L,, wak «ton raiea *** it praiaikev. y-* ¿MiU Saturday PRO TA < GLASILO SLOVENSKE NAROÙNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ta uprarnliki proatorli >66? Soath Lawndale An. Off te. of Publication: 2667 South Lawndale Are. Telephon«, Rockwell 400« > ,YEAR XXXIIL Cona lie ta Je *60 CHICAOO. ILL« PONDELJEK. 24. MARCA (MARCH 14), 1941 Subscription 66.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 5« Acceptance for mailin« at special rate of poeta ce profited for in 1108, Aet of Oct I, 1917, author lied oa Juno 14, 1616. ugoslavija se še vedno ira nacijskemu pritisku! ».egent Pavle ne more sestaviti vlade, ki bi podpisala pakt s Hitlerjem. Premier Cvetlic in zunanji minister Cincar-Markovič odložila odhod na Dunaj zaradi demonstracij proti kapitulaciji. Nacijski krogi v Bel-gradu se jeze, dočim angleški pozdravljajo manifestacije odpora.-—Član Mussolinijeve-ja kabineta padel na albanski fronti. Zad-ja italijanska trdnjava v vzhodni Libiji v gleskih rokah .GRAD, 24. marca.—Vodi-ugoelovansko vlada M da-utraj ie nlao fodiniU glada rani« novega kabineta, ki rejol Hitlerjevo pogoja in ial pakt t o«iščem. Is taga p in xaradi demonstracij ,i deželi Jo bil podpis pak-»t odložen. Pričakovana iz-p seji. katere so so udolo-igeni Pavlo, promlor Cvet-ln xunanji minister Cin-irkovič. ds Jo bila vladna rešena, ni bilo. Vlak. ki Jo odpeljati premier J a In su-ga ministra na Dunaj da-lutraj. je osial na postaji. inava se. da knos Pavla ne more aosisvitl vlado, ki odpisala paki s osličem. Dat je, da bo sastoj končan i in da bosta promlor Cvet-in zunanji minister Cin-arkovič odpotovala na Du-itri. . " tisoče ljudi so Jo udeležilo nstracij v vseh večjih Ju-ranskih mestih, v katerih rotestirali proii podpisu i osišcem. Ne pokoj oa Je il med vojaškimi častniki srbskimi. Ti so sllnb rat i ker je vojni minister na tabineta izjavil, da so bo a Jugoslavija podati, ker ia ni pripravljena na bo) nemški oboroženi sili. > grad, 22. marca. — Mobili-vojaki, prepevajoči ameri- i francoske vojaške pesmi kki paradirali v provincah, isno so se jugoslovanski vo-i trudili v naporih, da naj-IzM iz krize, ki je nasta-Dt posledica Hitlerjevega ka. da se mora Jugoslavija Laziti osišču ¡ent Pavle in člani vlade se ajo nevarnosti, ki preti Ju k'iji s strani osišča. Vodite-»ske sel jaške stranke in ge-I so se izrekli proti kapitu-i Študentje z belgradske rzt' »o sinoči demonstrirati kraljevo palačo in prepe-an^leško vojaško pesem arary". »tost se je povečala, ko so ministri l/stopili iz vlade v protesta proti pridružitvi k Ministri, ki so raje real'. kakor da bi odobrili friUki sporazum z Nemči-1 dr Srdjan Budisavijevič, franko Cubrilovič in Miha-pnstatinovič; vsi so Sroi M nastale krize sU premier r Cvetkovič in zunanji ander Cincar odložila f)dhod na Du-tJer bi podpisala dogo-I nacijskimi voditelji. Nem-Plomatiem krogi v Belgra I 0 ra*kačeni, dočim an ' P«7drav]jajo manifesUci "dpora. Napoved je F* premier in zunanji mi ^Potovala na Dunaj v P J** ali torek M i 1 •< i pozval dr *kt podbana takoj phde v Bel 0 w Rlasi. da bo <*no izmed izpraz- 1 pozicij I o ds bodo sledile ; " •»i'nanjr. M i 1 ' "' ''' *a zaloge, je za " '"r^m., On m ome-ministrov, ki so re-'-dtni izmed 17 k t vi se izrekli jeti resignacij. Apeliral je na ministre, naj ostanejo, kar pa so odklonili. Cubrilovič, načelnik srbske seljaške stranke, je sklical konferenco voditeljev te stranke, na kateri bo razprava o situaciji. Jugoslovanski poslanik Gaverilovič v Moskvi je po poročilu, ki pa še ni potrjeno, naznanil resignacijo v znak protesta proti sklenitvi zveze z osiščem. Bliolj, Jugoslavija. 22. marca. — Roberto Farinačci, član itali-anskega kabineta in Mussollnl-, ev tovariš, je bil ubit v bitki z Grki na albanski fronti, se glasi sem dospelo poročilo. Ubila ga e krogla, ki jo je oddahneki grški ostrostrelec ko je Farinacci na čelu bataljona črnosrajčnikov uprizoril naskok na grško posto-anko v tepelenijskem sektorju. On je bil večletni tajnik fašistične stranke in velik sovražnik Židov. Na albansko fronto je bil poslan pred nekaj tedni. ü. hr U na; PoTfJČ * d'»bil vladn ■ Kairo, Egipt. 22. marca. — Vrhovno poveljstvo poroča, da so angleške čete okupirale Giara-bubo, fašistično trdnjavo vzhodnem delu Libije. Osemsto italijanskih vojakov in častnikov so Angleži ujeli. S padcem Gia-rabuba so fašisti izgubili zadnjo trdnjavo v vzhodni Libiji. Vojne operacije, katerih cilj je okupacija Kerena, italijanske tr dnjave v Eritreji, se nadaljuje-, o. V Kerenu se nahaja okrog 35,000 italijanskih vojakov, ki so obkroženi od treh strani. Vse caže, da se ta armada ne bo mogla izmotati iz pasti. Iz Kerena se odpira pot proti Asmari, glavnemu mestu Eritreje, in Massau-aju, glavnemu pristaniščnemu mestu Eritreje. Angleški letalci so bombardirali italijanske pozicija pri Kerenu, Vrgli so na stotine bomb, ci so povzročile ogromno škodo. i j - .aji ■ -- Berlin, 22. marca. — Tu poročajo, da so nemški bombniki potopili dva angleška parnika, e-nega pa poškodovali, ko so se ag) hajali v bližini Krete, grškegffr toka. Druga vest pravi, da so nemške podmornice potopile nekaj angleških pamikov v bližini obrežja zapadne Afrike. Skupna tonaža teh je znašala 69,000 ton. Zunanji minister Joachim von Ribbentrop je v svojem govoru v Monakovu ponovil napoved, da bo nemška oborožena sila str-la Anglijo v tem letu. SllČno napoved je nekaj dni prej izrekel Hitler. Domače vesti Smrtna nesreča v Chicagu (> Chlcago. — Dne 20. marca je rojak Math Jerirta, avtomobilski mehanik, padel z avtotrukom vred v jamo kamnoloma Sterns Lime & Stone Co., 957 W. 27th st., in utonil v sto čevljev globoki vodi v jami.' Poskušal je pet-tonski avtotruk, ko je vozilo zdrsnilo po ledenih tleh in padlo z njim vred čez rob kamnoloma. Ponesrečenec je bil star 51 let ln doma Iz Goričice pri Preserjih od Ljubljane. Zapušča ženo, sina in dve hčeri. Voot is Joliata Joliefc, 111. — Pred dnevi je tu umrla Ana Rogina, stara 60 let in vdova. Tu je bivala 40 let in zapušča brata Johna Ivca. Nov grob v Konoahl Kenosha, Wis. — Dne 19. marca je tu umrla dobro znana mati Mary Mausar v lepi starosti 62 let. Rojena je bila v Zatični vasi pri Novem mestu in v Ameriko se je priselila leta 1914. T\i-kaj zapušča tri sinove in tri hčera poleg drugih sorodnikov, v starem kraju pa sina. Veati is Pennsylvania White Valley, Pa. — Zadnje dni je tukaj naglo umrla za srčno kapjo Frančiška Korče, stara 5$ let in rojena v Soteski pri Toplicah na Dolenjskem, po domače Tišlarieva Franca. V Amarl-^kt je WW 30 let in tU zapušča moža, dva sinova, tri hčere in sestro. Bila je članica društva 320 SNPJ in društva 116 ABZ. Pokopana je bila 23. marca na Narodnem pokopališču v Expor-tu, Pa. — V Greensburgu, Pa., je 16. marca umrl John Kristan, star 64 let in doma iz Selc. V Ameriki je bil 36 let in tu zapušča ženo, štiri sinove, hčer in šti ri vnuke, v starem kraju pa brata in dve sestrični. Bil je član in dolgo let zapisnikar društva 223 SNPJ. Sovražnikanacijev izročena Hitler ju Jugoslovanski reveži poslani v Nemčijo Vichy. Francija« 12. marca. — V soglasju s provizijami sklenjenega premirja mad Francijo in Nemčijo ja Petainova vlada izročila nacijem cTr. ludolfa Hil-ferdinga, finančnega ministra kabinetu kaneeferja Meinri-cha Brueninga, in dr. Rudolfa Brietscheida, bivšega načelnika nemške socialna lemokratlčna stranke. Ta dva llvša politika nemške republika, Jtatero je Hitler stri, ko je prilal na vladno crmilo in se progBsil za diktatorja, sta se nahajala v koncentracijskem taborišau pri Gursu, , užna Francija. Bivši jeklarski magnat Fritz Thyssen, ki je financiral nacij-sko gibanje in pomagal Hitlerju na krmilo, je bil že prej izročen nacijem, ki ao ga odvedli v Nemčijo. On je zdaj jetnik v koncen-traciskem taborišča pri Dachau-; u. Thyssen se je spri s Hitler-em tik pred nemško invazijo Poljske ln pobegnil1 v Švico. Iz Švice je potem šel rv Francijo. Dalje je bilo naznanjeno, da je bilo več drugih tujcev, ki so se nahajaü v frahcfcskem koncentracijskem tabortlču pri Ver-netu, v skladju s provizijami premirja poslanih nu delo v Nemčijo. Med temi je čez tiaoč revnih jugoslovanskih in 140 ruskih delavcev. Clovolandako novico Cleveland. — Dne 19. t. m. je v bolnišnici umrl Louis Steblaj mlajši, star 33 let in rojen v A-meriki. Zapušča mater, tri brate in sestro. — Anton J. Terbo-vec, urednik Nove Dobe, glasila ABZ, je bil zadnje dni operiran Prisiljen bo ostati več tednov v bolnišnici. — Frank Skul je odšel k vojakom. Drugi rojak Jos Bukovec je odšel prostovoljno v vojaško službo. K Jeklarji »e izrekli proii reprezentaciji Pueblo, Colo., 22. marca. ■ Pokrajinski direktor federalnega delavskega odbora je naznanil, da so se delavci, uposleni pri Colorado Fuel St Iron Corp. izrekli proti unijski reprezentaciji pri kolektivnih pogajanjih. Izid volitev, ki so se vršile pod nadzorstvom delavskega odbora, ka ža, da je 1783 glasovalo, da jih jeklarska unija CIO reprezenti ra pri pogajanjih. 319 delavcev, da jih reprezentira neodvisna u-nija Western States Steel Production, proti obema unijama pa Je glasovalo 2670 delavcev. Delavski odbor je odredil volitve na peticijo unije CIO. v kateri Je bilo rečeno, da Rockefellerje-k oaiftču He- va korporacija dominirs takozva-»prve^a spre- no neodvisno unijo. • PODTALNE mhr ^s napadel Gradnja nadaljnjih vladnih elektrarn Kongresnik Rankin predložil načrt Washington, D. C.. 22. marca — Kongresnik John E. Rankin demokrat iz Mlssisaippija, je predložil zakonski načrt, ki določa gradnjo federalnih električnih central ob vseh večjih a-merišklh rekah. Ta dalje predvideva ustanovitev uprav po vzorcu Tennessee Valley Authority v mnogih državah. Načrt, če bo sprejet v kongresu, ne bo samo ustvaril novih elektrarskih projektov, temveč bo tudi raztegnil TV A na reko Cumberland in vse druge ama-riške reke, ki se iztekajo v reko Mississippi članku v magazinu Collier apeli ral na vse, ki so proti ameriškemu vmešavanju v Evropi, naj organizirajo in sv udeležujejo masnih shodov po vsej deželi, na katerih naj izrazijo svoje odloč no stališče proti vstopu Združenih držav v vojno. Dalje naj bombardirajo kongresnlke, sena torje in časopise s pismi in telegrami. Lindbergh pravi v članku, "da vstop Amerike v vojno v tem času bo rezultlral v porazu ln ponižanju. Če Zodo njonl člani vrnili na dalo. TI bodo šil skosl stavkovno sira* šo unija CIO. kar Jim lo poliella obljubila sašČlto. Bojason Ja« da >o obnova obrala issvala krvavi confllki mod slavkarjl In atav-lokasL Chlcago. 22. marca. — Uradniki International Harvester Co. so namignili, da bo obrat v tovarnah obnovljen prihodnji ta-' den, čaprav je unija Farm Equipment Workers CIO zapretlla s masnim piketiranjem. Načrti* glede masnega piketiranja so bili sostsvljeni na konferenci voditeljev 200 unij CIO v Chicagu in okolici, ki se Je vršika v hotelu Midland. Po konferenci Ja bilo naznanjeno, da bodo ta U-nije hklicale delavski praznik na dan obnovo obrata in člani teh Unij se bodo zbrali pred tovarnami International Harvester Co., Loo Angeloe. Cai.. 22. marca, — Sidney HUlman, direktor federalnega odbora za produkcijo bojne oprema, je posegel v stavko, katero Je oklicala unija CIO v tovarni Harvil Die Castings Co., da prepreči raztegnitev konflikta na druge tovarna, ki izda-lujejo letala in letalske pritlkll-ne za armado. Hlllman ja Imenoval . Paula Shoupa, bivšega predsednika železnice Southern Pacific, za posredovalca v konfliktu med unijo in kompanijo. Sedem članov avtne unije CIO Je bilo obtoženih kršenja Injunk-clje, katero je izdalo okrožno sodišče v prilog kompanijl ln katera omejuje stavkovna aktivnosti. Na drugi strani pa Ja sedemnajst članov te unije vložilo tožbo proti kompanijl za odškodnino v vaatl $577,IKK), ker Jih Ja kouiptinijs odslovila zaradi unij-sklh uktlvnostl, Dayton, 0„ 22. marca. Sedemnajst dni trajajoča stavka, ki je ustavila gradnjo vojaškega MaiiAča, je bila včeraj končana. Stavko so oklicala stavbne unije ADK v znak protesta, ker Jo kontraktor uposlll nokaj ftUno% milje CIO. StavkarJI sa bodo vrnili na delo v pondeljek, Anglija dobila 1875 letal iz Amerike London, 22. marca. — Magazin Aeroplane poroča, da Je Anglija dobila preteklo leto IH75 bojnih letal vseh vrst iz Amerike. Okrog IftOO letal je prišlo v zadnjih Aestlh meseelh lanskega lota, V letu 1930 je Amerika poslala Angliji 300 bojnih letal. Tokio. Wheeler Je pozval vse grupe Turčija dovolila nad al j in posameznike ki eo vodili o- . „„fo za obrambo pozicijo proti načrtu za večjo a- ' rneriško pom«/ demokracijam, Ankara, Turčija, 22 marca — naj se pridružijo kampanji pr»»- j Državna zbornica jo odobrila ti vstopu Združenih držav v I'»»¿rt, »«' d"1"*" potrošltav nada 1J n je VIK/te $22 500,000 za ojača-nje oboroženi sile ln gradnjo novth utrdb, Dalje je sprejela načrt gleda vitiAn« regulacija plovbe v turških vodah. vojno ML. I KI 2 so Angleži in-vadi m 11 Združene države", Je rekel senator. "Danes, prav tako kot fired prvo svetovno vojno, so Angleži invadiralt Washing- __ t..m Ti »Ire» niso vojaki v rdo- | ti h Uniformah, temveč agent je pni"" ekonomskih rojalistov. M liHtskega lm|>erlja. To ima zdaj f plačo dolar na leto. trošijo ml- čer dva tls^tč agentov v Wa* UJarde dolarjev /ji pomoč An-shingUmu. V glavnem mestu Je'gtlJl.** PROSVETA 1 THE ENlM'HTKNMKVr. CLABIUJ IN LABTNINA SLOVKNBBS NABOVNB ruutnusic ilUNOTI Or,.« m/ mU «atetaba* kr KWmm NKIml Ma»afii ImWt Narval m M MmkM dri* ve (teaea Chk*0a) to MM n. ISo, MOO m pol toU. |lM U éetrt lata m Chicago to Otean» I7M «a eele tel«. M an P* teto; aa I— »MbMripiiun ratea t far Üm Uailaé Btolaa (iitol Ckteae«) ••4 Canada M M aw rear. < H»ra«a aa4 Cteare »7.M a«r r«ar. ferefea «eoatria« H « P" rear. Can» oclaaov po dogovoru Bokoptet dopteov in nana rotan* Mankov ta na vraiajo Bokoptel Ulararna vaatoMf tt..H tjr art/ «Mraid aad ata »pad Naate* aa »a«, kar kaa al* " 4'HOMVKTA mit -M le. La*a4«la Ave., Cfctea*«. Uliaete M KM UK k or TUB »kOEBATEU PBBBB ................................ Glasovi iz naselbin (Mm « ahlapalu aa priawr (Narek 11. IMl), pete« valaca IwM aa aaatea« «a—oi, da »aai te a tea áalaaieai poUkia aa. «Malaa reaevite je »ra r»d«aeo. da aa «aaa 11* aa aatoet 1M Fatalne zmote Mnogo je naprednih ljudi r- in celo nekateri socialisti so med temi — ki še vedno verjamejo, da totalitarizem (boljševizem, fašizem, nacizem, falangizem etc.) predatavlja nekakšno revolucijo, namreč ekonomsko in aocialno revolucijo, katera prinaša boljši gospodaraki in socialni red za «človeštvo. Nič ni bolj zmotnega in abaurdnega kot je to verovanje. Totalitarizem kakršne koli barve ni nobena pozitivna revolucija! Baš narobe: to ja drzen poskus, da vssks pozitivna socialna revolucija zmrzne vsaj za tiaoč let! Naivneži vidijo izginotje privatnega kapitala v Rusiji in strogo vojaško-politično kontrolo nad tem kapitalom v Nemčiji, Italiji, Španiji in deloma na Japonskem —• pa vzklikajo: Glejte, tam je kapitalizem brez moči! Država kontrolira kapital odnosno ga sama obratuje. Ali ni to soclslna revolucija? Ali ni to, kar ža desetletja hočejo socialiati? Dejstvo, da boljševiki, fašisti in nscisti ssmi nazivajo svoje naailje revolucijo, da nazivajo svoje prisiljeno gospodarstvo socializem, nas msnj moti kot pa tragično dejstvo, da mnogo poštenih naprednih ljudi ne more videti strašne prevare, s katero operirajo vsi današnji totali-tarski diktatorji. Totalitaraka država rea pometi a privatnimi kapitaliati, ampak — ne vidijo 11 naivneži, da totalitaraka diktatura enako pometa tudi s svobodo delsvcev, ki ustvarjajo kapital? Kje so danea nekoč mogočne delavske strokovne, politične in gospodarske organizacije v Rusiji, Italiji, Nemčiji in na Spanakem? Kakšna je to socialns revolucija, katera reducira delavca na stopnjo držsvnih sužnjev? Nsjveč nsprednih ljudi, posebno med delavci, je prevsril ruski boljševizem. Preveril jih je zaradi tega, ker je bil ruski boljševizem prvotno del mednarodnega aociallstlčnegs gibanja; Leninova stranka je bila do revolucij^ včlanjena v socialistični internacionall in tudi kaaneje, ko so se boljševiki s silo polastili kontrole nad Rusijo in organizirali laatno interna-cionalo, so varali delavce doma In na tujem, da v Rusiji izvsjajo Marksov socializem — čeprav so od prvega dne svojegs petrogradakega puČs izdali in pohodili v blato vse principe Markao-vega socializma Baš Leninova stranka je pred revolucijo priaegala na Markao ve postu late kot na kakšne dogme, a aama je vrgla te "dogma" v koš, ko ao ji križale račune. Marka je zapi-aal, da je aocialna revolucija mogoča le tam, kjer kapitalizem doaeže vrhunec avojega razvoja — ne pa v Huaiji, najbolj nazadnjaški državi na avetu, ki je bila še ob svetovni vojni 90-odstot.no kmetijska država in v kateri je bil kapitalizem komaj v povojih. vNič čudnega ni bilo, da je bil boljševiški "socializem" že od začetka ena sama spaka, karikatura, in pod Stalinom je ta velespaka doaegla višek Stalinova klika pa še danea operira z Marksovimi gesli — gole besede. Zadnje meae-ce al je tudi Hitler začel izposojevsti Markao-va gesla od Stalina, aeveda z namenom, da obdrži v prevari one kaline, ki imajo mreno iz železa na očeh . Ameriškim naivnežem (tu ne mialimo "apl-zarjev" in nujetih demagogov vsake baže od burbonske lože do sopotniškega stojišča) ae vse-- kakor dopade. kadar čitajo, da je Hitler ponovno ožigosal angleške in ameriške plutokrate In ' mednarodne bankirje ter ponovno napovedal triumf "delavstva" nad svetovnim kapitalizmom Revolucionarno, kaj?--Da, beaede, aamo besede! • Resni in trezni ljudje pa ne dajo nič na aame beaede Dolgih dvajset let šole nas je naučilo, da^besede. ki niao podprte k dejanji, ntao vred* ne nič! Za vse resne In trezne ljudi mora biti bolj važno, kaj Hitler, Musaolini in Stalin DELAJO, ne. pa, kaj govore To je važno. Kaj delajo* In kaj delajo? — Koliko uvobode Imajo delavci in kmetje tamkaj? Ali ao Ogpu, Gesta-po In Ovra znak svobode in blagoatanjs? AH je delavec v Nemčiji, Rusiji in Italiji srečen, ko vidi. da sta on in z njim vred kapitalist enako zatirana? — "Novi red." ki ga razglašajo diktatorji, ni nov, niti ni red. Je rekel Roosevelt. Povedal je veliko reanleo Ta "red* je že toliko star kot je Staro barbarsko človeštvo Caa je že, da ae vsi pošlem naivneži otresejo svojih fatalnih zmot. Novica is metropola Cteveland.—Po nekaterih tovarnah v našem mestu je prava furija prlganjaštva, namreč v tovarnah, kjer delajo municijo, orožje in pritikline za letala, bodisi za Anglijo ali za domačo obrambo. Ljudje, ki so zaposleni v teh tovarnah, delajo po šest dni v tednu in še "over tirne", v mnogih tovarnah pa tudi ob nedeljah. Ako kdo iz tega ali onega vzroka ostane en dan doma, X>sebno v pondeljek, ga takoj odslovijo; edino dokazana bolezen ga oprosti. A)to se delavci obrnejo do ružbe s prošnjo za nekaj poviA-ca/dobe odgovor, da kompanija ne more več plačati in da za obrambo dežele morajo tudi delavci nekaj žrtvovati. Ako se de-avci s tem odgovorom ne zadovoljijo in zaatavkajo, tedaj jih obdolže, da—sabotirajo ali kaj podobnega. Tu pa tam jim radi epŠega dajo par centov poviška, impak z velikim naglasom, češ tako je družba dobra. In koliko je teh družb, ki ubo-gega delavca nesramno izkori-čajo, pri tem pa delajo milijone in milijone profitov, nazadnje ae pa hvalijo, kako dobri patrioti so. Vlada bi morala bolj strogo nastopiti proti tem nesramnim iskorlščevslcem. Če bo tako šlo naprej, kam bomo pa prišli? Naj omenim, da po drugih tovarnah, kjer producirajo za civilne potrebe, delajo po navadi, kot prej. In zaslužek teh in onih delavcev se veliko razlikuje. Ve-ika je tudi razlika v zaslužku med unijskimi in neunijskimi delavci. Kot slišim morajo ne-unijski delavci marsikje delati "over tirne" in celo ob nedeljah za navadno plačo, čeprav je neka poatava, ki pravi, da morajo tisti, ki delajo nad 40 ur na teden, dobiti plačo in pol za nad-čaj. Ampak kapitalisti že znajo 70 svoje urediti ali -zmešati, in o poaebno po tovarnah, kjer ni delavske zsgovornice, to je uni- Vreme smo imeli do sedaj primemo lepo, a sedaj (16. marca, ko to pišem) pa Je proti večeru kar naenkrat pridivjal hud snež ni vihsr in kadi s snegom, da je jroza. Pa tudi mrzlo je postalo. Upamo, da to ne bo dolgo tra jalo. V bližnjem meatu Euclidu na meravajo zgraditi dve veliki, menda vladni tovarni za vojne potrebščine. 2upan Sima je pozval vse brezposelne, naj se registrirajo. Rabili bodo v pretež ni veČini le izučene delavce. Ko bodo te tovarne dograjene, bodo poklicali te registrirane ljudi in jih odbirall za delo, gotovo le tiste, ki bodo strokovno kvallflcl rani in zdravi, za druge, ki so najbrže v večini, ne bo dela. Upoštevali bodo samo meščane iz Eucllda. (Kajpak!) V Barbertortu bodo imeli sv. misijon. Tako piše rev. Matija Jager, tamkajšnji župnik, ki je prej služIl kot kaplan pri ^v. Vidu v metropoli in tudi grozno rogovilil proti—brezvercem. Ta gospod Mstija piše in poziva v Ameriški Domovini, da bo sam Gospod Bog poslsl sv. misijon bsrbertonsklm rojskom. Pravi, ds so pismeno obvestili vse tam-ksjšnje farane in tudi one, ki ao že ali še niao pozabili na av. ve- ro in boga in na ono, kar jih je mati v stari domovini učila. Izraža upanje, da bodo že "kakšnega od teh izgubljenih duš nazaj pridobili, ker se mu bo zopet oglasila pekoča veat. Piše, da so najbolj nesrečni tisti ljudje, katerim vest popolnoma utihne Dalje pravi, da so poslali tudi kovertice vsem faranom. Kajpak, kovertice za copake, ker sv. misijon stane. Torej ako hočete, da vam bodo grehi odpuščeni, morate prinesti copake, najbolje je, da jih prinesete v koverticah in pa dopti. Piše tudi, da kover-tic niao poslali nefaranom, ki ne podpirajo cerkve —" tem bi rekli "brezverci" — in sicer zato ne, da ne bodo očitali, da delajo samo za denar. .Torej vsi tisti, ki niste dobili kovertic, ste res nesrečni. Za tem Matija Jager po svoji navadi na dolgo in široko udriha po tistih, ki ne hodijo v cerkev, k spovedi ali ne trobijo v njih rog. Piše, da bi verniki ne smeli imeti nobenega opravka z brezverci in nobenega kompromisa, ker so jih brezverci vedno zrabili za svojo korist. Pravi, da je tudi Kristus tako učil. Am pak gospod Jager se tukaj moti ali pa namenoma zavaja. Kot smo mi čitali o njegovem nauku, je Kristus rekel: Ljubite se med seboj in odpuščajte svojim sovražnikom. Baje je celo rekel: Ako te kdo udari po levem licu, naatavi mu še desnega. (Jaz ne verjamem, da bi bil učil tako ne umnost kot je slednja.) Torej misijon bo v Barberto nu. Srečni Barbertončani! Ko zopet pridem v vašo naaelbino, bom menda našel vse spreobr-njeno, vse v božji "gnadi". Vendar pa upam, da boste tudi zame še kaj prišparali. Nekaj bi pa le rad vprašal rev. Jagra in tudi druge take gospode: Kdaj bo pa av. misijon za največje grešnike in krvnike: za Hitlerja, Mussolinija, Franco U in njih kolege, ki ao storili vsemu svetu velikanako gorje in klanje med mirnimi in nedolžnimi narodi? Yes, tudi med našim narodom. In zakaj jih svet oče papež ne prekolne in izobči iz avete vere? Zakaj jih še bla goalavlja in tako tudi njih orož Je? Kdaj bo av. miaijon tudi za ameriške katoliške in (fruge kapitaliste, ki nesramno izkoriščajo in pijejo kri delovnemu ljud-atvu, bodisi v industrijskih obratih ali na farmah? Revnemu ljudstvu ni potreben noben mi sijon, ker nima nobenih grehov. Anton Jankovlch. 147, zaatopnik. kdo povozil in od takrat ni sposoben za delo. Dela pa njegova žena, da ae lažje živijo. Zadnjih par tednov sem se mudil v VVillocku in Universalu, ostali čas pa v okraju Westmore-landu. V VVillocku je Fr. Sedf j ponovil Proletarea za Slovenski dom, Anton Maček pa za brata Johna, ki ga skupaj čitata, v Cla-ridgu in Exportu pa Sever in John Urankar. Zadnji že dolgo let cevljari, ker je bil hudo pobit in ni sposoben za težko delo. Mož rad čita Prosveto in Proletarea in je naročen na oba. V Claridgu so ponovili Prosveto tudi Kotarjevi, ukaželjna mrs. Hrenček in mrs. Mažgon, ki je že par let nesposobna za delo vsled paralize. Je že tudi precej stara in poznam jo že od 1. 1903. Morala je trdo delati vse svoje življenje. Vsi njeni prejšnji mošje so bili dolgo bolni—eden je bil moj vaščan po imenu Kra pri njegovem očetu» ki j« trgovec, pa sem prenočeval Tudi mrs. Kumer rada čita Prosveto in Cankarjev glasnik, zdravja pa ni trdnega, ker tudi nji ni bilo življenje z rožicami posuto z drugimi starejšimi slovenskimi ženami vred, ker so se večinoma vse morale ubijati s "boar-derjl" radi slabega zaslužka svojih mož. Drugi dan sem se z Majkom Kumrom peljal v Pittsburgh, kamor se on vozi na delo. Prihodnjič spregovorim ntkaj o penziji. Anion Zornlk, zastopnik. Q smrtni nesreči braža Cleveland.—Po tukajšnjih tovarnah ae dela s polilo paro, ker imajo velika vladna naročila. Iz Buttlerja, Pa.,-sem prejela ža lostno vest, da se je v premo-ponesrečil moj brat govniku ponesrečil moj Frank Kastelic, član SNPJ. Ne-»------- — v . -, ii i. sreča se je pripetila 20. febr., 4. es Vprašanje vsem onim, ki danes žrtvovanje za boj s fašizmom Ali nismo čitali spelov, izdanih od — političnih strank za abftranje p, iw»vk tajske bojevnika proti japonski m^ZJ Ali nismo člUll apelov za bojkot ^^ žide ln drugih Izdelkov ... ? Ali nismo prispevali in zbirali z«' • — Španiji, ki so se borili proti faiiaJ?5 cistom . . . ? ^ »1 Ali nismo pošiljali v Washington za preklic embarga na orožje m h založi lojaliste s vsem potrebnim bo^ terialom . . . ? ^ Poročilo" sastopnlka Herminia. Pa.—Moje zadnje poročilo sem zaključil s Harvvi-ckom, ampak tiakarski škrat je povzročil nekaj napak. Glaaitl bi ae moralo, da je Proaveto ponovil Anton Leakovec, ne Anton Tekavc, v Libraryju (Proletarea) Nick Trilbr, ne Dular, v E. Canonaburgu mrs. Martinčič, ne Mančič in v Finleyvillu Pa-helnovl ne Pabselovl. ("Tiskarski škrat" je naredil le prvo pomoto, druge ao pa nastale radi nerazločnoati.-jUred.) Toliko o popravkih. Naj še dodam, da je v Moon Runu ponovil Proaveto tudi mr. Peatotnik. Zadnji je že dolgo invalid, ker ga je pred leti ne- Prosveto je ponovil tudi starček Fr. Jurbec (?), ki prejema borno penzijo, kakor tudi Kosoglavovl za celo leto. Dali so mi tudi večerjo in me povrhu še zapeljali v Export, kar sem bil še najbolj vesel, ker sem bil že utrujen od e novome-ro)ak prol Janko Jarc, ki je dil in raziskal zanemarjeni >tni arhiv in ga tako rešil ta benost, predaval v Sokoi-pi domu o narodnem prepo-u Novega mesta. Razgrnil je lutolcem kos domače pretek-i in pokazal, kako se je Ju tajski metropoli borila i [Ta misel s privilegiranim tuj-un. Nato je akad. slikar Bo-r Jakac, ta slikarski jpesnik ^a mesta, pokazal s filmom jlenjski poleg okusno izbra-krajinskih motivov tudi »-ive podobe iz novomeškega jenja 1. 1931; po desetih le» je tudi tu že kos zgodovine, sredo, 8. januarja bi imel i ivetnem domu predavati v. prof. dr. Milko Kos o potih Novega mesta, a je v zed-n trenutku zbolel ln ni mo-priti v Novo mesto. Zato pa tbčinstvo s posebnim zanimali sledilo predavanju mlade-umetnostnega zgodovinarje i Gregoriča o umetnosti Do-ske. S skioptičnimi slikami prikazal najznačilnejše arhi-ionske, kiparske in slikarske menike v Novem mestu in god ter povedal marsikaj no-a o izsledkih lastnega prou inja in raziskavanja drugih. Gregorič, ki izhaja iz ljub«, iske zgodovinske šo* C a n k a r—dr. Štele, je avno odkril v kapiteljfk tvi zanemarjeno in zazidano potrebo mestnega regulacijskega načrta, pri katerem naj sode-uje Muzejsko društvo kot zaščitnik tistih starin, ki jih je-treba ohraniti; dalje na potrebo reetavriranja najlepšega umetnostnega spomenika: kapiteljske cetkve; končno na potrebo znan-stvenega dela, predavanj in publikacij. fcrof. dr. Alojz Turk je prika-zal razvoj priprav za ustanovitev Muzejskega društva in muzeje- Ta hvalevredna akcija se e začela v kulturnem odseku i Olepševalnega in tujskopromet-nega društva v Novem mestu. Z arhivalijami iz mestnega arhiva in iz raznih društev, dalje iz ruperške graščine in z drugimi prispevki in darovi je dotekal ihaterial, ki mu je sedaj treba določiti dostojno mesto. Posebno poftienljiv dar je zasebni muzej duhov, svetnika Mrkuna, ki je sem vreden kakih 50,000 din. Po preglednem, vestno sestavljenem poročilu je prof. dr. Turk prebral razne pismene pozdra-ve, med katerimi je vzbudilo posebno pozornost pismo častitljivega staroste slovenskih znan etVenikov, svetnika Ferda Seid-la. Nato so bila sprejeta med tem že odobrena pravila in določena članarina 1 din mesečno. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika novega Muzej skega društva odvetnik dr. Ivan Vtfič, ki se je zahvalil za izka zano mu zaupanje ln obljubil, da bo zastavil svoje moči za uspešen razvoj tega kulturno in nacionalno potrebnega društva. V odbor ao bili izvoljeni: predsednik okrož. sodišča Gustav Barle, prof. Oskar Frankič, Jože Gregorjč, J. Gode, prof. Koštial, >to, ki nudi sedaj lepo, arhi-tonski zanimivo podobo. Vsa davanja so bila sprejeta s to- n zanimanjem ►ne 9. jan. so se v sejni (lvo-i magistrata zbrali poleg šte-iega občinstva domači odllč- i in nekateri gostje iz LjUb->e. Navzoči so bili okrajni na-»ik Vidmar, župan dr. Polen predsednik okrož. sodišča itav Barle, starosta sofcolske * dr. Vašič, gimnaz. ravna-Dolenc, ravnatelj kmetijske, t na Grmu inž. Avsec, kano-prof. Kek, predsednik Mest-hranilnice Jos. Turk in dru Polnoštevilno je bil zbran Jravljalni odbor za ustanovl-Muzejskega društva ) prednikom dr. Grosom ln tf prof.1 Turkom. Dr. Gros je pozdrg-vse navzoče in orisal a krat* ii potezami namen novega ištva, ki naj s širjenjem zgo-nnske zavesti utrjuje zavest narodoe enakovrednosti ,ln » prispeva k narodni in dr-rljanski vzgoji. je imel banov, konserva- un,v Prof. dr. France Mese- i. Kje so prehranjevalni odbo-? Zupani kočevskih podežel- ne ali bele moke sploh ne dobi, polentnc pa malo, mnogo premalo ali tudi nič. Od polente pa gozdni delavec živi! Njegovo delo je težko in naporno, zato mora imeti dovolj močne hrane. Pri sedanjih prilikah mora nujno omagati in enostavno zapuatiti delo. Gozdni delavci ao povsod raztreseni, organizacije nimajo in tudi drugače niao povezani med seboj. Zato se zdi, kakor da lh ni U bilo. Vendar jih je samo po kočevskih občinah blizu 800. Pomanjkanje živil jim zdaj x>vzroča težke in neznosne akr M ri? skih občin, kje ste? Ostra zima letos v marsičem ovira gozdne delavce pri njihovem delu. Mnogo snega je zaleadlo in mraz le od časa do ča-časa malo popusti. Pri gozdnem delu telo tembolj potrebuje dovolj izdatne hraneč Če pa mora delavec zaradi vremenskih prilik ostati doma, je še težje, ker potem nima niti hrane niti denarja.—Zaščita gozdnih delavcev na Kočevskem je minimalna, čeprav ima naša država napredno socialno zakonodajo. Vzemimo bolniško zavarovanje! Ne pretiravamo, če trdimo, da niti polovica gozdnih delavcev ni prijavljenih pri OUZD. Gozdni delavci so zaostali in ne vedo za svoje pravice ali jih pa ne morejo uveljaviti tam po odda jenih krajih sredi gozdov. OU ZD je izdal poseben tiskani poziv, v katerem poziva delodajal ce, da morajo prijaviti gozdns delavce. Poziv je bil javno nabit. Koliko bo zalegel, je vprašanje. Glasovi iz naselbin Grego dr. fc prof. Košt ;yovaky, kan. Sešek, dr. A. Turk ln cand. phll. Jovo Vašič. Za preglednika računov: prof. Kek in Ferdo MerŠol. Mestno občino bo zastopal v odboru sam župan. Na predlog J. Gregorčiča je bil izvoljen za prvega častnega člana duh. svetnik Mrkun. Pred sklepom ustanovnega obč nega zbora {ta novo društvo pri arftno pozdravila novomeški rojak akad. slikar B. Jakac in kon servator dr. Mesesnel. programatsko predavanje. M» je pokazal, kako se je odom ^ širilo zanimanje za povezne kulturne panoge in ka-»n" pred dobrimi sto leti, ko •jubljina prva dobila Muzej-društvo. vstopih vštric s po-mm razvojem pri drugih na-lh k> Jih je zlasti romantika Obujala k smotrnemu zbira-•tann p0 kratkem pregle-fi2v"J* muzejev ln zgodo-zbirateljeva je prede rtal naloge bodočega *»e*ik«-ga muzeja, ki ga bo družtvo uredilo v biv-■ kapucinskem samotUnu ^ n*J ne bo samo zbir-' ostankov in doku-,UA a-rvet naj kaže ka dobro urejen krajevni tMsko življenje v kra , • V ostalem morajo bi-t/ "M' wmo stopnja znanstvene or-naj sodelujejo GLAD 1H MRAZ PO KOČBV0KIH GOZDOVIH Kočevje, 10. januarja.—Po kočevskih gozdovih dela na stoti ne gozdnih delavcev, ki so po veČini alovenske narodnosti. Zaposleni so kot drvarji, oglarji, tesači in'podobno. Bivajo po vaseh ali ^pa v gozdnih kolibah. Slednje velja zlasti za delavce, ki niso stalno naseljeni na Kočevskem Pomanjkanje moke in drugih živil v mestu in pri malih vaških trgovcih gozdni delavci prav posebno občutijo. Niso imeli sred steV, de bi si ob času nabavili caj več najpotrebnejših Živi saj žive iz tedna v teden, od ene plače dO druge. Ker prihajajo redko iz gozdov med ljudi, tudi nieo obveščeni, kako je z živili. Tako se zgodi, da pride v soboto ali v nedeljo gozdni delavec k vaškemu trgovcu, pa pri njem za svoj težko prisluženi denar dobi komaj toliko živil, da se lahko prehrani 1-2 dneva. Kruš i Člani unije trenaportnlh delavcev CIO dobivajo naplae v glavnem aianu svoje erganlsacUe v New Yorku po oklicu stavke, ki Je uetavUe promet i avjobual. s 2. atranl.) Jakobu je (Nadaljevanje Šla sta domov in moral plačati tri šihte za zamudo časa in poleg še stroške. Kmalu po tistem je prišel neki veder Joseph Peternel Jn mu prinesel ček od Sv. Barbare. Možak mi je potem rekel, ako se bom kdaj oženil in imel otroke, naj jih vpišem v slovensko društvo, ker tam se lahko v svojem jeziku pogovoriš in tudi me ne bo nihče vlekel za nos kakor so hjega inšurenčni agentje. In rea aem tako storil. Imam štiri otroke in sem vse še pred letom dni starosti zapisal v SNPJ. Nobeni inšurenčni agentje me i^o mogli pregovoriti. Rudarska pogodba poteče 1. aprila. Že zopet obetajo osem urni delovnik in šest dni na teden, ampak do tega skoraj gotovo ne bo prišlo. Na zadnji seji našega društva je Dbuis Britz resigniral kot oskrbnik dvorane, toda resignecija je bila zavržena. Anton Lekše, 245. Prlrodopls Mala Minka je na počitnicah pri svoji babici. Na velikem ba bičinem vrtu prvič v svojem mladem življenju zagleda pava. Vsa razburjena priteče v hišo: "Babica, pojdi hitro in poglej, neka kokoš se je razcvetela!" • Skromna sahteva Mirko nadleguje strica naj ga fotografira.. Stric bi se rad izmazal in pravi: i "Zdaj je že premalo svetlobe za fotografiranje." "Oh, za tako majhnega fantička, kakor sem jaz, Je je gotovo še dovolj," moleduje Mirko. ■ Sovražnik, ki postane prijatelj Prinašamo odlomek iz /Iji-nove knjige "Priroda in ljudje", povesti o borbi človeka s prirodnimi silami, ki je nedavno izila v slovenskem prevodu pri "Naii. založbi" v Ljubljani. Knjiga predstav Ija s Čudovitim literarnim zanosom učbenik za spoznavanje prirofle in sveta, fei spada v knjižnico slehernega sodobnega Človeka. Veter je velika sila. Toda sonce je še močnejše. In če potrebujemo energijo, zakaj je ne bi vzeli tam, kjer je je največ — pri soncu? S tolikšno radodarnostjo raz metava sonce svojo energijo pustinji! Opoldne se nikar ne dotikaj peska z golo roko — opekel se 30Š. A kako naj bi vlovili to ener gijo, ki je v pustinji toliko? Ka co najdbi prijeli sončne žarke, kako jih zbrali in prisilili k delu? Ali imamo kakšno past za sončne žarke? i Da. In sicer je ta past za sonce prav preprosta reč. Kaj je bistvo fcsake pasti? Da noter lahko prideš, ven pa ne. Steklena omara — rastlinjak, v katerem zorijo kumare ali redkvice — to je past za sonce. Steklo spušča noter skoraj vse žarke, ven pa le nekatere. Najbolj vroči žarki ostanejo znotraj. Za to lahko gojimo v rastlinjaku kumare takrat, ko je zunaj sneg. Zunaj je marec, v rastlinjaku pa Julij. Da bi se ne ujeli v past samo tisti žarki, ki grudo sami vanjo, ampak tudi tisti, ki gredo mimo, lahko pritrdimo na past zrcalo in le: Sonce naj greje vodo v parnih kotlih. Brez kuriva, ne da bi porabili en sam kjflogram premoga, dobimo paro* za parne stroje. Stroji pa bodb dvigali bate v črpalkah Irt vojia, ki se Je akrlle pred soncem globoko po ceveh, žlebovih ln jarkih namakat polja, napajat rastlinam korenine. AH že Imajo kje takšne sončne peči ln naprave za izrabo sončne energije? V Egiptu blizu Kaira deluje taka sončna naprava s petnajstimi konjskimi silami. Namaka 200 ha bombažnih nasadov. Nekaj aončnih naprav imela tudi v Thinisu in v Alžiru. VTCelifor-nljl vidiš pogosto na hišnih atre-hah nizke skrinje; to s6 naprave za sončno gretje vode. Bonce greje vodo za kopalnico, sa ku hinjo in za pralnico. Tudi ml že Imamo sončne na z niim spravljamo vanjo sončne žarke. Tako lahko Iz najpreprostejših, vsakomur znanih reči — Iz rastlinjaka in zrcala — ustvarimo novo stvar: sončno peč, takšno peč, ki ne potrebuje ne drv ne premoga. Loviti in zbirati sončne žarke torej znamo. Sonce segreva pesek v pustinji do 80 stopinj, v sončni peči pa lahko dosežemo dvakrat ali celo trikrat večja vročino. Toda ko ujamemo sonce v past, smo opravili šele polovico dela. Kako bi ga ukrotili ln pri silili, da bi za nas delalo? Tako- prave. V Čelkalu so izgradili pri izvirih nafte deatilacljske naprave za pridobivanje sladke vode^ ii slane morske vode, ki jih žene sončna moč. Na odkopih v Ka-rabugaskem zalivu se uporeblja. sončna naprava za Izločanje vode is mlrabllite. V Kaplanbeku pri Taškentu imajo vrelne kotle na sončno moč. Preračunali so stroške teh na? prav ln dognali, da so kuhinje, vrelnl kotil ln dcstllacljskc naprave na sončno moč zelo donosne reči. Sončno toploto dobimo v pustinji poceni: stane samo tretjino one, ki Jo moramo dati za kuriva — za saksualova drva. Slabše je z napravami zs pridobivanje pogonske sile. Treba bo še mnogo delati, da Jih dovolj pocenimo. Velike sončne elektrarne so stvar bodočnosti. Pride čas, ko bo sonce, ki Je bilo«v pustinji do zdaj človekov sovražnik, njegov prijatelj. Sonce bo namakalo polja, sonce bo priskrbovalo ljudem pitno vodo. Sonce bo delalo v tovarnah in obrtnih delavnicah, bo topilo žvepleno rudo, spreminja lo vodo v paro, kuhalo reztopine in sušilo soli. Sonce bo pridobi valo ljudem hlad v hladilnih strojih — tudi takšne stroje ima mo. Za pridobivanje ledu potre bujemo v pustinji energijo in to energijo bo dajalo sonce. Tisto sonce, ki daje vročino, bo priprsvil človek do tega, da bo dajalo tudi hlad. Pva obraza Kitajske Svojevrstno senzaeljo je pred tedni v političnem svetu vzbudile vest, da je Vančinvej predaed nik tako zvane centralne kitaj ske vlade v Nanklngu, sklenil pakt z Japonsko. Maršal Cang kajšek, vodja aamostojne, proti japonako usmerjene Kitajske, se je javno ponorčeval is tega pek ta, češ da ao ga Japonci sklenil z lutko ln Izdajalcem, ki pred obličjem kitajskega naroda ničesar ne predstavlja ln ki ga bo kitajski narod Istrebll ls svoje srede. Med upornimi, svobodoljubnimi Kitajci so se v resnici že zdavnaj znašli možje, ki so se ponudili, da Vančlngveja spravijo s sveta. Kakšne bodo posledice pravkar sklenjenega pakte, se danes ne da prerokovati, a slast spričo dejstva, da 8ovjetske Ru sija po in in MK 4J«- laV . / drugimi mu'zeji r*™1 >' v progra Člaal^^^I^^^^^^^^k^rrf^ov«'** ^ral Meter Tr~k Co. v Detrollu. Unij.'* oklical. » piv^i« vMBl «Tint vtw r —■■ —----------- opozarjal na stavko, ko h ko»paaija odbila saklevo «lede svišanja * Prt ispttu Kandidat stoji pred izpitno komisijo. Ns prvi pogled se vidi da je čisto nepripravljen, da ga pa profesor vendar hoče poteg I niti iz zadrege. Vendar kandidat | ne, zna odgovoriti prev na nobeno še tako preprosto vprašanje Profesor že ne ve več, kaj na bi ga vprašal. Naposled se spomni: "Povejte nam, kdo je odkril A-merlko?" Molk. "Ne veste, kdo je odkril Ameriko?" "Prosim, ntf' 'Krištof Kolumb," razjerjeno /akriči profesor, ko mu je potrpljenje naposled pošlo, Kandidat se obrne in krene proti vratom. "Hej, počakajte, izpit še n kon/an!" se razburi profesor. 'Ali niste, gospod profesor, že poklicali drugega?-- se čudi kan dldat. izjavah svojih predstav nikov odločno vztraja na stran neodvisne Kitajske in ji obeta svojo pomoč, smemo pričakovati, da bo pakt med nankinško ln japonsko vlado ostal samo dokument formalne vrednosti. S sklepom nankinško-japon-skega pakta se je zaključila prve faza vroče, neizprosne notranje borbe, ki že dolga leta Izčrpava sile kitajskega naroda ln v latcrl predstavljata Vančinvej In Čangkujšek samo dva nasprot-nu pola. Vančinvej je bil najožji sodelavec velikega Sunjateena, in, kakor trde poznavalci Kitajske, gs je bil pokojni vodja Kuo-mlntanga določil za svojega naslednika. Maršal Čangkajšek je v stranki zavzemal ssmo mesto prvega vojaškega strokovnjaka n je bil kot tak političnemu vodstvu podrejen. Po Sunjataenovl smrti pa sa je notranjo ravnotet-e v narodu in stranki zaaukalo r maršalovo korist. Ko je Čangkajšek s pomočjo vojske postal gospodar Kitajske, je Vančinve-ja potisnil v ozadje, čeprav sodelovanje med njima ni povsem prenehalo. Do preloma med njima ni moglo priti zlasti zaradi tega, ker sta se spočetka oba ogrevala za Japonski program borbe proti komunizmu. Leta 1030 pa je maršal iznenada pre-okrenil smer, obrnil se Je v Moskvo s prošnjo sa pomoč in od takrat se Je vpliv K remije uvelje-vll v vseh njegovih političnih In vojaških stremljenjih. Takrat sta se meršei ln Vančinvej razšla in nastala je resna nevarnost državljanske vojne, ki se je ns koncu izoblikovala tako, da se Je kitajska razdelila v dva loče na, diametralno si nasprotujoča režima. ~ ccm na frontah. Vse je žc kazalb, da bo prišlo do notranje utrdi-tvu Kuomintanga in da bo odpor kitajskega naroda še močnejši kakor dotlej. Kmalu nato pa je predsednik japonske vlade (nez Fuminaro Konoje ponudil nove pogoje za časten mir. Maršal je ponudbo zavrnil, medtem . ko je Vančinvej, ki je bil nad maršalovim zadržanjem že od kraja rasočaran—snano je, da ae je o Vsaki važnejši zadevi posvetoval a Stalinom—piiici 4u s po- _ znanje, da je nastopil zanj najugodnejši čas. Konec decembra anskega leta je sapustll Čung-king, poslal pa je maršalu ln članom Izvršnega odbora brzojavko, v kateri jih je rotil, naj ne opuste prilike ln naj aklenejo mir. Vodatvo Kuomintanga pa Je njegov korak smatralo za vele-isdajo in je razpisalo nagrado na njegovo glavo. Pogoje, ki jih je bil knez Ko- . noj sestevil za sklenitev miru, obsegajo 3 načelne točke: 1. nlka-kih teritorialnih anekaij, 2, nl-kakih kontribuclj, 3. enakopravnost. Če je predstavnik Japonske amatral to svojo osnovo sa resno, bi bili Kitajci pač lahko sprejeli njegovo ponudbo in da se je maršalove stranka tako zamorile Venčlnveju, si lehko to raslagamo le is njenega prepričanja, da Japoncem ne gre vera. Mnogi Kitajci, a slasti še njihove lsaeljenake kolonije, odobre-vajo Vančlnvejevo politiko, ker vidijo v njej edino rešitev, da se Kitajska reši vojne, ki eneko neusmiljeno ugonablja moše ln fante na fronti, pa žene, stare ln deco v seledju. Zunanje ministrstvo republlkenske vlade v Čungklngu pa je v marcu 1040, kmalu potem, «o je Vančinvej sestavil svojo vlado v Nanklngu, vsem predstavnikom tujih držav v začasni prestolnici Kitajske razposlalo noto, v kateri Je Vančlnvejevo vlado Imenovalo "peščico japonskih lakajev". Ta "vlada", je pisala nota med drugim, nI nič drugega kakor umetna tvorba Japoncev In se nahaja pod njihovo kontrolo. Japonski mllltarlstl skušajo Kitajski odvzeti njene suverene nra». vlce, da uničijo njeno neodvisnost ter njeno upravno in teritorialno enotnost. Ni nam treba poaebej naglašati, da so osebnosti, ki predstavljejo to umetno Vledo, moralni isprljenel, ki so Itgublli vssk čut poAtenege patriotizma. S tem, da pomagajo japonski agresiji, so ispostavill nevarnosti tudi« svojo osebno usodo« ker ste jih kitajska vlada ln narod obsodila kot najslabše lzdsjeke, ki zaslužijo najstrožjo kazen, katero določa zakon. Razvoj dogodkov bo v bližnji bodočnosti pokazal, kdo od obeh Ima prav. Sovjiti vrnili vojaške mattave Ogrtki Moskva, n. marca, — Sovjetska vlada je vrnila vojaške za-stsve Ogrski, katere so ruske čete zsplenile ). 1S4R, ko so pod carjem Nikolajem I, pomagale Avstriji pri zatlrsnju revolte na Ogrskem. Zestave je ismčll o-grškemu poslaniku v Moskvi general I. v, Ttdjenov, poveljnik moskovskegs vojaškega dlstrlk-ta. t SMIVKNNKA NARODNA POWONNA JKPNCJTA isdaia «vaja paliltka«fia le la inimImm Ust l'raavsta sa kurtati, lar pol r timo agitadlo atajía dreštev la llanatva la sa propasando avojlli tf»f. Nikakor H a* ss propasando dragih podMralk orgaalsadj. Vsaka ortsaieatlja i«a oMIaJao svojo «laalle. Toroj agítalo-Hial dopUl ia aainaaila dragih pod-»ornih orgaalsarlj la njfk dreSiov aaj •o ao poMIJaJo h-io l»ro«roU. Toda VačinveJ je še dolgo vztrajal ob maršalovi strani in v veliki meri je bila njegova pobuda, da je nemški poslsnik Trautmann pri kitajski vladi Jeseni 1937 resno posredoval za sklenitev kitajsko - japonskega miru. Vsi maršalovi generali v» bili takrst soglasni, da je treba sprejeti časten mir pod pogojem, da Nemčija ostane stslna posredovalka m*J Kitajsko in Japonsko In da severna Kitajska tudi v bodoče ostane pod uprsvo kitajske vlade Japoncem pa do tekšnega ipitu očitno ni bilo, njihova vojska je medtem zavzela Nanking In ves trud poslanika je ostal brez uapeha Vančinvej je kot predsednik Kuomintanga na aeji narodnega aveta dne 29. oktobra Iti« jvTČunkingu izrekel priznanja ijeki vrhovnega poveljnika luMijske vojske čang-kajška ln se ¿ahvflil vsem bor- ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE oo val drešltoal la laiki la U»aisa la llaeJ. ki Jih društva laveHJe t U eorbo. Naši naolarljael tekale! la pótetela! aaalopaild sa do(o«oao okraja sei |*oia Barbari«*, sa Mlhraakoo. Wie. la «áulico. A atoa Jaakovlrk, sa Clatolead. OMe I« okoUro. A adral Plrts Is Elr, MI»«- M drla-vu Mtaaooota. Frank K loa I« rklaholaM. Mían., sa Ckiokoloi la okolU*. Krank Ootaa la Tire IUI se rae arada)« 'shodao Paoao. A alón /ur alh la Haralala, fa, sa rao aapadao Proa.flraaljo loa PoUreel la MWarr. Pa« sa sapada« f oaaa. Jafcn Zoralk sa Dolroil la ofcalko. Polog rase lok H M*« "*a aH aarafelk aaa pottj« ataja aareflal. aa dfraktaa Nota MtoiivrrA taiT So. Lavada lo Ata, Ckkago, IJL jjjjrri11rr•-- "................... PO L O ROMAN IZ VÓJÑÉ L. 18T0J1 rf*0§VITI Emile zola Preložil VLADIMIR LEVSTIK ËMMMMMMMMÀ (Se nad«) ju je.) V svoji brezpolcojni vročici je stekel pogledat, ves zadovoljen nad taksno naglico. Toda skupi- Ijtidi so zapirale ulic«, in zapreke ao se dvigale ob vsakem križempotju. Šefe v ulici Ma-ua se je potolažil in si oddahnil, ko je videl ponosno pročelje svoje nepoškodovane hiše brez oblačka dima in brez iskrice plamena. Vstopil je ter od daleč zaklical materi in ženi: 1 "Vse gre dobre! Belo zastavo bodo razobesili »n streljanje bo ponehalo." Nato je umolknil, kajti pogled na lazaret je bil v resnici strašen. V prostorni sušilnici, katere velika vrata so bila odprta, že niso bile samo žimnice polne: niti na slami, ki so jo bili nastlali na koncu dvorane, ni bilo več prostora. Pričenjali so polagati slamo med postelje in tlačili ranjence drugega poleg drugega. Že so jih ¿teli več nego dvesto, in še vednO so prihajali novi. Široka o-kna so s svojo belo lučjo obsevala vse to nakor pičeno človeško gorje. Včasih se je ob prenaglem gibu nehote iztrgal krik. Po težkem zraku je šlo grgranje /umirajočih. V ozadju se je neprestano oglašalo rahlo, skoraj pojoče ječanje. Nato je postalo molčanje Ae globlje; nekakšna omotica, polna odrekanja, mračna tesnoba mrliške sobe, ki so jo prekinjali le koraki in šepetanje lazaretnih pomočnikov. Rane, naglo zavezane na bojišču — nekatere so celo ostale odprte — so kazale svoje gorje med razcapanimi plašči in raztrganimi hlačami. Zdrobljene in v krvi so se iztegale že obute noge. Udi so viseli leno in brezsilno na kolenih in koipolcih, strtih kakor z udarci kladiva. Videle so se zdrobljene roke in prsti, ki so odpadali in se držali jedva že za nitko kože. Strte noge in roke, trde od bolečine in od svinčene teže, so se zdele najštevilnejše. A najbolj vznemirjajoče so bile rane, ki so predrle trebuh, prsa ali glavo. Mnogi so krvaveli hc strašnih ran na boku, drugim so se bili pod dvignjeno kožo napravili vozli drobovja, in zojx*t drugi so se zvijali z razparanimi in raz-sekanimi ledji v blaznih krčih. Tuintamso bila predrta pljuča, nekatera s tako majhno rano, da ni krvavela, d^uga z zijočo razpoko, iz katere je v rdečem valu tihejslo življenje; ln notranja krvavljenja so z enim mahom ubijala ljudi, ki so ležali vsi črni v deliriju. Se več so trpele glave: razbite čeljusti, Krvava kaša zob in jezika, vdrte očesne jame, iz katerih je na pol viselo oko; iz odprtih lobanj so gledali možgani. Vsi, ki jim je bila krogla zadela hrbtenični mo- ' zeg ali možgane, so ležali v zaspani uničenosti kakor mrtva trupla, dočim so se drugi, ki so imeli strte ude ali groznico, metali semnitja ter z rahiim, prosečim glasom moledovali za pijačo. Zraven, v uti za operacije, so bile grozote drugačne vrste. V prvi gneči so opravljali samo nujne operacije, takine, ki jih je zahtevalo posebno obupno stanje kakega ranjenca. Najmanjši strah pred krvavenjem je zadoščal Bou-roeheju, da je takoj izvršil amputacijo. -Isto-tako se ni obotavljal iskati in izdirati krogle, če so tičale v nevarnem delu telesa, v spodnjem delu vratu, pri rami, v1 kolku; v komolcu ali v podkoienici. Druge ranjence, ki jih je rajši hotel obdržati v opazovanju, so obveza-vali lazarrttni pomočniki po njegovih navodilih. 2e je bil on zase izvriil itiri amputacije, z daljiimi presledki, v katerih je izdrl nekaj krogci, da si odpočije po težkih operacijah; trudnost se ga je lotevala. Bilo je le dvoje miz, njegova in ie ena, kjer je delal eden njegovih pomočnikov. Mod obema ao bili razpeli platneno rjuho, da ne bi operirane! videli drug drugega. Najsi so ie tako brisali mizi z gobo, oetali sta rdeči; in vedra, ki ao jih par korakov dalje izlivali na cvetlično, gredo, so ae zdela x>lna rdeče krvi; aaj je zadoščal že en kozarec krvi, da je pordečil čisto vodo. Dasi je imel zrak prost dostop, vendar se je dvigal od teh miz, platna in orodja ostuden vonj, pomešan z ostudnim duhom kloroforma. Delaherche, ki je bil vobče usmiljen, je drhtel od sočutja, ko ga je kočija pod vhodom opozorila nase. Očividno so bili našli le še ta go-spodski voz ter ga natovorili z ranjenci. Osem jih je bilo na njem, drug vrhu drugega. Tovarnarju je ušel. krik strahu in presenečenja, ko je v poslednjem, ki so ga sneli, spoznal stotnika Beaudouina. "Ah, ubogi prijatelj! . . . Počakajte, brž pokličem mater in ženo." Ti dve sta prepustili zvijanje obvez dvem deklam in pritekli. Lazaretna pomočnika, ki sta bila prijela stotnika, sta ga nesla v dvorano; hotela sta ga položiti počez na nasuto slamo, ko je Delaherche na neki žlmnici zagledal vojaka, ki je ležal s prstenim obrazom in odprtimi očmi in se ni več ganil. "Glejte no, saj je mrtev!" "Na! Res je," je zamrmral lazaretni pomočnik. "Potem pa tudi ni treba, da bi delal drugim napotje." In s pomočjo tovariša je zgrabil mrliča ter ga nesel na truplišče za grmovjem. Tucat mrtvih je že ležalo tam, otrplih v poslednjem grgranju, nekateri z iztegnjenimi nogami, kakor napeti od bolečine, drugi zviti in sključeni v strašnih pozah. Bilo je takšnih, ki so reže kazali belino oči in skalili zobe zp izgubljenimi ustnicami; mnogi so še jokali debele solze, z raztegnjenim, nepopisno žalostnim obrazom. Eden, inlad, majhen in suh človek, ki mu je bila odtrgana polovica glave, je z obema rokama krčevito stiskal žensko sliko, eno tistih bledih predmestnih fotografij. In ob znožju mrtvih so se vsekrižem kopičile odrezane noge in roke, vse, kar so odrezali in odžagali na operacijskih mizah; bilo je videti, kakor da so v kotu mesnice pometali odpadke, meso in kosti na kup. Ob pogledu na stotnika Beaudouina je Gilberto izpreletelo. Moj Bog, kako bled je ležal tam na žlmnici, obraz ves bel pod nesnago, ki ga je pokrivala. Ob misli, da jo je držal malo uro poprej v svojem objemu, poln življenja in dišave, je drevenela od ledene groze. Pokleknila je. * "Kolika nesreča, prijatelj! Pa saj ni hudega, kaj ne, da ne?" Mehansko je potegnila žepno rutico ter mu obrisala lice; ni ga mogla gledati takšnega, vsega umazanega z gnojem, ilom in smodnikom. Zdelo se ji je, da mu lajša bolečine, če ga nekoliko očedi. "Kaj ne, da ni zlega? Le vaša noga?" Stotnik je trudoma odprl oči, kakor da bi bil zaspan. Spoznal je svoje prijatelje, in skušal se jim je nasmehniti. "Da, samo noga ... Niti čutil nisem strela ... menil sem, da sem se spotaknil in padel." A govoril je z veliko težavo. "Ah, žeja me, žeja me!" Gospa Delaherche, ki se je bila sklonila ob zgornjem koncu žimnice, je naglo vstala. Stekla je po kozarec in po steklenico vode, pomešane s konjakom. Ko je stotnik željno izpraznil kozarec, je morala razdeliti ostanek med sosednje ranjence; vsi so iztegavali roke po njej ter jo prosili s hripavim glasom. Neki zuav, ki ni mogel dobiti ničesar več, je ihtel. (Dalje prihodnjič) Branilec Mtkula Let it Moj prijatelj dr. Robert Novak je danes ugleden, bogirt odvetnik v velikem mestu Začel je pred leti zelo akromno. Čisto svojevrsten slučaj ga je pognal navzgor in mu pripravil obširno, izbrano ktijentelo. Bilo je tako: Kot mlad začetnik m* je nekoč dr. Novak mudil na kazenskem oddelku okrožnega sodišča, kjer je pregledoval obširen spis, ki Je obetal mnogo delu in izgube časa, a malo ali nič zaslužka Usoda začetnikov. Tedaj ao se od-prla vrata sosedne i «/pravne dvorane Ves bled je stopil k «It. Novaku starejii tovariš ter ga naprosil: Dragi gospod tovariš' Meni je nenadoma (»««stalo t,labo in moram domov. Prosim vas. Vskočite zame k razpravi. Trajalo in» le par minul, razprava je pn koncu. Mladi obdolženec je ukiadel konja, priznava dejanje. škode ni nobene, ker je konj laMniku vrnjen, dovolj je, «ta pte uradni dolž iiostl. O priliki vam se od«iol itm za prijaznost. Oprostit«', da hitim, vsem tel«*su me -tr«'»e." ^—* ltolm tovariš m niti čakal na Novakov «Migov«m m jr ugi tiil U sobe. - Z vestnostjo vojaka, ki takoj stopi na mesto padlega tovariša, je dr. Novak pobral svojo torbo in stopil v razpravno dvorano. Poklonil ae je pred razprav-ljajočim aenatom: "Gospod predsednik, jaz bom vskočil za bolnega tovariša." "Dobro, goapod doktor. Stvar je sledeča: Obtoženec Je ukradel . . "Hvala lepa, gospod predsednik. Dejansko stanje mi je že znano. Ne dajte se motiti, zaradi mene se razprava lahko nadaljuje." ; J > "V redu. Ker je dokazno po-st« »panje izčrpano, zaključim razpravo in dam besedo gospo-tlu državnemu tožilcu." Državni tožilec je počasi vstal in izvajal na kratk«i, a suhim, birokratičntm glasom, ki je pač primeren vsakdanjemu. "Gospodje aodniki! Zadeva je |>opo|noma razčiščena, tatvina je dokazana, obtoženec jo prt-znava Kljub temu, da je ik«xia popravljena in ukradeni konj vrnjen, kljub temu, da Je obt«v ženec ¿e mlad,, predlagam primerno strog«» kazen." Pre«(Ne.i, Jpjj ¿nsV ko občinstvo m mJbSmi veti««, da at vskočil v zadnjem hipu, nepripravljen! — Z mladeniško prožnostjo je dj. Novak vstal: "Visoko sodišče! Jaz bi se lahko držal navade, ki se je žal preveč razpasla med branilci, kadar gre za zagovor po uradni dolž-hosti, kjer revni obtoženec ne more plačati lastnega izbranega branilca, ter bi enostavno predlagal milo kazen in — mirna Bosna: Dixi et salvavi animam r-V< meam. .Toda tega ne bom sto-ril. ^r. ' Ali naj mladi obdolženec, ki sedi danes prvič, ln upajmo zadnjič, na zatožni klopi, odnese iz te dvorane za vse svoje življenje vtis, da ae tudi pravica deli po okoliščinah, da kdor bolje plača, dobt boljšo pravico? Ne, gospodje aodniki, ta mladi mož naj gre danes domov z zavestjo, da je pravica le ena. «maka za vae, bogate tn revne!" J Zadovoljno, pritrjevalno mrmranje ae je oglasilo med občinstvom, ki ga je predstavljalo, kakor običajne, par mladih juris tov, večje število brezposelnih, pohajačev ln radovednežev ter nekoliko takih, ki so bili trenutno na svobodi In so se hoteli pri kszenakih razpravah po možnosti nekaj naučiti, kar bt jim služilo pri bodočih dvobojih s noritičem Predsednik senata je potrkal s svinčnik«»m In rakltcal: "Mtr,M Dr Novak je nadaljeval " a "Imamo pred seboj mladega človeka, ki se mora zagovarjati radi prvega prestopka v svojem življenju. Dvojna, sveta dolžnost nas vseh je. da temeljito prevdarimo, ali zadevlje obtoženca kaka krivda ali ne. Mar je to, kar je obtoženec storil, sploh prestopek? Ali je bil zakon kršen?, Ali je bila človeška družba oškodovana, užaljena? Iz spisov izhaja in gospod državni tožilec aam je moral priznati, da nihče ne trpi nobene škode. Kje so dokazi, da je obtoženec hotel storiti kaznivo dejanje, da se je «zavedal, da krade, da je hotel namenoma, s hudobnim naklepom, sebi pripraviti protipravno korist, oškodovati lastnika konja, motiti javni red, žaliti človeško družbo? Ni mogoče izključiti domneve, da je lastnik konja postopal malomarno. Če bi bil konj pod primernim nadzorstvom, potem ta mladi mož danes ne bi sedel tukaj na zatožni klopi. Zelo blizu je misel in popolnoma verjetno je, da je obdolženec storil le to, kar bi v njegovem položaju storil vsak pameten, skrben gospodar, namreč da se je zayzel za konja. Ali naj bi bil dopustil da vbogo kljuse tava okrog, da mogoče še crkne? Ne kazni, ampak pohvalo, nagrado zasluži obtoženec za svoje dejanje." Predsednik senata je začel pregibati gornje telo, sodnik prisednik se je z nasmehom nagnil k njemu, občinstvo je bilo nemirno in zaslišal se je pritajen smeh. Predsednik je vstal: "Mir, prosim! Drugače dam izprazniti dvorano! Gospod branilec, moram vas opozoriti . Toda dr. Novak je bil ves raz-vnet: "Prosim, gospod predsednik, ne prekinjajte me. Saj bom kmalu končal." Predsednik se je vsedel in z izrazom na obrazu, ki je bil na pol vdan,vna pol hudomušen, je položil roke vtf> aktov na mizi. Dr. Novak je živahno nadaljeval: "Spričo takega položaja se vam mora, gospodje sodniki, poroditi globok dvom o krivdi obtoženca. Če kdaj, potem je danes, pri tem obtpžencu, upravičeno sveto geslo: In dubio pro reo: V dvomu sodi v prilog obtoženca! Ne pozabite, gospodje sodniki, da skesano priznava svoje dejanje, da nihče ne trpi nikake škode, da je konjiček živ in zdrav in veselo rezgeta. Predlagam, da se obtoženec oprosti!" Sodniki so vstali: Predsednik je dejal: "Gospod branilec, žal mi je, da mi v ognju svojega zagovora niste dali priti do besede. Konj, o katerem razpravljamo in ki si ga je obtoženec prilastil, je bil namreč lesen konj nekega vrtiljaka. Vi tega niste mogli vedeti, ker ste zadnji hip vskočili." Dolgo zadržani splošni smeh se je glasno sprostil in dvorana je veselo odmevsla. — Dr. Novak je debelo gledal, z rdečim obrazom. Kaj kmalu so se sodniki vrnili iz posvetovalnice, na obrazih jim je še vedno igral smehljaj. Med napeto pozornostjo je predsednik objavil sodbo: "V imenu Njegovega Veličanstva: Obtoženec se oprosti krivde in kazni. Sodišče se ni moglo prepričati, da bi obtoženec zasledoval bodisikako korist temveč Je prišlo do spoznanja, da je dejanje storil zgolj iz mladeni ške razposajenosti. Pri tem Je vpoštevalo njegovo mladost, neoporečnost, priznanje in ne v zadnji meri — predsednik se je lahno poklonil napram dr. Novaku — vnemo in trud gospoda branilca. In zgodilo ae je, da je sodna dvorana doživela ploskanje. — Vse mesto Je govorilo o dr. Novaku. Ljudje ao al dejali, kaj šele ta mladi moi utegne doseči, čeje pripravljen ift plačan. Njegova kariera je bila zagotovljena. Vprašanje la odgovor "Kaj je menice?" "Menica je koa papirja, na katerem Je podpisan en modrijan in — po navadi — dva bedaka!" s Trt Sodnik "No, gospod zdravnik, kaj m talite o ranah žrtve?" Zdravnik "Dve sta vsekako smrtni, toda če bo bolnik dovolj trden, se utegne tretja v kakšnih dveh ali treh meeecih zaceliti." Dr. James P. War basse, predsednik Ameriške zadružne lige. Zmota Kate Štumfove Janez Trop Popoldanski dnevi so postali za Kato Štumfovo neznosni. Znenada se je z grozo zavedela, da stoji sredi ozke kuhinje s pre-križanimi rokami na prsih, in da ji je misel pri pokojnem. Tak popoldanski čas—nekaj pred tretjo—je po navadi slonela na oknu ter ga čakala. Ko je prišel po cesti, dolg in suh ter malce pri-pognjen—kakor ga je napravilo delo ter ga je potlačila bolezen—se je vselej odmaknila od okna ter odšla in pripravila obed. Poobedovala sta skoraj brez besede; Štefan ni nikoli dosti govoril, najmanj pa takrat, ko se je vrnil z dela—vendar si Kata tak obupni popoldanski čas ničesar bolj želela, kakor živeti med ono fabriško četrtjo ter čakati nanj ,.. Zdrznila se je ter se zavedela. Prestopila se je po kuhinji ter prijela nagonsko za stol, da bi ga prestavila. Ali ko je držala stol v rokah, ni vedela kaj početi z njim. Bil ie na svojem mestu ter ga ni bilo treba kam drugam prestavljati. Vsa ta oprava, ki ji je ostala po pokojnem ter je po njegovi smrti živela sredi nje z drugim, je ostala mrtva, skoraj hladna, kakor brez slehernega pomena za njo. Roke so zaman iskale dela, da bi se kje zaposlile in misel z njimi. V takih dnevih je začela Kata Štumfova po popoldnevih zaklepati* mansardno stanovanje, ki ga je nšjela dober mesec po pokojnikovi smrti v mestu ter začela živeti z njim — onim drugim, ter odhajati z doma. • Bila je na njegovem grobu, med potjo pa je tožila ljudem, da ji ni več za življenje, odkar ji je ubilo moža, da bo skratka — napravila konec vsemu. Ženske so jo tolažH^ ""^vsaj govorile so tako z njo^Tfeprav Kati Štum-fovi te besede niso mogle nikoli seči do srca. Preveč je vedela, kaj so v kraju sušljali: "Se dober mesec ni mogla str-peti. Mudilo se ji je v mesto, kjer se je naselila. Na pogrebu pa je tulila, kakor da bi ji bilo res nazarensko težko za pokojnim. — E, nekatere ženske imajo srečo! Lahko se ga bo najedla, ne bo ji treba več skrivati — te svoje ljubezni". Vendar so ženske v vasi opazile, da Kata Stumfova ni več tista močna ženska, kakor je bila, ampak da je zadnje čase močno upadla. Govorile So: "Tak bedak gotovo ni U njen ljubček, kakor je bil pokojni, ki je bolan, kakor je bil, kradel drva po hosti za njo — česar mu pač pri njegovi plači ne bi bilo treba. Ta babnice gotovo ne nosi na rokah. Zdaj se cmeri, kakor se je cmerila takrat, ko ga je ubilo, da ne bo več življenje brez njega. Ali naj ve. da ljudem tega, kar vidijo, ne bo zabrisala." Tak popoldanski čas je bil, ko je Kata Stumfova, ne da bi sama vedela kdaj. sedla na stol. prekrižala roke na prsih ter se zazrla po praznem pohištvu, ki ni za njo ničesar več pomenilo. Bili so čaai kolikokrat so bili — ko si je vroče želela, da bi živela kdaj z nJim, a ne s pokojnim, ki Je polovico življenja pre-ležal na postelji ter mu je morala streči. Kata Štumfova Je bila v tistem delu fabriške četrti ena izmed najmočnejših žena — visoka in polna, da ao ženske govorile, da požre vse aama ter da mora mož stradati ob njej. Kata Stumfova Je vedela tudi za te govorice. Ali njegove smrti, ki je prišla tako iznenada — ubilo «a je v fabriki — ni nikoli že- P " 1 i ■ lela, čeprav je mislila na njega — drugega, ter so se enako našli jeziki, ki so vedeli dosti povedati o njenem življenju z onim drugim. Kata — ona «e je presneto malo menila za te govorice. Bila je ženska, ki si je upala napraviti življenje takšno, kakršnega si je hotela. Zdaj je minilo dobro.leto, odkar je odšla za onim v mesto. Komaj leto, ko je sedela na stolu — roke so bile brez dela — ter so začeli prihajati pred njo prizori, ki^so ji z grozo in z neizprosno resničnostjo pritrjevati to, česar se je vedno bala — da bi se motila, da bi naj ne bila vse to ena sama laž, laganje sami sebi. Tako popoldan je bilo, ko se je oglasil prvič po njegovi smrti pri njej. Ona je sedla na posteljo, zakrila z rokami obraz in skoraj zatulila: "Štefan, ti moj Štefan!" Zakaj jo je tako stisnilo pred njim — onim drugim, ni nikoli vedela. Takrat se je — oni drugi ustavil pred njo — roke je držal v žepu ter se nasmehnil — dregnil ob njo in rekel: "Tu imaš sedaj Štefana." Kata se je zdrznila na stolu — ne, on ni bil nikoli Štefan. Poslej, ko je odšel od nje, je to z vsakim popoldnevom bolj čutila. Na koncu se je zgodilo tako, da je ostala sama — dobro, da nista imela s pokojnim otrok — in da se je z vsakim popoldnevom huje zavedala, da je bilo njeno življenje ena sama laž: takrat, ko je varala moža z onim drugim ter sanjala o sreči z onim drugim, ki se je pokazala na koncu koncev za eno samo laž. Tak jesenski popoldan, ko je Kata Štumfova vse pospravila po pondeljek, aiv^J izbi ter so ji ostale rokTbl? la, je neki dan spoznala stara nad štirideset let d? ** drugi zato «ilil v nj0, cela živeti skupaj, ker j« ¿J la pokojnino za možem dotlej živel z njo, doklej pravil z njo ji «kradel po> ki jo je dobila za možemif^ je zavedela, kje je z „¡¿J planila pokoncu ter odpri/L? denco. Roke so segle v nu. 7* kor misel - ali v kredenci^ lo vse na svojem prostora, ii je moralo biti. Kata Štu2 je nekaj časa topo zrla na £ do v kredenci, dokler ji JI či ostale na etiketi z mrtvgS glavo. Naslednji trenutek i7t segla po steklenici, izdrla zl! šek in nagnila. Solna kiilT£ je strahotno zapekla. * Kato Štumfpvo so poi^ poleg nteža;. kajti v njeni uZ ci so našli pismo, v katere« k zapuščala vse onemu, ki bi J prepeljal iz mesta ter pokori ob moževi strani . .. ^^ Zgodovina Rimljane* Profesor: "Peter, kaj je bik največja Vrlina Rimljanov?" j Peter: "Da so znali latinski" SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA j isdaja svoje publikacije ta h posebne Hat Proaveta « koriti ter potrebno 'agitacijo ar«ft društev in članstva in aLma HKitdo #ojih Idej. Nfciird ne sa propagando drugih M pornih organizacij. VsAa » ganizacija ima obibjao roji glasilo. Torej agitatorji ¿¡^ la naznanila drugih podpon* organizacij in ajih druftttT 4 se ae pošiljajo listu ProsnU. TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA r tiskarsko obrt »padajoča deli Tiska vabils sa veselice in (hode, vizitnice, časniks, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatikes, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih . / " S VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJ*.I*J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojssnils dajs vodstvo tiskarno Cono smerno, naljsko delo prvo vrsta Pilite po informacijo na naslov: S.N.P.J. PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon Rockwell 4904 Tsm so dobo na ieljo tudi vsa ustmens pojsinils CHICAGO. ILL. —— NAROČITE SI DNEVNIK PR0SVEÎQ Po aklero IL radas koaveadje ss Wkke asrt« aa Mot fn^ prlHeje edea, dvs, trt. Mri sU pst ilaaev Is sns drsiiso k alai. List Proovets stase sa vss seska, ss ilaae sli asilos •L»" teh Ilaaev prowba bid Bs» In bo sshtevsl sssi "J" i dndtoo, kl Jo Uk. «toj i__miftnu «d 11 Pofasailst—Vselej kakor hitro katsrl 8NPJ, sli «s as presoli proê od «Mino tednik, bodo moral tisti ilan Is dotiêne ______ . ^__ naročena na dnevnik Proovets, to takoj naznaniti upravni n» tn obenem «toplsisU dotléno vsoto llota Prostata. Ako tofs ss mm tedaj mors oprsvnlitvo salisU datum aa »r:<Ža0t0 naročniku. Ceaa Usts Prssvsts let Ko Zdrsi, drisvo la Ksasds 9S.fi IsCIeere ta Cbkofo 1 tWatk ki.............4J9 1 tednik la..............JJ i todalka te...,........BjSS S tedsfks Ib.. S tedaflte te.......«..««i l.li S todsiks ln.< i tod sike la............ ljf i tedslko Is. S todslke» te.tel I teMkev te. la Svvsps te* •••♦••••••< m m 1Ü Ispelslte a podaji k« pes. prileftite potreba» roete JessrJs si Order v plomo la si ssrotlte Proovote, Hot. Id f* vote las<«»^ PRO« V FT A. SNPJ. NS7 Ss. Lswadsls Ave. Cfciesf* in. Prileten« poilljaai ssrstsl*« as Hst Prso»e4e rorta I.......... U|M rt Srsit" ....... Ustavite tednik Is «s pHpléfU k msfl ssreistel ei *** ' «I /S ArmÜTS K ••••"* I)*•••••....#.......•.•••.....»»..••.......A dnrfivs 4) {% *«*('• ......... t) fi a« aim It...... a . ,.«. J ■teSn,...........................................Mseo....«*» sarefslk....................I