Mr Posamezna Številka stane 20 vinarlew
8KW
Maribor, SO. septembra. 1019.
raak torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. — Posamezne številke 20 V. -—
se list ne pošli
Naše najnovejše zahteve od mariborske policije.
pgtejggflgi • UVgig v .g- (Ki:	...v .	?'	..., .....	•
Slovensko mestno gledališče.
Ko (se Je ob, velikanskem navdušenju vseli štajerskih Slovenčev leta 1861 kot ena prvih Sloven-skiffrh'bdpMa jiiariborska čitalniča in so se v nji pričele skromne predstave; si tudi naši najbolj navdu-šetik rodoljubi niso drznili upati, da bomo nekaj mani kot Šestdeset; ;let -pozneje v Mariboru otvorili veliko slovensko ‘mestno gledišče. Dne 27. t. m. bomo doživeli0 v, naši kulturni zgodovini znameniti dogodek, da se bo ^razlegla slovenska beseda raz mariborski mestni oder: Priprave so se izvršile natančno in solidno. Ravnateljstvo je prevzel g. Hinko Nučič, naš najboljši igralec in glediški organizator, ki je lansko sezono* organiziral ljubljansko gledišče in ga iz popolnega razpada, dvignil do umetniške višine. Otvo-rilA» takoj, dramatično šolo. Njegovemu neumornemu pmad^evdnju se je posrečilo zbrati precejšnje število gOšpodov; 'in gospodičen pki se sedaj vadijo v glediški umetnosti in bodo sodelovali pri uprizoritvah.
Objavljenemu repertoarju nimamo načeloma ničesar ugovarjati. Posamezne, točke seveda niso obvozne in se bodo tekom sezone lahko še kaj dodalo, oziroma izpremenilo. Iz slovenskega slovstva so izbrane najboljše igre. Izbira ni lahka, ker naše dramsko slovstvo, je jako revno in je malo reči, ki bi bile fioVršene v vsakem.oziru. Nekaj jako lepih reči nam obeta iz hrvaškega slovstva, na primer prekrasni Vojnovičev „Ekviriokcij“. Uprizoritev bo pač tehnično.,zelo težka, a upamo, da bo ravnateljstvo premagalo te težave. Dalje krasnoj Ogrizevičevo gHasan agi-nlöä?pza-katero je zagrebško gledišče obljubilo celo oprave» Zasebno smo slišali, da se misli tudi na Gunduličevo „Dubravko“. Gundulič je najslavnejši jugoslovanski pesnik, ki je živel pred tristo leti v našem ©ubroyniku. Njegova „Dubravka* je simbolična drama, ki iopeva zaroko«(Jugoslavije z jadranskem morjem. .Tu je sploh najlepše, dramsko delo v celi jugoslovanski {književnosti.
Gledišče se otvori z žaloigro „Tugomer", katero, je spisak slavni slovenski pisatelj Jurčič že pred SO leti« T a žaloigra obravnava, boje med Slovani in NemoiiiV -XII. stoletju v Braniboru, v okolicah sedan-jega?iiBei?Ufia. Ta igra je bila ves čas pod Avstrijo prepovedana, po.razsulu Avstrije so jo pa igrali v Ljubljani, z velikanskim uspehom in v glavni u'ogi je nastopal.Hinko Nučič.
; Občinstvo naj bi hitelo z naročavanjem lož in sedežev*«• Obstoj gledišča je zagotovljen, tako, da sc ni Dikomurabati, da bi, prišel ob svoj denar. Nasprotno bo pa marsikomu žal,- ako bo prišel prepozno. Ceneje i?a, «sedanjo vrednost denarja jako nizka. Obstfl^.^lgvenskega gledišča je v Mariboru za razvoj sìov«petóg.a>tie3ika, velikega pomena» Tukaj, na obmejnih krajih* se je , vsled nemškega uradovanja, nemških . šol in vladanja nemščine v vseh višjih krogih, slovenska govorica tekom časov želo izkvarila in okpijenela* Potrebno je torej, da vidi ljudstvo z javgega Odra vso blagozvočnost in prožnost našega jezika, občuti bogastvo oblik ih fineso v izražanju čustev.' Naj živi, raste in proevita!
Ni kdo od dalje časa v Mariboru živečih Jugo-' Slovanov ne more in ne sme prezreti zaslug,^katere si je pridobila naša narodna policija za- meste Maribor. Res hvaležni morämo biti višji oblasti, da je poslala ravno v našo obmejno, postojanko, ki je bila in bo izpostavljena raznim zunanjim in notranjim nevarnostim, naši 'državi preko prezira smrti vdano,' zvesto in vsestransko délavno ter pazno policijo. Nikakor ne smemo prezreti onih, znanih pozimskih- uem-Škutarskih demonstracij po Mariboru. Kedo je v c-. nem kritičnem dnevu za vedno ugnal naše parodne in predrzne nasprotnike.? Bila, je naša policija, ki je s samozavestnim, energičnim nastopom raZk'ròpifàdemonstracijo nemško in hemškutarško -- nahujskano druhal. Od tedaj se niso več drznili naši sedaj prisiljeni drugonarodni državljani, nastopiti javno, ^očito in s silo proti priklopitvi Maribora k Jugoslaviji. Jekleni bič je tedaj pripognil ; v, prah prisiljene' pokorščine nemško, drznost, ne blaznost !'Nash'policija pa jo dokazala svojo junaško zvestobo tudi 'v o-" ni noči komaj minulih mesecev, ko je vsled pijanosti pobunjeno in od hujskačev zdivjano vojaštvo h >1#lo z oboroženo silo napraviti nered in zmedo po oelem mestu. Policisti so zastražili tedaj dravski most in ga držali napram upornikom, dokler ni došla od drugod zmagovalna odpomoč. Torej v kritično Ertlih dneh, v katerih je bila usoda obmejnega Maribora nekako na tehtnici, je pripomogla policija naši pravični stvari do zmage. Zgodovina mariborskega mesta; bo eukral ie zasluge naše policije in njenih poveljnikov morala belježiti pa pohvalno in za nas Slovence odločilno plat. Po podpisu mirovne pogodbe od strani Avstrije je- Zatonila tudi drznost naših nem-škočutečih mariborskih drznežev, vojaških izgredov so nam menda tudi ne bo več bati;) pa naša policija jo v teh kratkih dneh zmagoslavlja in mestnega miru popustila v svojo čuječi pozornosti in energično hitrem nastopu. Res, podnevu in pri soinčnem svitu krilatita in vladata nad Mariborom mir-i g red” Pa noč ima s\ojo moč, in tako je tudi žalibdg v kadnjera času v našem mestu. Nočni mir; red4h varhosf ham motjo, kratijo in ogrožajo razni elementi v uniformah. Proli tem nočnim kršiteljem postave je-pa naša policija v nekakem strahu preveč popustljivi,‘Večkrat naravnost slepa. Ovadbe proti tem „unilor uiar j etn " policija slika preveč v meglčnif luči,; jih predilìgo za?! vlačuje, da dospejo na višja.,mesta Še le tedaj,;'ko so jo krivci odkurili kdo ive kam ali-se pat v dnevni treznosti skrbno skrili. Proti tem (Upornikom; in nar sprGtnikom vsake postave,, četudi se ponašajo z uni-,, formo, bo treba nastopiti od strani policije1 z' vso. moJ' gočo ostrostjo,’naglico in eneržijo po'Vseh Uliöäh in lokalih, osobito onih ob — Dravi:, S temi’Vrsthmii «pa mi nikakor ne mislimo ovajati naše 'haredilo zaslužene policije, ampak smo samo opomnili k neustraše-uosti proti vsaoemu, ki bi se drznil previsoke, stopiti« preko praga' dnevnih in nočnih postav* ukazov ter. ’
prepovedi. Torej brez zahrbtnega ovaduštva; le.% prijateljskem opominu !
Razne novice.
Dr. Pavloviß se Se vedno pogaja z opozicijo,, da bi. dovedel razne parlamentarne stranke do medsebojnega sporazuma, ki bi omogočil sestavo novega kabineta.; Radikalcev ni mogoče popeljati na sporazumna tla, dokler še ne vrne in ne šporOČi o zunanji politiki delegacija iz Pariza. Radikali so prepričani, da boPašič koval i-n varil novo vlado. Tudi želja Narodnega kluba temelji na odločni zahtevi, da se prepusti radikalcem sestava vlade. Neodvisni radikalci so za Protiča, ARibarac in njegova skupina ter Jugoslovanski klub pa. za koncentracijski kabinet.
Ves trud pogajanj dr. Pavloviča je bil dose-daj zaman. Pavlovič je bil tudi pri Aleksandru in mu javil, da se ni mogoče sporazumeti z voditelji strank glede sestave koncentracijske vlade.
Zborovala je tndi opozicija. Na tem zborovanju se je naglašalo dejstvo, da se še doslej ni uradno razglasilo: ali je ostavka Davidovičeve vlade sprejeta ali ne. Tndi se še ni službeno objavilo, da je poverjena Pavloviču naloga glede sestave nove vlade.
Kor jo Obolo! finančni minister dr. Veljkovič ga nadomestuje prejšni prometni minister Va-lovič.
V ministrstvu za trgovino bo upeljan oddelek za uvoz tor izvoz, načelnik bo dr. Slokar.
Pred volitvami v beogradsko zbornico se bodo vršile občinske volitve po celi . kraljevini. Po občinah se že pripravljajo volilne listine.
Nadzornik ministrstva za finance odide spremljan od uradnika Narodne banke v Pariz, da propel-jeia v domovino tretji transport novih naših bankovcev. Do sedaj je že tiskanih 1,200.000.000 dinarjev.
Beogradska vlada je dovolila, da smejo tudi pri nas že itak neizmerno dragi lekarnaji prodajati zdravila po' istih cenah kot v Srbiji. Ta odredba pomen-ja za lekarnarje) ogromno povišanje vrednosti obšlo ječih zalog. Cene zdravilom v razprodaji na drobno bodo poskočile za trikrat od dosedanjih. 1S to naredbo pa je naša vlada zopet razširila že itak polne žepe lekarnarjev in jim z vladno naredbo, dovolila, da uganjajo svojo vojno dobičkarstvo z uradno dovoljenim dobičkom. Onim, ki imajo, se še doda, ubogim pa se jemlje in trga še ona troha, ki si jo prislužijo z delom iu trudom.	i
Naše krone imajo nasproti ameriškemu dolarju vrednost 12:1, t. j. en dolar je vreden nad 60 K. Francoski frank je poskočil v vred* nosti in velja 1 frank K 6*70.
Avstrijska ljudovlada je sklenila z raznimi sosednimi državami trgovske pogodbe. Zavezala se je, da bo oddajala v zameno za živila razne industrijske izdelke, katerih pa niti sama nima, ampak jih mora dobavljati iz Nemčije. Vse te trgovinske pogodbe so bile kot nekoč avstrijska zavlačevanja vojne na — „puf“.
Vsled pomanjkanja premoga .na Dunaju je u-stavljen promet cestnih železnic, gostilne se morajo zapreti ob 8. uri zvečer. Ako se v tem o-ziru ne odpomore v kratkem, bodo tndi danajske tiskarne prisiljene, da prekinejo svoje delo.
Na Dunaju vlada neznosno pomanjkanje stanó-vanj. To stanovanjsko bedo povzroča dejstvo* kòr še -posedajo na Dunaju .razne vojaške panoge svoje pisarne in lokale. Avstrijska vojna se je razkropila na vse štiri vetrove, n ostale so 'stSFe avstrijšk&%ejaške pisarne, ki zavzemajo5 na Dunaju Še sedaj ;nič, manj mego 5000 sob. Kaj tacega si ,,no privošči niti naša ^kraljevina, pač pa' — avstrijska ljudovlada!
Bratje Nemci in Italijani v Beljaku se se med seboj stepli do ran in krvi.Mi. jim častitamo k tej krvavi pobratimiji !	n	■
Vse bojne ladje, ki se nahajajo v reški luki, so se pridružile d’Annunziju. Gabriele , sam se.,; bore malo meni zato, da italijanska-vlada proglaša njega in njegovo vojaštvo za dezerterje. On in njegovi vojniki se misfij o braniti in boriti za posest Reke do zadnjega zdihljaja.
S suhega blokira Reko italjanska brigada, ki zapira in brani v mesto vsak dovoz živii. Glad bi naj prisilil upornike k predaji.
Kolikor do sedaj znano, je vsebina mirovne pogodbe z Bolgarijo ta-le: V Bolgariji se odpravi splor jšna vojaška dolžnost in obdrži le oborožena , policija ..
20.000	mož in 10.000 colninskih paznikov in orožnikov. -Vojna odškodnina znaša dve in eno četrtino« milj arde.. lovov, ki se mora plačati tekom 37 let. Ustanovi se. preiskovalna in kontrolna komisija,
Bolgarija je obdarila svoje vojne dobičkarje. Ta davek je prinesel v bolgarsko državno blagajno 200 milijonov levov. Tudi Jugoslavija bi si lahko zakrpala svoje blagajne z zdravimi ter opravičenimi davki na naše brezštevilne vojne dobičkarje.
Vrhovni svet V Parizu je ngotovil besedilo mirovne pogodbe za Bolgarijo. Tracijo dobi Grška, Bolgariji pa se zagotovi prost gospodarski promet do Egejskega morja pod gotovimi pogoji,,, ki se bodo šele določili.
Mirovna konferenca se bo izpremenila v med-zavezniško konferenco, ki bo poslovala s pre- o sledki in stolovala v Londonu.
Ameriška misija preskrbuje dnevno v Pragi
50.000	otrok. Po celi Četnslovaški pa 400.000.. otrok. Misija pa bo v jeseni sprejela v svojo o-skrbo pol milijona otrok.
Prebivalstvu Maribora!] Prostovoljno gasilno društvo in njegov rešilni oddelek še sedaj vsled o-gromno naraslih vzdrževalnih stroškov (konji, krma, plače za kočijaže, bencin, obvezila itd.) mora boriti z velikimi denarnimi ležkočami. Ker so se pa v zadnjem času darila dosedaj požrtvovalnega prebivalstva zelo zmanjšala, se je odbor gasilnega društva, da se omogoči delovanje te občekoristne naprave še tudi v bodoče, odločil prirediti veliko dobrodelno veselico z bogatim sporedom. Na Glavnem trgu v, Mariboru bd velika ljudska tombola z velikim številom dobitkov.: Odbor se obrača s prisrčno prošnjo na prebivalstvo,5 da mu nakloni dobitke in darove v denarju. Vsak' najmanjši dar se hvaležno sprejme. Naj sleherni brez razlike narodnosti in vere kar najizdatneje podpira ' ta zavod, ki je namenjen splošnem blagru mari borskega mesta.	: ;
Cvetlični dan v Mariboru. Mariborsko prostovoljno gasilno društvo in rešilni oddelek priredita pod pokroviteljstvom gospoda vladnega komisarja dr.5, Pfeiferja dne 27. in 28. septembra t. 1. j cvetlični dan."' Z ozirom na dobrodelne namene so uljudno naproše-no dame mariborskega mesta — brez razlike narodnosti — da se udeleže cvetličnih dni š prodajanjem cvetlic, ter da to pismeno javijo gospodu Heinzti Sßheidbachu, e.esarja Viljema trg štev. 9, III. nadf
éteàpiev;tgii ,se pa òsehno. 4$yiio y poslopju prostovoljk nót požarne br'ambeKoroška cesta“' štev. 12f^med 11. in-.l2. in med 16. in, 17. uro.
Dobrodelne slavnosti, y Mariboru. Kakqr je razvidno iz razglasa y Inseratnem delu, se vrši dne 2Ì| mz8. septembra' Weiliöni dan. V nedeljo nato med 10. in 12. uro predpoldne v^mestnem parku promenadni koncert godbo Idelavniče južne železnice pod vodstvom kapelnika gospoda Schönherr. Popoldne ob 4. uri na' Glavnem1 trgu ljudska tombola. Dobitki bodo v živilih m predmetih, ki jiK je sedaj težko! dobiti. Na.Glayn|ui trgu igra, tudj godba. Zvečer bqj pa v Götzovi dvorani veselica ž bogatim vspore-ddin.
Stanovanjska beda v Mariboru. Dasiravno se novi vodja stanovanjskega .urada trudi,, da bi zmanjšal Stanovanjsko feèuof venđhr še stanuje kalili 50 d<|[60 družin vedno v železniških vagonih, dasiravno set bliža mrzel letni čas. Nekaj se bo moralo storiti. Sììmo jadikovanje nič ne pomaga,. Priporočamo stanovanjskemu uradu dvoje: 1; skrčiti in omejiti prešerni gospodi v Mariboru (posebno nemški) število sflb do skrajne potrebe in 2. železničarske družino, kij stanujejo v železniških vozovih, na Tezni in drugod, nastaniti v številnih gosposkih vilah, hišah in velikih viničarijah /v Krčevini in Lajteršpergu. Dognano je, da se samo v občini Lajteršperg^ dobi ma-homa najmanj 60 lepih in zdravih, stanovanj v naj-bižji okolici. Čemu je treba n. pr. velikemu Nemcu Wögererju, dr.. Mravlaggu, Ru gol- Rossmanu, Kp-kpschineggu, Girstmayrju, Qgrisegu, Dérwusclìeku, vinOtrŽcu Kollerju, Wäsüanovki in ènakim 'velikašem po 6 do 10 popolnoma praznih' sob ! Rekvirirajte enostavno ta stanovanja, uredite ža silo več* kuhinj in kar nakažite stanovanja za penzioniste in železničarje.., Ce stari železničarji lahko stanujejo celo na Košakih, na Meljskem bregu, pri Treh ribnikih, bodo pač tudi drugi morali‘biti zadovoljni z udobnimi stanovanji v zdravi naši .okolici.
Doslej se je naš-1 pritlikavi nasprotnik „Dola-vèc“ lé 'tu‘in tänf prav nerodno in kolovratasto spod-' taknil ob kako naših notic. V četrtkovi številki pa rau je zasmrdel naš članek VaGospodarju^ Nav.adpo se polemizira med olikanci pioti člankom stvarno in z dokazi, ne pa z zarobljeno surovostjo; ki ne pove nič, pač pa pogrezne polemika' še bolj globoko v brezdno njegove duševne'nezmožnosti. Vsak trezno, pošteno m-narodno- misleč Slovenec nam bo . moral pritegniti, da je duhovščina postavila1 temei j našemu narodnemu šolstvu, na loj podlagi je tudi vedno zidala z vso požrtvovalnostjo s pomočjo poštenega in versko narodnega učiteljstva. Ker pa skuša novi šolski zakon kri vično kršiti in duhovništvu odvzeti ta od njega postavljeni in negovani versko šolski temelj, je pač umljivo, da si mi versko narodni vodje našega krščen-’ skega ljudstv^ne bomo pustili kar mirno izviti in izdreti iz rok vseh dosedanjih našihj zaslug na polju šolstva; Da bi se pa bil; drznil sploh kedaj itak predaleč sežni delokrog larovških kuharic raztegniti se na plan šolstva, je laž in surovo nesramno blatenje in podtikanje. Ko bi sotrudniki „Delavca“ večkrat vzeli >v*roke vsaj kako ljudsko šolsko knjigo, bi ne spuščali v javnost tako debelih budalosti in qnlakuža-stih surovosti.Te Delavčeve j polemike proti nam mora pisati človek, ki je vedno pijan, ker trezen, bi se jih sramoval, četudi bi bil duševno.še tako visoko za-ptankan in, z budalostjo Obit.
^ - „Delavcu“ seveda ni ljubo, da se mi zaletavamo v stolnico! in zahtevamo »slovensko službo božjo, To postopanje -tega lističa,^ pa je tudi. razumljivo, ker jeCponuchl roko invalidni tefki „Mariburgeriei". Saj žurnaiistični delokrog „Delavca“; ;se suče samo krog Šušteršiča, ki je-že davno v ,Svici, krog D’ Annunzi ja v Reki iri krog pobratimške Marburgerice. Seve, čus mu ne dopušča, da bi vsaj,' tu pa tam prijel za-: plug na narodnem polju in ; se vsaj enkrat lotil kaoe-
ga mariborskega nemčurja ali Nemca. Oprostite! . Spozabil sem se! Nemci, nemškutarji in Delavec so si najnovejši bratje. Caslitamo k tej pobratimiji!
Komaj smo si popolnoma zagotovili posest Maribora, že skušajo na mariborskem kolodvoru z upel-javo neirščine in sicer pri onih fantalinih,'ki tekajo pred vlaki in se zadirajo na vse grlo: „Wosser! Franklurler ! “ To pa ne samo pri dunajskih vlakih, v katerih se menda res vozijo trdi Nemci, ampax. pri vseh, celo onili proti Ljubljani! Mi smo pa mnenja, da bi tudi prusak iz „jeklenega“ rajha razumel: Voda! Hrenovke! če bi bil žejen ali lačen. No, če pa bi že res ne razumel, pa bo vsaj videl Vodo in klobase. Nemške oči pa tudi menda 'Spoznavajo in ločijo: vodo od zraka, klobaso od kamena. To pobalinsko predrzno nemškutarstvo, ki je naravnost izzivalno, se mora prepovedati za prihodnost.
„Tihi prijatelji“,, V Mariboru imamo celo vrsto tihih prijateljev Jugoslavije. Med take .štejemo tudi hišnega posestnika Kukovitscha v MlinskiUlici št.:'33. V tej hiši so še sedaj slovenski stanovalci izpostavljeni zasramovanju. Ce se n. pr. slovenska deca pokaže na dvorišču, jo s silo naženejo v sobo s .psovkami „Windisches Gesindel“ itd. Najzagrize-nejša je Kukovitscheva hišnica, Ta strupeno sovraži. zavedne Slovence. Kukovitscii ima večjo prazno sobo nalašč zatvorjeno in nametano v njo razno staro šaro, a da bi ta človek pomagal stanovanjskemu uradu do več stanovanj, a tega pa ne. Hišnica je izjavila, da je bolje, če je soba zatvorjena, nege bi Slovenci prebivali v njej. Stanovanjski urad opozarjamo na take tihe prijatelje!
Cistošt v mariborskih ulicah. V Tovarniški u-liei nasproti frančiškanski cerkvi stoji hišica zamazana, okrog nje .in ob plotu proti N agyjevi cesti c veti, mnogo indijskih cvetk, tu imenujemo to nesnago drugače' Kdo se bo usmilil'te nečistosti. Nadalje v Kopališki ulici: velja ravno isto, samo, da se .najdejo ob pešpotu tudi še živalski odpadki. To je žalostno da se mestni, magistrat prav nič ne zanima za take nedostatke. Potem: most se zmota zjutraj med 7. in pol 8, uro, ob /18yšele privozi voz'z vodo ter poškropi most. To je narobe svet. Torej preje mora požreti ljudstvo, prah, potem, še le, se istega poplahne z vodo. Sploh je v mestu vse tako zanemarjeno, da sé tujci kar zgražajo. Ponoči se, človek skoraj ne upa hoditi po tlaku, da ne stopi kam, poleg tega se pa še vedno upa na -„polno luno“ tor štedi s plinom na eni strani, na drugi seveda ne. In šetališče na Tegetthoffovem trgu — no, to je postalo opoldansko „ležišče“, a zvečer pribežališče.
V.	Ufeixl, trgovec s papirjem v Mariboru, pravi po lepakih na voglih in v inseratih, da ima „edino slovensko knjigarno“, v Mariboru. Pribijemo, da to nikakor ne odgovarja resnici. Ko še g. Weixl na knjigarno niti mislil ni, je Cirilova tiskarna že imela in jo še ima, žal da je radi pomanjkanja prostorov ne more razširiti. PrVO SlOVBIlSkO knjigarno V Mariboru ima torej Cirilova - tiskarna in Weixl ova radi tega ni edina! Toliko resnici'na ljubo!
Avstrijske kape. Opazujemo, da nosijo zadnji čas poštni in iinančgi uslužbenci ter jetniški pazniki in sOdnijske sluge stare avstrijske kape. Včeraj sem opazil uradnega slugo, ki je še imel na, kapi cesarskega orla in napis F. J. I. Zai sedanji čas pomeni to naravnost; izzivanje.
Ravnanje z .vajenci. Onkraj Drave, v bližini Jožefovo’ cerkve, je mesar in izdelovatelj klobas, ki dela izvrstne kupčije. Vse delo pa mu morajo opraviti neplačani vajenci, — Kaj bi si ta gospod mislil, Če bi mu kdo pripovedoval o osemurnem delavniku? Oh sé namreč pri Svojih vajencih ne zadovolji niti s šestnajstimi urami dela na dan, ampak ima vpeljan
dobesedno, dvajseturni delavni čas. — Ob 3. uri zju-' trai budi on dan na dan svoje fante in ko gre ura že na polnoč, še morajo goniti težke stroje za rezanje mesa, dela, ki se pri drugih obrtnikih opravlja s parno ali električno silo! Ni li oblast poklicana, da napravi tu red in razloži temu bogatašu, da človek posebno ko še le dorašča, ni nikak stroj, da bi o-pravljal zastonj najtežja dela noč in dan in žrtvoval svoje zdravje ter si dal za bogatega gospodarja izčrpati svoje sile do zadnjega!
Danes zvečer Ob sedmih sestanek beguncev iz zasedenega ozemlja v Meščanski dekliški šoli Reiserjeva nlica, prvo nadstropje, vhod od Eli f zabetne ceste skozi dvojno dvorišče. Predmet: razgovor radi shoda beguncev v Ptuju v četrtek dne 25. t. m. Vabimo k obilni udeležbi.
Današnji trg je bil bolj slabo obiskan. Zakrivil je to ocividno' dež. Špeharjev je bilo 10. Pripolja-li so 56 prašičev. Cena. Špeh: 28 do 34 K, meso 14 do. 17 K 1 kg. Krompirja je bilo zelo malo. Bil je o-koli 8. ure ves prodan. Malo je bilo tudi perotnine. Jajca pa so popolnoma izganila s, trga. Vzrok: Policija odžene vsako žensko, ki prodaja jajce za 5 ali 10 vinarjev dražje, kot so uradne cene. Ce boste tako delali, boste imeli trg polagoma prazen. -JU
Karte za premog. Za zimski čas 1919—20 so izdajajo karte za premog. Za dobavo istih mora najemnik stanovanja takoj pri izdaji krušnih kart v Hammerlihgovi ulici št. 9 sprejete izjave izpolnili, in jih ravno tam najpozneje do 20 t.‘m. oddati. Na podlagi teh izjav sef bodo izdajale karte za premog hišnim posestnikom proti hišnemu seznamu, hišni- lastniki jih potem izr oče strankam. Izdaja za graško predmestje bo 20. .oktobra, za mesto in koroško predmestje 21. oktobra, za magdalensko predmestje 22. ok-’ tobra, vsakokrat med 9. in 11.1 uro dopoldne.
Zveza trgovcev V Celju ima večjo množino bencina za razprodajo. Interesenti se naj obrnejo v Ljubljano na prehranjevalni urad, da jim ta izpolni in dostavi nakaznice za dobavo bencina. Po teh nakaznicah se bo razdeljeval celjski bencin.
Umrli SO!. Kolarič Emilija, Schafner ulica 1. Höchtl Heinrih, Werkstätten cesta 28. Očkerl Mihael, Goričan Juri, Nemes Anton in Bračko Rčsalija vsi v javni bolnici. Gartler Roza, Zwet* tendorfer cesta 23. Dreo Matija, Resel ulica 3.
Promenadni koncert V mestnem parku se vrši jutri od 11. do po pol 13. ure.
V seji sosveta z dne 30. avgusta t. 1. je bilo soglasno sklenjeno, da se na sejmih v mestu Maribor pobirajo nastopne pristojbine za: 1 bika, 1 vola, 1 j kravo, 1 konja 2 K; 1 tele. 1 K; 1 kozo 50 v; 1 ovco j 50 v; 1 prašiča pod 20 kg 50 v; 1 prašiča nad 20 kg ] 1 K.	*
Karel KotilanUž
kamnoseška industrijska , obrt« Mariboru Schllleritva ulica 25
in « Pobrežju pri Mariboru
priporoča svojo selo bogato salogo v žrflh, nagrobnih spomenikov, ploščah n. umi-valne mize in za pohiitvo, vsa betonska in podobarska dela. Prevcema vsa njegovo stroko spadajoča cerkvena dela kot oltarje, prižnice, ter sploh'vsa cerkvena dela v kamna, kot svedoči. mari-, borska frančiškanska cerkev. Ves obrat na stroje 1 Lastni kamenóìòm pri‘81oV. '
Bistrici, industrija za granit,’inratdor in
sienjt. '	1644—424:.
4
M
2 učiteljski kandidatinji
ali 2 učiteljska kandidata iz boljših; biš se sprejmeta na hrano in stanovanje, nn razpolago je tudi glasovir. Kje» pove uprava lista«
Gostilna pri „solhcu “ e. F. Bibič » Pokrali
vabi na veselico
v nedeljo, dne 21. septembre po|ioMne.j
Igra kvartet doinače. godbe,
Izborna nova in stara pekrska, ljutomerskobizeljska,, vina, topla in mrzla jedila. Vstop pripust,.
Dijak se sprejme na brano in stanovanje; Tegetthoffova dl. 66, I. nadstr. vrata 4.	202
Učenca išae Florjan, brivec, Ko-‘ ' roška cesta 16, Maribor. 199
Hišnik se sprejme. Prednost ima rokodelec. Vpraša se vnpravnis.tvn lista.	200
Meščansko-šolska nčlteljloa. išče stanovanjé 2—3 sobe. in kuhinjo in sicer za takoj. Ponudbe na u-pravo lista.	201
JMP ■■ ■ p m UP app«,
5 Pohi§4tYp,y 5 -
najboljše kakovosti izdelnje H *
in prodna niskih
Obrtna mirne mizarskih ■ { Kupnje tudi vsakovrstni..®
mizarski les. S# « ■■■■■■■■■*■«■■■
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
xixixixixixixixixizixixixizz*
V soboto dne 27. in nedeljo dne 28. septembra
t
I	.......
I Dobrodelna slavnostna
var ppid prostovoljnemu
::	in rešilnim oddelkom v Maplbopu.
* , dB	/ M ■ :	P• ‘,;i •
Sobota in nedelja: Cvetlična dneva. — Nedeljo od 10.—12. ure: Promenadni koncert v mestnem parku. Od 2. ure: Ljudska tombola na Glavnem trgu. Od
veselice s plesom v Götzovi dvorani.
$000000000000000000000000000000