim.h ^ JHlsti „u>t.cJi
Tedaj le jtočakaj! Samo za ptmuii si. da je tukaj sikio veliko volkov, Jurko.7' "Ne bojim se!" T<rej pojuiva naprej!"
ali
si
prišel
''Peklenski izrotlck
v moje pesti'"
"Ali me vars sam vrag —" iz-
pregovori begun in pri srcu mu
i- .. . -	I kakor bi ga držali železni nob-
Olej. jKUeg kamena je v snegu L-	, . . . .	.
t.J. Kam hoee bezati, nesrečnež.
KaniTukaj je Jurko, tamkaj je
Miloš, tukaj je smrt in tamkaj je
smrt! Kant.* Kakor kača se> zavtje
[begnn v grmovje. Kmalu je pr:
,,, .	..	'velikem, vejnatem hrastu. l»iž se
Glej. za pečino je krenil! Ali|vspUe lia huist Napadaka slil ^
IS lllt-iniVf vtoikinin ''	I , , . - .
Saiec. \ Mpne si* na hrust in leže
"Morda j^ tamkaj!" obrne so Miloš um drug« st?iaii jarka, kjer jc stalo vej nato drevo.
Mesec se jc dvigid vedno višje ui žarki so svetili na hrastinjo poleg pota.
Ha! Satan peklenski!?' zakriti Miloš, ko zagleda bledo človeško lice ua veji. " Tukaj si! In ti si! Ali te je zemlja i/vrgla, da si lahko s tvojo krvjo ozdravim rane.' Jurko. Jurko! Glej tamkaj' Ali vidiš ' Tukaj »e najin plen! Ali pa veš. kdo je ta vrag, kdo je ta zver.'" ' Kdo je "'
"To jc oni proklctaiik, ki mi je ubil ženo, odnesel sina, ki mi je pogazil življenje in srečo!''
"Grega Ookul i.i — poturica, zdravnik vpraša Jurko.
"Da. on je! Izusti me, naj ga ugrabim, naj um kos za kosoni odtrgam od telesa, naj mu izde-rem žive srce!"
"Ne onečHščaj si roko z njegovo strupeno krvjo. I'bij «ra!'*
"Satan, kje imaš mojega sina, kje?" Aikriči Miloš. "Kje je moj sin.' (tovori, govori, satan!"
* Ne vem", od/ovc se srlas lia hrastu. "' Pnxlal sen ga kot sužnja v Carigrad!"
(Dalje prihodnjič). ..r
--^ j
¥
USTNICA UREDNIŠTVA.
nekoliko sveže krvi. glej. tukaj je tudi steklenica' Prazna je."
"Res j«' sveža kri. ranjen je. Ne more biti deset minut od tu-1
kaj."
fZl PENN Am, PITTSBURGH* PENNA.	V
Dr. flua*nthal. ipariallat ie fes 20 let. Ak« Imate kako boleaen Iz kateregakoli t zraka, bolno kri. ste nervoanl, bolan želodec, ledlce, jetra, mehur, revmatizem, mazulje ali kakorkoli drugo bolezen, uprašajte za nasvet Dr. Boeentbala in povedal vam bo če ste ozdravljivi	t
POSEBNA PONUDBA za kratek fes in po zelo nizki cen L
Dr. Boaenthal zdravi s naJbolJSial zdravili, U Jih dobi la Crropa, Indije, Kitajska. Jntea Amerika ln vzeh drnal* kali? sveta. Qa laU zdraviti is sv«ie bolalka.	•
Ur. UmrnAmL mt Pw Atc., Pittab<irfh, Pa.
vidiš njegove stopinje
"Da. navzgor je šel."
"Le naprej
Radak in Jurko kreneta po sledu navzgor. Sneg je šknal, veje so se osi pa vale, noge so drsale po ledu, ali moža sta šla naprej in naprej. Daspeta na vrh. Svetlo je fledal mesec na nju. Pred sebi»j sta imela Miežno puščavo.
' Glej!" zakliče Kadak. "Glej tamkaj na vrh drugega vršička. Vidiš, kako se nekaj čmegu poni iče_ navzgor t Človek je." "Človek je, že vidim." "Po vražje leti ta lopov!" "Kakor bi ga gonil vrag." '"Ravno tako." "Pat pod noge, Jurko!" "Poštoj, starec! Zdaj je dobro, že najin. Z onega vrha se gie navzdol v jarek, ali dailje se lie more. Na drugi strani naonreč je istrina stena. Lopov mora po jarku naprej, ali pa mora nazaj. Toda breg se da obiti. Ti idi 3ia-vlxlol in kreni na severu v jarek, jaz pa bom na jugu; tako bo prišla miš med dva maička. Daj mi pištolo, Miloš!"
"Tukaj jo imaš! Dobro pamet imaš, mladenič. Dobro si si lutmi-tflii. Jaz grem navzdol na desno, ti na levo. Z Bogom in dobra aa-
leži nem. komaj si
m
M. O., Chicago, 111. — Iste misli. koi zdaj Vas, m) navdihnile i>: ili-vno sloveusKega pesnika lir. Kreka in je zapel lepo pesetu "Oblakom". Prepozni ste, obža* lujeiuo.
Poroka v **ojni.
Pariz, Francija. Jt). stigitembi*a. "La Libertč" ij>iše, tla se je poročila Miss Daisy Polk iz San Francis, e. ("al, s francoskim generalom Maric Joseph Louis Koncrt de Luvcr. Poroki je iiMTsostvo\nl kot priča general Petain, francoski vrhovni >jR>veljikik, ter več drugih franetiskih vojaških do* stojanstvernkov.
Miss Polk. ki jo bližnja sorod-
j na vejo. Tu u»>a dihati.
V jarku se sročata Miloš Jurko.
"Kje je.'" vprašji .Miloš. "Tja na tvojo stran je bežal od mene! *'
*Ni mogoče, na tvoji strani jc. človek božji!" trdi Miloš. "Jiezalfnica Franka Polka svetovalca
prvd meglo j. Ako bi ne l»il |>y del. imel bi ga že." "Ni na moji strani!" "Mora biti!"
"Gotovo ga ji i živ vrag odnese! j v Loturingiji. <"ez to pečino. Stnna je in gladka j Miss IN Ik je že od za«"-etka voj-kakor bi jo bil kdo o!»tesal s se- ne v službi vojnega i>omožnega kito."	I otlbora.
ameriškega državnega department;!. i*-, general de l»uyer, čast-jnik konjenice, sta bila i>oročena Iv vasi Vitnniont, bhzu Lunevillo
I
"Ali da nama le pride živ v pesti, Miloš!"
"Ali živ, ali mriev. kakor je božja volja", odgovori Miloš ter udari na desno navzdol. Jurko f>a kreoe na levo.
Begunec dospe srečno v drugi jarek. Hvala Bogu! Zasledovalca| S «ta daleč za njim, ne bodeta ga1 B dosegi a. Pa za vraga! Sprodey se dviguje strma in visoka stena. Ni mogoče ualje. Treba bo steno obiti. trdba bo iti za jarkom proti severu. Torej iwpr.vj. naprej! Koža na rokah mu poka, kri mu teče iz ran. Toda le naprej' Ltsje, mokri v^ed prelitega znoja, pokrivajo se mu z ledom. Ali na-J "
NOVO!
Naznanjam cenjenim rojakom fiirom Amerike, da iyn^mri sedaj ▼ zalogi zopet tri nove prave Kranjske Columbia recorde (plošče). B 8256 (Sem slovenska deklica -*r
(Regiment po cesti grm	lOC
■ 8259 (Vri so prihajali, njega ni b*lo 7g (Dirja rožic*	I DC
I 8260 (SkrjanČek poie frrgoU 7R. (Sliiala lem pti6ko pet'	' OC
Cena vsem trem $2^5 pošiljam po Expressu. Ako kdo želi da jih odpoSljem z obratno pošto, naj priloži 15c. z^ poštnino in jih odpoi-ljem z prvo pošto.
To so v resnici nove prave kranjske plošče u finim petjem; po jo oa obe strani.	^ ^
Se priporoča Vai rojak s IVAHPAJK, 106 Oheatnut 8t* C^emaggk, Pa.


........
GLAS
21. SEPT. 1917
mm


SLOVENSKO
podp. društvo
©
svete Barbare
ZA ZSDINJENE DRŽAVE SEVERNE
Sedež: FOREST CITY, PA.
hufyiHnii Am n. Januarja 1982 v Ariari ProMjl
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: F. S. TAFCHAR, «74 Ahaay Ave„ Book Springs. Wja
Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Broughton, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVftČ, box 647 Forest City, Pa Pomožni tajnik: AVGUST 008T1&A. box 310, Forest City, Pa, Blagajnik: JOSIP MARINČU"', r» St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. Pum«*ui blagajnik la zaupnik: ANT. HOCHLVAB, RFD. No. 2, box lift, Bridgeport, Obla.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik na.ia odbora: JOSIP PETERNKL, box t«, Wlllock, Pa. V nadsornik : JKRNEJ HAFNER, box G3, Burdine, Pa. 2. aadaoralk: IVAN GROŠELJ, 883 E. 137th St. Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predacdalk porot, odbora: MARTIN OBREŽAN. box 72, E. Mineral. Kana L porotnik: FRANC TEROPClO, R. F. D. Na 3, box 14«, Fort Smith, Ark, 2. porotnik: JOSIP GOLOB. 1916 So. 14th St., Springfield, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh Pa,
Uradno gladilo: "GLAS NARODA". 82 Cortlandt St., New York, N. T.
Cenjena druStvs, odroma njih uradniki so naprošenl pošiljati vae do> pli** direktno ua glavnega tajnika ln nikogar drugega. Denar naj ae pa po-•MJa edino l<ot«>m postnih. ekapresnih ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne iiotoaa privatnih čekov, na naslov: Frank Pavlovčič, Farmery A Miners National Bank Forest City, Pa.
V slučaju, da opastjo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudocna naznanijo uradu glav. tajnika, da ae umore napako i »opravit L
UMETNI JAHAČ
-: ROMAN
Stil
{Nadaljevanje). Kuj tovuri«f - Ti IhkVš oditi? — Ali boš mene samega pu
Malo .'«' manjkalo. «la Tobija ni zajokal.
-	Ne nMm-m «lruya«*e — je rekel starti*. — .Jaz ne uiorern več l>iv»tati v v;t.*i. i'o j dečko je iel že naprej. — Jaz mu bom v kratkem *!edil.
—	Kaj pa ostali v grradeiui?
Naj -»tore kar ho«*«* jo — Meiii jt* čisto vseeno. — »faz si lah-
-sain ZH-Iiižmi krah «.i bo d o-*, t i boljši in prijetnejši kot je v *rra-šeini — Zlodia. jaz hi te vze! seboj!
—	V *etni me. vieini. — Lepo te prosim!
—	Ni m0£0č<-. — Kaj naj poenem s človekom, ki ne /.na prav riobfiii u»u*tno>ti * -- Ti imaš pretrde kusti, veš, in star .si že.
Tobija ui odgovoril. — Naslonil so je na mizo in začel premišljevati.
Staree ie po«;Vdal na uro in vzkliknil:
Uildiča, pozno je že! — Jaz iuoram rti!
—- Se danes!
Takoj.
Po«^akaj vendar toliko časa, da se vrne kremar.
Zakaj bi č.j-kal! -- je smejal pajae. — Teh par steklenie lahko napiši- v spomin name. — Ne hoj se. jaz s«- boui še vrnil. — Knčmarji se prav tl<»l>ro spominjajo. — Oe se vrnem po petih letili, um. ida mr bo še terjal.
To je re^ i» da name Imj skakal, ko se vrne. — Veš kaj na pravi, da ho vse dobro
—	Kaj pa ?
Pusti meni deiuii za pijačo. — Mu l>oai jaz plačal.
Tako? - Tj hi plačai? — s<- jt- zasmejal pajae.
-	Ali mi ne zaupjš j>ar iriošev?
Po kratki-iu premisleku je segel staree v žep in vrgel na mizo nekaj drobiža.
-	Na, tukaj iiraš* — Meni ni uič za denar. — Kmalo ga bo to-ik«> kakor ptvka — Toda .>«• enkrat te opozorim, ne pozabi mu plačati. —
O, ne boj se. — .Mi se res ne vrneš?
Ne, že v>aj tako kmalo ne. — l"|iam. da se bom že nocoj odpravil proti K«*rku.
Potem te pa ne bom več zadrževal.
—	Da, res je. — Pozno je že. — Pozdravljen, prijatelj, iu ne pij preveč. — Skoda, če bi se še nikdar ne videla. — S prijateljem »e človek vedno rad sestane.
Po teh besedah sta se poslovila.
Pajae pokH.-ai svojega p*-a ni od&el žnjim skozi vas.. — Tobija je ostal v krčiui in pil zadnje ostanke vina. — Medtem se je vrnit krčmar.
—	Kant pa gi« tast ? — Prej sem ga videl na trgu z malim za v o jem v roki.
—	Kaj me bii^a. — Jaz nisem njegov čuvaj.
Krčmar je šei v kuhinjo k svoji ženi. — Ker je bila precej «jlu-h, jo je stresel in vprašal;
—	Hej stara, ali je plačal tast?
Starka je odkimala.
Medtem je vstal Tobija in vprašal:
—	Hej .koliko sein dolžan?
—	Dolžan? -- r»e je začudil krčmar. bi hnel ti dolir rsittn, jar. i>a lep dan. — da ti podarim par kozarčkov.
—	Jaz ne potrebujem milosti. — Štiri kozarčke sem imel. — Tukaj imaš denar.
—	V čejrav žep si pa segel? — ae je krohotal krčmar. — Kaj trn / drugim?
—	Baron bo plačal	9
—	Ne vrjamem - je rekel kičmar.
—	Jaz sam bom šel k njemu. .
—	Le pojdi, boš videl, kako te bo pognal z dvorišča. — Baron baje ne maia prosjakov.
—	Prosjakov? Ali sem morda že kdaj v svojem življenju beračil? — Jaz nisem še nikdar nikoli beračil in tudi zdaj na tftara leta menda ne borci začel. — Jaz bom šel iz drugačnega namena.
—- No. no kaj boš vendar šel?
—	Pogajat se boiu šel žiijhu. iT
— Ce bi hotel vse plačati. Danes zjutraj sem ti rekel.
—	Da, kupčijo bova sklenila. —: Tn še lepo kui»čijo.
—	Tobija, Tobija, zdi se mi, da ti je vmo malo preveč zlezlu v glavo.
—	Ne. ne. prijatelj, tvoje vino je preslabo, da bi moglo meni zlesti v glavo. — To, kar jaz vem, mi bo moral baron z zlatom odkupiti.
—	To. kar ti veš? — se je zarezal krčmar. — Preveč častiš svojega učitelja, Tobija, preveč ga častiš. — Takih stvari te pa menda vsaj ni nančil. da bi se jih moralo plačevati z zlatom. — Da. če bi bil »i odgovoren za vse, česar ne veš. potem bi bilo seveda malo drugač nejše.
—	Moj učitelj nima s tem nobenega opravka — je zamrmral staree jezno.
—	Kdo pa vendar?
—	Saj nisem norec, da bi vse izblebetal.
Po teh besedah si je popravil Tobija klobuk in se napotil proti gradu.
18.
Tobija si je izmislil načrt, katenega je hotel na vsak način izvesti. — K temu ^a je silila preobilna pijača in prazen žep. — Oe bi ne bil pijan, bi irotovo ne šil v arrad.
Med potoma i«- zbiral misli in ko se je sam pri sebi prepričal, da ni še ničesar pozabil, je nekoliko pospešil korake.
Sam ni vede! kako silno hitro se je zmanjšala razdalja med njim in graščino. Čimbolj se je b ižal. tembolj se je bal. — Vedel je namreč, tla bi ?ra oskrbnik gotovo ne pusti lua dvorišče, kajti z graj-skimo uslužbenci ni bil Tebija i »osebno velik prijatelj.
K sreči je srečal na dvorišču samo mladega hlapca.
—	Kje je gospod? — ga je vprašal.
—	Kaj bi rad vedel ?
—	Vprašam te. kje je gospod *
—	Gos?>od ima več drugega drla. kot govoriti s teboj.
—	No. meni je vseeno. — Le čakaj, jutri ti bo gospod glavo raz-klal, če bo izvedel, da me nisi pustil k njemu.
—	Vendar, kaj bi rad ?	'
—	Gospoda pokliči. — Oe ga nočeš, bom začel tako kričati,-da se bo grad podrl
Hlapet- je izgini! in se po preteku nekaj trenutkov zopet vrnil.
—	No, pa po id i, če že ravno tako siliš.
Oil vedel ga je v predsobo v prvem nadstropju.
Pralno je potrkal, je vzel klobuk v roko in si popravil obleko.
—	Naprej! — <e ;e glasil miren Ueorgejev glas.
Tobija bi <e bil tisti Čas najrajše vrnil, pa je bilo že prepozno.
Ko je '»rijel x roko za kljuko, je goripod že odprl vrata.
—	Kaj bi radi ' — je vprašal George. — Mora se reči. da ni bil njegov glas ravno prijazen, ko je opazil pijanea pred seboj.
—	Dober večer! — je odvrril Tobija in začel vrteti klobuk med prsti.
—	Dober večer! — Kaj hočete?
—	Hočem samo. ...
—	No, kaj ?
—	Hotel sem vas samo »prositi, gospod baron — je jeeaJ staree.
—	Tobija — j*, rekel George, ki ga je že prav dobro jjoznal. — Tobija. ali bi ne bilo boljše, če bi šel v posteljo, namesto, da si prikimal v grad ' — Sicer sem pa jaz zelo vj-lik nasprotnik beračenja.
Revežu dam sicer rad. pijancu pa niti beliča. — St»* že opravili? _
Marš! — Vso -ob > mi bo*te za-uiradili! — No. ali ne greste? _ Oe
hočete pokličem hlupea?
C t.- bi bil George prijazen žnjim. bi Tobija gotovo ne imel poguma ziniti besede. Očitanje gled** pijače in beračenja ga jc pa sila razjarilo.
Nek silen odpor se je porodil v njegovi duši.
__(Dalje prihodnjič).
Kaj ni vedel.
Andrej Vokali?
Andrej Vokali. Kolling Mili, Poughkeepsie, N. Y. je posiol sle tleči dopis II. H. Von Schlieku. tovarnarju BOLGARSKEGA KRVNEGA ČAJA:
"Prosim Vas, pošljite mi eno škatljo BOLGARSKEGA KRVNEGA ČAJA. Jaz nisem vedel. d;', je tako dober za kašelj, ko ga mi je gospa Vajger malo dala. ker so bili otroci zelo prelilajeni in čaj jim je pomagal. Zdaj pa začno zo pet kašljati in zato prosim, tla mi ga takoj pošljete *.
Ena veHka škatlja Bolgarskega Krvnega Oaja, ki traja 5 mesecev za 1 dolar, šest škatelj za 5 dolarjev kamorkoli pošlje
Marvel Products Company,
9 Marvel Building, PITTSBURGH, PA.
Opomba: Ako hočete pošiljatev zagotoviti, pošljite 10c. vee
HARMONIKE
i
radial kakrflnekoa vrsto MAJ« b J popravljam po najnižjih cenah, a 4s I Io trpeino la sanealjlvo. V poprav« <anealjl7o vsakdo poBJ«. kar sem ki 3rd 18 let tukaj v tem posla la seda: f svojem lastnem doma. V popravek /auMta kranjske kakor vas drop aarssontke ter račnnam po dela ka korfcfto kdo sahtev- bras asdstJaU 'prateaj.
JOHN WKNZBL, l#17 East «2nd St„ Cleveland, Ohla
!SIHIEKISSn!IS!li!fS!li!li5liSI»
Dr.LORENZ.
Jaz sem edini slovensko govoreči Specialist moških bolezni v Pittsburgh u. Pa
Rad bi izvede! /a naslov svojega brata JOŽE K A POŽAR. Slišai sem, da sc nahaja nekje v Nor-wicliu. Pa. Do!i.a jc iz Male Iakčc u.i Primorskem. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov našim*, naj mi ga javi. ako pa bi slučajno sam čital. naj mi piše mi sledeči naslov: Tonv Požar, liox 10H. Davis W. Va.	(21-24—9»
Iščem svojega strniča JOŽEFA STEMBKRGKR. doma iz vasi Krtežcva št. 27 pri Ilirski »Ji-strk-i na Notranjskem. Nahaja se nekje v kali >skem ujetništvu. Prosim on ki kaj vedo o •.ijv.Mu, da mi javijo, ali naj se pa sam oylasi. — Valentine Štetnsberger, P»ox 414, SiiLrth Port. Pa.. I*. S. America.
(21-24—9)
Uradne ure: dnevno od 9. dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih od D. dor»oldne do 2. popoL V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DR. LORENZ, Specialist moških bolezni, €44 Peon Ave. IL nadst. na nlieo, Pittsburgh, Pa.
raiiSfBJisigiBjgfefziBjafeign i
POZOR ROJAKI
Saj vem, kam jo bom mahnil,... k Ralkovcu, ker tam bom dobil prijatolja-
Kadar sc gre za postrežbo za kre»f>čilo telttia, kakor tudi za lepe urejena prenočišča za potnike, ta krat je zmaga vedno na moji strani Moja dolgoletna skušnja v spi oš nem pri hotelski obrti jamči mojim prijateljem pravo domačo postrež bo. — Torej če čuti telo slabosti si lačen ali otožen, pridi k meni, in in postregel te bom prav izvrstno.
JohnBalkovec Hotel
5400 Bnttler St., Pittsburgh, Pa
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in p* ko. longsldh posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov.
CEKA SAMO 25 CENTOV.
STENSKO MAPO CELE EVBOPE $3.00.
VELIKO STENSKO MAPO, HA ENI STRANI ZE-DJNJENE D&ŽAVE IN NA DRUGI PA CEU SVET, CENA $3.00.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL. MAGIJE Z MEJO AV8TR0-0GR8KE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV.
Naročila ia denar pošljite aa:
mazilo za ž«*iu»ke lase. m-
Ikor tu«Ji m mačke brke iu bradi«. Od te-mazila zru.st«-jo v 6tih tednik kr;««iii jjifHti in duiKi lasje kakor tudi možkim krasni brki in brada in ne budo odpadali j in osiveli, iievmatizem, kostibol ali trganje v rokah, nogah in v križu, v osmih i dneh i>opcli!«ma ozdi-avim. rane, opekline, bule. ture. kraste in grinte. potne noge, kurja očesa, ozebline v par dnevih popol-! noma odstranim. Kdor bi tnoje zdravila J bre* uspeha rabil mu jaranm za ?5.<>n j I*ii ite takoj po cenik, ki ga takoj pošljem zastonj.
j Krasni žepni KOLEDAR za leto 1917 zastonj.
JAKOB WAHOlO, i7ti Bonna A vb., Olevaland, OUo
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v zaoadnih
državah, Wyoming, Utah, v Coo-radi, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik
Rad bi t'-vedri za na-sluv JANEZA TKOIIA. podomače -Vuken \/. Babnega Polja ]>i*i Ložu. C'e kdo ve. naj mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Tony Mlakar. .Johnson Camp,	2*vl. Nor-
wich, Pa.	(19-21—
f
Rada bi izvedela za n'iblov IGNACIJA iu FRANKA VIDMAR Doma sta iz Rilieud>urga ua Priiuoi->kem. Pred 6. leti sta bila v Chieagu, lil. Prosim eenjc-j ne rojake, če kdo ve. da mi na- j znani, ali naj se pa sama uglasita na naslov: Mrs. Antonia Jekše c^ojona besednjak). :W0 Charles Ave.. Sol way, N. Y.
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja LUDVIKA PROSEl*. D«>iua jc iz Terpčiun pri Ilirski Bistrici. Prosim cenjene reja-jake. če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, če pa sam čila. ga prosun. da se oglasi, ker mu iuiaiu nekaj važnega sporočiti. — Kuni Jaksbe. Box 540. Sheffield. Pa. (1U-21—9)
Rad bi izvedel za naslov moje sestre POIXXNE TURK, oiuožem: OGRIZEK. Pred enim letom sva bila skupaj v Clevelaiidit, Oliio. Naj se t>glasi bratu: Tony Turk. F. Mams Camp. Dun-more. AY. Va.	(20-22—9)
PITTSBURGH, PA
638 PENN AYE^
SLOVENSKI ZDRAVNIK
l»r. Koler jc uajstan*j$l slovenski zdravnik, čpe-»■ialist t Pittsburuhu. ki iiua kletno prakso ▼ zdrmT-Ijcuju tajnih uio^kili bulezni.
Jaz zdravim us|>cšno revinatizem. kilo, ture, Škrofelnc. tndezni pljuč, srt-a. želodca, jeter, trebušne, ledic, mehurja, kožne in sploh vs<e moške bolezni, ki jih i»oTzruCi ^laba krL 914 in GoG rabim pri zdravljenju krvnih bolezni.
Uradne ure:
od 0. do 8., ob petkih od 9. do 5. ure, ob nedeljah od U. do 2. ure
Kaj je vojna?
Rojakom t Ameriki je znana vojna le is časni-ikih poročil, is rasnih opisov in pripovedovanj, v resnici je pa ne posnajo in niti ne slutijo, kakine so njene grozote.
Največja zlocinstva
kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo zdaj v Evropi. Ljudje stradajo, tipe in umirajo ter zastonj čakajo rešitve.
aBoj proti boju5
to bi morala biti deviza vsakega človeka dvajsetega stoletja. 2al, da imajo še vedno največjo be-sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepejo, kar je
slabo za narod.
Med ameriškimi Slovenci bi ne smelo biti niti enega, ki bi ne bral knjige slavne pisateljice Berte Suttnerjeve
"Doli z orožjem f'
Knjig imamo le še malo v salogi in zato naj jo vsak, ki jo hoče imeti, čimprej naroči. — Stane 60 centov.
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt Street,
Hew York, H. Y.
innnnrinnnnnnnnnn|?ffffffffFmFrLm)ar
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
Slovenic Publishing Company
82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y.
Publishing Company
id ja pooblaščen sprejemati nato* niso aa "Glas Naroda" tn izdajati toaadaviia potrdila. Ob ja pred lati ie Tatkrmt prepotoval dršaT«, *
Nii
Opati
bedo m rojaki ▼ ni
POUČNE KNJIGE:
Ahaov aemikoHinglpftkl tolma«, ▼eean
Cerkvena agodovlaa	e.70
Domači zdravnik v hrvatskem
jeziku	_»jo
Hitri računar ncmško-au^l. rez.	—.40
Hitri rsčonsr	m,iQ
Poljedelstvo	=^.50 Popolni nauk o čebela rat tu. Tesan fl.00
Ssdjereja t pogovorih	J28
S<-himpffov nemško-slov. slovar	Jl.1'5 Stov.-engiem la an^L-alor.
■lorar	hm
Spisje ali kako se pišejo pisma	—
Trtos ni ta motels	f—.40
Umna itrtaorajs	—.50
Umni kletar	(—.60
Umni katetorslee	«=ffQ Veliki eloreaako-sasleAkl
»M	f2.00
Zakoni in ukazi za Vojvodinjo
Kranjsko	—:i0
SABAVNB IN RAZNE DBUGfl KNJIGI:
Bodi svoje nrta koral	mM
Don 9 otuSJ—	f—.10
Pablols	«=-.60
Ljubezen iu maš&vauje Iu2 zr.	|0 00
Mlklovs Zala	r*M
Na krivih potih	—50
la Lsmbergar	hJO
ta POTMtt	(-Jt
Socljalna demokracija	^ jo
Trojka
Vojna na Balkana 18 area. 91.88 Zgodovina e. In k. peipolks it IT
■ slikami	50
Življenje na avetr. dvoru aH Smrt cesarjevima Rudolta (Tragedija v Mejerllnga; t~.T«
EAZGLKON1CB: Newyorgke ■ cvetlicami, faumo-rl stične, božične, novoletne ta velikonočne komad po	»-.08
ducat po Album mesta New Torka ■ krasnimi »llltiml, m^!!
VKHLJEVIDIJ
Avstro-1 tal Uanaka vojna sisps f=.I8
Av«tro-ogndd velik vezau	—«1
Celi svet mali	.	—10
Celi svet veliki	—
Evrope, veeas	—M
Vojna stenska maps	93.00
Vojni atlas
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Tansts. Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wiseonsta, Wyoming in West Virginia la rash drugih drier PO
Združenih držav mali	—.10
Združenih držav veliki	—
Združenih držav stenski na drugI strani pa celi svet	92.00
V