LETO XXX.. ŠTEV. 2 Ptuj, 13. januarja 1977 CENA 3 DINARJE GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE - Kaj so naše naloge in kaj nas čaka (str, 2) • Osnutek odloka o prekrških (str. 3) - V službi ljudstva, na pomoč (str. 5) Zapisi iz zgodovine Juršinec (str. 7) • Dejavni motorna in jadralna sekcija (str. 9) Odločno bomo nadaljevali s politiko neuvrščenosti Razgovor Mitje Ribičiča v delovnem koldctivu EMI v Poljčanah Spomenik pri Treh žebijih, na mestu, kjer je bil svoj poslednji boj, kjer je do zadnjega borca izkrvavel legendami Pohorski bataljon Foto: V. H. V spomin na 8. januar 1943, ko je pri Treh žebijih na bistriškem Pohorju v juna^cem, neenakem boju do zadnjega borca izkrvavel legendarni Pohordci bataljon občina Slovenska Bistrica praznuje svoj občinski praznik. Med najpomembnejše dogodke letošnjega praznika štejejo dvodnevni obisk Mitje RIBIČIČA, predsednika republiške konference SZDL Slovenije. Visoki gost si je ogledal posamezne kraje in objekte, seznanil se z njihovimi dosežki in načrti, obenem pa je tudi sam v številnih razgovorih povedal marsikaj zanimivega in za širšo javnost pomembnega. V petek dopoldne je imel Mitja Ribičič v Slovenski Bistrici razgovor s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in skupnosti, delovnih organizacij ter z drugimi predstavniki javnega in kultiumega življenja občine. Zbranim Bistričanom je orisal zunanje politične odnose in politiko naše socialistične domovine. ,3 politiko neuvrščenosti bomo odločno nadaljevali" je takoj v uvodu poudaril Mitja Ribičič in v nadaljevanju orisal aktivnost, državno in politično, na zapadu in vzhodu, ko pokušajo vplivati na našo politiko. Pri osvetljevanju odnosov z zapadnimi državami je posebej omenil podporo nekaterih sil tistim, ki jim je naša samoupravna socialistična lu-editev trn v peti in opozoril na rehabilitacijo teroristov v nekaterih državah. S posebnim poudarkom je omenil tudi želje in prizadevanja nekaterih zunanjih sil, da bi oslabili našo notranjo enotnost in da bi škodovali velikemu mednarodnemu ugledu, katerega si je s svojo odločno in neuvrščeno politiko pridobila v svetu naša socialistična Jugoslavija. Toda vsa ta prizadevanja, bodisi na političnem, državniškem, propagandnem ui celo terorističnem področju, se razbijejo, ostajajo brezuspešna spričo naše enotnosti in notranje trdnosti, naše zavesti in stalne budnosti. Kakšen je ugled Jugoslavije so potrdile konference v Colombu in v Helsmkih, bo potrdila konferenca v Beogradu. V okviru svojih zunanjepoUtičnih izvajanj je Mitja Ribičič dal poseben poudarek obravnavanju naše manjšinske politike in odnosom s sosednjimi državami. Pri tem je podčrtal velik uspeh, ki smo ga dosegli s podpisom OsimsM|(^ sporazuma, obenem pa opozoril na žalostno resničnosf nerešenih problemov narodnostnih manjšin, kar predstavlja danes v svetu pogosta žarišča sporov in meddržavnih zaostritev. Tudi v zvezi s tem je poudaril veliko vlogo in miroljubno poslanstvo socialistične Jugoslavije do reševanja manjšmdcih vprašanj, kar se je pokazalo tudi ob nedavnem preštevanju slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji. Da bi lahko v prihodnje kar najuspešnejše reševali manjšinske probleme, tako z našimi sosedi, kot tudi drugje po svetu, je poudaril Mitja Ribičič, bo treba kar najdosledneje razvijati in uveljavljati politiko odprtih mej med državami, kar pomeni medsebojno spoznavanje in zbliževanje ljudi, izmenjavo gospodarskih in kulturnih dobrin med narodi in državami V nadaljevanju svojega razgovora je Mitja Ribičič podrobneje obrazložil tudi nekatere naloge, ki jih moramo opraviti doma, to je na področju našega notranjega političnega in gospodarskega razvoja. V. Horvat Ljubljanska drama gostuje v ptujskem gledališču v ponedeljek 17. januarja 1977 ob 19.30 uri, bo uprizorila v ptujskem gledališču Ljubljanska drama najnovejše delo poljskega dramatika MROŽEKA: EMIGRANTA. Glavni vlogi igrata prvaka Ijub^anske drame LOJZE ROZMAN in BORIS JUH, dobro znana stovenskemu občinstvu po njunih mojstrskih igral- skih kreacijah izven gledališča tudi v filmu in na televiziji SLAVOMIR MROŽEK, eden najplodnejših polj- skjh dramatikov, ki že dalj časa zivi v Londonu, uživa svetovni sloves. Njegova dramska dela igrajo vsa pomembnejša svetovna gledališča. V svojem poslednjem delu EMIGRANTA, ki pomeni za vsako gledališko hišo velik dogodek, nam avtor nadvse zanimivo prikazuje težave in stiske ter razmišljanja dveh EMIGRAl^fTOV, katerih eden je zajedljiv intelektualec, drugi pa preprost delavec — zdomec. Vseskozi je dialog med njima živo prepleten z ostrimi spopadi, prerekanji in žalitvami, na kraju pa se spet oba pomirita, ker ne moreta eden brez drugega in ostaneta še naprej skupaj v istem bornem stanovanju. N.B. Ustanovljena interesna skupnost za komunalne d^avnosti občine Ptuj v petek, 7. januarja 1977 je bilo v Ptuju prvo skupno zasedanje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev samo- upravne interesne skupnosti za komunalne dejavnosti na območju občine Ptuj. Delegati so najprej poslušali poročilo o delu iniciativnega odbora in o podpisu družbe- nega dogovora in samouprav- nega sporazuma o ustanovitvi skupnosti. Iniciativni odbor je na predlog osnovnih organi- zacij sindikata komunalne in stanovanjske skupnosti že leta 1975 imenoval izvršni svet skupščine občine Ptuj. Odbor je v svojem delu naletel na vrsto ovir, saj na tem področju še marsikaj ni s predpisi dovolj urejeno, vendar je kljub temu svoje delo uspešno opravil. Glede na to, da je bil rok za ustanovitev komunalnih skup- nosti v SR Sloveniji 31. december, so na zasedanju istočasno podpisali tudi družbeni dogovor in samo- upravni sporazum. V razpravi so delagati dali več konkret- nih napotkov za delo skup- nosti, delegati obeh zborov se tudi zavedajo, da bo delo zelo zahtevno, saj gre za skupnost posebnega družbenega po- mena. Poudarili so tudi, da bo pri delu potrebno posvečati več pozornosti krajevnimi skupnostim zunaj mestnegal območja. j Samoupravni sporazum O; ustanovitvi skupnosti je doslej; podpisalo že 100 organizacij združenega dela in skupnosti ali 89 odstotkov vseh OZD na območju občine. Novo- ustanovljena skupnost za komunalne dejavnosti je tako prevzela dediščino komunal- " nega sklada in njegov program prilagodila svojim potrebam. 1. k. IZ KREDITNE BANKE MARIBOR, PODRUŽNICE PTUJ Povečanje sredstev prebivalcev v letu 1976 v programu uresničevanja srednjeročnega plana Kreditne banke Maribor, podružnice Ptuj za leto 1977 je v bilančni postavki „sredstva prebivalstva" zapisano, da se bodo ta v: letošnjem letu občutno povečala. Iz poročila o stanju dinarskih vlog ob koncu preteklega leta \ povzemamo, da je v preteklem cfcdobju v kreditni banki- Maribor, podružnici Ptuj varčevalo 45.345 dinarskih varčeval- cev, nj^ihov prihranek je znašal 162,294.997 dinarjev; pripisane obresti pa 10,854.949 dinarjev. Skupaj z obrestmi so dinarske vloge narastle na 173,149.946 dinarjev. Planska postavka za leto 1976 je bila s tem presežena za 1,5 odstotka. Devizno varčevanje je od začetnega stanja v letu 1976 do ^onca leta narastlo od 60,437.881 dinarjev na 91,755.410 dinarjev (vštete so obresti); ali 51 odstotkov. Reabio povečanje pa znaša 41 odstotkov; to je povečanje brez pripisa obresti; pripisane obresti znašajo 6.005.297 dinarjev. Za letošnje le to je predvideno, da bi naj devizno varčevanje zabeležilo 28-odstotni porast Naj navedemo, da je ob doncu preteklega leta naraslo število deviznih varčevalcev na 5.324. Sredstva prebivalstva bi se naj v letošnjem letu povečala za "2 milijonov dinarjev ali za 24 odstotkov. MG Letne kofrferense v osnovnih organizacijah sindikata v osnovnih organizacijah sindi- kata v ptujski občini je te dni osrednja pozornost posvečena let- nim konferencam. Pregled oprav- ljenega dela, delovni načrt za tekoče obdobje in njegovo finanč- no ovrednotenje so okvir, p katerem teče razprava na letnih konferencah. Ob sprejemanju pro- gramskih usmeritev je nujno po- vedati, da bodo sindikati v letoš- njem letu vodili bitko za uresniče- vanja zakona o združenem delu, planskih dokumentov; precejšnp pozornost pa bodo posvetili se uresničevanju sistema delitve OD po opravljenem dehi. V delovni načrt bodo zapisali tudi skrb za razširjanje in polno vrednotenje inventivne dejavnosti še posebej zato, ker je leto 1977 posvečeno inventivni dejavnosti Letne konference v osnovnih organizacijah sindikata bodo za- ključile z delom v prvi polovici januarja. Analizo opravljenega de- la pa bodo podali na svojih sejah občinski odbori sindikata posa- meznih dejavnosti, ki se bodo sestali v drugi polovici januarja. MG V soboto, 15. januarja v Ptuju: PRVENSTVO Najboljši slovenski strelci se bodo v soboto, 15. januarja srečali na republiškem prven- stvu v Ptuju, kjer bodo merili spretnost v streljanju z zračno standard pištolo in s puško. Organizator prvenstva SD „Jože Lacko" pričakuje, da se bo prvenstva udeležilo blizu 200 strelcev. Republiško pr- venstvo, že sedmo po vrsti, sovpada s proslavo „35 let Lackove čete", ki jo beležimo v letošnjem letu. Med udeleženci tekmo- vanja bo tudi Franc Peternel, 15. z minule Olimpiade; več- kratni slovenski prvak in dr- žavni rekorder. Srečali pa bomo tudi Franca Planinca in Joža Bogdana, svetovna strel- ska potnika, udeleženca sve- tovnih strelskih tekmovanj v Caracasu in Arizoni. Svoj nastop so prijavili še večkratni državni prvak in rekorder, Celjan Jože Tržan, državni prvaki in reprezentanti: Lojze Mikulič, Franc Peternel mlaj- ši, Brigita Jež, Franc Gaber, Janez Mrkun in drugi. Prvenstvo bo v športni dvorani Mladika. Nastope strelcev bodo sodili zvezni sodniki iz Ljubljane, Mari- bora, Celja, Murske Sobote in Ptuja. Organizatorji prvenstva so: SD „Jože Lacko", občin- ska strelska zveza in TKS Ptuj. Za nastopajoče bodo pripravili tudi ogled nekaterih zgodovinskih spomenikov, obiskali pa bodo tudi spomin- sko obeležje narodnemu he- roju Jožetu Lacku, kjer bodo položili venec. Barve Ptuja bodo na prven- stvu zastopali strelci SD „Jože Lacko". Člani bodo nastopili v konkurenci zračna pištola in puška, mladinci v konkurenci streljanje s pištolo in puško ter mladinke v streljanju s pištolo. Vsem strelcem želimo ve- liko uspeha! MG O v/og/družbene samozaščite Včeraj popoldne sta se v narodnem domu v Ptuju sestali na skupni seji občinski konferenci Zveze komunistov in SZDL Ptuj. V osrednji točki dnevnega reda so razpravljali o vlogi družbene samozaščite v občini in ocenili stanje v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Za sejo so tekle skrbne priprave že od novembra lani, ko so člani vseh odborov in komisij, ki se ukvarjajo z nalogami s področja SLO in družbene samozaščite v občini, razdeljeni v komisije, obiskali večino krajev- nih skupnosti in organizacij združenega dela ter se na šiiših sestankih pogovorili o vprašanjih kadrovske sestave odborov za SLO in družbeno samozaščito, o statutarni oprede- litvi družbene samozaščite, o pravilnikih, zaščitnih načrtih, zavarovanju družbenega premoženja in podobno. Za včerajšnjo skupno sejo obeh občinskih konferenc (ZKS in SZDL) sta pripravila poročilo o razpravah v krajevnih skupnostih koordinacijska odbora za družbeno samo- zaščito in za SLO, ki zaenkrat še ločeno delujeta pri občinski konferenci SZDL, predvideva pa se združitev v enoten koordina- cijski odbor. D očim je poročOo o stanju družbene samozaščite v združenem delu pripravila komisija za družbeno samozaščito in SLO pri občinskem svetu ZSS Ptuj. ff 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 13. januarja 1977 — TEDNE Kreditna banka Maribor Podružnica Ptuj OBVESTILO Kreditna banka Maribor, podružnica Ptuj sporoča vsem svojinn varčeval- cem, da bo vpisovala obresti na hra- nilne knjižice (dinarske in devizne) od 5. januarja 1977 naprej (skozi vse leto) v vseh svojih poslovnih enotah. Kdaj novi hotel v Ptuju v programu razvoja tu- ristične in gostinske dejavnosti Kmetijskega kombinata Ptuj do leta 1980, ki je organizirana v treh temeljnih organizacijah združenega dela Gostinsko turistični center ob vrelcu termalne vode, TOZD ,,Halo- ški biser in TOZD ,,Breg", je zajeta razvojna usmeritev omenjenih temeljnih organiza- cij, ki ima glavni povdarek na nadaljnjem razvoju in izgrad- nji turistično gostinskega cen- tra s ciljem, da bi lahko čim- bolj izkoristili zdravilne lastnosti termalne vode. Poleg že zgrajenih treh zunanjih bazenov in spremlja- jočih objektov ter pokritega bazena z restavracijo, ki bosta predana namenu še pred letošnjo kopalno sezono, pro- gram predvideva izdelavo kompleksnega izkoriščanja termalne vode in prostora, zgraditev dodatnega zunanjega bazena s termalno vodo, pros- tor za campiranje s pri- padajočimi objekti in bungalo- vi ter zgraditev umetnega drsališča. V TOZD,,Breg" bi radi do leta 1980 povečali dosedanje gostinske in prenočitvene zmo- gljivosti, v TOZD ,,Haloški biser" pa poleg adaptacije sed- mih gostinskih obratov še preuredili tujske sobe in gostinske prostore v pritličju hotela ,,Poetovio". Za nadaljni razvoj gostin- stva in turizma na ptujskem območju pa je nujna zgraditev novih hotelskih zmogljivosti na novi lokaciji. Sedanji hotel ,,Poetovio", ki je bil zgrajen leta 1962, ne ustreza več potre- bam turističnega prometa v ptujski občini in zahtevam gostov nasploh — niti v prostorskem niti v kalegorij- skem pomenu. Y hotelu je trenutno na voljo le 56 ležišč in 388 sedežev. Ideja o kakršni- koli možnosti za dograditev in preureditev obstoječega hotela, je že v začetku odpadla iz različnih vzrokov, predvsem pa zaradi neustrezne lokacije, prometnega režir pomanjkanja parkir prostorov in podobno. Za novi hotel v Ptuju j( naročena pripravljal dokumentacija, ki bi jo izdelali še v tem mesecu. Posebni problem predsta zagotovitev finančnih sred; za vse predvidene investic Izgradnja gostinsko turistič ga centra poteka sočasne združevanjem sredstev 02 pri ostalih investicijsl naložbah pa bo potreb računati z dejstvom, da potrebno določeni del sreds zagotoviti iz lastnih vin pretežni del pa banka s kredi Pri ,,Haloškem biser pravijo, da bodo navede naložbe precejšnja obreme tev za kolektiv Kmetijske kombinata, predvsem, če tem upoštevamo dejstvo, da gostinstvo razmeroma niz akumulativna dejavnost, šm AGIS: 76prošenj za stanovanji v stalni skrbi za družbeni standard delavcev v tovarni avtoopreme, gumijastih izdel- kov in servisi AGIS v Ptuju, je na prvem mestu stanovanjska problematika. Brez dvoma je bila ob letošnjih novoletnih praznikih Stanovanjski blok AGISA ob Potrčevi cesti v Ptuju. Foto: Ozmec tiha ali celo glasna želja marsi- katerega delavca, da bi mu leto 1977 prineslo tako željen in potreben lastni kotiček — sta- novanje, ki je osnova za mirno družinsko življenje, za nabira- nje novih delovnih moči in ne nazadnje prostor, kjer človek prebije največ svojega časa ob delu ali počitku. V tem delovnem kolektivu so že dosedaj načrtno reševali stanovanjsko problematiko z nakupi družbenih stanovanj, dajanjem kreditov za indi- vidualne gradnje, imajo pa tu- di svoj stanovanjski stolpič na Potrčevi cesti v Ptuju. Kolekt je vsa minula leta vlag razpoložljiva sredstva v rešev, nje stanovanjske problematik ki pa je v tem trenutku še vei no zelo pereča. Referent za družbeni stai dard in rekreacijo v Agisu, Iv Klarič nam je povedal, da \ nujno potrebovali 9 garsonjei 17 enosobnih stanovanj, 31 dvosobnih in 18 trisobnih st^ novanj. Pričakujejo, da bodi nekatere probleme lahko res? s, preselitvami v novo zgrajen zasebne hiše, nakupi i' adaptacijami stanovanj in d bodo k dosedanjim 75. stane vanjem lahko prišteli še kak, šno novo, ker je ta številka ? 1500-članski kolektiv seved' veliko premajhna. , Že v mesecu maju bodo imfi li vseljivih približno seder stanovanj, ostali premiki pa Sc povezani z že omenjeni individualno gradnjo. ' Potrebe in želje delavcev ^ tem kolektivu so seveda velikf-( le sredstev je vedno premalcJ je dejal tovariš Klarič. TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK Kaj so naše naloge in kaj nas čaka? Minulo leto je v bistvu prvo leto v našem srednjeročnem načrtovanju v letih 1976/80. Zaradi tega je tudi bilo za nas zelo pomembno, ker je uspešnost izvajanja naših nalog, ki smo jih v srednjeročnih planskih dokumentih, sprejetih v tem letu začrtali, v veliki meri odvisna od sprotnega preverjanja dejanskega stanja in potrebnimi korekturami, kar nam nudijo pogoji preteklega gospodarjenja. Že v začetku bi moral ugotoviti, da prvo leto v načrtovanem srednjeročnem obdobju ne bodo v celoti uresničeni cilji, ki smo jih še posebej opredeljevali z resolucijo za to leto, vendar moramo ob tem biti objektivni. Izpeljane so bile nekatere pomembne naloge na področju gospodarstva, na področju družbenih dejavnosti in pri izgrajevanju gospodarske infrastrukture. Pomembno je, da smo od predvidenih prioritet na vseh treh omenjenih področjih že v letu 1976 odgovorno uresničevati. Zlasti moramo ugotoviti, da so nekateri ugodni pozitivni rezultati doseženi na višji finančni disciplini, na izboljšanju likvidnosti, na ugodnih rezultatih v zunanje trgovinski menjavi in v povečanju zaposlovanja. Omeniti še gre, da smo v minulem letu na področju gospodarstva pri začetih investicijah uspeli nekatere delno ali pa v celoti dokončati. Tako smo v tem letu zaključili z izgradnjo prve faze novega kopališča v okviru TGC, na področju kmetijstva je bil dosežen načrtovani plan izvedbe melioracijskih del na zemljiščih v Pesniški dolini, nadalje je bil odprt motel v Podlehniku, dokončana je bila gradnja avtomehaničnih delavnic pri Komunalnem podjetju v Ptuju, dvorana za investicijsko vzdrževanje železniških voz itd. Na področju družbenih dejavnosti je prav gotovo kot najpomembnejši objekt gradnja splošnih ambulant združenega zdravstvenega doma v Ptuju. Na področju gospodarske infrastrukture smo zlasti načrtovane plane za gradnjo cestnega omrežja in nadaljevanje gradnje vodovodnega omrežja, uspešno zastavili. V okviru lokalne skupnosti za ceste, kjer se sredstva zbirajo, smo uspeli realizirati v celoti programirane naloge in smo celo nekatere planske naloge presegli. To smo zlasti s premostitvenimi krediti realizirali tem, kjer je to opravičevala racionalizacija gradnje določenih odsekov cestišč. Pri pomembnih družbenih nalogah menim, da je potrebno posebej naglasiti, da je bil v minulem letu v razpravi osnutek zakona o združenem delu in je pri tem sodelovalo več tisoč občanov in delovnih ljudi v naši občini in da je to samoupravni akt, ki je resnično zajel vse delovne in družbene sredine v naši občini. Med največjo družbeno in politično akcijo brez dvoma sodijo v naši občini priprave in izvedba referenduma za samoprispevek za zgraditev šolskega prostora kjer so naši občani s 87,3 % glasovanjem ZA referendum dokazali, da se v celoti zavedajo tako svojih pravic kot tudi dolžnosti. To je bil le bežen sprehod skozi načrtovano, uresničevano in doseženo v letu 1976. Pri ugotavljanju teh zastavljenih nalog, naše načrtovanje v letu 1977 jasneje vidimo, saj so naloge jasneje opredeljene, ker so nekatere začete naloge še nedokončane, zato jih bomo morali končati v letu v katerega smo pravkar stopili. Nekaj temeljnih nalog, ki jim bomo letos uresničevali, je zlasti nadaljnje uveljavljanje ustavnih načel na področju gospodarstva in družbenega razvoja ter izvajanje in uresničevanje zakona o združenem delu, kar pomeni zlasti še urejanje dohodkovnih odnosov ob vseh ostalih vsebinskih kvalitetah, kijih zakon prinaša. Nadalje je pomembno, da potrdimo in razvijamo nekatere kakovostne dejavnike gospodarjenja s posebnim poudarkom na povečanju deleža produktivnosti dela v porastu družbenega proizvoda, na ugotavljanju ugodnih izvozno-uvoznih rezultatov, zlasti še ker so v letu 1976 le-ti imeli ugodne trende v naši občini. Pomembne bodo tudi naloge pri izvajanju politike cen tako, da v okviru pristojnosti občine kot družbenopolitične skupnosti, obdržimo v obsegu našega vpliva porast cen na nivoju porasta v letu 1976. Pomembno za nas v letu 1977 je, da bomo skrbeli za povečanje obsega proizvodnje in za približevanje dinamiki razvoja kot je načrtovano v srednjeročnih planskih dokumentih v občini. Za nas je pomem.bno tudi to, da bomo pospešeno .izvajali dela pri dokončanju že začetih investicij, da čimprej aktiviramo nove zmogljivosti. Potrebno bo zagotoviti skladnost odnosov v delitvi dohodka in razporejanju čistega dohodka, s tem zagotoviti večjo akumulacijo in reproduktivno sposobnost gospodarstva. Naša naloga in obveza je, da bomo dosledno spoštovali in upoštevali uresničevanje tistih prednostnih nalog na področju družbenih dejavnosti, ki smo jih načrtali v srednjeročnih planskih dokumentih, to pa pomeni, da bomo po uspešno izvedenem referendumu začeli v letu 1977 dejansko tudi s pripravljalnimi deli in začetkom gradnje srednješolskega centra. Naša prioritetna usmeritev je tudi v pospešenem in enakomernejšem razvoju manj razvitih območij v naši občini, tako v okviru širše družbene skupnosti v SRS v občini, da interno skrbimo za hitrejše odpravljanje razlik znotraj našega prostora. To pomeni zlasti v letu 1977 nadaljevati s tistimi investicijskimi vlaganji v gradnjo gospodarske infrastrukture, to je gradnje cestnega in vodovodnega omrežja, ki smo ga že začeli uresničevati v prvem letu načrtovanega obdobja. V zaključni fazi je gradnja pomembnega objekta v naši občini, ki je tudi širšega družbenega in gospodarskega pomena, — to je HC Srednja Drava II, kar nam nalaga tudi obveznost ob soinvestiranju, da zgradimo vodovodno omrežje v smeri Ptujskega polja in tako vključimo ves ta predel v oskrbovanje z zdravo pitno vodo. V letu 1977 je tudi velika naloga, ki se navezuje na gradnjo omenjene hidrocentrale, gradnja čistilnih naprav in kanalizacijskega omrežja v Ptuju, kar pomeni v okviru naše občine enega od velikih objektov, ki prav gotovo prispevajo k prizadevanjem za varovanja človekovega okolja. Začeta bo tudi za nas pomembna in prepotrebna investicija, to je gradnja novega gasilskega doma v Ptuju. Vsa naša delegatska baza, združeno delo, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti bodo v letošnjem letu tudi pred pomembno odločitvijo, to je sprejemanjem noveliranega urbanističnega programa naše občine, ki ga strokovno pripravljajo institucija zavoda za urbanizem v Mariboru in Ekonomski center. Nadalje je že izdelavi študija razvoja malega gospodarstva. Tako bomo v tem letu na osnovi omenjene študije sprejemali program razvoja malega gospodarstva, ki bo zahteval prisotnost tako gospodarstva, krajevnih skupnosti in vseh delavcev v družbenopolitičnih organizacijah, skupščinskih organih in drugod... Kot občina z velikimi kmetijskimi površinami in prirodnimi danostmi za razvoj kmetijstva v okviru zelenega plana Slovenije, bomo v letošnjem letu nadaljevali z regulacijo polskavskega povodja za pridobivanje novih kmetijskih površin in novih kvalitetnih zemljišč za intenzivnejšo kmetijsko proizvodnjo. To je ob načrtovanju nove tovarne sladkorja v Ormožu in obveznostih za zagotovitev surovine za to proizvodnjo, za našo občino močno prisotno. Ne gre prezreti tudi še odprte naloge iz leta 1976, to je dokončno oblikovanje predlogov in dogovorov o oblikovanju samoupravnih sporazumov o temeljih planov za vsa samoupravna interesna področja v okviru skupne porabe, zato bomo v prvi polovici letošnjega leta morali te samoupravne sporazume dokončno oblikovati na osnovi dogovarjanja in vsklajevanja v združenem delu, samoupravnih interesnih skupnostih in v krajevnih skupnostih. K temu bo tudi nujno sprejetje pripravljenega dopolnila k dogovoru o temeljih družbenega plana razvoja za obdobje 1976/80, ki bo opredeljeval naloge in področja družbenih dejavnosti v okviru že sprejetega dogovora o tem. Ob tem kratkem sprehodu skozi leto 1976 in rezultate, ki smo jih v tem letu dosegli ter ob pogledu v leto 1977 na vse naloge in obveznosti, ki nas čakajo, želim poudariti, da so naši uspehi, tudi vse naše naloge v 1977 letu, naša skupna obveza, želja in odgovornost. Dragi občani in delovni ljudje v naši družbe no-politični skupnosti! Računajoč na vašo podporo, na vaše prizadevanje in razumevanje želim reči: HVALA za vse kar ste vložili nesebično v uresničevanje naših skupnih nalog z upanjem in zaupanjem, da se boste v načrtovanje in uresničevanje našega razvoja vključevali enako tudi v bodoče. dipl.. ing. Franjo Gnilšek TEDNIKOV UVODNIK« TEDNIKOV UVODNIK »TEDNIKOV UVODNIK V LETU 1976 NEOBDAVČENIH 70.000 din Občani naše republike morajo še ta mesec pri davčnih upravah oddati davčne napovedi. Znano je, da je skupščina SR Slovenije sprejela zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o uvedbi in stopnjah republiških davkov in taks, na osnovi katerega bodo letos občani poravnali davek od skupnega dohodka iz lanskega leta. Sprememba zakona določa, da republi- škega davka ne bo treba poravnati tistemu občanu, kije v letu 1976 zaslužil manj kot 70 tisoč dinarjev. K neobdavčeni osnovi bo lahko občan, ki vzdržuje otroka, pristal še 25 tisoč dinarjev za vsakega otroka. Ce občan vzdržuje otroka, kije moten telesno ali duševno, se ta znesek poveča na 37.500 din, kdor pa vzdržuje kakšnega drugega družinskega člana, pa lahko k neobdavčeni osnovi 20 tisoč dinarjev. Vsi ostali občani pa bodo davek poravnali na osnovi tabele. Naj za lažje razumevanje navedemo primer: davčni zavezanec je v letu 1976 zaslužil 75 tisoč dinarjev, to pomeni, da je njegov osebni dohodek bil okoli 6250 dinarjev, zato bo moral plačati 3 odstotke od presežka nad neobdavčljivo osnovo ali 150 dinarjev davka od skupnega dohodka. Objavljamo tudi lestvici, kijih je objavil časopis DELO. Prva lestvica nakazuje stopnje, po katerih bodo občani plačevali republiški davek od skupnega dohodka za leto 1976, druga lestvica pa prikazuje stopnje za plačilo davka v letošnjem letu. Lestvica štev. I Lestvica štev. 11 rEDNIK — 13. januarja 1977 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 // dejavnosti skupščine SR Slovenije v tem tednu je precejšnja ^^ctivnost organov - odborov! komisij pri skupščini SR' '.'ovenije. Tako je bila v torek '^ja komisije skupščine SRS \ volitve, imenovanja in llministrativne zadeve, na \iex'\ so obravnavali predlog ^Jloka o ustanovitvi, delov- nim področju in sestavi bpščinske komisije za '^emljanje izvajanja zakona o ^Iruženem delu ter o kandi- tatih za predsednika in člane ir komisije. Prav tako tudi ijogovor o osnovah kadrovske iplitike v SR Sloveniji. J Posebna skrb je veljala jializi izvajanja stališč, pri oročil in sklepov o nadalj- ^em samoupravnem razvoju rajevnih skupnosti v SR loveniji. O tem je v "onedeljek razpravljal odbor i družbenopolitični sistem bora združenega dela skup- 5ine SRS, v sredo pa še dbor družbenopolitičnega pora za družbenopolitični 'Stem, povezano s tem so bravnavali tudi poročilo z idika ocene o vlogi sredstev 'ivnega obveščanja v zvezi z iformiranjem o delegatskem Istemu in delegatskih od- osih in njihovih nalogah pri adaljnjem razvoju tega siste- la in odnosov. Sekretariat za informacije pri skupščini SR Slovenije pa je za jutri sklical razgovor s časnikarji o analizi izvajanja stališč, priporočil in sklepov o nadaljnjem samoupravnem razvoju krajevnih skupnosti v SR Sloveniji. To analizo bodo potem obravnavali vsi trije zbori slovenske skupščine na sejah, ki bodo 19. januarja. Premalo organizirano v delegatskem sistemu .Jugoslovanska politika se gra- di na delegatskem sistemu in se bo na njem nujno še bolj gradila. To- da niti zveza komunistov, niti socialistična zveza, ki ji to nalogo nalaga tudi ustava — še nista or- ganizirano angažirani v delegat- skem sistemu. Prej bi lahko govo- rili o njihovem slučajnem kontak- tiranju z delegati in delegacijami, o občasnih in delnih stikih, ki so motivirani s tem, da se ,,pomiri politična zavest" ali pa jih pre- prosto vsilijo okoliščine, ki jim pravimo ekscesi...." (Stane Dolanc na seji mestne konference ZK Zagreba) SŠC - poskusno poslovanje Skupščina občine Ptuj je kot ustanovitelj srednjih šol in dijaškega doma v Ptuju na zadnji seji vseh treh zborov dala soglasje k združitvi sred- njih šol v novo organizacijo združenega dela z nazivom SREDNJEŠOLSKI CENTER PTUJ. Znano je, da so delovne skupnosti z referendumom že leta 1974 odločile o združitvi gimnazije Dušana Kvedra, šolskega centra za gospodarstvo in upravo ,,Jože Lacko", šolskega centra /a kovinsko stroko ,,Veljko Vlahovič", poljedelsko živinorejske šole Turnišče in dijaškega doma v Ptuju v sestavljano organizacijo združenega dela. Ker SOZD ni v polni meri zaživel, so delovne skupnosti navedenih šol- skih zavodov na svojih delovnih sestankih sklepale o združitvi oziroma spojitvi v novo, trdnejšo obliko, v OZD Srednješolski center Ptuj, ki je začel poskusno poslovati že s 1. januarjem 1977. Namen tega poskusnega poslovanja je, da se na podlagi delovnih izkušenj pripravi vse potrebno za to, da bi z novim šolskim letom, to je s 1. septembrom 1977 začel SSC z rednim poslovanjem. Delovne skupnosti doslej ločenih srednješolskih zavodov so se odločile za združitev zato, da bi z združitvijo dosegle in izboljšale pedagoško in upravno organiziranost šol, da bi lažje organizacijsko izvedle prehod v usmerjeno šolo, da bi lažje sodelovali pri načrtovanju kadrov in pri reševa- nju kadrovskih vprašanj v občini in v OZD in da se vključijo v skupne napore za zgraditev sodobnega šolskega prostora za srednje šole v Ptuju, za kar so se tudi ptujski občani na referendumu izrekli skoraj soglasno, f Enotna kadrovska evidenca Kna od pomembnih nalo^; i/>ajanja dru/beneKal doKo>ora «) enotnih osno>ah kadrovske politike v občini Pluj, je (udi u>edba enotne kadrovske eviden- ce, ki jo d«>loča resolucija o osnovah kadrovske politi- ke v SR Sloveniji. V občini Ptuj je bilo v kadrovski evidenci zajetih L^(M) delavcev v 144 poročevalskih enotah. Vendar je ob tem bilo na /adnji seji občinske skupščine poudarjeno, da dosedanje vodenje kadrovske eviden-j ce ne poteka v skladu i zastavljeno akcijo, ker organi- zacije združenega dela ne sprejemajo tekočih sprememb o kadrih iz njihovih sredin in s tem kadrov- ska evidenca izgublja na svoji vrednosti in namenu. Poudarjeno je bilo, da bo potrebno zaostriti odgovor- nost pri vodenju le evidence v vseh OZI) in povsod tam, kjer nimajo ustanovljenih kadrovskih služb, za to delo zadolžiti posamezne delavce iz teh delovnih skupnosti. šm. . . IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ PODPIRA PROGRAMSKO USMERITEV RAZVOJA TURISTIČNO GOSTINSKE DEJ A VNOSTI KMETIJSKEGA KOMBINA TA PTUJ Upoštevati obveznosti v zvezi z gradnjo TGC Drugo pomembno vpraša- nje, o katerem je na seji prejšnji teden razpravljal izvr- šni svet SO Ptuj, je program razvoja turistično gostinske dejavnosti Kmetijskega kom- binata Ptuj za obdobje 1976-1980. Na podlagi predloženega gradiva in dodatne razlage je v široki razpravi izvršni svet ugotovil, da organiziranje ra- zvoja turistično-gostinske de- javnosti v treh TOZD v okviru ene delovne organizacije ni racionalno, zato je priporočil Kmetijskemu kombinatu, da začne z ustreznejšim povezo- vanjem tako, da bo razvoj enoten in učinkovitejši. Izvršni svet je tudi podprl programsko usmeritev, ki za- jema preureditev starega in gradnjo novega hotela „B" Kategorije ter modernizacijo nekaterih obratov, vendar je priporočil KK Ptuj, da po- novno oceni umestnost soča- snega investiranja v adaptacijo starega in v gradnjo novega hotela. Novi hotel je za razvoj turistično-gostinske dejavno- sti nujno potreben, vendar ne v starem delu mesta, temveč v bližini TGC. Prav zato je IS SO Ptuj opozoril kmetijski kombinat, da naj upošteva! obveznosti v zvezi z zgradi- tvijo TGC v tem, da izvede tisti del programa vzporednih objektov, ki bodo omogočali čimprejšnjo ekonomsko po- slovanje nastajajočega TGC. Nujno bi bilo potrebno tudi urediti camping. Izvršni svet SO Ptuj je predlagal, da naj KK Ptuj zai realizacijo predvidenega pro-j grama turistično gostinske de- javnosti išče še naprej tudi zunanje partnerje, ki bi bili pripravljeni vlagati sredstva v povečanje zmogljivosti, saj so te že sedaj samo za naše domače potrebe občutno pre- majhne. Občinski izvršni svet tako načrtovani razvoj turistično gostinske dejavnosti Kmetij- skega kombinata Ptuj spreje- ma in podpira, vendar bol sproti obravnaval vse inicia-1 tive za razvoj turistično -gostinske dejavnosti tudi tis- tih, ki bodo pokazaU zanima^ nje za vlaganje na tem podro- čju v ptujski občini. m. g. OSNUTEK ODLOKA O PREKRŠKIH ZOPER JAVNI RED IN MIR V OBČINI PTUJ Skupščina občine Ptuj je na /oji 27. seji dala v javno razpravo snutek odloka o prekrških zoper ivni red in mir, ki je že v razpravi temeljnih delegacijah zbudil pre- ;j pozornosti. Zaradi tega smo se brnili na LOJZETA CENCA, lana izvršnega sveta in načelnika ddelka za notranje zadeve, ki am je v zvezi z osnutkom pove- al: ,,Marca letos bo poteklo 10 let, 0 je takratna občinska skupščina srcjela odlok o javnem redu in liru v občini Ptuj. Ta odlok, ki je ; v veljavi, zajema obsežne do- Kbe in obravnava razna pod- reja, ki nimajo vsa obeležja ivncga reda in mira. Glede na to, a je nadzorstvo nad izvajanjem ivncga reda in mira v pristojnosti rgana za notranje zadeve, med- :m ko so ostale zadeve, ki so ijete v dosedanjem odloku v ristojnosti nadzora inšpekcijskih užb in bodoče službe komunalne- a nadzora, je potreba narekovala, a pristopimo k pripravi osnutka ovega odloka o prekrških zoper ivni red in mir v občini Ptuj. Glede na doseženi razvoj na raz- ih področjih (komunalnem, pro- letnem in še nekaterih) in na ^urejenosti, ki vladajo, se kaže ujna potreba, da z odloki aipščine občine zagotavljamo ;d, ki ga terja današnja stopnja izvoja tako v samem mestu in na iem območju občine. Tako bo v ratkem pripravljen osnutek odlo- a o komunalnem redu, nadalje 5nutek odloka o cestnem prometu 1 osnutek odloka o reji živali, ledtem ko sta osnutka odloka o isnem redu in odloka o sankcijah žnega reda že v razpravi. V vseh :h navedenih odlokih bodo za 3samezna področja poleg ostalih idev zajeta tudi tista vprašanja, jih obravnava sedanji odlok o ivnem redu in miru, vendar majo znakov javnega reda in mi- ' in zaradi tega ta vprašanja tudi zajeta v osnutku odloka o rekrških zoper javni red in mir. Iz 3vedanega sledi, da bo v soraz- 'crno kratkem obdobju predlože- ^ ^ razpravo in sprejem ob- nskemu izvršnemu svetu in zbo- "Ti skupščine občine več odlokov, bodo več ali manj urejali vsa ^la področja, ki so pomembna za -lo in življenje občanov ter de- '^nih ljudi. Osnutek odloka o prekrških zo- javni red in mir, ki je sedaj v zpravi je bistveno krajši od se- ^"Jega, ker zajema le zadeve, ki , ' P'"edmet javnega reda in mira. ^ avtako v tem osnutku odloka zajeta tista vprašanja s pod- '<^ja javnega reda in mira. ki jih zajema republiški zakon o ^krških zoper javni red in mir in nekateri drugi materialni pred- pisi. Oglejmo si na kratko vsebino osnutka odloka: Po tem odloku se kaznujejo kot prekrški zoper javni red in mir de- janja, s katerimi se v primerih, navedenih v odloku, na nedovoljen način motijo mir, razvedrilo ali počitek občanov, krši družbena disciplina in javna morala, ogroža splošna varnost ljudi in premo- ženja ter zanemarja vzgoja otrok in mladoletnikov. Na javnih prostorih se mora vsakdo vesti dostojno in se izogibati dejanj, s katerimi se krši red in mir, moti ali ovira gibanje, delo in razvedrilo ljudi, vzbuja javno zgražanje in žali javno moralo. Prireditve, ki trajajo preko 22. ure, morajo biti v zaprtih prostorih, da ne motijo nočnega počitka in miru občanov. S posebnim dovoljenjem so do- voljene le izjeme. Določilo, navedeno v 4. členu odloka nalasa dolžnost lastnikom oziroma uporabnikom stano- vanjskih hiš in poslovnih zgradb, da za dan državnih, republiSkiii ia krajevnih praznikov ter ob po- sebnih priložnostih izobesijo zasta- ve. To obveznost je bilo vnesti v odlok zaradi tega, ker žal pri vseh občanih še ni te zavesti, da bi z izobešanjem zastav manifestirali in s tem zavestno prispevali svoj delež in poudarek na zgodovinske do- godke predvsem iz časov narodno- osvobodilne vojne in drugih, ko so bili položeni temelji za današnjo samoupravno, svobodno in ne- uvrščeno socialistično domovino. Nadalje je v tem odloku določi- lo, da lahko občinski upravni or- gan za notranje zadeve prepove kartanje v javnem lokalu za dolo- čen čas, če ugotovi, daje taka pre- poved potrebna za izboljšanje raz- mer na področju javnega reda in mira. Enako lahko stori tudi gos- tinsko podjetje ali samostojni gostinec. Sklep o tem mora biti objavljen na vidnem mestu. Osnutek odloka pravtako zaje- ma del požarne varnosti. Tako je prepovedano netenje ognja ob vetrovnem vremenu v bližini zgradb in drugih objektov, če obstaja nevarnost, da nastane po- žar in če netenje ognja ni ustrezno zavarovano. Nadalje odlok nalaga lastnikom domačih živali, da morajo zanjo redno skrbeti, jo krmiti, napajati in čistiti. Pre- povedano je preobremenjevati domače živali s pretežkimi vprežnimi in tovornimi vozili, jih pretepati ali na kakšen drug način mučiti oziroma jih neprimerno pri- vezovati. Z odlokom je naložena staršem in skrbnikom posebna skrb za varstvo in vzgojo mladoletnikov in se le-ti kaznujejo za prekršek, ki ga je storil mladoletnik, če je pre- kršek posledica njihove opuščene skrbi zanj. Tako ni dovoljeno, da se mladoletnik, ki še ni dopolnil 15 let zadržuje v gostinskih in po- dobnih lokalih, kjer se točijo alko- holne pijače po 21. uri brez spremstva staršev ali skrbnika. Praksa iz pretekle kopalne sezo- ne je pokazala potrebo, da z odlo- kom zagotovimo večjo varnost kopalcev. Tako je v odloku pred- videna sankcija za tistega, ki po- tiska z roba bazena v bazen ko- palce, s čimer spravi neplavalca v življenjsko nevarnost, nadalje kdor skače z roba bazena ali s stolpa v neposredno bližino drugih kopalcev in kdor namerno po- taplja osebe nevešče podvodnega plavanja oz. kdor prekomerno škropi kopalce oziroma obisko- valce. V odloku so predvidene sankcije tako za pravne osebe, odgovorne osebe in druge storilce kot fizične osebe. Višina kazni je odvisna od icžine storjenega prekrška in se giblje od 10.000 din za pravne ose- be, za odgovorne in druge fizične osebe pa do 1 .(XX) din. Za nekaj prekrškov, ki so lažje narave pa oal K pooblašča organe za noiia;,j>. /adcve ui občinsko službo komunalnega reda, da lahko izre- kajo iii i/tcrjajo denarno kazen na kraju storjenega prekrška. Ko omenjamo slu/bo komunalnega nadzora želimo -c/naniti občane, da je pravkar \ razpravi osnutek odloka o usianoN t \ i m delu službe komunalnega nau/(Ma v občini Ptuj, kar je novost m da bomo o tem spregovorili nekaj več \ pri- hodnjič. Osnutek odloka o prekrških zo- per javni red in mir je sedaj v raz- pravi v delegatski bazi in je šc vedno čas, da čim širši krog obča- nov pri tem aktivno sodeluje in prispeva h končnemu oblikovanju ter sprejemu takega odloka, ki bo za veliko večino občanov razumljiv, predvsem pa spre- jemljiv. Ni namen preganjati in kaznovati občane, pač pa jih predvsem seznanjati, kaj ni do- voljeno in kako se je ravnati po družbenih normah, medtem ko so sankcije potrebne le za tiste posa- meznike, ki se nočejo ravnati po ustaljenih družbenih normah. Vse odloke skupščine občine Ptuj objavljamo v uradnem vestni- ku občin Ormož in Ptuj, ta pa je sestavni del časopisa TEDNIK. Zato priporočamo občanom, da spremljajo te objave predvsem pa, da se z vsebino odlokov tudi seznanijo in po njih ravnajo." Kaj prinaša novega odlok o dedovanju kmetijskih zemljišč Lani v decembru je izvršni svet SO Ptuj obravnaval in sprejel besedilo osnutka odloka o določitvi zaščitenih kmetij, o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetij v občini Ptuj, ki ga je predlagala Kmetijska zemljiška skupnost. Vprašanje, kaj prinaša odlok o dedovanju kmetijskih zemljišč je prav gotovo za marsikaterega kmetovalca zelo zanimivo. Za mnenje o novostih tega odloka smo povprašali tajnika Kmetijsko zemljiške skupnosti občine Ptuj ing. Draga Doberška. Kaj prinaša novega odlok o določitvi zaščite- nih kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč? ,,Ko smo pripravljali osnutek tega odloka in ko smo skupaj s krajevnimi skupnostmi pri- pravljali javne razprave, smo izhajali iz zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč. Med drugim ta zakon določa, da je kmetija tista gospodar- ska enota, ki lastniku zagotavlja s kmetijsko ali kakšno drugo dejavnostjo primerno in normal- no preživljanje, nadalje zakon govori o modernizaciji kmetij, socializaciji vasi in o večjem sodelovanju zasebnih kmetovalcev z organizirano kmetijsko proizvodnjo. INo, iz te- ga smo izhajali, ko smo se odločali za o.snutek odloka. Seveda smo pri tem prisluhnili tudi javnim razpravam, ki so več ali manj bile po krajevnih skupnostih. Novosti, kijih prinaša ta odlok je več. Med merila za določitev zaščite- nih proizvodcnj; večje kmetije, ki so urejene in modernizirane; tudi kmetije, kjer so sami kmetovalci zaprosili za zaščito; kmetije, ki še ne izpolnjujejo ekonomskih pogojev, vendar pa imajo mladega naslednika s kmetijsko izobraz- bo itd. Merila so izvedena zato, ker zakon želi ustvariti vse možnosti za ekonomsko in produktivno uporabljanje kmetijskih zemljišč in pa možnosti za večjo vključevanje zasebnih kmetovalcev v družbeno in kot sem že rekel organizirano proizvodnjo." Kaj je najpomembnejše v tem osnutku odloka? Najpomembnejše v odloku je, da skušamo preprečiti že hudo zaskrbljujoče drobljenje kmetijskih zemljišč. Zemljo v prihodnje ne bi smeli več tako drobiti na koščke In jo takšno deliti med številne dediče. Kmetje ne bi smeli zemlje drobiti tudi zaradi svoje važne lege za potrebe splošnega ljudskega odpora, obvarova- ti moramo tudi tiste kmetije, ki so kulturnega in zgodovinskega pomena. Drobitev kmetij v času dedovanja ne bo več. Tako se bo v naši občini zaščitilo okoli 15 do 18 tisoč ha kmetij- skih zemljišč, kar znaša približno eno četrtino vseh zemljišč v občini Ptuj. Naj ob koncu še omenim, da je z ustavo zasebna lastnina nedotakljiva in bo zato zemlja ostala v rokah kmetovalca in ne Kmetijsko zemljiške skupnosti. Pravico do zemlje ima kmetijsko zemljiška skupnost le takrat, ko se zemlja več kot 10 let ne obdeluje. Gospodar ta- ko z zemljo razpolaga, če jo obdeluje; prav ta- ko je možna prodaja zemljišča, pa tudi darilne pogodbe bodo v prihodnje še možne. Imamo tudi že prve konkretne predloge za zaščitene kmetije. Tako v krajevni skupnosti Cirkovce predvidevamo 241 zaščitenih kmetij v Cirkulanah 72, v Zavrču 40, v Žetalah 120, v Leskovcu 104, v Lovrencu 136, v Hajdini 165, v Markovcih 245 itd. O osnutku odloka sedaj teče javna razpra- va, na eni od naslednjih sej pa bo zbor skupšči- ne občine Ptuj predložen kot predlog in upam, da ga bodo tudi sprejeli. zk 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 13. januarja 1977 — TEDNI Komunalna dejavnost posebnega družbenega pomena 25. II. 1976 sta bila podpisana družbeni dojjovor in samoupravni spora/um o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti i'A komunalne dejavnosti na območju občine Ptuj. Skupnost je bila ustanovljena / namenom, da bi delovni ljudje in občani preko svojih krajevnih skupnosti ter delavci organizacij združenega dela kot uporabniki komunalnih stori- tev, skupaj I delavci komunalnih in drugih or)(anizacij združenega dela, ki opravljajo te dejavnosti skupno in enakopravno odločali o planih komunalnih dejavnosti, o združevanju in uporabi sredstev za te dejavnosti, o pobojih in načinu opravljanja teh dejavnosti ter o uresničevanju druKih skupnih interesov na področju komunalnih dejavnosti. Komunalna skupnost /ajema komunalne dejavnosti po- sebnega družbenega pomena, ki .so navedene v družbenem dogovoru. Komunalne dejavnosti posebne- ga družbenega pomena so med drugim oskrba naselij z vodo, jav- na razsvetljava, oskrba naselij s plinom in toplotno energijo, opravljanje javnega mestnega prometa, javna snaga, urejanje ulic trgov in cest v naseljih, ureja- \ nje prometa v naseljih, zelenih \ površin, stavbnih zemljišč, upra- ' vljanje naselij z otroškimi igrišči, opremljanje naselij z javnimi parkirišči in drugo. Določeno je tudi, da krajevne skupnosti soodločajo o dol- goročnih in srednjeročnih planih komunalnih dejavnostih, o programih in planih urejanja prometa, prometne signalizacije in prometnih režimov na uličnem omrežju v naseljih in o ustanavlja- nju temeljnih komunalnih skupno- stih ali enot na njihovem območju. Iz predloga za zagotavljanje sredstev za delo skupnosti, bi se naj ta stekala iz naslednjih virov: — del prispevka za stanovanj- sko gradnjo, za katerega se dog4»vorita skupnost in samoupravna stanovanjska skup- nost; — prispevki, ki se določajo na podlagi samoupravnih sporazumov (n. pr. na investicijsko potrošnjo, ki zahteva dodatna vlaganja za komunalno oskrbo, na vrednost porabe zasebne komunalne potrošnje, prispevek iz dohodka rOZI) itd.); — prispevek investitorjev za komunalno urejanje zemljišča in dosežena cena za oddana stavbna zemljišča; — prispevek za razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav, ki je sestavni del cene uslug, če ga predpiše občinska skupščina; — namensko združena sredstva (vodne skupnosti, skupnosti za ceste itd.); — sredstva bank od likvidnih obratnih sredstev komunalnih organizacij, krediti, posojila itd.; — samoprispevek; — druga sredstva; — namenska sredstva družbeno- političnih skupnosti: a) prispevek za uporabo mestne- ga zemljišča, b) komunalne takse, c) sredstva občinske skupščine, d) drugi prispevki — druga sredstva, ki jih določa občinska skupščina; Iz vsega navedenega lahko ugotovimo, da bo delo skupnosti najtesneje povezano z bivanjem in počutjem naših občanov in bo po- skušala reševati probleme, ki jih srečujemo vsak dan in jih mogoče niti ne opazimo. To mislimo ta- krat, ko je vse v najlepšem redu. Ko pa se pojavijo težave kot na primer pomanjkanje vode, izpad električne napetosti, neurejene ces- te in ulice, pa so kritike in reagira- nja včasih zek> ostra. V dosti primerih tudi upravičena, saj ugotavljamo, da komunalne dejavnosti do sedaj niso sledile razvoju družbenega standarda in potrebam občanov. Ob podatkih, da oskrbujemo v naši občini s pitno vodo le 30 "/o prebivalcev, republiško poprečje pa je 55 "o, da imata v občini le dve krajevni skupnosti urejen od- voz smeti, da je odvajanje odpad- nih voda še zelo malo in da je okrog 70 "(I naših ulic in trgov sla- l)o komunalno urejenih, nam delo skupnosti ne izgleda več tako enostavno. Potrebno bo veliko naporov in dog(»varjanja. da se bodo stvari obrnile na bolje. Skupnosti pri njenem delu zato želimo obilo uspehov! I. kotar GLASOVI IZ PELEGATSKE BAZE Primer poštenosti Med našimi občani cesto sli- šimo pritožbe na račun trgov- cev, kako so tega ali onega opetnajstili, bodisi pri tehta- nju, pri računu itd. Toda itriamo tudi primere poštenja in en tak primer bi rad opisal, kar se mi je zgodilo pred novim le- tom. Na potrošniški kredit sem 22. novembra 1976 kupil oljno peč Alfa—Potez 400 pri Metalki Ljubljana, prodajno skladišče Ptuj in zanjo plačal 2.492,40 din. Nemalo pa sem bil prese- nečen, ko mi je delavka tega skladišča sporočila, da naj pri- dem v njihovo skladišče, bom dobil vrnjeno razli ceni za kupljeno peč. Ko pridem v skladišče, je prodajalec najprej opra da to ni bila njegova na^ temveč so tako ceno pn dobili iz Ljubljane. Os sem uredil potrebne adi strativne posle in prinese čun, da sem tako lahko pn gaj ni dvignil gotovino razi ceni, v znesku 408,40 dina Res, lep primer poštenosi svojih potrošnikov. Dušan Radovan^ Meškova 7, KB Maribor, podružnica Ptuj: Vračilo obračunanih obresti v letu 1976 s pregledom periodičnih obračunov ob koncu devetega meseca preteklega leta so banke ugotovile precejšen razhod med naraščanjem skupnih dohodkov in med naraščanjem skupnih izdat- kov. Ugodno gibanje dohodka in visoka likvidnost v okviru celotnega poslovnega leta, sta bankam omogočila, da vrne del dohodka svojim upravljal- cem v obliki ristorna obra- čunanih obresti. Vrnjen del dohodka je pozitivno deloval na gospodarske tokove, do- sežena je bila delna razbreme- nitev gospodarstva, kar pa je pri nizki stopnji akumulativ- nosti gospodarstva, bilo nuj- no. Izvršilni odbor Kreditne banke Maribor je tako na eni izmed svojih sej v preteklem letu sklenil, da se tudi upravljavcem podružnice, ki so prevzeli riziko za poslovan- je banke, znižajo obresti po kreditih, odobrenih iz banč- nih sredstev. O vračilu dela obresti upravljavcem podružnice, je med drugim tekla tudi razprava na 30. seji izvršilnega odbora KB Maribor, podruž- nice Ptuj. Podružnica je odobrila skupaj obresti v višini okrog 3,800.000 dinar- jev. Za postavko kratkoročni krediti: za izvoz blaga znaša ristorno 261.000 dinarjev in za ostale namene 1,565.000 dinarjev; za postavko investi- cijski krediti za osnovna in trajna obratna sredstva: za investicije na manj razvitih območjih znaša ristorno obresti 345.000 dinarjev, za investicije v turizem 527.000 dinarjev in za vse ostale investicije 1,101.000 dinarjev; skupaj znašajo ristorno ob- računane obresti okrog 3,800.000 dinarjev. KOLEDAR OSVOBODILNEGi BOJA ZA DECEMBER v tem koledarju, ki sem ga prebrala v Tedniku z dne 30. cembra 1976, sem ugotovila, da manjka datum, 26. decen 1944. Na ta dan so namreč pri Zrnčevih v Sodincih pri Vel. N Iji, po zaslugi izdajalca — domačina, bili napadeni partizani. Po kratkem, a silovitem spopadu, 4 borci proti 26 nemS žandarjem, je padel moj brat Ivan Gašparič, doma iz Kljufi vec. Partizanko Dano so ujeli in za njo je izginila vsaka sled, od borcev, Gašper in Breda pa sta se prebila. Prav ta dva sti pozneje pripovedovala, kako se je spopad odvijal. Moj brat je zagnal bombo med nemške žandarje in sam sk za njo, da bi se v jeku in dimu eksplozije prebil... Ni mu usp težko ranjen se je zgrudil... Fašisti so se vsuli nanj kot razjar ose. Prav ta trenutek pa sta izkoristila Gašper in Breda i srečno prebila. Brata so potem napol živega peljali v Ptuj, da bi morda iz ga še kaj izvlekli o njegovih tovaiiših. Vendar je že med potjt dihnil in komaj 18-letni daroval svoje življenje za svob domovine. Vse skupaj vas iskreno pozdravljam in vam v novem letu 1 želim obilo uspehov pri vašem delu! Frančiška Maji Sp. Ključaro\ Vel. Ned Stare matere Pred dvajsetimi leti se je govorilo, da bodo nagrajene vse matere, katere so dale družbi več kot šest koristnih članov. Danes je šlo vse to v pozabo! Dobro pa bi bilo, da predstavniki naše družbe pogledajo, kje in kako so danes zaposleni otroci od šestega člana družine dalje. Mati, katera je vzgojila recimo osem, deset ali še več otrok, se je z vzgojo ukvarjala vsa svoja mlajša leta. Mnogi teh otrok so danes koristni in odgovornih mestih v i družbi. Mati teh otrok životari, kakor ve in zna. Dobro bi bilo, da bi takšnim materam dala i enkratna priznavalnina skrl vzgoje otrok. To bi bil do socialni čut do mater mn ( otrok. Seveda bilo bi to ta imenovano plemenito deja in obzir, do mater šte\nili otrok. Predvsem pa bi to b moralno priznanje družbe. Izvoljeni člani organov samoupravne interesne skupnosti za komunalne dejavnosti občine Ptuj Na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora i/vajalcev so po razrešitvi iniciativnega odbora izvolili redne organe skupnosti za komunalne dejavnosti na območju občine Ptuj. Izvoljeni so bili: Za predsednika skupščine VIK- TOR KRANJC iz GP Stavbar, TOZD ,,Drava" Ptuj, za njegove- ga namestnika pa JOŽE ANTO- iviIČ iz TOZD Eiektro Ptuj. Za predsednika izvršilnega odbora je bil izvoljen DRAGO KLOBUČAR iz podjetja za vodno gospodarstvo, TOZD Drava Ptuj. Za predsednika zbora uporabni- kov je bil i.7voljen ANTON ŽA- GAR iz uprave skupščine občine Ptuj, za predsednika zbora izvajal- cev pa ROMAN SAGADIN iz komunalnega podjetja Ptuj. Na skupnem zasedanju sta oba zbora tudi sklenila, da do ustano- vitve skupnih strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti s področja gospodarstva, opravlja- jo potrebno strokovno administra- tivno delo za skupnost ustrezne upravne službe skupščine občine Ptuj. 1.^ Ormož Za delegate pester program predavanj Delavska univerza je skupaj z občinsko konferenco SZDL Ormož že v ponedeljek pričela z bogatim programom izobraževanja delegatov dru- žbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih sku- pnosti ter za vodstva sociali- stične zveze. Seminar bo obsegal 20 ur in bo v vseh 8 krajevnih skupnostih občine Ormož. Tako se bodo delegati posameznih krajevnih skup- nosti sestali 5 krat in po 2 uri poslušaH predavanja ter kasne- je razpravljah o podani temi. Seminar se je začel v ponedeljek in bo trajal še ves teden. Delavska univerza je k predavanjem povabila nekate- re predstavnike družbeno- političnega in javnega življe- nja v občini. Predavali bodo Silvo Bedrač, Vlado Ožbolt, Zlatko Kovačič, Franc No- vak, Feliks Ritonja, Mirko Novak, Vida Topolovec in drugi. zk Odlok o hišnem redu ^ Izvršni svet skupščine občine Ptuj je na zadnji seji obravnaval tudi osnutek odloka o hišnem redu. V razpravi so dali člani nanj vrsto pripomb. O osnutku bodo razpravljali še organi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj, nakar ga bodo dali v javno razpravo. Menili so, da bodo o vsebini osnutka odloka morali zlasti skrbno razpravljati hišni sveti, pri tem upoštevati predvsem, praktični vidik r^egovega izvajanja, če hočemo, da bo besedilo odloka res vsakemu razumljivo, izvajanje njegovih določil pa učinkovito. Odlok o hišnem redu bo urejal tista razmerja, ki zakonsko še niso v polni meri usklajena, je pa za vse stanovalce zelo pomembno, enako tudi za vse samoupravne organe v družbenih stanovanjih. m. g. PRODAJNE CENE DRUŽBENIH STANOVANJ Na zadnjem zasedanju skupščine Samoupravne stanovanjske skupno- sti občine Ptuj so delegati med drugim tudi potrdili predlog prodajnih cen družbenih stanovanj, zgrajenih v ptujski občini v preteklem letu. Skupno je bilo zgrajenih 150 novih stanovanj. Skupnost je nastopala kot investitor pri gradnji 85 stanovanjskega bloka B—1 v Volkmerjcvem naselju in 30 stanovanjskega bloka v Kidriče- vem, kot soinvestitor pa pri gradnji bloka Perutnine, to je 29 stanovanjski blok v Gregorčičevem drevoredu. Investitor pri gradnji, 6 stanovanjskega bkika v Trn-ovski vasi je bil Kmetijski kombinat Ptuj. Prodajne cene sM slednje: 6500 din za kvadratni meter v bloku B—1, 6066 din v bloB Kidričevem, 6676 din v Gregorčičevem drevoredu in 8376 din v Trnof vasi za kvadratni meter stanovanjske površine. I Vsi objekti so zgrajeni v skladu z obstoječimi normativi za gral stanovanj, stroški pa so ugotovljeni na podlagi končnih obračunov deij Združile se bodo strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti V občini Ptuj se je v preteklem času mnogo govorilo o združitvi strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti Združitev vseh 6 strokovnih služb interesnih skupnosti, v skupno službo je bila potrebna zaradi finančnih dejavnikov, kajti z združitvgo se bo delo strokovnih služb pocenilo in osebni dohodki delavcev v interesnih skupnostih ne bodo več stalna tarča tako uporabnikov kot tudi izvajalcev. Izvršni svet skupščine občine Ptuj je o združitvi že razpravljal. Tako je sprejel stališče, da se organizira skupna strokovna služba na funkcionalnem principu. V tem je namreč možnost, da nastopa navzven sekretar skupnih skužb za vse tiste samoupravne interesne skupnosti, ki se združujejo. Izvršni svet tudi pvedlaga, da se vzporedno s samoupravnim sporazumom pripravi osnutek stanja služb, da se ugotovi obseg nalog in se na tej osnovi pripravi sistematizacija delovnih mest O tem predlogu pripravljenega samo- upravnega sporazuma o združitvi in organizi- ranju strokovnih služb SIS bodo še razpravljali v občinski skupščini in na skupščinah interesnih skupnosti Sporazum je vsklajen z zakonom o združenem delu. Vzporedno s tem bo potrebno tudi razmišljati tudi o novih in primernih prostorih za dejavnost strokovnih služb. Zato že tečejo priprave za ureditev prostora na Reičevi ulici v Ptuju. Predvidena adaptacija prostorov seje zavlekla zato, ker ni bUo finančnega kritja za investicijo v zgradbi v Vaičevi ulici. Po ureditvi teh prostorov in po razpravah bo končno le steklo delo strokovnih služb SIS, ki je potrebno za dobro in uspešno izvajanje družbenih dejavnosti ter za vdclajevanje vseh potrebnih samoupravnih dokumentov. zk TEDNIK — 13. januarja 1977 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Edvard Kozel - občinski požarni inšpektor V službi ljudstva - na pomoč - rdeči petelin, proč! Inšpektor dela je postal leta j 1964. Od 1. marca 1971 pa se ukvarja samo s požarno var- nostjo. Opravlja nadzor nad izvajanjem predpisov o varstvu pred požarom v družbenem in zasebnem sektorju, v vseh pa- nogah dejavnosti, na območju občine Ptuj. Ker je gasilec že več kot 20 let, še vedno zelo aktiven, se udeležuje skoraj vseh požarov na območju naše občine, ven- dar z namenom, da skupaj z delavci milice poskuša ugoto- viti vzrok požara. Žilica pa mu ne da miru, zato se v večini primerov še aktivno vključuje v delo gasilske enote — gašenje požara. In ker se ukvarja s protifK)- žarno varnostjo, so mu precej dobro znane nevarnosti, ki lahko povzročijo nastanek po- žara. Zato ima v stanovanju, v svoji garaži in v osebnem avto- mobilu vedno pripravljen ročni gasilski aparat, za gašenje za- četnih požarov. V garaži in stanovanju jih na vso srečo še ni rabil, v avtomobilu pa je kar trikrat segel po njem, ter tako lokaliziral in dokončno pogasil začetne požare. Sam nam je takole povedal: ,,Dobro se spominjam dne, ko sem prvič segel po ročnem ga- silnem aparatu v mojem avto- mobilu. Peljal sem iz Hajdine proti Ptuju, ko sem zagledal že od daleč gost črn dim, ki se je valil nad skladiščem Izbire, na Mariborski cesti v Ptuju. Pri- tisnil sem na plin in kaj kmalu pripeljal na kraj požara. De- lavci, ki so greli smolo za izo- lacijo strehe, le dobra dva me- tra od skladiščne stavbe, so premočno zakuriU, smola je začela kipeti, se pri tem vžgala in v hipu je bilo vse v ognju. Ko sem prihitel z aparatom za gašenje, je bila v ognju že tudi stena skladišča. Hitro sem ukrepal in uspel pogasiti gore- čo smolo. Pred tem je vladala splošna panika in delavci so v strahu pred ognjem začeli me- tati vanj ra/ne kose lepenke. Ceš, da bi pogasili požar, s tem pa so ognju še podkurili. Ko sem končal z gašenjem, so mi pa delavci dejali, da bi lahko tudi oni to storili, saj imajo v skladišču gasilne aparate. Za- kaj tega niso storili, tega ne vem. No, za to dejanje sem bil Edvard Kozel na svojem delovnem mestu, nenehno bdi ob telefonu in skrbno opravlja delo občinskega požarnega in- špektorja. Foto: M. Ozmec od podjetja ,,Izbira" nagrajen z novim gasilnim aparatom in z ustmeno pohvalo. Drugi takšen požar, ko sem moral uporabiti svoj gasilni aparat, je bil decembra lani. Proti večeru se je nagibalo, pe- ljal sem se na neko predavanje, ko sem pred tržnico, oziroma pred zgradbo SDK v Ptuju za- gledal, kako ljudje tiščijo go- reč avtomobil preko ceste proti tržnici. Skočil sem iz avta in z aparatom v roki stekel proti gorečemu avtomobilu, katere- ga lastnik je v strahu vrgel svoj krznen jopič, da bi pogasil bencin. V pičlih treh sekundah sem požar pogasil in ker se mi je mudilo, sem lastniku predla- gal naj si kupi gasilni aparat in ga vedno vozi s seboj ter odpe- ljal dalje. Cez nekaj dni sem v Večeru prebral javno zahvalo, pa tudi prizadeti se mi je oseb- no zahvalil. Priporočam vsa- kemu vozniku, da si nabavi gasilni aparat, naj ga vedno ima v avtomobilu, na najlažje dosegljivem mestu. Mogoče bo lahko prav on jutri pomagal komu, da očuva svoje premo- ženje. Gasilne aparate lahko v Ptuju kupite pri Volanu, v Agisovi prodajalni na Ormoški cesti, v Mariboru pri Gasilski opremi, v Ormožu pa v proda- jalni TP Zarja. To so majhni, zelo praktični gasilni aparati, 2 — 3 kilogramski, ki stanejo od 250 do 300 dinarjev." Edvard Kozel je kot aktivni gasilec in kot požarni inšpektor sodeloval že pri več kot 150 požarih od blizu in daleč, pa naj je šlo za akcijo gašenja majhnih, večjih in zahtevnej- ših požarov. Zelo pogumno je sodeloval v akciji gašenja po- žara v stanovanju Vučakovih v Volkmerjevem naselju v Ptuju. Sam je ta dogodek takole opisal: ,,Na znak alarma ved- no odhitim na kraj požara. Ko sem zvedel da gori stanovanje v Volkmerjevem naselju, sem takok odpeljal in bil tam prej kot gasilci. V splošni paniki sem komaj zvedel od ljudi, da so stanovalci že na varnem, da pa je v nevarnosti plinska bomba, ki je še v štedilniku. Takoj sem odprl vhodna vrata v stanovanje, pa me je plamen potisnil nazaj. Na srečo sta bi- la v bloku uporabna še dva ga- silna aparata. Z njima sem po- skušal in delno tudi uspel ogenj lokalizirati, izriniti ga iz predprostora ter iz kuhinje v sobo, kjer je bilo leglo požara. Ko sem se hotel približati ku- hinji, me je v pfedprostoru plamen zopet odbil in moral sem se odstraniti. Na vso srečo so tako takoj za tem prispeli že ptujski gasilci in začeli gasiti ,požar, njihov cilj pa je bil predvsem, da se čim prej loka- lizira in ohladi okrog plinskega štedilnika. Tako sem lahko pod zaščito vodnega curka pla- nil v dim, se prebil v kuhinjo, pograbil jej^lenko iz štedilnika, jo odnesel ven na prosto in jo takoj izpraznil. Jeklenka je bila sicer vroča, ni pa bila v najbolj kritičnem stanju. Pre- pričan pa sem, da bi prišlo do hude eksplozije slej ko prej, če ne bi pravočasno prišli ptujski gasilci, ki so zelo požrtvovalno pristopili k akciji. Kot inšpektor bi na koncu dejal še to, da je nevarnost po- žarov in eksplozij iz dneva v dan večja predvsem zato, ker se ljudje ne držijo predpisov. Tu mislim predvsem na upora- bo in vskladiščenje tekočih go- riv, plina, nafte... Pred temi in podobnimi nesrečami se zava- rujemo samo tako, da skrbimo za boljšo preventivo in obvez- no nabavo sredstev za gašenje. Pri vseh požarih, ki sem jih gasil sam, sem imel srečo, da sem prišel še pravi čas, ko sem lahko ogenj lokaliziral, sicer pa, kot občan vem, da je vsak od nas dolžan pogasiti vsak za- četni požar, ne glede na last- nino. Ce tega ni mogoče, je treba takoj, po najkrajši poti obvestiti gasilce ali postajo mi- lice, to so nam vsem dobro znane telefonske številke: 92 ali 93. Samo hitro obveščanje o požaru je lahko osnova učin- koviti akciji pri reševanju imetja pred plamenom. Želel bi, da bi vsa gasilsta društva v naši občini v tem letu redno opravljala preventivne preglede in opozarjala lastnike na ne- pravilnosti, saj je to tudi ena osnovnih dejavnosti gasilskih društev. Moram reči, da sem nadvse zadovoljen z delom ptujskega gasilskega društva, z njihovo hitro intervencijo. Sicer pa je samo to društvo v naši občini, ki ima res kolikor toliko zado- voljivo opremo za gašenje, ne smem pa preko marljivega in vztrajnega dela nekaterih vaških društev, prostovoljcev. Moja in naša največja želja je, da bi v Ptuju čimprej začeli z gradnjo novega, prepotreb- nega gasilskega doma in s tem zagotovili sebi varnost, gasil- cem pa lažje pogoje za njihovo delo." Takole bi lahko kramljala z Edijem Koželjem še in še, ure in ure, a je prezaseden z de- lom, saj ima kar 10 zadolžitev, ki so nadvse pomembne in jih mora koristno in pa seveda nadvse vestno opravljati. Kon- čajmo z željo, da bi Ptujčani dobili čimprej novi gasilski dom, da bi bilo še več takih, kot je Edi Kozel in da bi bilo v letošnjem letu treba čimmanj krat poditi rdečega petelina. M. Ozmec Predsindlkainlml konferencami V naslednjih dneh bodo v vseh osnovnih organizacijah sindikata v c^viru delovne organizacije TGA „Boris Kidrič" Kidričevo začeli z letnimi konferencami, na katerih bodo člani sindikata ocenili svoje delo in ^prejeli programa nalog za naslednje enoletno obdobje. Prav v letošnjem letu čaka osnovne organizacije sindikata odgovorno in zahtevno delo pri uveljavljanju novosti, ki jih prinaša zakon o združenem delu. Na sindikalnih konferencah bodo poročali tudi direktorji temeljnih organizacfl združenega dela o poslovanju v landcem letu in o nalogah na področju proizvodnje v letošnjem letu, zato bodo razprave toliko zanimivejše. ^ F. M. Dr. Fran Brumen PRELOMI KOLČNEGA VRATU Prelorri nzgomjem koncu stegnenice so posebno pri starejših dokaj pogosti Zaradi uravnavanja odlomljenih de- lov je treba dalje časa ležati, kar pomeni, posebno pri starejšili bolnikih večjo ne- varnost kompUkacij, pred- vsem pljučnic, ki rade nastajajo, ker je dihanje in izkašljevanje omenjeno in ker sluznični izločki zaradi miro- vanja obležijo v sapnikih dalje časa na istem mestu, pa se zato kaj hitro prisadijo, posebno pri že itak manj odpornih oslabelih bolnikih. Ker je stegnenični vrat razmeroma kratek in nastajajo prelomi blizu pod sklepno glavico, ki je pravi krogljasti Sclep, v katerem je možno obračanje domala v vseh smereh, je zgomji odlomek tako majhen, da ga je zelo težko naravnati v pravo lego, posebno še zato, ker je nekako nedostopno vkopan v neposredni okolici mehkejših delov. Te okolnosti otežujejo zdravljenje. Ti prelomi, ki jih je v glavnem po poteku prelomni- ce pet vrst, nastopajo predvsem po padcih na bok, ali pa zaradi nasilnega forsiranega zaobračanja steg- nenice okrog lastne vzdolžne osi. Nevaren je tudi nepriča- kovan korak v prazno (npr. pri sestopu s stopnic, ko človek misli, da ni več stopnice in da bo stopil na ravno podlago. Med kostnimi prelomi je fraktura stegneničnega vratu pri starejših zaradi starostne razredčenosti koščenega tkiva (osteoporoza) takorekoč ti- pična poškodba. Pri ženskah je ta poškodba znatno pogostejša, kot pri moških. Poleg padca na b ok, nastaja ta prelom tudi še pri takoime- novanih padcih na stegnjene noge (skoki z višine) oziroma na koleno. Ko po takih nezgodah bolnik naenkrat ne more noge več uprabljati, je potrebno vselej in najprej pomisliti na prelom v vratu stegnenice. So pa tudi primeri, ko je spodnji odlomljeni del tako trdno vkleščen v okoliško tkivo, da je kljub težki poškodbi možno, da bolnik še lahko previdno stopa na poškodo- vano nogo, posebno z oporo in da celo zmore aktivno PRIDVIGNITI NOGO NAD PODLAGO, ČESAR OBI- ČAJNOPRI TEM ZLOMU NI MOGOČE in velja ta nemož- nost kot eden značilnih glavnih znakov za to poškod- bo. Zaradi podrobnejše raz- poznave takega preloma je potrebno pregledati bolnika nagega in tedaj sta v primerjavi z zdravo nogo razločno opazna še obadmga glavna znaka, ki ju je mogoče ugotoviti vodoravno na hrbtu ležečem poškodovancu: PO- ŠKODOVANA NOGA JE RAZMEROMA KRAJŠA IN JE ZASUKANA NAVZVEN, kar jasno izpričujeta legi obeh palcev. Ta dva znaka sta opazna v 90 % takih poškodb. Včasih je vkleščenje pre- lomljenih delov tako trdno, da je težko okvaro z navadnim pregledom ugoto- viti, oziroma celo nemogoče razpoznati To so primeri predvsem pri mlajših, močnih in mišicavih ljudeh, ko je napetost delov še dovolj efektna. Zato je PRI VSAKI PODOBNI POŠKODBI NUJ- NO POTREBNA RENTGEN- SKA KONTROLA!! Potrebno je posvariti, da ni dovdj ugotovitev, da poško- dovanec za silo še lahko hodi z manjšimi bolečinami, ali v redkih primerih celo brez bolečin. Taki ugotovitki so varljivi in laliko usodni, ker vodijo v težje zaplete, ko tekom daljšega časa nastanejo že omenjeni lažni sklepi, kijih je težko pozdraviti. Tako samoprevaranje zapelje poško- dovanca in njegovo okoUco k zaključku, češ, saj lahko hodi, torej kost ne more biti zlornljena. Še posebej je treba opozoriti starše, da pri podobnih poškodbah otrok lahko nastanejo takoimeno- vani zdrki na zrastiščih posameznih delov kosti (epi- fizeolize), ki neopaženi in napačno zdravljeni puščajo trajnejše okvare. Posebno otroci nagibajo namreč k temu, da v svoji vnemi po gibanju in igranju prezirajo bolečine, ki niso prehude in počasi ponehujejo. Zamujen čas pomeni lahko veliko napako. ZDRAVLJENJE preloma vratu stegnenične kosti je delikatna zadeva in spada V ROKE IZVEŽBANEGA STROKOVNJAKA. Do no- vejše operativne metode so morali taki poškodovanci potrpeti po več tednov v natezi poškodovane noge, v hrbtni legi priklenjeni na bolniško posteljo. To trpljenje je sedaj skrajšano na naj- manjšo možno mero. Sledi operativni poseg z vgraditvijo posebnega žeblja, ki mora biti nameščen tako, da spravi oba odlomljena dela v stik v legi, ki je najbližja prvotni normalni. Kljub zdravljenju s spaja- njem z žeblji tudi dandanašnji še nastajajo lažni-patološki sklepi in v 20 % prihaja do prhnjenja (nekroze) odlomlje- ne glavice. Torej, VSAK PETI POŠKODOVANEC MORA RAČUNATI Z MOŽNOST- JO, DA BO OSTAL KRO- NIČEN BOLNIK. ZATO OPREZNOST V NAJVEČJI MERI, POSEBNO ŠE PO- ZIMI! Odstotek trajnih in težjih posledic je bil pred novejšim načinom zdravljenja mnogo višji. Pri nekaterih primerOi, posebno pri zelo dekrepidnih bolnikih, si tudi še dandanes moramo pomagati z visoko segajočimi mavčevimi obve- zami in konzervativnim zdrav- ljenjem. Vselej pa mora prevladovati skrb in tendenca spraviti TAKE BOLNIKE ČIMPREJ IZ POSTELJE IN NA NOGE, da bi se tako izognili usodnim zapletom. Forsirane dihalne vaje so eden najenostavnejših in najvažnejših pripomočkov. Vsi, posebno pa starejši ljudje, bodimo zelo previdni, predvsem pri hoji po poteh, ki so nevarne! Za telefonsko centralo v Cirkovcah V krajevni skupnosti Cirkovce že da^ časa tečejo priprave za ureditev telefonske centrale. Do sedaj so v td krajevni skupnosti pridobili že okrog 150 telefonskih naročnikov, siedaj urejuje prostor, kjer bo pošta in telefonska centrala. Spomladi bodo s prostovoljnimi delovnimi akcgami postavili telefonske drogove ter napeljali iz vseh vasi telefonsko žico. Kot zagotav^ajo na krajevni skupnosti Cirkovce bi telefonska centrala začela obratovati že letos, najkasneje pa v začetku prihodnjega leta. zk ■S i■ januarjem 1977je začel ve- ljati novi zakon o zakonski zve- Zi in družinskih razmerjih, kije ze bil objavljen v Uradnem listu SliS številka 15-644/76, dne 4. junija 1976. NOVOJ) ZAKONSKIH ZVEZAH IN DRUŽINSKIH RAZMERJIH Ena najpomembnejših novo- sti, ki jih zakon prinaša, je ure- janje preživnin otrok, ko se za- konca ločita. Doslej je o preživ- ninah odločalo sodišče kot tudi ^ povišanju preživnin. Novi zakon nalaga občinskim skupnostim socialnega skrb- stva, da prične vsklajevati vse dosedanje preživnine in da v primerih sporazuma med ločenima osebama, sklepajo dogovor o dolžnostih in višini preživnine. Na osnovi tega sporazuma oziroma dogovora je mogoča tudi sodna razsodba. Zato mora organ samo- upravne skupnosti socialnega skrbstva vsako leto na osnovi "radno ugotovljenih podatkov o povečanju življenjskih stroš- ''ov sprejeti sklep o odstotku povišanja preživnine, nato vskladiti vse preživnine ter izdati odločbe o novo ugotovljenih višinah preživnin. S to odločbo, ki jo izda skup- nost socialnega skrbstva je kasneje mogoča tudi pravilna rešitev oz. sodna razsodba. Novi zakon prav tako določa, da so .sodišča dolžna poslati odločbe o višinah pris- pevka za preživljanje občin- skim skupnostim socialnega skrb.stva do konca me.seca feb- ruarja 1977. Pri tem nastaja problem, s katerim se srečuje skupnost socialnega skrbstva in sicer, kako urediti vskladitve, kajti nekateri upravičenci že dalj časa niso urediH vskladitve preživnin na sodišču. Verjetno je, da občinska skupnost social- nega skrbstva ne bo dobila vseh odločb o višini prispevka za preživljanje. Zato skupnost so- cialnega skrbstva občine Ptuj opozarja in vabi vse upravičen- ce oz. njihove zastopnike, da se do 1. marca letošnjega leta oglasijo na Ormoški cesti 15, da bi tako skupnost lahko brez večjih problemov izvedla to za- konsko določilo že s 1. marcem 1977. Druga novost, ki jo prinaša novi zakon je, poroka mlado- letnih oseb. Doslej je takšno poroko dovolilo le občinsko so- dišče, ki je zaradi opravičenih razlogov lahko spregledalo zakonska določila. Novi zakon pa to nalogo nalaga skupnosti socialnega skrbstva. Sedaj bo organ socialnega skrbstva po ugotovitvah izdal potrebno odločbo o spregledu zakonskih zadržkov in tako dovolil .skleni- tev zakonske zveze. V prihod- nje na matičnem uradu ne bodo sklepali zakonskih zvez, če mla- doletne osebe ne bodo prinesle ustreznega dokumenta od so- cialnega skrbstva. Torej, tudi ta novost v zako- nu o zakonski zvezi in družin- skih razmerjih je prenesena na ramena socialnega skrbstva. Zato se bo v bodoče za reševa- nje teh problemov potrebno oglasiti na skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj. Po razgovoru z Anko Ostermanovo pripravil zk 6- IZ NAŠIH KRAJEV 13.ianuaria1977- TEPUm Priprave na letošnje kurentovanje že tečejo Tudi letošnje tradicionalno kurentovanje v Ptuju bosta orga- nizirala folklorno in turistično društvo Ptuj in bo na pustno ne- deljo 20. februarja. Letošnji program se bo odvijal prav tako v dveh delih: ob 10. uri bodo nastopale folklorne skupine, ob 14. uri pa bo po ulicah starega Ptuja poleg folklornega še zanimiv karnevalski del festivala. Do sedaj se je že prijavilo 12. folklornih skupin, najštevilnejši med njimi bodo prav gotovo kurenti, manjkali pa ne bodo mar- kovski kopjaši, ki so danes že preteklost in ostali zanimivi fol- klorni pustni liki iz našega območja in sosednji tobčin. Pripravljalni odbor tudi letos pripravlja potrebno propagand- no akcijo prek dnevnega tiska, radijskih oddaj in nastopov posa-^ Z lanskoletnega nastopa folklornih skupin na ploiščadi ptujske tržnice Foto: Kosi meznih skupin, ki se bodo v vrsti krajev predstavile s takoimeno- vanim reklamnim programom in na tak način poskušale privabiti gledalce na osrednjo in glavno pustno prireditev v Ptuj. Kakšnih posebnih novosti v folklornem delu v letošnjem letu verjetno ne bo, pričakujejo pa, da se b o kurentovanja vendarle udeležilo nekaj novih skupin za katere še nimajo uradne prijave. V karnevalskem delu bi tokrat radi pripravili nekaj domiselnih in duhovitih skupin tako, da bo za gledalce kljub temu tudi letošnja velika pustna prireditev v Ptuju zanimivo doživetje, ki v svojem bistvu ohranja šege in navade našega Ptujskega in Dravskega po- lja ter z izvirnimi karnevalskimi skupinami skuša na sodoben in duhovit način predstaviti našo vsakdanjost, preteklost in prihod- nost. š. marjanj Predpraznična okrasitev že v ktu 1976 smo se čudili „lepo okrašeni' hiši v Mihovcah na Dravdcem polju. Nekateri so mislili, da gre za kakšno folklorno posebnost ali celo pustno šego . . No, na koncu smo zvedeli, da je pročelje te hiše polito z odpadnim oljem. Kdo je to napravil in zakaj je to napravil pa ni znano. Tudi iz „dobro obveščenih krogov" nismo mogli zvedeti za kaj pri stvari dejandco gre. Besedilo in slika: zk Gabernik Gasilski dom dograjen že letos v še nedograjenem gasilskem domu v Gaberniku je bil v nedeljo, 9. januarja, 49. občni zbor tam- kajšnjega gasilskega društva. Raz- veseljivo je dejstvo, da je bilo na občnem zboru več mladine kot pa starejših gasilcev. V razpravi o programu dela za letošnje leto je prevladovala nalo- ga, da v letošnjem letu dogradijo svoj gasilski dom. Gre za domu prizidano dvorano, v kateri bo prostora za okrog 500 ljudi. Veči- noma gradijo s prostovoljnim de- lom in z lastnimi denarnimi pri- spevki. Računajo, da bodo dvora- no letos v celoti uredili, svoj občni zbor v začetku prihodnjega leta pa bi združili s slovesnostjo otvoritve prenovljenega gasilskega doma in s proslavo 50-letnice neprekinjenega delovanja gasilskega društva Ga- bernik. Gabernik bo s svojo gasilsko- prosvetno stavbo precej pridobil zlasti še, ko bo v letu 1979 skozi vas asfaltirana regionalna cesta, kar bo pospeševalo turistični raz- voj tega kraja in dajalo domači- nom možnosti večjih prireditev in množičnih srečanj v tem kraju. F. Holc Skrb za izobraževanje ob deki Šola za bolniške strežnike Pri krajevni skupnosti Ptuj je v torek, 11. januarja začela z delom šola za bolniške strežnike, ki je oddelek zdravstvene šole Maribor. Po prvih podatkih bo šolo obisko- valo 25 slušateljev. V teku šolanja si bodo slušateljice pridobile splošno kvalifikacijo, ki jim bo dala možnost zaposlitve kot laične negovalke na domu ali pa v bol- nišnici in tudi drugod. Šolanje bo trajalo eno leto; pouk pa bo dva- krat tedensko, v torek in četrtek. Kot so nam povedali pri krajevni skupnosti Ptuj so zabe- ležili največji odziv iz zavoda dr Marjana Borštnerja iz Dornave, odkoder se je v šolo za bolniška strežnike vpisalo 15 slušateljev. Obenem vse zainteresirane s tem obveščajo, da je vpis v šolo še mogoč; vse potrebne informacije dobite v pisarni krajevne skupnosti Ptuj. MG TEMEUNI DELEGAT Bole mi najpret fsi fkup lepo pozdrovleni. Jebal ga na igU špic, kak se je tod drugi ponovoletni tjeden hitro obrna. Vuni j zima no mraz. Jaz pa sedin za pečjo no razmišlan kaj van m napišem. Mica se kak lintvort dere v kuhji no ruži s piskri kal da bi misla potres biti: ,,Lujs, nasekaj mi drva, idi krav nafojtraj, pelaj pšenico k mlinari, da mo lehko kruh spekla... " Rečen van, motite se tisti, ki mislite, da na deželi pozimi sam za pečjoj sedimo nosi buhe lovimo. Delo nan nikol ne sfali. Ce< druga nemamo kaj začeti, te si svinjsko sedmino privošimo. Z Vidin kak se van sline cedijo fsen listin, ki v mesti živite no si, ka. sen to enkrat v cajtngah šteja, ob proznih mesnicah svinjsko pi čenko želite. J a, J a, svije so resen svete živolce grotale, g lih ta, kak krave v Indiji. To enkrat sen čuja en dober svinski štos: ,,M želte si svinskega mesa in ne uporoblajte besede svija za Jezn^ šinfaje tudi te ne, če te pozno ponoči prišli domu no najšli notri omori sosidovega Frančeka...! Pa pustimo sviJe pri miri, saj so zaj po podražitvi mleka, k mu po domočen zvora provimo. boj teresantne krave grotale MoJa Mica si je že zračunala kaj fse de si kupila od dro^, prodoja mleka.- Pa vete kaj mi Je ovi den rekla:Škoda, ke rru naša krava Seka samo štiri zizeke... " Drža sen Ji delegatsko pre dovaje o ,,SIS-ih" (samoupravnih interesnih skupnostih), ki b Jih pač radi fsi dojili no boj malo fojtrali. Pregovor, da fsoki krava doji pri gobci, drži kak pes Ježa. Mica Je zaJ tak šparavna; mlekon grotala, da še naš mujcek več ne dobi svoje porcije zc froštikel. V naši koči Je zaj prova mlečna vojna. Mica bi najraji še mene dojiti začela. Pred leti bi s toga že še nekši hasek bija, zodje cajte pa slabo privimjan... Za gnes se moren posloviti od vos. Tiste, ki mate v mošjah silvestrski mraz, opozorjan, da ma Januar 31. dni. Te pa srečno. Vaš Lujzek TEDNIKOV RAZGOVOR S STANISLAVOM HORVATOM Elektroenergetske naprave v krajevni skupnosti Električno omrežje smo pričeli graditi pri nas v večjem obsegu ta- koj po osvoboditvi. V stari Jugo- slaviji so prebivalci bolj oddaljenih vasi o tem lahko le sanjali. Svoje želje so lahko uresničili šele takrat, ko smo opravili s starim sistemom in so želje po napredku postale resničnost. V tistih časih prve ,,elektrifikacije" smo razdelilne postaje postavljali bolj na redko in to je bil prvi del akcije. Vedno večje potrebe po električnem omrežju pa so narekovale drugi del, v katerem gradimo še več razdelilnih oziroma transforma- torskih postaj. Po sedanjem nače- lu, potrošniki naj ne bi bili od postaje oddaljeni več kot približno tisoč metrov. V takšnem primeru je potrebno postaviti vmesne transformatorske postaje, ki nastalo zmanjšanje ponovno ,,dvignejo" na pravilno vrednost, ki je v Evropi 220 voltov. To nas je vodilo, da smo za razgovor zaprosili direktorja TOZD Eiektro Ptuj, Stanislava Horvata, ki je uvodoma dejal: ,,Eiektro Ptuj je temeljna orga- nizacija združenega dela v sklopu podjetja za distribucijo električne energije Slovenije, ki je združeno v sestavljeni organizaciji združenega dela Elektrogospodarstvo Sloveni- je, v Elektrogospodarstvu Slo- venije pa so združeni proizvajalci primarne energije, proizvajalci električne energije, prenosna pod- jetja in distribucije. Tozd Eiektro Ptuj pokriva področje občine Ptuj razen krajevne skupnosti Vito- marci, štiri krajevne skupnosti v občini Ormož, delno čez mejo na Hrvatsko in delno v Zlatoličju v občini Maribor. Na tem področju imamo približno 22.0(X) odjemal- cev električne energije in približno 20(X) km električnega omrežja. Za vzdrževanje le-tega skrbi 95 zaposlenih." — V vašem srednjeročnem načrtu dela imate zajeto tudi gradnjo elektroenergetskih naprav v krajevnih skupnostih. Kako je potekalo vsklajevanje vaših programov s programi krajevnih skupnosti? ,,Z našim programom za obdobje 1976—1980 so seznanjene v.se krajevne skupnosti in seveda tudi skupščini občin Ptuj in Or- mož. Naš program za leto, ki je pred nami, smo izdelali s so- glasjem krajevnih skupnosti in obeh občin. Odziv na to, da bi programe skupno vskladili, ni bil takšen kot smo želeli. Vzrok za to je verjetno v preslabi strokovnosti organov v krajevnih skupnostih in v pomanjkanju sredstev, ki bi jih morale v te namene zagotoviti." — Lahko kaj več spregovorite o programu za leto 1977? ,,V tem letu imamo za investicije na razpolago približno petnajst novih milijonov. Ta sredstva smo namenili za gradnjo objektov, ki imajo v petletnem programu prednost. V prvi vrsti bomo izpol- nili vse obveznosti, ki jih imamo do krajevnih skupnosti iz pretekle- ga leta, ker teh naprav v določe- nem roku nismo uspeli zgraditi." — Kako pa je s problemom, ki je prisoten v marsikateri vasi, to je prenizka napetost? ,,Lahko rečem, da je skoraj po- lovica odjemalcev priključena na omrežja na katerih je nižja nape- tost od tiste, ki bi jo morali do- bavljati. Vzrok temu so prešibko dimenzionirani vodniki in premalo transformatorskih postaj, ki ne ,,zmorejo" tako velikega števila raznih potrošnikov, ki jih naši ob- čani priključujejo na obstoječe omrežje. Cena električne energije, iz katere se zbirajo sredstva za gradnjo potrebnih naprav, ni takšna, da bi lahko gradili v veli- kem številu brez udeležbe odjemal- cev. Zato lahko sedaj gradimo le tam, kjer je to najbolj potrebno." — Sredstva za gradnjo transformatorskih postaj delite: polovico prispevate vi, torej elektrogospodarstvo, drugo polo- vico pa mora zagotoviti krajevna skupnost. Vendar predstavljajo ta sredstva za nekatere krajevne skupnosti veliko obremenitev. Tu mislim na tiste, ki so na manj ra/vitih območjih. Kako postopate v teh primerih? ,,Interesna skupnost preskrbo- valnega območja je sprejela pra- vilnik o sofinanciranju pri gradnji in pri obnovi obstoječih ener- getskih objektov. Ta pravilnik določa to polovično delitev sredstev. V elektrogospodarstvu je prisotno vprašanje manj razvitih območij. Vendar se pojavlja teža- va v tem, da sredstev /a odpravo nerazvitosti na tem področju še ni, čeprav so sredstva že določena. Ta sredstva bodo na razpolago šele po letu 1979, ko bo zaključena gradnja sedanjih elektroener- getskih objektov proizvodnega in prenosnega značaja kot so termo- elektrarna Šoštanj IV, nuklearna Stane HORVAT Foto: Ozmec elektrarna v Krškem, 380 kV daljnovod Maribor—Krško, hidro- centrala Srednja Drava II in po- dobno. Pri sklepanju pogodb s kra- jevnimi skupnostmi kljub pravilni- ku o soudeležbi skušamo upošte- vati inanjrazvitost in temu pri- merno sklenemo pogodbe. Vsem ptMrcbam pa ne moremo zadostiti. V letih 1975 in 1976 smo v nekate- rih krajih zgradili objekte, kjer udeležba krajevne skupnosti ni bila niti približno polovična. Pri neka- terih je bila skoraj simbolična. Pri gradnji objektov v krajevnih skup- nostih, ki lahko zagotovijo polo- vico sredstev, ta pravilnik upošte- vamo. Vendar te skupnosti ta postopek ne sprejemajo s preveli- kim navdušenjem. No, večjih težav pri tem še ni bilo. Zato upamo, da bodo razvite krajevne skupnosti imele razumevanje do tistih, ki so manj razvite. V nadaljevanju izvajanja našega programa za leto 1977 bomo gra- dili tiste objekte, za katere bomo v primernem času sklenili pogodbe o sofinanciranju. Pri tem moram dtxlati, da bomo pri tem upošteva- li manj razvite, ker težje zberejo potrebna denarna sredstva, lahko pa pomagajo s prostovoljnim de- lom in materialom. O tem se bomo dogovorili s tistimi, ki so svoje predloge za gradnjo v tem letu pravočasno sporočili, ker program investicij potrjuje interesna skupnost. Vse tiste krajevne skup- nosti, ki nam svojih predlogov niso pravočasno sporočile, bomo poskušali vključiti v rebalans programa investicij, seveda, če bomo pri gradnji planiranih objektov s pomočjo krajanov uspeli nekaj sredstev prihraniti. O tem pa se bomo lahko pogovorili s prizadetimi krajevnimi skupnostmi nekje v polovici leta." — Tovariš Horvat, ob koncu našega razgovora pojasnite še izpade električne napetosti in kaj priporočate občanom v teh prime- rih! ,,Na teh 2000 km električnega omrežja se zmeraj nekaj dogaja. Električni vod lahko občani pre- kinejo pri podiranju dreves, lahko nastane kratek spoj v hišni insta- laciji in pri ,,strokovnem" popra- vilu varovalk pregorijo varovalke v transformatorski postaji, lahko pride do izpada med nevihto zara- di udara strele ali močnega vetra in podobno. Potrebno je, da nam izpade, ki se pojavijo na nizkona- petostnem omrežju, odjemalci- nemudoma sporočijo, ker teh okvar ne moremo ugotoviti v naših postajah. V večini primerov se zgodi, da iz bolj oddaljenih krajev izvemo za izpad šele po nekaj dne- vih. Izpade, ki se pojavijo na visoko- napetostnih vodih, odpravimo zelo hitro. Seveda pa moramo visoko- napetostna omrežja v določenih časovnih presledkih izklopiti zara- di vzdrževalnih del. To občanom pravočasno sporočimo s pomočjo sredstev javnega obveščanja v pri- merih, kot trajajo izpadi več kot dve uri. Želimo si, da bi nas obča- ni vedno obveščali o napakah na omrežju, ki jih opazijo mimogrede pri svojem delu. Tu mislim na podrte ali strohnele drogove, pre- kinjene vodnike, razbite izolatorje in podobno. V tem primeru bomO laliko napake v kratkem času odpravili. Tistim, ki nam sporočijo napake na visokonapetostnem tMTirežju povrnemo vse stroške, ki jih imajo s4em obveščanjem. Tu bi opozoril posebno na primere, ko nastanejo napake ob podiranju' dreves, ko se tisti, ki se jim je to zgodilo, potuhnejo in preteče pre- cej časa, da ugotovimo točnO mesto napake in jo odpravimo. Te občane vedno najdemo in moraj" kriti del stroškov. Ce bi nam tc pravočasno sporočili, bi izpad tra- jal malo časa in tudi stroški so ta- ko manjši." Tako je zaključil naš razgovof Stanislav Horvat. I. kotaf. Nova transformatorska postaja v Gradišču (KS Cirkulane) Foto: zk KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Žepno gledališče Poldeta Bibiča na gostovanju v Ptuju Minuli četrtek je v Ptuju poslovalo takoimenovano Žepno gledališče Poldeta Bibiča, dramskega igralea SNG iz Ljubljane, ki je s svojo doživeto in enkratno interpretacijo Debelih zgodb Petra Fuleža (fulež — lažnivec), napisal jih je Juro Kislinger, navdušil tako mlade na popoldanski predstavi, kot oslale ljubitelje oderske umetnosti, ki so tudi zveanske vojske do okupacije in par- tizanskega vojevanja ter nenazadnje življenja v tako značilnih povojnih letih. Bibič je bil imeniten lako v upodabljanju razmer v stari jugoslovanski vojski, ki se vseskozi prepletajo na zajedljivo piker in zabaven način, čeprav je avtorjevo prikazovanje tega obdobja v vsem njegovem tragiko- mičnem trenutku — kol v podoživljanju napihnjenega osvajalca Hitlerjeve Nemčije in svojstvenega doživlja- nja narodnoosvobodilnega boja in obdobja po njem. Četrtkovi predstavi v Ptuju sla ponovno dokazali, da imamo izredni hvaležno občinstvo, ki zna kritično oceniti dobro med slabim in si želi nekoliko več podobnih srečanj, ker je govorjena odrska beseda še vedno med najbolj priljubljenim umetniškim izrazom, pa naj si bo le-ta iz Maribora, Celja, IJubljane, Nove (ioriee ali Trsta kjer imamo poklicna slovenska gleda- lišča ali dobra predstava kakšne ljubiteljske skupine, ki si več ali manj uspešno utira pot med gledališko občinstvo. šm . . . ANTON INGOLIČ - 70 LETNIK Skoraj ni Slovenca, ki bi ne po- znal slovenskega pisatelja Antona Ingoliča, če že njega ne, pa vsaj kakšno njegovo prozno delo. Pre- tekli teden je pisatelj, doma iz Zg. Polskave, slavil 70 let svojega vi- talnega življenja in ustvarjalnega dela. Starejši poznajo pi.satelja po njegovih Lukarjih, po knjigah Na splavih. Nebo nad domačijo. Šume gozdovi domači, mladini pa se je prikupil z Gimnazijko, Onduem in z drugimi številnimi mladinskimi teksti. Pisatelj je še danes delaven. Kot smo zapisali živi v Zg. Polskavi, še vedno je zgovoren in še vedno ima toliko življenjskih moči, da piše in snuje nove zgodbe življenja in dela. Nekoč'je bil sin mizarja, da- nes je akademik in upokojeni pro- fesor in seveda predvsem pisatelj. Do sedaj je Anton Ingolič napisal 50 knjig in kot smo lahko prebrali v Delu, je njegovih knjig že pri- bližno za 3 metre. No, sicer ta po- datek ni tako važen in pomemben, kot je pomembno dejstvo, da je Ingolič napisal mnogo dobrih proznih del. Njegovo pero je opi- sovalo različne tipe ljudi v raz- ličnih okoljih. Njegova pisana be- seda nam je blizu, kajti pisatelj pi- še o človeku-delavcu in okolju, kjer se dela in misli. Pridružujemo se čestitkam ob njegovi 70-letnici in mu želimo še mnogo let in še mnogo dobrega in angažiranega pisanja. zk Zanimivosti S podroqa kulture . i I Večkrat smo že slišali, da kultura ni prednostna naloga v | družbenem planu razvoja ptujske občine, vendar je pri tem po- ; trebno poudariti, da pa so nekatere naloge kulturne skupnosti j neposredno vključene v prednostne naloge drugih interesnih j skupnosti v občini Ptuj. Prav zaradi prioritet drugih samouprav- nih interesnih skupnosti ima kulturna skupnost zagotovljena sredstva le za redno obstoječo dejavnost. Tako je dana prioriteta knjižničarstvu, varovanju zgodovinske in kulturne dediščine ter tistim dejavnostim, ki kulturne vrednosti še najbolj približujejo delovnim ljudem in občanom. zk V razstavnem paviljonu Dušana Kvedra je bilo v času od januarja pa do konca septembra 1976 skupno 6 razstav, ki si jih je ogledalo 10.414 obiskovalcev. V septembru je delovala na gra- du Borlu 8. slikar.ska kolonija Poetovio—Ptuj. V koloniji je sodelovalo 11 slikarjev in dva kiparja, ki bodo letos priredili raz- stavo svojih stvaritev. Borlska kolonija je delovala v okviru Ptuj- skih kulturnih srečanj. N. D. Zgodovinski arhiv v Ptuju je že pripravil gradivo za razstavo ob 600 letnici statuta mesta Ptuja. V ta namen bodo dobili sred- stva iz preostanka do finančnega načrta v znesku 38.188 dinarjev. Za konzervacijo, restavriranje in mikrofilmanje arhivskega gradi- va pa jim je Kuhurna skupnost Slovenije namenila 20.000 dinarjev. N. D.i Folklorna skupina iz Cirkovc ena izmed najuspešnejših skupin v občini Folklorna skupina je v Cirk ovcah nastala že leta 1931. Skupino je takrat zelo tispešno vodil Vinko Koiže. Še danes živi eden izmed takrat zelo številne skupine, plesalec folklornih plesov, Alojz Pernat, ki se še vedno živo spominja takratnih do- godkov in seveda tudi plesnih korakov. Folklorna skupina si je leta 1962 nadela ime po Vinku Koržetu in začela delati v okviru prosvetnega dmštva krajevne skupnosti Cirkovce. V skupini je dosedaj plesalo že -prek 200 plesalcev. Kot nam je povedal vodja folklorne skupine „Vinko Korže", Anton Brglez je skupina do sedaj imela že 165 uspešnih nastopov. Najpo- membnejši nastopi folklorne skupine so vsekakor vsako- letni nastop na ptujskem kurentovanju, kateremu da- jejo Cirkovčani še posebno pozornost, potem so gostovali na balkanskem festivalu v Ohridu, mednarodnem v Zagrebu, evropskem v Ce- lovcu, na mediteranskem na Siciliji in še mnogo drugih nastopov doma in zunaj naše meje. Tako so prepotovali skoraj celotno It^jo, bili v Gradcu, Femitzu, gostovali pri koroških Slovencih v Globasnici, v lanskem letu pa bili na zelo gostoljubnem obisku pri naših zdomcih v Weissenburgu v ZR Nemčiji. Skupina si je že od nekdaj zelo prizadevala, da ostane pristna pri posredovanju folklorne dediščine Dravskega polja. Zato nič čudnega, da se zelo tmdijo, da tudi pri oblačilih ostanejo zvesti izročilu, ki ga je začel gojiti že pokojni Vinko Korže. Mirno lahko rečemo, da skupina ni umetno nakičena oblečena, da se zares zavzema za tista oblačila, ki so bila značilna za preteklo dobo. Že rože zataknjene za fantovski klobuk govorijo, da je potrebno biti na strani pravega in živega. Zato se zelo izogibljejo umetnih rož in nič čudnega, da fantje tudi sredi zime staknejo lepe rdeče nageljne aU kakšne druge rožice in zimzelen. V jeseni lanskega leta je pri skupini začelo plesati novih 18 parov, ki se bodo že letos udeležiU ptujskega kurento- vanja. Tako je sedaj v skupini 24 plesnih parov. Velja omeniti tudi „podmladek", ki ga vodi učiteljica Slava Knafelc. Ta mlada skupina je sedaj zelo številna in ko se zberejo mladi in mali plesalci v razredu osnovne šole Cirkovce je prav veselo, pa tudi plesni koraki dobro gredo „izpod nog'". Lani so Cirkovce obiskali tudi predstavniki RTV Ljub- ljane, ki so se dogovarjali o morebitnem nastopu skupine v oddaji Slovenski ljudski plesi. Tako sta se Marjan Stare in Marija Šemetova že konkretno pogovarjala o Nastop folklorne skupine iz Ciikovc v Weissenburgu foto: zk možnostih snemanja. Ogledali so si vasi ter že izbrali kraj snemanja in se dogovorili, da bodo posneli skupno s folklorno skupino običaj Učkanja koruze. To delovno opravilo pa bodo plesalci še obogatili z nekaterimi značil- nimi plesi Dravskega polja. Snemanje se bo začelo v začetku februarja letošnjega leta. zk VIDNI USPEHI GLASBENE ŠOLE ORMOŽ Ormoško glasbeno šolo je ustanovila skupščina občine Ormož že v decembru leta 1959. Pobudo za ustanovitev je dalo kulturno prosvetno društvo , Svoboda' Ormož, Šola je imela takrat učilnice na OS Hardek. Prvi ravnatelj pa je bil Avsgust Lopamik iz Ljutomera. Od takrat do danes se je na področju glasbenga življenja in izobraževanja v ormoški občini precej spremenilo. Stalne prostore ima sedaj glasbena šola v gradu Ormož. Trenutno imajo 5 učilnic za glasbeno ku Iturno izobraževanje svojih učencev. Zanimanje za glasbeni pouk med mladino ormoške občine je veliko. Zraven tega imajo svoje dislocirane oddelke še v Središču ob Dravi pri Tomažu in Miklavžu pri Ormožu in v Ivankovcih. Iz krajev, kjer ni dislociranih oddelkov pa] imajo učenci mo žnost prevo- za k pouku na glasbeno šolo v Ormož. Instrumentalni pouk obi- skuje 135 učencev in pripravnico 60 učencev. V ormoški glasbeni šoli imajo zraven tega vključenih 1/3 učencev v oddelek za klavir in 1 /3 za harmoniko. Učenci, ki se učijo trobila, pihala in tolkala so vključeni v pihalni orkester glasbene šole y Ormožu. Učenci, ki obiskujejo odde- lek trobil in pihal, so imeli prednost pri vpisu, to pa zaradi vzgoje in sestave mladega pihalnega orkestra glasbene šole, ki že zanje lepe uspehe. V prihodnje želijo, da bi odprh tudi oddelek godal, vendar interesentov zaenkrat še ni. Ormoško glasbeno šolo sofinancira temeljna izobra- ževalna skupnost Ormož, del dohodka pa si_ustvarjajo sami iz šolnine. Šola organizira vsako leto po 3 samostojne koncerte. Njihovi učenci sodelujejo tudi na vseh večjih prireditvah v občini in zunaj nje. V lanskem letu so pripravili posebno oddajo s področja glasbe, ki so jo imenovali „Svet glasbe", ki je bila sestavljena iz 9 oddaj. Vse te oddaje so bile predvajane na lokalni radijski postaji Ormož. Namen oddaj pa je bil: prikazati razvoj glasbe od pradavnine do danes. Tudi v letu 1977 nameravjo pripraviti ciklus oddaj s področja glasbe. Zelo spod- budno pa je, da na šoli obstaja učiteljski komorni zbor, ki sodeluje na raznih večjih kulturnih prireditvah v Ormo- žu in v drugih okoliških krajih. Za takšen uspeh, ki ga imajo na glasbeni šoU v Ormožu, ima prav gotovo največ zaslug pedagoginja za glasbeno izobraževanje niladih in sedanja ravnateljica Jožica Dogša-Džukič. Zlatko Novak Ormož _ V letošnjem letu obnovitev kulturne dvorane v Podgorcih Delegati kulturne skupnosti občine Orfnož so na zadnji seji razpravljali in sklenili spremembo fmančnega načrta kulturne skupnosti za leto 1976 ter sprejeli sklep o začasnem financiranju za prvo polletje letošnjega leta. Prav tako je skupščina sprejela dmžbeni dogovor o dmžbeno pohtičnem izobraževanju za člane izvršnega odbora KUS Onnož. Rečeno je bilo, da mora kasnejši program izobra- ževanja izdelati kulturna skupnost sama in ne več občinska konferenca SZDL Ormož. Kulturna skupnost je po spremembi fmančnega načrta za lansko leto dobila 1,658.927 dinarjev in takšno vsoto denarja tudi porabila za svojo dejavnost. V letošnjem letu namerava kulturna skupnost financirati adaptacijo dvorane v Podgor- cih. Občinska kulturna skup- nost bo za adaptacijo prispevala 150 tisoč dinarjev, republiška pa 150 tisoč dinarjev. Del sredstev bo prispevala tudi krajevna skup- nost Podgorci. Republiška kulturna skupnost bo za obnovo velikonedeljskega gra- du prispevala v letošnjem letu 50 tisoč dinarjev, za Dom kulture v Ormožu pa 600 tisoč dinarjev, dmgo polovico vsote pa bo občinska kulturna skupnost skušala pridobiti s posojili. zk Tudi druge prireditve v okviru kurentovanja Organizacijski odbor za pripravo Kurentovanja 77 je na eni iz- med svojih sej predlagal, da bi v okviru programa kurentovanja izvedli tudi nastop ljudskih pevcev in godcev. Nastop naj bi bil v tednu pred samim kurentovanjem. Odbor je prepričan, da mu ne boste odrekli sodelovanja. To- rej, ljudski pevci in godci, naj va.š nastop spoznajo tudi drugi, naj vaša izvirnost -zaživi v vsej širini. Svoje sodelovanje prijavite v Turist biroju v Ptuju, kjer boste zvedeli vse ostale podrobnosti. ■ MG Pripravil Franček Holc Zbrani zapisi se nanašajo na podatke o letinah, o starih vaških običajih, šegah in navadah, na razvoj, dogodke, graditve in prireditve okrog slovenskogo- riškega vrha Gomila. TERITORIALNI OPIS: Med rekama Dravo in Muro je nekako v sredini najlepši razgled z najvišjega vrha Slovenskih goric, cem do Velike Nedelje; potok Biikovnica, ki teče v smeri Moravci in Godemarci ter potok Pinkava, ki teč-e v smeri Grabšinccv in Stare gore. Na vrhu Gomile je znana Slovenjegoriška ^■tvcromeja in sicer kar štirih občin: Ftuj, Ormož, Ijutomer in (iornja Radgona, štirih krajevnih skupnosti: Juršinci, Tomaž, Bučkovci in Videm ob ^'avnici, povezano s tem pa tudi četveromeje poštnih in šolskih okolišev ter končno tudi far. NASELITVE PREBIVALSTVA: Ze v pradavnini so ljudstva našla varno zatočišče ^ Rozdovih po teh dolinah, kjer so bili tudi vodni •'viri. Preživljali so se z lovom in z gozdnimi sadeži, pozneje pa so začeli krčili gozdove in obdelovati zemljo. Nekoč je bilo še več obdelane zemlje, saj se "a nekaterih gozdnih površinah opazijo še sledi ogonov. Marsikatero pobočje, kjer so bili nekoč vinogradi je danes prerastel gozd, prav tako mesta, •^jfr so stale lesene koče in druge stavbe. \ teh gozdovih in kotlinah so nek(»č ljudje bili nekoliko Varnejši pred naravnimi neprilikami in pred ■^'ličnimi tujimi napadalci, od Hunov do Turkov in •^"K-ov. Šele po prenehanju turških vpadov so začtli jj"dje okrog Gomile množično graditi prebivališča po Hribih in v odprtejših dolinah. Naslajala so nova naselja in nova krčenja gozdov iz katerih so naslajali "bdelana polja, travniki, pašniki in tudi vinogradi. Ravninske vasi so začele nastajati predvsem od leta 1300 dalje, v okolici Gomile so bile to: Oblaki, Savci, Moravci in hribovska na.selja: Sovjak, Senčak, Gomila in Moravski vrh, kjer je bilo že tudi razvito vinogradništvo in delno sadjarstvo. Eno najstarejših hribovskih naselij je bil tudi Kokolanjšak in vinski hrib Zasadi v sedanjih Zagorcih. V tem času so nastale tudi nižinske ceste v smeri Ptuj, Juršinci, Gomila, Videm ob Ščavnici, Negova in Radgona, z druge strani pa proti Bučkovcem, povezano s Staro goro in Grabščinci. Vaški center Videm ob Ščavnici je rastel od leta 1336 dalje, center Juršinci, od leta 1425, Bučkovci od leta 1521, Tomaž pri Ormožu pa šele po letu 1712. Z^elo stara so tudi naselja Hvaletinci, Rjavci in Vllomarci, kjer je okrog leta 1495 raz.sajala črna kuga, na kar spominjata še danes ohranjeni kužni znamenji z omenjeno letnico. ZEMLJIŠKA POSEST: Severno in severnovzhodno od vrha Gomile je imela v svoji lasti in v fevdu graščinska uprava Nego- va in delno graščinska uprava Radgona, južno in jugozapadno stran pa graščinska uprava Ptuj, pozneje graščina Dornava. Nižinski večji in bogati kmetje iz vasi Oblaki, Hvalelinci, Vilomarci, Rjavci, Rucmanci, Savci in Moravci so imeli v lastništvu in v fevdu od prvotno tri četrtine, do pozneje ene petine kmetijskih površin, predvsem pa večino vinogradov. Ob večkratnih zemljiških reformah, predvsem pa po obdobju epidemije Irtne uši, ki je v letih 1890 do 1905 uničila takratno žlahtno vinsko trlo, so tudi le bogate ravninske kmetije večinoma propadle, zemlja pa je bila dodeljena ali prodana hribovskim prebivalcem. Pretežno so bili to tisti, ki so zemljo obdelovali in so v akciji za obnovo vinogradov začeli z rigolanjem in zasajati nove sorte vinske trte, ki so jih takrat že začeli gojili v svojih trsnicah Juršinski trsničarji. Že k'ta 1900 je bila ustanovljena trsničarska zadruga, prvotno v lllaponcih, pozneje pa s sedežem v Juršin- cih. Ta juršinska trsničarska zadruga z omejenim jamstvom je bila namreč prva zadruga te vrste na Sp. Štajerskem, po letu 1918 pa edina v Sloveniji. Vinič-arskih primerov na Gomili in v njeni okolici ni bilo dosti, izjeme so bile le v primerih, ko je tu in tam kakšen krnel v svoji hiši ob vinogradu imel kakšnega stanovalca, ki pa je bil le napol viničar. Dalje prihodnjič 8- NASI DOPISNIKI 13. januarja 1977 - XEDNIK Sedaj, spoštovani stric urednii(, ko ste vendar enkrat šli na bolj veliki Tednik, boste menda le našli še zame kaj prostora, saj bi želel kot bodoči . dopisovalni novinar stalno z vami sodelovati. Ne zavoljo honorarja, tistemu, ki je pisanje v žilici, navadno ni mahnjen na denar, jaz pa nisem na honorar. Opisati vam želim, kako sem preživel novoletni dan. Silvestrovat smo namreč šli k atijevemu bratu ali mojemu stricu na nerazvito območie ptujske občine, ki se je kot taka bojda že dvignila med srednje. Čemu silvestrovati v kakem hotelu ali v njemu sorodnem objektu, ko je pa bilo tako drago, da bi si lahko za tisti denar družina kupila celega prašiča. No, tudi stric je za Silvestra zaklal prašiča, zato smo pri njem lahko tudi poceni in povrh še dobro silvestrovali. Po obilni večerji, ko nobeden ni dobil določenega deleža tako kot v hotelski postrežbi, temveč si je vsak lahko z obložene mize naložil koliko in kaj je hotel, smo nekaj časa gledali TV program. TV je prodrla že na naše nerazvito in hribovito podeželje, kar daje slutiti, da se bodo posamezniki tudi na tem območju kmalu dvignili iz nerazvitosti. Pri tem se je moj stric spomnil, kako je včasih bolj ,,luštno" bilo, ko so namesto popevkarjev na TV ekranu lahko poslušali prave pevce, ki so hodili pod okna pet za novo leto. Včasih seje pod oknom zvrstilo tudi po deset pevskih zborov (od tria do seksteta), pa vsakega je bilo treba malo obdariti, s kakimi dinarji, ali pa jih povabiti v hišo na kozarec in prigrizek. Danes tega ni več, žal! Zjutraj pa so bojda hodili okrog koledniki ali ,,polajžarji". To so bili taki mulci kot sem danes jaz, le bunde in kavbojk niso poznali. Toda v svinjskih solnih in v raztrganem rekelcu ali jopiču so bili še bolj folklorno izvirni kot danes kaka našemljena skupina. Ati in stric sta se pogovarjala, kako sta tudi sama nekoč hodila takole v novoletnem jutru voščit srečo. Treba je bilo znati besedilo na pamet, pa še rimati se je moralo. Stric se je spominjal, kako je enkrat pri eni hiši komaj ušel, da ga gospodinja ni z brezovko nažgala. Svojo voščilnico, ki je naštevala želje po polnem hlevu živine, polnih štalinkah svinj, polnih gnezdih jajc, končal takole: in polno peč otrok, naj da vam bog!" DA BOŠ PRIDEN IN SKRBEN Prehitro bi zmanjkalo prostora, če bi vse opisal, kar sem na silvestrovo noč slišal. Povedati pa moram našim bralcem, kako si je moj, stric zagotovil na novoletni dan srečo v domu in v hlevu, kako si je zaaral pridnost in skrbnost. Zjutraj, preden je šel v cerkev (pravi, da je to njegova z ustavo zajamčena pravica, zato se je pridno poslužuje) je pogledal v hlev k živini, obšel vse dvorišče in morda še kaj, živini pa je položil klajo. To jamči, da bo živina zdrava, da ga bo ubogala in da bo sproti videl vsako malenkost, če je kje na dvorišču in v hlevu kaj narobe. Na novoletni dan je namreč treba prej prijeti za delo kot za jelo, (najbrž so si to izmislili garači na nerazvitem območju op. pisca). Prvega človeka, ki se oglasi pri hiši je treba obdariti, da ne bo pri hiši pomanjkanja. Boljše je prej denar dobiti, kot ga ven dati. (Zato so najbrž naše štacune še kak dan po novem letu zaprte zaradi inventure, da ljudje ne pridejo v skušnjavo). Na dan novega leta tudi ni lepo z doma ostajati. Zato je moj stric tudi takoj po obredu prišel domov. Teta je rekla, da se kaj takega zgodi .samo na novega leta, drugače pa stric vsako nedeljo poseda na nekih sestankih in sejah. Na novoletni dan so bile tudi krajevne organizacije uvidevne in niso sklicale nobenega sestanka. Najbrž so upoštevale zgorej omenjeno vražo, da bodo ljudje potem med letom bolj pridni (na sejah in sestankih, se razume!), če bodo na dan novega leta doma. Ko je stric prišel dpmov, je najprej šel v hlev iskat muho. Namreč, če na novega leta dan najdeš muho, jo vloviš in ubiješ, boš tisto leto imel povsod srečo, predvsem boš pri delu in poslu vedno vse opazil. Tudi mrčesa bo potem na dvorišču manj. Ne vem, če je vse to res, toda če nekdo tako dela, potem že verjame, da je res. Sam sem nekje v nekem učbeniku prebral, da se iz ene same muhe lahko razmnoži na milijarde zaroda v enem letu. To me sili k sklepu, da je potem res bolj učinkovito pozimi uničiti eno prezimovajočo muho, kot pa poleti sprejati ali pršiti za muhami s kemikalijo ,,muhocrk" in s tem še onesnaževati ozračje. Kaj vse bi vam še lahko opisal, kar sem čez novoletne praznike videl in slišal, pa bom raje nekaj prihranil za drugič. Reči moramo, da je moje osnovno spoznanje bilo, da je na naši ljubi zemlji, to je na deželi, ne na asfaltu, še mnogo takih stvari, o katerih naša šolska modrost nič ne ve. Srečno leto 1977 in vedno polne strani novic vam želi posebni dopisnik! MLADI ESPERANTISTI Na proslavi 117, obletnice rojstva ustanovitelja esperanta dr. L. Zamenhofa, ki je bila 17. decembra 1976 v Ptuju, so v kulturnem programu, pod vodstvom J. Domanjka, sodelovali tudi mladi esperantisti iz OŠ Toneta Žnidariča v Ptuju. _ Foto: MK MLADINSKO SILVESTROVANJE V ORMOŽU Novo leto so v Ormožu pričakali na različne načine, povsod pa je bilo zabavno in prijetno. Živahno in veselo je bilo tudi v grajskem bifeju, kjer so silvestrovali ormoški mladinci. Kljub težavam v začetku je bila zabava dobro pripravljena, vzdušje pa pristno in sproščeno. Prostor v gradu jim je za najdaljšo noč v letu odstopila ZARJA, trgovsko podjetje, kozarce in potrebno posodo so si sposodili od kmetijskega kombinata, prav tako so poskrbeli, da so čim ceneje dobili hrano in pijačo. Zanimivo je, da na praz- novanju ni prišlo do nobenih izgredov in da meje v ,,gašenju žeje" ni nihče prehudo prestopil. Po polnoči so se mladinci odpravili po mestu in čestitali staršem in znancem, nato pa se vrnili v grajski bife. Kljub dobri organizaciji pa se je zataknilo pri — čiščenju. Tu je bila udeležba v primerjavi s praznovanjem zelo slaba. Skupina mladincev je čistila dvakrat popoldne, vendar pa so še ostala umazana tla v prvem prostoru. Sicer pa so ostalo vse pospravili in poskrbeli, da so pravočasno vrnili vso posodo, kozarce, embalažo . . . Mladinsko silvestrovanje v Ormožu je torej skoraj v celoti uspelo. Prav gotovo so si organizatorji pridobili mnoge izkušnje in bodo v bodoče zlahka sproti odpravljali še tiste pomanjkljivosti, na katere so naleteli se- daj. Priliko za lo, bodo, tako vsaj upajo, še imeli. M. R. V NOVEM LETU Že mrazek pritiska z vseh strani, s šipe ledena se roža iskri, čez hrib in poljano pa vetrček mrzel hiti. Hajd kučme na glave, debel kožuh na se, oj, Janezek dragi, da te veter ne sne! V snegu se belem poljana iskri, sredi iskric pa hišica bela stoji, v hiš'ci ob mizi sinek z mam'co sedi. Stenska je ura odbila polnoč že mam'ca poljubček na lica dobi, vso srečo k novemu letu ji sinek želi. Čez hribe, doline bel sprevod drvi, .se DEDEK MRAZ pelje v mesta, vasi. V šolah in vrtcih okrašene jelke stoje, si otroci izrekajo novoletne želje. Branka Novačan, 7. razred, OŠ Laporje KAJ BI RADA POSTALA Hodim v drugi razred. Ko bom končala osnovno šolo, bi rada po- stala učiteljica. Imam veliko ve- selje do tega poklica, saj bi pouče- vala male otroke. Zato se bom še naprej pridno učila. Marta Murko, 05 Videm pri Ptuju LLIČ JE UGASNILA Nekega večera je ugasnila luč. Mama je prižgala svečo. Pogledali smo skozi okno, luči ni bilo nikjer. Ko ni bilo luči, smo se pogovarjali o elektriki. Televizija tudi ni gore- la. Vse je bilo tiho. Zunaj je pihal mrzel veter. Vsi smo sedeli in bili mirni. Prišla je luč in prižgali smo televizijo. Ravno tedaj seje končal prvi televizijski dnevnik. Sli smo spat in srečni zaspali. ' Nada Horvat, 3. razred, 0§ Vitomarci mladi dopisniki mladi dopisniki mladi dopisniki_ mladi dopisniki mladi dopisniki V PRIČAKOVANJU NOVEGA LETA Prišla je zima. Mesec december se je pomikal proti koncu. Bližali so se novoletni prazniki, katerih smo se že dolgo veselili. Še bolj smo se veselili snega po katerem se pripelje dedek Mraz z darili. Dva dni pred novim letom smo imeli v šoli proslavo na kateri smo nastopali pionirji z raznimi igrica- mi, deklamacijami in petjem. Vsi smo že nestrpno pričakovali dedka Mraza, še bolj pa njegovih daril. Sprva smo se ga malo bali, ko pa je začel deliti darove, smo že ko- maj čakali, da pridemo na vrsto. Veseli smo se vračali z darili do- mov. Doma smo stekli na podstrešje in prinesli sanke. Veselje s snegom ni (rajalo dolgo. Nepridiprav veter nam ga je hitro odnesel. Zato smo ostali pri televizijskih sprejemnikih in gledali risanke, ki so jih pripra- vili za novo leto. Novoletni prazni- ki so nam minili prehitro in spet smo morali vzeti v roke šolske Francka Murko, OŠ. Lovrenc na Dr. p., 4/b MOJ SOŠOLEC DARIJ JE MOJ KOLEGA. DARU IMA KOLO. STANUJE V BLOKU. DARIJ JE MOJ SOŠO- LEC. ON IMA VELIKO AVTO- MOBILČKOV. Z NJIMI SE IGRAVA. VČASIH PRIDE K MENI. TAKRAT PIŠEVA NA- LOGO. DARIJ SE PIŠE PRE- DAN. ALEŠ KITAK, l/A, OŠ MAJŠPERK MUČILI SO NAŠO MUCO Novo leto! Praznovali smo ga v Halozah. Ure pred odhodom sem bila nestrpna, čakala sem trenutek odhoda. Po dolgi vožnji bi najraje bila doma. Prišli smo domov, stene stanovanja so bile mrzle in vlažne, nikjer ni bilo žive duše. Saj res, kje pa je muca? Bila je ljubka, ob mrzlih dneh je predla na stolu zraven štedilnika. Rada je dremala na kolenih, a tuj- cev ni pustila sesti na njen stol. V skodelici je bilo še nekaj mle- ka. Prve dni nas ni skrbelo zanjo. Mislili smo, da se je zvila v klobčič in prede nad drvarnico, v slami. Minil je teden, minila sta dva, minili so trije tedni, a o naši muci ni nihče vedel. Bližal seje februar. Skoz okno sem zagledala senco muce. Stekla sem ven, kjer sem zagledala žalosten prizor. K meni se je stisnila naša premrla muca. Toda kakšna? Obe zadnji nogi je imela strti, nekoč gladka in svetla dlaka, je bila krvava in mokra. Na prste bi lahko naštela cela rebra, polovico je imela namreč zlomlje- nih. V glavo sem jo le s strahom gledala. Spodnja čeljust je bila zlomljena, a zobje so bili potrti ali pa so gledali preko zgornje čelju- sti. Drugi dan je prišel lovec in jo ustrelil, sicer bi se preveč mučila. Le s težavo smo se ločili od tople predice. Še sedaj, ko je minilo pre- cej let, ne vemo kdo je pretepel muco. Vemo le to, da je ta človek brez srca in ne upošteva pravila, tudi živali rade žive. Tatjana Gomilšek, 7/b, OŠ Cirkulane KAJ DELA DEDEK MRAZ Za desetimi gorami, kjer je pravljična dežela, dedek Mraz z lisicami in zajčki otrokom igračke dela. Ko pride čas snežakov, se poda na pot, po gozdnih stezah v deželo pridnih otrok. Tja pride ob pazni uri voščit sreče in zdravja. i Potem privleče na dan ° debelo knjigo zapisovanj. Tu so zapisani pridni otroci, ki so pomagali staršem in se učili, da jih na koncu leta dedek Mraz nagradi z darili. Za poredne otroke si dedek Mraz ne dela skrbi, saj jih v naši deželi skoraj ni Ta dan je v deželi veselo, kot nikoli poprej, saj z darili dedek Mraz nasmeje še tako kisel obraz Vesna Carti, OŠ Franca Osojnika, Ptuj NA PRELOMNICI LETA Sonce vzhaja in zahaja. Tako je tudi z letom, ki prihaja in odhaja. Ne vem, kaj je lepše: sončni vzhod in zahod ali slovo starega leta od novega, ki se rojeva. Prelomnico leta sem dočakala v družbi staršev in prijateljev. Bilo je prijetno razpoloženje. Ko je sten- ska ura odbila polnoč in se je staro leto za vedno poslovilo, nanj nas bodo vezali samo veseli in žalostni spomini, smo si nazdravili in si zaželeli veliko sreče. Starši so me obdarili. Ko sem držala v roki darilce, sem se spomnila, kako sem kot otrok z veseljem pričakovala dedka Mra- za. Če sem v tistih dneh nagajala in bila neubogljiva, mi je mama vselej zažugala, rekoč, da dedek Mraz porednih otrok ne mara in da jim zato tudi nič ne prinese. Ob tej grožnji sem se seveda umirila, tudi zajokala, boječ se, da se bo mamina napoved uresničila. Toda mama me je vselej potolažila. Ob spominu na otroštvo, od katerega se poslavljam, mi je postalo hudo iz iz prsi se je izvil vzdih: ,.Lepo je biti otrok!" Ko se bo letos pomlad prevesila v poletje, se bom poslovila od sošolk in sošolcev, s katerimi sem doslej preživljala veliko veselih trenutkov, in stopila na življenjsko razpotje. Odločili se bom morala za življenje. Moja največja želja je, da bi postala profesorica in delala z mladimi ljudmi. Hkrati si želim, da bi bila v poklicu, ki sem si ga izbrala, srečna in zadovoljna. Na prelomnici leta pa se je v meni, rodila tudi želja, da bi vsi ljudje živeli srečno in svobodno in si postali dobri prijatelji. Liljana Ditrich, 8/a Alkoholik je bolnik Ne spominjam se rad svoje rane mladosti, ko je oče pogosto prihajal pijan domov. Kar je za rijega storila mamk;a, ni bilo nikoli prav. Stanovah smo nad gostilno. Oče je vedno zahajal vanjo. Kadar sem bil bolan, ni skrbel zame, ampak je šel v lokal in tam prepeval. Večkrat je mamica se- dela ob meni in mi s trepetajočim glasom govorila, naj ne bom takšen pganec kot je oče. Veliko mi je še povedala o očetu in njenem trpljenju. Začel sem razu- mevati njen obup. Zasovražil sem očeta. Mnogo let je oče prihajal pgan domov, razgrajal, a nekega dne ga je strlo. Ves obupan je prišel domov. Zbolel je. Jetra so začela razpa- dati, je ugotovil zdravnik. Oče je sklenil, da se bo šel zdravit Oče se je z vlakom odpeljal v bobiišnico v Ormož. Med potjo je spil še mnogo alkohola. V bolnišnici so ga lepo sprejeU in že kar prvi dan začeU zckavitL Nekega dne je mamica rekla, da gremo obiskat očeta. Z bratom sva bila zelo vesela, Bila je pomlad, prve cvethce so zacvetele, lastovke so se vrnile z juga in z njimi je v našo dnižino prišla sreča. Pred bolnišnico nas je sprejel vratar in nas pospremi k očetu. Oče je sedel na klopL Z bratom sva stekla k njemu in ga objela. Mamica je sedela pred njim, po obrazu so ji tekle solze sreče predvsem takrat, ko ji je psihologinja rekla, da ima upanje, da bo oče abstiniral in medtem ko je mamica govorila s psihologinjo, smo se z očetom igrali. Pokazal nam je sobo v kateri spL Odslej smo ga obiskovali vsak teden dvakrat Minili so trge tedni in oče se je vrnil domov zdrav in močan. V družini je bilo nepopisno veselje. Oče je začel hoditi v klub zdravljenih alkoholikov, v TAM. Bil je tudi predsednik kluba. Tiste dni je nasa družina hodila v naravo. Nihče v vasi ni verjel, da se je oče tako spremenil. Oče je načelnik planindcega društva in vsi hodimo v planine. Zbira značke, staj denar in dobro smuča. Mnogo je takih in sUčnih primerov, a vsem želim, da bi vsi očetje abstinirali. S tem, da se bodo ŠU zdravit bodo veliko storili zase in za svojo družino. Bogdan Samastur, 6. razred, OS Laporje Skrb delovanju šolskih športnih društev Z novo zasnovo delovanja in razvoja telesne kulture je potrebno posebno pozornost posvetiti delovanju šolskih športnih društev. Ta delujejo na šolah, ki imajo pogoje za to dejavnost Tu mislimo na telovadnice in športna igrišča- Osnovna oblika tekmovanja so medrazredna srečanja in za tem občinska prvenstva. Tekmovanja na občinski ravni pripravljata Društvo pedagogov telesne kulture in Zveza telesnokultumih oiganizacg ptujske (*čine. Ob tem naj omenimo, da pripravljajo občinsko prvenstvo šolskih športnih društev v atletiki, ki bo jutri v športni dvorani Mladika v Ptuju. Lkotar RAZPIS AEROKLUB PTUJ sprejme VEČ MLADINK IN MLADINCEV v tečaj za jadralne pilote, padalce in motorne pilote Pogoji za sprejem kandidatov so: 1. da niso mlajši od 15 let, 2. da imajo končano osemletko, 3. da niso mladinci odslužili vojaškega roka, 4. da so zdravstveno sposobni, kar bo ugotovila zdravniška komisija. Šolanje bo v obliki internatov in v popoldanskem času v Ptuju in na letališču v Moškanjcih. Vse informacije in prijave sprejemamo do 20. januarja 1977 v pi- sarni gozdnega gospodarstva Ptuj, Potrčeva 33, vsak dan od 8. do 14. ure, v petek od 16. do 18. ure in vsako soboto na letališču od 9. do 13. ure. Prijavite se lahko tudi po pošti na naslov: AEROKLUB PTUJ p. p. 25. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage mame, tašče, sestre, babice, prababice in botre Terezije Segula roj. Toplak iz Podvinc 111 izrekamo iskreno zahvalo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in ji grob obsuli s cvetjem, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se tudi pevkam, govornikoma za poslovilne besede in župniku. Žalujoči: vsi domači PETROL LJUBUANA TOZD GOSTINSTVO ČATEŽ PE MOTEL PODLEHNIK razpisuje naslednja delovna mesta: 1. Šefa Strežbe 2. več natakarjev Pogoji za sprejem: 1. Hotelska šola z najmanj 2 letoma delovnih izkušenj ali K V natakar z najmanj 5 leti delovnih izkušenj in pasivnim znanjem dveh tujih jezikov 2. K V natakar s pasivnim znanjem dveh tujih jezikov. Razpis velja do zasedbe delovnih mest TElNtfIK -^3. januarja 1977 ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 Pot do uspeha Ni naključje, da se je Branko posvetil strelstvu; že njegov oče je bil uspešen, strelec in prve lekcije strelstva mu je dajal prav on. „Prve poti na strelišče niso obetale. Tja sem odhajal le zato, da sem spremljal očeta. Njegovi uspehi z republiških in državnih prvenstev pa so me vzpodbudili, da sem začel resno delati," tako pravi Bra- nko o svojih prvih strelskih preizkušnjah. Prelomnica na njegovi poti k uspehu pa je zapisana v čas pred dvema letoma, ko je njegov strel že postal tako precizen, da centri in devetke več niso bile zgolj naključje. Udeležba na republiškem te- kmovanju mu je še posebej draga, saj je dosegel mladin- sko normo; članom pa prine- sel vstopno vizo za državno prvenstvo v Sevojnu. Branko Skrt na svojem delovnem mestu mehanika. Foto: Ozmec Streljanje je šport, ki zahte- va največjo koncentracijo, umirjenost in velik psihični napor. Povrnimo se k nastopu v Sevojnu. Branko se je v Sevojnu dobro odrezal, saj je bil najbolje uvrščen strelec iz Ptuja in bil tretji najboljši Slovenec - mladinec na pr- venstvu. Mesto v republiški reprezen- tanci si je zagotovil na izbor- nem tekmovanju v Kamniku; dosegel je odlično tretje me- sto. Z odhodom v JLA, je Branko za nekaj časa prekinil s treningi in tudi z nastopi. Po vrnitvi pa se je znova z vsem srcem zapisal strelski veščini. Tehnično vodstvo je nato odločilo, da se v zadnjem letu mladinskega nastopa posveti streljanju z malokaUbrsko pi- štolo serijsko. Odločitev je sprejel s težkim srcem, vendar s trdnim prepričanjem, da mora uspeti. Nastop na repu- bliškem prvenstvu — peto mesto. Znova dolge ure tre- ninga; odhod na državno prvenstvo. Trud ni bil zaman, Branko se je vrnil z državnega prvenstva s srebrno kolajno. Branko ni zatajil tudi na troboju Ptuj-Maribor -Varaždin; osvojil je drugo mesto med člani. Trenutno je njegova pozornost posvečena treningu z zračno standard pištolo. Na bližnjem republi- škem prvenstvu, ki bo v Ptuju pa bo skupaj z ostalimi člani ekipe sodeloval v borbi za vstopno vizo na državno pr- venstvo v Zadru. Mladinska vrsta je z odho- dom Branka, Eicer izgubila odličnega strelca, kateremu pe že sledi vrsta drugih prav tako odUčnih strelcev, ki bodo dostojno zapolnili to vrzel. Naj omenimo nekatere Zdenka Medveda, Janka Pet- ka, Jelko Učakar, .\leksandra Solovjeva in druge. Branku in ostalim članom ekipe želimo na republišken prvenstvu veliko uspeha; us- peh pa naj ne izostane tudi na dru^ strelskih nastopih v ožji in širši domovini. MG AKTIVNA ŠPORTNA REKREACIJA DELAVCEVTUDIVLETU1977 v tovarni avtoopreme, gumijastih izdelkov in servisi AGIS v Ptuju, imajo za leto 1976 že izdelan program rekreativno-športnih dejav- nosti delavcev. V me secu januarju imajo vsak teden planiranih šest ur „tedenske" rekreacije in turno smučanje na Pohorju. V mesecu februarju jih čaka smučarsko prvenstvo avtomobilske industrije Slovenije "77, ki bo pri Starem vrhu v Škofji Loki, pripravljali pa se bodo tudi na športne igre motorne industrge Jugoslavije, ki jih letos organizira IMR Rakovica. V programu imajo sodelovanje npetem spominskem turnirju Milana Emeišiča-PiUja, tekmovanja za Dan mladosti, ob prvem maju, sodelovanje na tradicionalnem srečanju z delavci tovarne avtomobilov in motorjev TAM v Mariboru, različna ribiška tekmovanja, plavalne tečaje in sodelovanje na delavsko športnih igrah v Ptuju. Še in še bi lahko I naštevali, ker jih organizatorji neprestano i vab^o na različna športna srečanja, ki se jih ! delavci v AGIS radi udeležujejo, dosegajo pa ! tudi pomembne uspehe in osvajajo različna športna priznanja. Najbolj delovne so sekcije kegljačev, rokometašev, košarkarjev, strelcev, planin- cev .. . skratka vsi se trudijo, da uspehi ne bi izostali. V glavnem so v aktivno športno rekreacijo vključeni delavci vseh starosti in spola, mladi pa seveda prevladujejo, ker si z njimi pridobivajo tudi potrebni kader, ki nadomešča odhajajočo generacijo. Poglejmo še, kaj menijo posamezni predstavniki sekcij: DUŠAN GRAMC - rokomet: „V rokometno sekcijo je vključenih 17 naših delavcev, naš najpomembnejši uspeh pa je prvo mesto iz „olimpiade" motorne industiije, ki je bila v Skopju. Redno sodelujemo v delavsko športnih igrah, kjer smo prav tako na prvem mestu, poleg tega pa imamo še vrsto prijateljskih srečanj, kot je srečanje s TAM, trening tekma z ekipo Onnoža in podobno. Letošnja prva pomembnejša srečanja bomo imeli v delavsko športnih igrah, pripravljamo pa se med drugim spet na srečanje z delavci motorne industrije Jugoslavije, ki bo letos v maju v Beogradu in kjer bomo branih naslov najboljšega. DARKO VTlC - planinci: »Zanimanje naših delavcev za planinstvo je kar precejšnje, saj imamo doslej 54 članov. V prihodnjih dneh pa bomo naredili ponovno evidenco in pričakujemo, da bo njihovo število precej večje. Redno sodelujemo s ptujskim planinskim društvom in bomo letos naš program razdelili v tri skupine. V zimskem delu bomo hodili piedvsem na smučanje na Pohorjee, Rogljo in Golte, v poletnih mesecih bomo malce pogledali tudi v visokogorje in sredogorje, za jesenske ture bomo pripravili spet tradicionalno »kostanjevo" nedeljo, izlet v neznano in orientacijski pohod." FRANC KOLARIC - strelstvo: „V naše delo nas je vključenih 36 strelcev, imamo pa tudi disciplinsko in tehnično komisijo, ki vključujeta vsaka svoje področje naše dejavnosti. Naše najpomembnejše tekmovanje je bilo prav tako v Skopju, kjer smo dosegli sedmo mesto od 24 sodelujočih ekip. V občinskem merilu smo tesno povezani z občinsko strelsko zvezo, v katero sem tudi včlanjen in sodelujem v nadzornem odbom. V občinskem merilu smo vedno od petega do sedmega mesta. Z zdmžitvijo prejšnje avtoopreme in Sigme pa smo dobili nekaj dobrih strelcev in pričakujemo še bdjše rezultate. V naši sredi je tudi deset tovarišic, ki pridno trenirajo vsak teden." M. Šneberger Kreditna banka Maribor, Podružnica Ptuj Objavlja naslednja prosta delovna mesta za nedoločen čas: 1. strojnega knjigovodja 2. obdelovalca materiala II. 3. operaterja v i/meni 4. likvidator v i/meni (osrednja enota Lackova 5, Ptuj) 5. likvidator blagajnik v izmeni (poslovalnica Majšperk) 6. dve delovni mesti likvidator — blagajnik (poslovalnica Videm) 7. dve delovni mesti likvidator — blagajnik (poslovalnica Gorišnica) Pogoji za delovna mesta pod točko 1 do 4: 4-letna srednja 56la, zaželjena je ekonomska smer, lahko se prijavljajo tudi kandidati, ki prvič združujejo svoje delo. Pogoji za delovna mesta pod točko 5 do vključno 7 so: 4-letna srednja šola, zaželjena ekonomska smer in tri leta delovnih i/.kušenj. Drugi pogoji: Izbrani kandidati morajo opraviti 3 mesečno poskusno delo. Delavci, ki še nimajo 10 let delovnih izkušenj, bodo morali opraviti strokovni bančni izpit (22. člen pravilnika o strokovnem izobraževanju in usposobljanju delavcev). Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Prijavi morajo kandidati priložiti dokaze o izpolnjevanju pogojev, življenjepis, potrdilo o nekaznovanju in potrdilo, da niso v kazenskem postopku. O izbiri bodo vsi kandidati obveščeni v 30 dneh od dneva objave. Prijave pošljite na gornji naslov. Za memorial Pohorskega bataljona v Slovenski Bistrici je bilo tekmovanje v judu za memorial Pohorskega bataljona. Nastopili so člani in pionirji. Sodelovali so tudi člani judo kluba „Drava" iz Ptuja. Tekmovanje je bilo v okviru prireditev ob občinskem prazniku. Največ uspeha so imeli v posamezni in ekipni konkurenci tekmovalci iz Impola. Ptujčan Cuš se je med posamezniki v kat^oriji članov do 60 kg uvrstil na tretje mesto. Lk. Najboljši Strelci Slovenije na prvenstvu vPtuju Prvenstvo Slovenije, ki bo v soboto, 15. januarja v Ptuju, bo med drugim potekalo tudi v znamenju proslave „35 let Lacko- ve čete", katere jubilej praznuje- mo letos. Republiška strelska zveza je organizacigo prvenstva prepustila SD Jože Lacko kot znak priznanja za njene izredne dosežke na minulih republiških in državnih prvenstvih. Strelska družina Jože Lacko je bila ustanovljena pred šestimi letu Od takrat pa do danes je njeno ime povezano s številnimi "u^ehi. Omenimo nekatere: SD Jože Lacko je doslej že dvakrat osvojila prvo mesto v SFRJ v discipUni: streljanje z malokaUbr- sko pištolo sergsko in MK pištolo standard (dva državna rekorda). Udeležba na republiških prven- stvih je bila prav tako večkrat kronana z uspehi. V disciplini zračna puška serg- ske izdelave so bile mladinke prve v letu 1973; v isti disciplini pa so slavile tudi članice. Vidno so se uvrstile tudi pionirke v stre^anju z MK puško leže in MK puško sergsko (trojni položaj). Najvišji naslov v republiki, pa so Lackovi strelci osvojiM še v streljanju s hitrostrelno in vojaško pištolo;bili pa so tudi zmagovalci odprtega prvenstva SR Slovenije in Ijubljan- dcega armadnega območja. V kroniko svojega dela so zapisah še vrsto drugih uspehov, uvrstitev na drugih in tretjih mestih. Ob bližnjem republiškem prven- stvu je prav, da oživimo dosedanje nastope SD »Jože Lacko" na republiških prvenstvih. Družina je na repubUških prvenstvih doslej nastopila petkrat Kot svoj naj- boljši rezultat šteje uvrstitev ekipe mladincev na tretje mesto, članov na četrto mesto; mladinec Branko Skrt je postal reprezentant Slove- nije, Franc Tominšek pa v letu 1976 zmagovalec prvega kontrol- nega tekmovanja. Omenjeni rezul- tati so zabeleženi v disciplinah streljanje z zračnim standardnim orožjem. V letu 1976 so najboljši rezultat dosegU mladinci z malokaUbrsko pištolo standard; prvo mesto v občini in v republiki in drugo- uvrščeni na prvenstvu Jugodavije. Največji uspeh dosedaj pa je dosegel Braiiko Skrt, saj je bil v mladinski konkurenci drugi v Jugoslaviji; Uspeh Branka je doslej najboljša posamezna uvrstitev ptujskega strelca. Franc Tominšek je v streljanju z malokaUbrsko pištolo proste izdelave bil v drugi v Slovoveniji in tretji na srečanju Slovenija - Fiurlanija v Padovi. Ne moremo obiti tudi uspeha mladin- ke Jelke Učakar, ki je bila najboljša mladinka v državi in osma v ženski konkurenci Slavko Ivanovič pa je v svojo bogato zbirko uspehov dodal še najboljšo uvrstitev Lackovega strelca na prvenstvu SFRJ v letu 1976. MG Pred občnim zborom Aerokluba Pti Dejavni motorna in jadralna sekcija na relaciji Štip—Kraljevo—Saraje- vo je Danilo Hojnik zasedel od- lično drugo mesto, prav tako uspe- šen pa je bil še na državnem pr- venstvu v akrobatskem letenju v Zagrebu, kjer je zasede! tretje mesto. Na tekmovanju ,,Po poteh pr- vih partizanskih pilotov" v Banja Luki je Karel Krepfl zasedel 2. me- sto, Milan Kralj pa 3. mesto. Po republiški rang listi motor- nih pilotov je naš Danilo Hojnik na prvem mestu in na 6. mestu v zvezni rang listi; Karel Krepil pa je po republiški rang listi na 2. me- stu, v zvezni rang listi pa na 7. me- stu motornih pilotov Jugoslavije. Povrh tega pa je motorna sekcija AK Ptuj na prvem mestu v repu- bliškem merilu. Res zavidljivi uspehi, ki pa so plod trdega dela in samoodrekanja. JADRALNA SEKCIJA V jadralni sekciji je lansko leto letelo 40 jadralnih pilotov. Od teh je 26 z veljavnim dovoljenjem pi- lota jadralnega letala, ostali pa so vpisani v registrsko knjigo učencev letalske šole. Začetniško šolanje je lani uspešno končalo 10 učencev. Izpit za dovoljenje pilota jadralne- ga letala so položili 3 člani, izpit za učitelja jadralnega letenja pa Sta- nislav Petrovič, dočim je Igor Kolarič opravil izpit za specialno pooblastilo za letenje brez zunanje vidljivosti. V jadralni sekciji je bilo skupno planiranih 500 ur letenja z jadral- nimi letali in 5.000 med aerodrom- skih preletov. Plan so krepko pre- segli, saj so naleteli 901 uro in pre- leteli 5.361 km. Veliko število ur je naletela predvsem mlajša skupina jadralcev — začetnikov. Vsi učenci so vidno napredovali, saj jih je 7 osvojilo ,,A" značko, I ,,B" značko, en kandidat pa je izpolnil vse pogoje in položil izpit za DJP. Ptujski jadralci so se udeležili raznih zveznih in republiških tek- Slavko Petrovič, učitelj jadralnega letenja in športni pilot Foto: R movanj in dosegli dobre rezultate. V sekciji predvsem čutijo potrebo po visokosposobnem jadralnem le- talu, s katerim bi prav gotovo do- segli precej boljše rezultate, kot s sedanjimi zastarelimi tipi letal ,,Trener". Zato je njihova sekcija po republiškem ocenjevanju na 6. mestu, osvojili pa so lansko leto skupno značk: 8 ,,A", 4 ,,B", 3 ,,C " in 5 srebrnih ,,C" značk. FF PRIPRAVLJAJO SMUČARSKI TEČAJ Telesno kulturna skupnost obči- ne Ptuj jc poslala vsem osnovnim šolam in organizacgam sindikatov vabilo za udeležbo na smučarskem tečaju, ki ga pripravljajo skupno s smučarsko šolo Pohorje pri SK Branik iz Maribora. Tečaj bo za začetnike in tudi nadaljevalni za otrcJce od 6 let starosti naprej. Računajo, da bi s tečajem začeli v ponede^ek, 24. januarja. Stroški za enega tečajnika so 300 din in je v to vračunan tudi prevoz, upo- raba vlečnic m maUca. Pogoj je, da ima vsak tečajnik lastno smučar- sko opremo. Tečajniki bi se dnevno voziU iz Ptuja s posebnimi avtobusi, odhod je predviden ob 8. uri z vrnitvijo med 15. in 16. uro. Vsak prgavljen kandidat mora imeti tudi potrjeno zdrav- stveno izkaznico, kandidatpod 14 let pa se tečaja lahko udeležijo le s privoljenjem staršev aU drugih svojcev. Vodstvo šole in telesnokultuma dcupnost odklai^ata tudi mate- rialno odgovornost za morebitne telesne poškodbe kandidata ah druge nezgode. Zaradi tega bodo imeli tudi lastno zdravstveno služ- ba V primeru, da snežne razmere ne bodo primerne za smučarski tečaj, bo TKS Ptuj kandidatom vrnila {dačani prispevek. Iz tajništva TKS Ptuj Letalsko šolo sicer sestavljajo: modelarska, padalska, jadralna in motorna sekcija. Čeprav so slednje tri s svojim delom prostorsko, teh- nično in strokovno med seboj tes- no povezane, se bomo v lem se- stavku omejili predvsem na zadnji dve. Po strokovni usposobljenosti je prav gotovo najzahtevnejša mo- torna sekcija, v kateri je aktivno letelo 26 motornih pilotov. Svoj program dela so v celoti izpolnili, v nekaterih nalogah pa tudi pre- segli. V letu 1976 so napravili izpit športnega pilota: Branko Muršič, Stanislav Petrovič, in Stanko Ro- gina. Izpit za dovoljenje poklicne- ga pilota pa Igor Kolarič in izpit za specialno pooblastilo za akrobat- sko letenje je opravil Karel Krepfl. Aeroklub Ptuj je tudi omogočil Danilu Hojniku šolanje v trime- sečnem tečaju za poklicnega pilota v VZŠ Zagreb. Vseh 26 pilotov je lansko leto opravilo minimalni 15-urni nalet,' kar je tudi pogoj za podaljšanje dovoljenja SUCVP, posamezniki pa so krepko nad tem povprečjem, saj so naleteli tudi od 50 do 120 ur. Ta nalet lahko dosežejo res samo tisti, ki so pripravljeni žrtvovati ves prosti čas in sodelovati na vseh pomembnih akcijah in prireditvah v republiškem in zveznem merilu. Uspešno je končal prvi del tečaja na letalu aero-3 Alojz Gojčič, predsednik AK, ki pa mora letos še položiti izpit za DŠP. Piloti ptujskega aerokluba so se uspešno udeleževali vseh občinskih in medobčinskih akcij, ki so imele pomen obrambne vzgoje. Na željo občinskega in krajevnih štabov za civilno zaščito so v 15 primerih im- provizirali zračne napade, da bi krajanom prikazali kar največjo realnost vaje in kako je treba ukrepati v raznih iznenadnih oko- liščinah. Za vso to dejavnost so opravili 3.435 poletov in naleteli 835 ur in 43 minut, preleteli pa so 24.591 km. Od tega je odpadlo 1.424 poletov na šolanje, trenažo in tekmovanja, 1.992 poletov na acrovleke in metanje padalcev ter 19 poletov na poslovno dejavnost. Ptujski motorni piloti so v lan- skem letu dosegli številne uspehe in dobre uvrstitve na najrazličnejših tekmovanjih. Omenimo naj le ne- kaj primerov: Karel Kreptl je s kopilotom Ja- nezom Petrovičem osvojil prvo mesto na jubilejnem zveznem tek- movanju pilotov za ,,Fizir cup", ki je bilo v Cakovcu. Na zveznem tekmovanju za ..Memorial zagrebških pilotov" v Zagrebu je Karel Krepfl zasedel 4. mesto, Jože Botolin pa 5. mesto. Na prvenstvu motornih pilotov Slovenije v Novem mestu je Milan Kralj s kopilotom Igorjem Kolari- čem zasedel 5. mesto. Na jugoslovanskem aero-relyju za prehodni pokal Maršala Tita, IZBRALI BOMO NAJBOLJŠE ŠPORTNIKE Najboljše športnike iz ptujske občine za leto 1976 bomo izbraU na prireditvi,^ iibo v soboto 29. januarja v Domavi. Vse osnovne telesno kulturne organizacge bodo lahko posijale svoje predloge do 22. januarja. Pri tem morajo biti vsi nastopi in uvrstitve športnikov potrjeni pri ustreznih strokovnih zvezah. Prav tako je potrebno navesti u^šnost dela samih osnovnih organizacij, saj sta ena izmed glavnih cUjev množičnost in rekreacija. N^boliši oziroma najuspešnejši posameznflci, posameznice in ekipe bodo prejeli pokale, priznanja in praktična darila. Pokrovitelj prireditve bo Telesno kulturna skupnost občine Ptuj, ki bo v Dornavo povabila tudi nekaj znanih slovenskih športnikov. Za konec še to: komisga za izbor se je odločUa, da bo športnike razvrstila v dve skupini in sicer v skupino športov in v dcupino tehničnih športov. L k. 10-ZA RAZVEDRILO 13. januarja 1977 - TEHNIK TEDNIK 13. januarja 1977 OGLASI IN OBJAVE - 11 Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor vsem temeljnim in drugim organizacijam združenega dela ter de- lovnim skupnostim na območju podravskih občin V dnevniku ,,Delo" z dne 23. decembra 1976 je bilo objavljeno na 13. strani obvestilo zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji vsem temeljnjim In drugim organizacijam združenega dela ter delovnim skupnostim v zvezi s predstoječim popisom zaposlenih oziroma zavarovancev In njihovih družinskih članov. Ugotavljamo, da zavezanci za prispevek na območju podravskih občin niso v celoti sledili pozivu, da izvedejo nekatere nujne postopke pred samim popisom zavarovanih oseb. Za samostojne zavezance za prispevek štejejo: temeljne organizacije združienega dela (TOZD). delovne organizacije brez TOZD (enovite), delovne organizacije s TOZD, sestavljene organizacije združenega dela, poslovne enote v okviru TOZD (regi- strirane ali evidentirane), družbenopolitične organizacije, upravni organi družbenopolitičnih skupnosti, de- lovne skupnosti strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti, zadruge, delovne skupnosti skupnih služb TO/D in druge dek)vne skupnosti, banke, zavarovalnice, služba družbenega knjigovodstva, zbornice, poslovna združenja, samoupravne interesne skupnosti, družbene organizacije In društva, /ato vnovič opozarjamo, da so zavezanci za prispevek dolžni brez odlašanja pred samim popisom poslati pristojni kra- jevni organizacijski enoti strokovne službe regionalne zdravstvene skupnosti Maribor (t. j. zavezanci z območja občin Lenart in Maribor — sedežu službe v Mariboru, zavezanci z območja občin Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica — izpostavama oziroma podružnici službe v Ormožu, Ptuju in Slovenski Bistrici): 1. obrazec ,,Prijava o spremembi v poslovanju zavezanca za prispevek" (obr. KR-21), s katero morajo javiti novo šifro dejavnosti, ki jim jo je dodelil zavod SRS za statistiko In velja od 1. januarja 1977 dalje. Po sprejemu potrjenega obrazca KR-21 je treba z veljavnostjo od 1. januarja 1977 dalje vpisati v zdrav- stvene izkaznice vseh delavcev in njihovih družinskih članov šifro dejavnosti in sicer tako, da so dosedanji podatek prečrta In vpiše nova šifra. 2. S 1. januarjem 1977 obrazec ,,Prijava o začetku poslovanja zavezanca za prispevek" (obr. ER-19), ki mora vsebovati novo šifro dejavnosti za vse temeljne organizacije združenega dela In dislocirane enote (to je enote v sestavi, ki so zunaj občine, v Jcateri je sedež organizacije), KOLIKOR IMAJO DOSLEJ ENOTNO REGISTRSKO ŠTEVILKO zavezanca za prispevek. Po prejemu potrjenega obrazca ER-19 z novo dodeljeno registrsko številko je treba v zdravstvenih Izkaznicah delavcev in njihovih družinskih članov vpisati nove podatke o zavezancu za prispevek (naziv, registrska številka In šifra dejavnosti) in jih predložiti v potrditev pristojni organizaciji enoti službe (brez map zavarovancev za družinske člane). Spričo predvidenega popisa zavarovanih oseb pa ni treba predlagati posa- meznih prijav oz. odjav zavarovanja (obr. M-1, 2 oziroma ER-22, 23). Mimo nalog, ki so navedene v 1. In 2. točki tega opozorila, pa morajo zavezanci za prispevek postopo- ma vpisati nove podatke (naziv zavezanca, registrska številka in šifra dejavnosti) tudi na obrazcu M-2, 3 ozi- roma ER-22, 23, ki jih hranijo za svoje zaposlene delavce. Pravtako morajo ob prijavah zavarovanja delav- cev, ki so bili sprejeti na delo po 31. decembru 1976 poslovati z navedenimi novimi podatki. Po 1. januarju 1977 smo namreč dolžni voditi vse evidence, začasne nezmožnosti za delo v breme organizacij (obr. OD-7) in v breme sklada zdravstvenega zavarovanja, kakor tudi javljanje podatkov o osebnih dohodkih oziroma prejetih nadomestilih (obr. M-4 in M-5) po temeljnih organizacijah združenega dela oziroma drugih orga- nizacijskih oblikah združenja dela (zavezancih za prispevek). Podrobnejše informacije o vseh teh nalogah prejmejo zavezanci za prispevek z območja občin Lenart in Maribor na tel. št. 23-191, int. 80, z območja občine Ormož na tel. št. 70-008, z območja občine Ptuj na tel. št. 77-091 in z območja občine Slovenska Bistrica na tel. št. 81-086. STRAN ČRNE KRONIKE v tednu od 4. do vključno 9. januarja 1977 je bilo na območju ptujske občine 18 prometnih ne- sreč. Skupna materialna škoda znaša 221.700.- dinarjev. Tri osebe so zaradi nesreče umrle, ena oseba je bila hudo, tri pa lažje telesno poškodovane, od tega je bil eden tudi otrok. Glavne vzroke nesreč je pripisati nepazljivosti voznikov, neprimerni hitrosti, nepravilnemu prehitevanju, izsiljevanju prednos- ti, prekratki varnostni razdalji, v enem primeru pa tudi vinjenost voznika. Zanimivo je, da je Postaja mili- ce v Ptuju samo 4. januarja 1977 na ožjem ptujskem območju ob- ravnavala nič manj kot 12 promet- nih nezgod. Vzroki so bili pred- vsem nepravilna hitrost voznikov glede na stanje cestišča in na vre- menske razmere — ta dan je bila namreč huda poledica. Udeleženci v prometu .so bili glede na to očit- no daleč premalo pozorni pri vožnji. ZARADI NEPRILAGOJENE HI- TROSTI ZA VOZIL S CESTE V bližini Kidričevega se je zgo- dila 4. januarja 1977 ob 05.35 zju- traj prometna nezgoda, v kateri je bil lažje telesno poškodovan mla- doletni F. S. iz Velenja, materialna škoda pa znaša 15.000 dinarjev. Voznik osebnega avtomobila, CE 349-51 Branko Krajnc iz Ve- lenja, je vozil po cesti v smeri iz Ptuja proti Šikolam. Ko je pripe- ljal do kilometrskega kamna šte- vilka 16 600 je prehiteval voznika osebnega avtomobila MB 101-460. Zaradi večje hitros- ti in poledenelega cestišča je med prehitevanjem izgubil oblast nad vozilom. Zaneslo ga je v desni ja- rek, kjer se je prevrnil na bočno stran. Pri nezgodi je bil lažje teles- no poškodovan sopotnik S. F. iz Velenja. -OM IZGUBIL OBLAST NAD VOZI- LOM — SE PREOBRNIL IN OB- STAL NA KOLESIH V Spuhlji, pri kilometrskem kamnu 93 se je zgodila v petek 7. januarja 1977 huda prometna ne- sreča. Voznik osebnega avtomobi- la Drago Sober iz Moškanjc 90 je vozil ob 3.30 minut zjutraj proti Borovcem. Na levem ovinku gaje zaradi neprimerne hitrosti in močne poledice zaneslo na desno bankino, kjer se je prevrnil na streho in ostal na njivi na kolesih. Poškodb ni bilo, nastala pa je ma- terialna škoda 40.000 dinarjev. -OM UTRUJEN TRČIL V TOVOR- NJAK — TRIJE MRTVI V nedeljo, 9. januarja 1977 ob 6. uri in 40 minut se je zgodila na cesti Ptuj—Macelj huda prometna nesreča, ki je ugasila tri mlada življenja. V naselju Gruškovje je 32-letni Mesud Tušoni iz Makedonije za- peljal z osebnim avtomobilom nenadno na levo stran cestišča in pri tem čelno trčil v nasproti vozeči tovornjak bolgarske registracije, ki ga je upravljal 34-letni Gerginov Doytelov. Domnevajo, da je Tušo- ni, ki je vozil iz smeri Krapina proti Mariboru, izgubil oblast nad vozilom zaradi preutrujenosti. Trčenje je bilo tako silovito, da sta poleg voznika Tušonija po- škodbam podlegla še oba sopotni- ka: 45-letni Aedp Abdurahmi in 27-letni Ali Dezaret. Vsi trije so bili doma iz Makedonije, smrt pa jih je doletela na poti v Zvezno republiko Nemčijo, kjer so bili zaposleni. TRČENJE ZARADI NEPRAVIL- NEGA PREHITEVANJA V Borovcih pri kilometrskem kamnu št.95 se je zgodila 7. januarja 1977 ob 7.20 huda pro- metna nesreča, v kateri je bila ena oseba huje telesno poškodova- na, materialna škoda pa znaša 100.000 dinarjev. Voznik tovornega avta LJ 24-48 Franc Pevec iz Kočevja je peljal iz smeri Ormoža proti Ptuju. V Borovcih je začel prehite- vati neznanega voznika traktorja, v trenutku ko mu je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avta LJ 178-831 Hugo Furlan iz Ljubljane-Polje. Pevec zaradi neprimerne hitrosti ni mogel vozila ustaviti, zaradi česar je prišlo do trčenja z nasproti vozečim Furla- nom. Pri nezgodi je bil voznik osebnega avta Furlan hudo telesno poškodovan in prepeljan v ptuj- sko bolnišnico. PRIDRŽAN DO IZTREZNITVE, KER NI UPOŠTEVAL ODRED- BE MILIČNIKOV V sredo, 5. januarja 1977 ob 23.45 je Ž. B. iz Polane 15, pošta Hoče pripeljal z osebnim avtom MB 834-42 iz smeri Budina proti Mariboru. V Ptuju sta ga ustavila miličnika in ugotovila, da je vozil pod vplivom alkohola, pred tem pa so ga še istega dne zaradi po- dobnega prekrška obravnavali ma- riborski miličniki in mu iz varnost- nih razlogov odvzeli vozniško dovoljenje. Miličnika postaje mili- ce Ptuj sta mu ponovno prepove- dala nadaljevanje vožnje, vendar tega ni upošteval in nadaljeval vožnjo. Miličnika sta ga na mostu čez Dravo ponovno ustavila in ga odvedla na postajo milice v Ptuju, kjer je bil ob pol eni uri zjutraj predan pod nadzorstvo do iztrez- nitve. Ob 7. uri in 15 minut so ga nato izpustili. Takšen ukrep je bil nujen, ker je bilo utemeljeno pričakovati, da bi lahko Ž. B. storil kakšne pre- krške in s tem ogrožal druge udele- žence v prometu. -OM Letošnja osrednja slovesno- st v okviru občinskega praznika je bila v soboto 8. januaija v Oplotnici, kjer je bila slavnostna seja skupščine ui vodstev družbeno-politi- čnih organizacij občine Slo- venska Bistrica. Slavnostne seje se je udeležil tudi Mitja Ribičič predsednik RK SZDL. Po slavnostnem govoru Alojza Koresa, predsednika občinske skupščine so Mitju Ribičiču podelili najvišje občinsko priznanje — plaketo občine Slovenska Bistrica. Svečano sejo so končali z bogatim kulturnim progra- mom. Nato so se vsi udeleženci seje zbrali še pred spomenikom NOB v Oplotni- ci, kjer je bila krajša komemorativna svečanost in polaganje vencev. Za tem so se odpravili na prizorišče poslednjega boja legendarnega Pohorskega bataljona k Trem žebljem, kjer je bila prav tako žalna svečanost. Letošnje praznovanje ob- činskega praznika so občani začeli s proslavami in prireditvami po krajevnih skupnostih že 4. januaija. Prireditev ob občinskem prazniku se je tudi letos udeležila delegacija iz pobra- tene občine Svetozarevo v SR Srbiji, letos prvič pa tudi delegacija občine Bosanska Dubica. Delegaciji sta se udeležili vseh sej in prireditev, svoj obisk v občini pa so člani delegacij izkoristili za vzposta- vljenje še tesnejših medseboj- nih stikov s prebivalci bistriške občine, med kateri- mi so preživeli skoraj en teden. Glavne slovesnosti v okviru občinskega praznika so bile v petek in v soboto. Tako je v petek 7. januarja iz Slovenske Bistrice odšla posebna parti- zanska patrola na prizorišče poslednjega boja Pohorskega bataljona. Med potjo so obiskali številne borce NOB in partizanske družine na obmo- čju bistriicega Pohorja. V petek popoldne je bil še šahovski turnir krajevnih skupnosti slovenskobistriške občine za prehodni pokal občinskega praznika. V likov- nem salonu bistriškega gradu so odprli likovno razstavo nekaterih znanih slovenskih slikarjev. Občinska organizaci- ja ZZB NOV pa je pripravila še sprejem staršev in drugih ožjih svojcev padlih borcev Pohorskega bataljona. Zvečer pa so Bistričani napobiili dvorano doma kultiure, kjer je gostoval ansambel maribordce opere z delom Ero z onega sveta. Za letošnje praznovanje občinskega praznika še lahko zapišemo ugotovitev, daje vse prireditve odlikovala množi- čnost. V. Horvat Tudi predsedstvo mladih o štipendijski politiki Pretekli teden so mladi predsedstva občinske konference Zveze socialistične mladine Ptuj razpravljali o perečem problemu štipendiranja. Za doslednejše uveljavljanje štipendijske politike je potrebno konkretno opredeliti kratkoročne in dolgoročne naloge udeležencev štipendiranja. V občini Ptuj dobiva trenutno iz druž- benih sredstev štipendijo 1021 dijakov in študentov. Problem šti- pendiranja pa je nastal predvsem zaradi tega, ker se je v SR Slove- niji število štipendistov povečalo kar za dvakrat. Mladi so za razgovor, ki bo jutri, sklenili, da bodo povablje- nim predstavnikom združenega dela v občini jasno povedali, da v občini suficitarnih poklicev ni. Prav tako se bo na jutrišnjem sestanku z direktorji potrebno dogovoriti o enotnem cenzusu štipendiranja ter združenemu delu povedati, da v občini potrebuje- mo kadrovske in ne socialne štipendije. Mladi so ugotovili, da je kadrovsko načrtovanje še vedno stihijsko, da nekatere temeljne organizacije združenega dela sploh nimajo nakazanih dolgoročnih potreb po kadrih in vzporedno s tem ne razvijajo politike štipendi- ranja. O teh problemih bodo seznanili tudi vse dijake in študente ptujske občine, ki prejemajo štipendijo. Občinska konferenca ZSMS Ptuj bo za dejavnosti v letošnjem letu potrebovala okrog 560 tisoč dinarjev. Predsedstvo se je s takšno finančno konstrukcijo strinjalo, čeprav v ta program ni zajeto delo Kluba mladih. Ob koncu so predstavniki Kluba mladih seznanili predsedstvo še s programom kluba in rečeno je bilo, da bi klub svečano odprli 21. januarja letos. zk Ptujčani odlični Četrti NA ZIMSKIH ŠPORTNIH PRIREDITVAH , PO STE- ZAH PARTIZANSKE JELO- VICE" PTUJČANI NA OD- LIČNEM ČETRTEM MESTU V KATEGORIJI „PA- TRUUEZRVS" Dvajsete zimskošportne prireditve „Po stezah par- tizanske Jelovice" so bile letos posvečene 85. obletnici rojstva predsednika Tita, 40-letnici njegovega prihoda na čelo KPJ in 35-letnici legendarne dražgoške bitke. V Dražgošah se je v nedeljo zbralo okrog 2000 tekmovalcev iz skupno 55 ekip. Med njimi tudi šest članska kombinirana ekipa Ptuja, ki so jo sestavljali: Stanko GOLC, Marjan KAJ- NIH, Branko SKRT, Viktor MALEK, Jože MEDVED in Aleksander SO LOV JE V - člani ZRVS in mladinci. Ekipa je bila izredno uspešna v patruljnem pohodu brez smuči, v reševanju topo- grafskih nalog, streljanju s pištolo, v reševanju taktične naloge in testiranju iz dražgoške bitke, kjer so člani ptuj^e ekipe dosegli maksi- malno število točk. Izžrebani reševalci I Do roka je prispelo v uredništvo Radio-Tednika nekaj nad 150 rešitev novoletne nagradne križanke. Čeprav križanka za vsaj malo spretne reševalce ni bila težka, je bilo precej rešitev nepopolnih. V poštev za žrebanje je prišlo le 105 pravilnih reši- tev. Izmed teh je žreb izbral dobitnike nagrad: 1. nagrado 500 dinarjev, darilo Ljubljanske banke, pod- ružnica Maribor prejme RENATA MATAJ-ČEH, Trubarjeva 11, Ptuj. 2. nagrado 300 dinarjev, darilo Trgovskega podjetja IZBIRA Ptuj prejme JOŽE DOMANJKO, Skrabarjeva 1 Ptuj. 3. nagrado 200 dinarjev, darilo Trgovskega podjetja MERKUR Ptuj prejme BORIS KETIŠ, Rajšpova 1, Ptuj. Nagrade dvignite v upravi Radio-Tednik Ptuj, Vošnjako- va 5. vreme do nedelje, 23. januarja 1977 Zadnji krajec je bil včeraj, 12. januarja ob 20.55. Napoved: do 17. ja- nuarja bo spremenljivo: sneg in dež. Od 18. ja- nuarja dalje, bo suho vre- me. Sprva še mrzlo, nato bo južno vreme, ki pa je tudi lahko še močno hlad- no. V januarju tudi južni vetrovi niso topli. ALOJZ CESTNIK osebna hromka RODILE SO: Marqa Prejac, Pušenci 4 - "Brigito; Anica Pišek, Lovrenc 117 - deklico; Marjeta Filipič, Ko- račice 4 - Marjana; Mira Dimnik, Potrčeva 25 - Dominika; Danica Kr^nc, Jurovci 17 - Heleno; Marta Cuiin, Vodranci 17 - deklico; Marqa KokoL Grajenščak 31/a - Tatjano; Elizabeta Creš- nik, Spuhlja 119/a - Darka; Alojzija Prevoljšek, Nadole 9 - Branka; Olga Djekič, Kvedrova 1 - deklico; Frančiška Jakomini, Cufarjeva 6 - Mojco; Angela Rakovec, Zelenikpva 2 - Davida; Anica Menoni, Žabjak n. h. - Simono; Emina Lilič, Krčevina 62 - Sabino; Katja Jaušovec, Kolo- dvorska 8, Ormož - Nino; Eliza- beta Nežmah. UL 1. maja 2 - Silvestra. V. LETU 1977: Marija Predflcaka, Lovrenc na Dr. po^u 80 - Roberta; Marija Golob, Slovenja vas 69 - dečka; Terezija Jeza, Stanečka vas 7 — deklico; Nevenka Dob^ekar, Tru- barjeva 7 - Mqo; Marja Orešnik, Kajžar 41 - Mojco; Olga Belec, Trgovišče 51 - dečka; Katarina Kra|, Pristava 1 - Boštjana; Katika Planec, Krčevina 28 - dečka; Marga Krajnc, Pavlovci 35 - Damjana; Jožica Kosi, Rak ovci 48 - deklico; Elizabeta Kramber- ger, Podvinci 99 - dekUco;Marija Kuhar, Podvinci 27 - dekhco; Vida Kroepfl, Že tale 36 - Adolfa; Darinka Kukec, Pavlovci 21 - Dušana;Edita Stupar, Potrčeva 32 - Dušanko; Bojana Horvat Potr- čeva 3, Slov. Bistrica - Anjo, Marija Hojnik, Bratislavci 53 - deklico; Jožica Plamšek, Volkmer- jeva 5 Masaža; Katarina Kra- mar, Pavlovci 18 - Tino; Olga Vidmar, Pobrežje 19 - Boštjana; Jožica Janežič, Vinski vrh 1 - Mojco; Elizabeta Valenko, Dolane 6/b - Matejo; Angela Cernenšek, Ormoška 11 - dečka; Marjeta Kardinar, Zg. Pristava 45 - dečka; Silva Vidovič, Gorenjski vrh 49 - Simona ;Otilija Krajnc, Pristava 18 - Robija; Irena Gojkovič, Zg. Hžgdina 196 - Vojka; Irma Steger, Vintarovci 48/a - Saško; Marija Mahorič, Svetinci 16 - dečka; Stanislava Polanec, Videm 5/b - Klavdijo; Marija Bezjak, Placarovci 5/a - deklico. POROKE: Stanko Fijačko, Pobrežje 42 in Ana Bračič, Vkiem pri Ptuju 4; Anton Mlakar, Lancova vas 7 in Veronika Vake, Ceršak 42; Marjan Mqcen, Zamušani 84 in Elizabeta Amuš, Pacinje 27;Marjan Stopaj- nflc, Strmec pri Leskovcu 12 in JuUjana Vindiš, Soviče 18; Franc Skrjanec, Stijanci 15 in Olga Vesenjak, Ormoška 2, Andrej Cafuta, Vel Varnica 53 in M^da Smigoc, Vareja 29; Josip Rugani, Cestica 10 m Zofqa Krajnc, Mestni vrh 61; Jožef Meško, G^evci 15 in Marija Toplak, Stojnci 108; Milan Marin, Cvet- kovci 40 in Cecilga Hudžar, Formin 17; Jožef Mohorič Sve- tinci 12 in Marjana Zelenik, Ijcvajnci 5; Hinko Kolednikj Gni- škovec 59 in Viktorija Rakuš, Medribnik 17;Anton Kramberger, Kidričevo 9 in Neža Cereni, Kkiričevo 9; Mihael Bohanec, Moravci 1 in Milena Matjašič, Zagorel 53; Vinko BaJek, Zasadi . 8, Ljutomer in Ivanka Vršič, Novinci 27; Franc Tetičkovič, Gruškovec 87 in Marija Hameršak, Bukovci 60. UMRLI SO: ' Janez Horvat, VoDcmerjeva 7, lOJ. 1929, umrl 31. dec. 1976; Marija Petrovič, Sturmovec 20, roj. 1910, umrla L jan. 1977; Terezija Šegula, Podvinci 111, roj. 1887, umrla 1. jan. 1977; Jožef Aman, Potrčeva 50/a, roj. 1912, umrl 2. jan. 1977; Ivan Kosi, Šardinje 23, roj. 1907, umrl 2. jan. 1977; Janez PuDco, Sloverga vas 4, roj. 1914, umrl 4. jan. 1977. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TED- NIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, po§tni predal 99. Ureja uredniški odtx}r, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. UredniStvo in uprava Radio-Tednika telefon (062) 77-079 in 77-226. Celoletna naročnina znaša 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-601-10649. Tiska ČGP Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.