Mar&topsM.
PoStnTna plačana v gotovini
Cena' 1 Din
v,r w
■A •	•	-	kW,\	i
' Al .f,*
Leto I. (VIII.), štev. 23
Maribor, sobota, 28. maja 1927
»
JUTRA«
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri
Račun pri poSlnsm ček. zav. * Ljubljani H. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova c«*ta št 13
Oglasi po larifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova utlcS ».a*
Majniška deklaracija
Težki so bili dnevi svetovne vojne, l ežki posebno za one, ki so živeli osamljeni in niso imeli pravega pogleda v svet. Pregažena je bila Srbija, zrušena Rumunija, omagala je zrevolucijonirana Rusija. Nemške vojske so bile daleč v Franclji in nemški listi so pisali o novi razdelitvi Evrope, o propadu Slovanstva. Avstrija in Madžarska sta delali, kakor da je iugoslovenskega vprašanja konec.
Kdor ni imel neomejnega idealizma in ne jeklene volje, je obupoval in klel usodo, ki je natirala zasužnjeni narod, da ubija svoje dobrotnike in osvoboditelje. Mračen je bil pogled v svet in v bodočnost.
Pa je prišel 30. mainik 1917. Prinesel nam je z Dunaja majniško deklaracijo, slovesno izjavo naših poslancev, da hočejo zastaviti vse moči, da se »VSA OZEMLJA MONARHIJE, V KATERIH PREBIVAJO SLOVENCI, HRVATI IN SRBI, ZDRUŽIJO V SAMO-
STOJNO DRŽAVNO TELO, KI BODI PROSTA GOSPOSTVA TUJCEV.«
Danes se nam zdi ta deklaracija morda medla, premalo odločna, a pred desetimi leti je vplivala kakor čudež. Utrdila je verne, ohrabrila omagajoče, odprla oči slepim. Novo življenje je zaplulo po iugoslovenskih pokrajinah habs burške monarhije. Jugoslovenski pokret je zavzel najširše množice in jih navdahnil z upanjem in z voljo do svobode. Deklaracijski vihar je osvežil in prerodil našo domovino in jo pripravil z a vstop v svobodno narodno državo. Še se je vrstilo trpljenje za trpljenjem, še je ležal mrak nad našimi gorami 4nl poljanami, a obupavali nismo več In ne oči omahovali, dokler nam ni res izšlo solnce svobode in samostojnosti.
To je bilo orjaško delo majniške deklaracije, ki se je danes, ob njeni desetletnici spominjamo s hvaležnostjo in veseljem.
Strah pred volitvami
Vlada vztraja na volilnem terminu 18. septembra — Odpor klerikalcev, radičevcev in dela radikalov — Druge stranke
se vo itev vesele
B e o g r a d, 28. maja. Volilne pripra
ve so v polnem teku in vlada ra- avl ja
že o podrobnosti svoje Volilne borbe. Pašidevci napenjajo sicer vse moči, da bi volilni termin še odgodila, a vlada vztraja na datumu 18. septembru, na katerega datum so se končno sporazumeli vsi merodajni faktorji.
Precejšnjo senzacijo je vzbudilo današnje »Vreme«, ki velja kot glasilo bivšega ministra dr- Ninčiča. List se iz-raža proti volitvam v septembru, češ da je to prezgodaj, iti poroča o novih nesporazumih, ki so baje nastala v vladi glede razpisa volitev. Iz vladnih krogov pa te vesti odločno zanikajo in izjavljajo, da ostane pri terminu 18. septembra.
Danes se v poslanskih krogih trdi, da je
proti razpisu volitev protestiral tudi dr. Korošec, ki Je ob enem ponudil vladi podporo SLS pod zelo ugodni-
mi pogoji, ako se volitve odgodijo. Vlada je tudi ta predlog odbila.
Odpor SLS se v političnih krogih razlaga s krizo, ki je nastala v vodstvu SLS radi afere z dr. Stanovnikom. Klerikalci se boje, da jim bodo spori v volilnem boju škodovali, in si zato žele, da bi bile volitve še odgodene.
Enaka kriza kakor v SLS se pojavja tudi med radi-evci, kjer narašča odpor proti osebni diktaturi StJcpnna Radiča in se krepi dfsidensko gibanje.
Zato si tudi radičeve? prizadevajo, da bi volitve odgodili in fin v tem pogledu že intervenirali pri vladi.
Na drugi strni? so	-ra-
jednica, samostojni demokrati, zomjo-radniki in socijalisti, ki vsi računnio, dn oorio izšlj iz volitev oinč^ni in zato ra* pust Narodno skupščine loplo pozdravljajo.
Ne rušite zaupanja v oblasti!
Napovedana komisija za obhod Drave — Stotine ljudstva z župani čakajo cele ure, komisi;e pa ni — Uud*to si hoče samo pomagati, oblast zavlačuje
pravnih oblasti. Pozno zvečer je bila komisija za ta dan odpovedana, pač pa sigurno napovedana za četrtek 26. t. m. opoldne.
Ljudstvo, ki že težko pričakuje začetka regulacijskih del, se je zbralo iz vseh prizadetih občin na stotine pod vodstvom svojih županov, ki so bili še izrecno pozvani k udeležbi. Toda komisija ni prišla. Vsakdo sl lahko predstavlja razočaranje naroda. Da se tako ne pospešuje zaupanje narodovo v oblasti, nasprotno, da se to zaupanje ruši, je na dlani.
Če je to v interesu države, naj presodijo odgovorni činitelji sami.
Maribor, 28. maja.
O	dveh klasičnih primerih, kako oblasti ne smejo postopati, ako nočejo rušiti zaupanja naroda v same sebe in v državo, sem imel priliko se prepričati te dni.
Kakor na mnogih krajih drugod, tako dela Drava zlasti tudi v odseku od Gajovcev nižje Ptuja pa do Velike Nedelje na svojem levem bregu ogromno škodo našim kmetom, ker se vedno globlje zajeda v njihovo zemljo v občinah Gajovci, Tormin, Cvetkov ci, Trgovič itd.
Tekom zadnjih deset let se je zagrizla že za 800 m globlje in odnesla velike množine lepe rodovitne kmečke zemlje.
Svojcčasno si je pač prebivalstvo naprtilo samo veliko odgovornost, ker ni pristalo na takratni načrt, ki je predvideval izpeljavo kanala, s čemur bi^se bil glavni tok Drave znatno olajšal in bi bile večne nevarnosti ob priliki povodenjskih katastrof odstranjen je. Takrat so se kmetje v navedenih občinah pod uplivi konservativnih duhov uprli, da bi dali državi zemljo za zgradnjo kanala v odkup.
Tekom zadnjih let, ko je Drava pričela delati vedno večjo škodo, je ljud stvo obupno začelo klicati na pomoč in
združenemu naporu zastopnikov nproda se je posrečilo spraviti v dr žavnl proračun večjo vsoto za najnujnejša regulacijska dela v tem odseku Drave.
Za sredo 25. t. m. ie bil napovedan komisijonalni obhod pod vodstvom generalnega direktorja voda iz Beograda ter v prisotnosti vseh zastopnikov odločilnih državnih in samou-
Benica je mlada slovenska kolonija blizu Dolnje Lendave tik ob Muri. Reka Mura dela tam istotako težko škodo na zemlji kolonistov, odnašajoč jim kos za kosom. Ker ponovne predstavke pri državnih oblastih, v katerih delokrog spada regulacija Mure kot državne reke, niso nič zalegle,
so se odločili kolonist! za samopomoč. Ustanovili so vodno zadrugo in že pred letom dni zaprosili pri državni oblasti za dovoljenje, da smejo najnujnejše zgradbe ob Muri sami izvršiti.
Toda sveti Birokracij je — zdi se — ostal tudi v naši državi pri življenju, zakaj
rešitve te prošnje še danes po poteku leta dni ni.
Med tem je seveda Mura napravila ponovno nove velike škode. Odgovor, ali to pospešuje zaupanje naroda v državne oblasti in državo, je za vsakogar, ki trezno sodi, na dlani
VESELJE NA ČEŠKEM.
, p r a g a, 28. maja. Zopotna izvolitev r. Masaryka za preaideta češkoslova-je izzvala po vsej repu-Vcn1 ri V10 Vesolie in goboko zadoščenje-kS,	je	v	zastavah.	Proti	stran-
rvki’ <!A r.S” h,°.lcle glasovati fla Mazano nekod ^J ja sPiošno ogorčenje in
S	oS	sinočl d0 dem on str a
S	FW? ' Tr!,xC6m in klerikalcem.
Mk OTrvS T	manifestirali	za
Masaryka ogromne množice pr bival-sfva.
gratulacija dr. Marinkoviča ob izvolitvi masarvka.
Beograd, 28, maja. Zunanji minister dr. Marinkovič jo v Prisrčni bm>-Ijfc-vki poročil češkoslovaškemu zunanjem« ministru dr. Benešu čestitke .jugoslovanskega naroda in jugoslovanske Adade povodom zopetne izvolitve prozi-ttaata Masaryka»
KINO APOLO Samo še v soboto VIII, vsesokolskl zlet v Pragi 1926
V	nedeljo in pondeljek:	15
HARRY LIEDTKE in MARIJA JAKOBIN1
ORIJENT
Najlepši Harry Liedtkejev film. Divna scenerija!
GENERAL MIT/^VLJEVIČ UPOKOJEN.
B e o g r a d, 28. maja. Kralj je podpisal ukaz, s katerim je prometni minister general Milosavljevič upokojen in uvrščen v rezervo. Pri volitvah bo kan didiral na vladni ljsti v. Sremu.
Ljudska knjižica so te dni seli v nove prostore ter je iz-posojevanje knjig jj0 9. junija ustavljeno- Izposojevalci morajo knjifle vrniti najpozneje do 2. junija.
R^zpečevafci ponsre;e-nega denarja obsojeni
Znana kazenska pravda v Mariboru proti trojici razpečevalcev ponarejenih bankovcev je bila v sredo zaključena z obsodbo vseh treh obtožencev. Okrožno sodišče je obsodilo 3!letnega Alojzija ''■'"Sla, Poljedelca iz Rucmancev, na 12 'iy\s?cev ječe. 31 letnega Alojzija Tomaniča, poljedelca iz Radislavcev, na 4 mesece iti 351etnega Vinc. "tiabora, posestniškega sina iz O dr n n cev pri Dolnji Lendavi na 6 mesecev .ieče, poostrene z enim postom vsak teden 111 eno temnico vsak mesec.
Raušl je prišel meseca aprila lanskega leta nekoč v gostilno Zupančič v Ptuju. Tu je naletel na neznanega moškega, ki mu je zatrjeval, da je doma iz Varaždina ter da se zove France Horvat. Na razpolago je imel več Ponarejenih tisofidinarskih bankovcev ter je iskal Človeka, ki bi mu jih znal razpe-čati- Ker jo neznanec obljubil razpečevalcu polovico denarja, je Ranšl ponudbo sprejel ter vizel sedem tisočdinarskih bankovcev, takozvanega Horvata pa ni nikdar več videl. Točno je v ostalem navedel obtoženec, komu je kaj plačal s ponarejenimi bankovci, odločno pa je zanikal, da bi bil v kakršnikoli zve^i s samim ponarejanjem denarja. Tudi Tomanič je Priznal krivdo, da je vzel od Raušla dvoje takih bankovcev za zamenjavo. Vincenc Gabor ca je do
zadnjega tajil, da bi bil vedel kaj o nepristnosti bankovcev. Priče pa so jasno izpovedale, kako sta skušala Raušl in Gabor skupno večkrat spraviti ljudi ▼ zmoto in zamenjati ponarejen denar za pravega. V enem primeru jima je to tudi lepo uspelo. Na podlagi tega je bila dokazana tudi krivda Gabora in so nrpjeli vsi trije zasluženo plačilo. Da se je preprečilo nadaimo razpečevanje ponarejenih bankovcev, je zasluga tnar-'jivih orožnikov v Črešnovcih.
Tržni dan v Mariboru
'e bi! danes radi deževnega vremena -<n!-.še obiskan. Cene »o bile stalne. — Špeharjev je bilo sicer 23 (pred enim tednom 29), krompirja pa samo 7 vozov, to je komaj tret.iina prejšnje sobote. Ostala živila so bila na razpolago le v prav pičli meri. Perutnine je bHoteo-maj 100 komadov z istimi cenami kakor 'pretekli teden.
Tržne cene so bile: slanina kg Din 15—27.50, zaklane svinje 15—17, krompir I.25—I.75, čebula 5—6, fižol v stroju 32, kumarco 6—15, karfijola 4—15, kislo 7,elje 3—4, glavnata saUta 1—2.50, suhe slive 1.75—2.50, črešnje 20, med 30—35, domači zajci 6—25 komfl*d, ko-zliči 90—100. Sena je bilo na trgu 6 voa po 55—60 za 100 kg, slame 10 vas P« 37.50—40 za 100 kg.
Ob desetletnici velikega dne
Majniška deklaracija v luči zgodovine — Njen pomen in njen uspeh — Znamenje svoje dobe — Prva splošna manifestacija za ujedinjenje in osvobojenje
Preblizu- smo še dogodkom, ki so se odigravali tik pred vojno in med vojno, zato Še ne moremo biti vedno dovolj objektivni, kadar jih presojamo. Razdobje 10 let je vsekakor tako kratek rok, da naši historiki ne morejo pisavi o pomenu majske deklaracije neoporečne istine, temveč da če-»io branijo na časnikarski način vojni oportunizem in polemizirajo med seboj o pomenu tega ali onega pojava, ki je v zvezi z našo narodno akcijo v letu 1917.
Slovenske mase so bile na vojno nepripravljene, o tem ni nikakega dvoma. A tudi o tem ni dvoma, da so mnogi vodilni možje ob začetku vojne stali pred nejasnim problemom. Vpraševali so se, kakšen cilj naj ima ta vojna, kaj bo z nami po vojni, kakšna bodi naša taktika in politična organizacija i. t. d. Prihajali so seveda k različnim zaključkom. Zato vidimo med nami med vojno poleg aktivnega in pasivnega narodnega radikalizma tudi pasivno resistenco proti Avstriji, vidimo pa na drugi strani ljudi, ki pledirajo za zmago Avstro-Ogerske kot zaščitnice katoliških Jugoslovanov, in ljudi, ki so pravi in popolni oportunisti.
Kdor nam more dokazati, da vodilni politiki med vojno niso mogli drugače delati, kakor so delali?
Kako to, da so se mogli naši soci-jalni demokrati že od nekdaj službeno imenovati »jugoslovanska« stranka in da je Ivan Cankar brez ozira na vse posledice označil kot smoter jugoslovansko zvezno republiko od Triglava do Črnega morja?
Ostali naši glasniki in vodje si niso upali tako energično podirati državnih mejnikov habsburške monarhije. Idejo politične združitve južnih
Slovanov so spajali z okvirjem stare monarhije in si preko tega niso upali ali pa morda niso hoteli niti v zgodovinski majniški deklaraciji.
Naš narodni pokret leta 1917. nosi žig razmer, v katerih smo takrat živeli Pozna se mu borba med političnim pritiskom in stoletnimi tradicijami na eni strani ter stremljenjem in hrepenenjem po svobodi in lepši bodočnosti na drugi strani. Tisoči so podpisovali deklaracijo in mislili pri tem na Jugoslavijo brez Habsburga. Tisoči so takrat prvič dajali svoj podpis z revolucionarnim občutkom, da se pridružujejo veliki ideji, ki je v nasprotju z dotedanjim državnim redom. Podpisovali so izjavo, v koji naglašajo narodno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
V	naši narodni masi so se polagali s to deklaracijo primitivni, toda močni in široki temelji nove države. Podpisniki so se po veliki večini jasno zavedali, da se naš narod ne more ugodno razvijati v lažnjivi federaciji habsburške države, zavedali so se, da bi bilo ujedinjenje Jugoslovanov pod Habsburgom le nova oblika starega, stoletnega tlačenja narodov.
Živa propaganda, ki se je izvršila z deklaracijo po vseh koncih in kotih naše domovine, predstavlja pravo in neprecenljivo vrednost te akcije. Pripravljala je narod po mestih in vaseh na dogodke, ki so prihajali. Zato danes niti ne vprašujemo, kaj in kako so pravzaprav misili sami tvorci deklaracije, temveč smo zadovoljni z uspehom, ki so ga v narodu dosegli. In srečni smo, da je zgodovina tako kmalu izbrisala oni odstavek iz deklaracije, ki ni spadal v njo.
Dr. Ljudevit Pivko.
Samo še v soboto in nedeljo predvaja se prekrasni orijentalski velefilm iz 1001 noči
BEN-ALI
v glavni ulogi ROMAN NOVARO Kino „UNION“ - Telefon 329 Velikanski uspeh! Rekordni obisk! Občinstvo se opozarja priskrbeti vstopnice v predprodaji!
Posl. dr. Pivko v Zgornji Pesniški dolini
V sredo 25- in četrtek 26. so priredile krajevne organizacije SDS v Gornji Pesniški dolini vrsto članskih sestankov, in javnih shodov, na katerih je Poročal narodni poslanec dr. Ljudevit PSivko. Prvi sestanek je bil v sredo popoldne
v	občini Špičnik pri skrajnem posestniku ob državni meji, pri g. Drei-sibneriu. V nedeljo dopoldne od 7. do 9. ure se je zbralo na javnem shodu Pri g- Arhu v S v o { i n i 30 naših somišljenikov in okrog 20 drugih ljudi. Ako pomislimo, da smo v tej občini narastli tekom zadnjih dveh let od 18 na 62 glasov, potem je naravno, da so zborovalci sklenili novo krajevno organizacijo.
Opoldne se je vršil sestanek krajevne orflanizadie S v. J u r i j ob Pes. pri g. Bračku, popoldne od 4. do 6. ure pa zopet javni shod pri g. Oainzerju v Zgor. Kungoti, kjer je bilo navzočih okrog 60 včlanjenih volilcev.
V vseh občinah Gornjo Pesniško doline napreduje Samo»talna Demokratska Stranka enakomerno in stalno. Na ome njenih voliščih smo dosegli že letos okroglo tretjino vseh glasov in se z naglimi koraki približujemo številkjun, katere ie imela dosodaj SLS. Prv^i-čani smo, da bomo v tem krajnem kotu našo države vi doflledni dobi imeli absolutno večino nad vsemi drugimi stran kami, kor je narod zelo dostopen naprednim idejam.
Težka železniška nesreča v Španiji.
Po poročilih iz Madrida sta trčila na postaji Pulpi dva vlaka in ie bilo ob tej priliki ubitih sedem oseb in petnajst težko ranjenih.
i » » rrnmnnm DOC
□□DDODPLj
Spomladi
ne pozabite na najboljšo vrsto prome nadnih, cestnih, športnih in strapacnih čevljev! »KARO« Maribor, Koroška cesta 19.	67
□ □ tjumamnmcri
Nevarna igra
V	magdalenski deški šoli se je danes ■jodila mala nezgoda, ki bi pa imela lahko resnejše posledice- Mali sinček iz I. razreda je izmaknil doma očetu patrono za flobertovko ter jo izročil drugemu dečku. Ta jo je Pa mec odmorom vrgel na stranišču na tla, da se jo vnela. Koščki njenega kovinastega ovoja so Prileteli nekemu dečku, ki je stal za vrati, v roko in mu jo ranili. Le slučaju se je zahvaliti, da ni bilo hujše nesreče. Stariši, pazite na otroke!
Mariborski	in
svetla c; lava
''..V:
‘":v •;/•- *
jevim
Najbolj preizkuicne recepte poSlje na ieljo brezplačno in poštnine prosto
Dr.Oetker, d. z o. z.. Maribor
Prebivalstvo mesta Maribora!
Ob lOletnici majske deklaracije Priredi Jugoslov. Matica v Mariboru v nedeljo, dne 29. maja 1927 veliko slavnost, obstoječo iz manifestacijskefla tabora na Glavnem trgu, obhoda šolske mladine, društev in ostalega občinstva po mestu in odkritja spominske plošče
vi	mestnem parku.
Z ozirom na velepomembnost tega zgodovinskega dogodka, vabim prebivalstvo mesta Maribora, da v nedeljo, dne 29. t. m-, kakor tudi na dan deset-etnice same, v pondeljek, dne 30. t. m., okrasi svoje domove -z zastavami.
Zupan; dr. L e skov a r s. r.
~	fTiloi1.
OrJunaši!
K proslavi 10-letnice majske deklaracije se zberemo vi kroju v nedeljo 29. t. m. ob 7. zjutraj pred Narodnim domom, da se udeležimo manifestacij-skega tabora, odhoda v mestni park k odkritju spominske plošče in sploh vseh spominskih prireditev Jugoslovenske matice. Kdor kroja nima, naj pride v civilu z znakom- Oblastani čelnik.
Seja občinskefla sveta.
VII. redna seja mariborskega mestnega občinskega sveta se vrši v torek, 31. maja ob 17. Na dnevnem redu so poročila predsedstva, predlogi in vprašanja ter poročila odseka.
Osebna vest.
Včeraj je napravil pri viš. dež. sodišču v Ljubljani sodniški izpit z dobrim uspehom g. Stanko Moškon, avekultant pri mariborskem okrožnem sodišču, čestitamo!
Nove ulice.
Pri novih občinskih stavbah k Smetanovi ulici sta nastali dve novi ulici, ki še nimata imen. Občinski svet bo na eni svojih prihodnjih sej »klepal o tem, kako naj ju krsti. Kakor slišimo, je najresnejši Predlog, naj se ulici imenujeta po dr. Pavlu Turnerju in dr- Franu Rosini.
Nov rešilni avto,
si namerava še tekom letošnjega !eta nabaviti mariborsko gasilno in reševalno društvo. Del stroškov bo poskušalo društvo kiiti z javno tombolo, ki jo priredi v poletju enkrat.
Dravsko kopališče.
Mesini magistrat nam sporoča, da jo mestno dravsko kopališče Ob bregu zopet odprto.
Sahisti!
Danes prirodi mariborski šahovski klub v hotelu Pri »Zamorcu« ob 8. zvečer eno svojih najzanimivejših prireditev- Igrale se bosta istočasno dve simultanki v katerih nastopita g. dr- Kramer im 0. Ciril Vidmar iz Ljubljane. V obeh igra po 15 ali več igralcev, kar jo odvisno od udeležbe. Šahi»ti posetite to zanimivo prireditev v velikem številu in prinesite po možnosti šahovnice seboj. Vstop prost.
Slovanska čitalnica, ima v pondeljek, dne 30. t. jp. točno ob 18. uri v društvenih prostorih Narodnega doma izredni občni zbor. Na dnevnem redu jo Poročilo o spremembi delokroga in slučajnosti.
Novinarski klub.
V torek ob 5. v Grajski kleti klubova seja. — Podpredsednik.
Vstopnina k Promenadnim koncertom.
V zadnjem času smo prejeli par dopisov, ki se Pritožujejo radi pobiranja vstopnino k koncertom vojaško godbe. Informirnli smo se in zvedeli, da gre vstopnina v korist Olepševalnega društva, ki vzdržuje mestni park, a poleg subvencij nima rednih dohodkov, tako da tvori ravno ta vstopnina glavni vir njegovih dohodkov. Ker je v. interesu vsega prebivalstva, da jo park oskrbovan in negovan, se moramo sprijazniti z malenkostno vstopnino. Revnejšim slojem Pa bi morda Olepševalno društvo lahko olajšala obisk koncerta s tem, da uvede rodbinske karte z znižano ceno, ker je za večjo rodbine često že tudi vstopnina 1 Din za osebo občutna, 7ato naj bi se zlasti otroci v spremstvu stnrišev čim bolj oprostili vstoPn**—
Gledališki repe t ar
Sobota, 28. »Igra v gradu« A- KuPjnL Nedelja, 29. »Scampolo«. Kupom. Pondeljek, 30. Zaprto.
Torek, 31. »Rigoletto« C. Kupoui.
Sreda, 1. junija »Igra v gradu« B. Kup. Četrtek, 2. »Pri belem konjičku«. A. KuPoni.
Iz gledališke pisarne.
Repriza duhovite komedije »Igra v gradu« bo danes v soboto. Opozarjamo cenj- občinstvo na to interesantno in zabavno predstavo, ki je pri Premijeri izzvala mnogo smeha in občinstvo izborno zabavala. — Kakor je bil v letošnji sezoni edem najbolj privlačnih komat-dov Niccodemijeva »Učiteljica«, ravno tako je predlansko sezono ugajala komedija istega pisatelja »Scampolo«, ki »e na novo vprizori jutri v nedeljo 29. t. m. V naslovni vlogi bo nastopila gdč. A. Kovačičeva. Režira g. R. Železnik. Predstava se ne bo igrala y aboomanu.
Propagandna vožnJa motociklov.
Ker je popolno razvitje Propagandna vožnje Motokluba v četretek onemogočil dež, se ista ponovi v še večji meri v nedeljo. Start na Trgu Svobode točno ob 11. uri.	ž
Dirke na Tezpu.
Motociklistične in avtomobflme P5r-ke, ki so bile v četrtek radi dežja preložene, se bode vršile jutri popoldne ob 2. Z glavnega kolodvora vozi ob 13-35 posebni vlak, izpred velike kavarne Pa od 13. naprej avtobusi. Dirk se bodo poleg že poprej prijavljenih najodličnejših dirkačev iz Jugoslavijo in inozemstva udeležili še nekateri drugi, ki »o se prijavili še včeraj in danes. Občinstvu toplo priporočamo obisk, ker bo imelo res lep užitek, ob enem pa bo tudi pomagalo Prirediteljem kriti ogromne stroške, Id jih imajo z dirko.
Železničarski »hod,
ki bi se moral vršita snoči vi gostilni »Puntigam« v Mlinski ulici, ee radi pičle udeležbe ni vršil. Shod je sklical Savez želeaničarjev Jugoslavije, podr. Maribor-
Radion
i	Prašek' za pranje, Ud pere popolnoma sam, je davna želja vseh gospodinj. Dobiva se v vseh trgovinah mila in kolo-nijalnega blaga.
Policijska kronika
Od petka na soboto je bilo aretiranih' 6 oeeb; ena radi tatvine, ena radi beračenja, ena radi razgrajanja in 3 radi tihotapstva. Vloženih ie bilo 14 prijav radi najrazličnejših prestopkov.
Poškodovanje javnih nasadov kljub opozorilnim napisom v mestnem Parku, se neprestano dogaja, da stariši in služkinjo premalo pazijo na deco, ki jo vodijo v park. Otroci v nevednosti skačejo po travi, lomijo vejevje m trgajo cvetje, ter tako povzročajo veliko škodo, nasadi trpe, Olepševalnemu društvu pa se napravljajo nepotrebni stroški- Stanši se y lastnem interesu opozarjajo, naj parijo na otroke, da se izognejo sitnostim in stroškom. Izdajalska ura.
V	Splavarsko ulico je prišel v stanovanje Milke Š. inkasant neke tukajšnje tvrdke izterjat dolg njenega podnajemnika. Ker podnajemnika ni bilo doma, se je inkasant nekoliko obotavv ljal; ko pa je gospodinja pogledala skozi okno, je gost Porabil priliko in hitro zmaknil z omarice uro budilko ter jo vtaknil v žep. Toda ura budilka »e jc. kakor trdokljum škorec, oglasila v žepu mladega uranoviča in razkrila nje. govo namero. Inkasant jc hote! s plenom pobegniti, a mu je pot zastavil* roka Pravice.
Nepreviden kolesar.
Ne mine dan, da so ne bi pripctH* kaka nesreča, ki jo je pripisati bodisi brezobzirnosti kolesarjev ali pa nepazljivosti pasantov. Včeraj popoldne jo Brni! C. privozil z dvokolesom pravilno po desni strani Koroške ceste, na Vodnikovem trgu pa se je zaletel v 17-lctnega Ivana 0„ ga podrl na tla in sam padel s kolesa. Oba sta dobil* poškodr be na nogah in rokah.
„Raduje se življenje nam, saj Radion pere sam!“
RAZUMNA
MICA
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi« denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnitel«
Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam vsamo sivodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Varuje perilo!
Deklaracijska proslava v Mariboru
Pripravo za jutrišnjo manifestacijo ob priliki 10-letnice majske deklaracije so v polnem teku. Včeraj so imeli sestanek zastopniki društev, ki so se dogovorili tudi glede nabiralne akcije, tako da bo imela prireditev tudi materi-jalni uspeh, pri čemer bodo v odlični meri sodelovale tudi naše dame, ki so se žrtvovale za našo narodno stvar že , pred 10 leti, ko so pobirale podpise za majsko^ deklaracijo. Zbirališče vseh sodelujočih bo jutri ob Pol 8. uri zjutraj v •prostorih Jugoslovanske Matice, Slovenska ulica §t. 2.
Ponovno opozarjamo, da je zbirališče g0|t dru§tey, uradov In sploh vsesa občinstva, ki se udeleži manifestacije, ob pol 10. uri na Glavnem trgu,
Jcer se tabor Prične točno ob 10. uri, tako da se bo mogel ob 11. uri že pomikati sprevod skozi Gosposko, Slovensko ulico, Aleksandrovo cesto, Cankarjevo in Maistrovo ulico mimo stanovanja osvoboditelja našega Maribora g. flenerala Maistra v mastni park k odkritju spominske plošče.
Po izvršeni slovesnosti bo mladina defilirala mimo spomenika in se vrnila nato na Trg Svobode, kjer bo raahod. Ves čas sodelujejo naša pevska društva in godbe.
Društva naj se udeleže sprevoda z mstavami, udeleženci Pa naj bodo okrašeni z znaki, ki jih je v ta namen izdala Jugoslovanska Matica v korist naših neod rešen ih rojakov.
Kdor si še ni nabavil diplome Jugoslovanske Matice, naj to stori sedaj, da bo imel doma trajen spomin na ta veliki zgodovinski dogodek.
Zlasti na) nabavijo spominske diplome tudi trgovine, gostilne, kavarne, uradi, šole Itd. Naj ne bo doma, ki ne bi bil okrašen s tem važnim »godovinskim dokumentom, simbolom naje svobode!
Paš tu ob meji moramo z vso aktiv-??ka«ati. da znamo ceniti dogodke, ki so se začeli razvijati pred 10 jeti z veličastno majčko deklaracijo, s •kfltero počenja vzhajati zarjn naše svobode- Kdo ima več razlofla, veseliti se narodne svobode, kakor ravno mi. ki smo najbolj trpeli pod stoletnim rob-utvom! Manifestacija celokupnega nagega naroda tu ob moji ima ogromen pomen, ker se naši nasprotniki vodno slkllcujejo na to, da nam je bila svoboda vailfona.
Desetletnica majske deklarncijo bo pokazala, da naša *rca še vedno farljo za Jugoslavijo, kakor so žarela pred II leti.
Res, da so med nami nasprotja, toda kadar gre za našo svobodo, stojimo vsi v eni vrsti, kakor se to spodobi za narod, ki se zaveda svojega samostojnega življenja in svoje vloge v zgodovini. — Tako jutri nihče, ki je prožet z jugoslovansko mislijo, ne bo stal ob strani, marveč se bo, kakor celokupna naša mladina, z največiim navdušenjem spominjal idealne deklaracijske dobe, ki nam je Prinesla današnjo svobodo.
Manifestirajmo, a se spominjajmo ob onem naših bratov, ki ječe še vedno v tujem robstvu!
Spored deklaracijske proslave
Ob K10. uri: Prihod godib, zbiranje šolske mladine in ostalega občinstva k taboru na Glavnem trgu.
Ob 10. uri: Otvoritev tabora s pevskim zborom; nagovor predsednika podružnice J. M. g. S- Detela, slavnostni flovor Prof. dT. F. Sušnika.
Ob XII. uri: Odhod v park k odkritju spominske plošče. Vrstni red sporeda: Godba Drave, odbor J. M., zastopstva, Pevski zbor, društva. _ Godba Sokola, vsa deška šolska mladina. Oodiba Omladine, vsa dekliška šolska mladina.
°b 11. nri; Odkritje spominske plošče v parku: Nagovor predsednika, govor zastopnika občine in ertrok. uč. upra-vitelja g, a. Skale. Pevski zbor. Odtod z Glavnega trga ▼ park se bo razvil pod vodstvom rediteljev.
Kal tudi ovira gradbeno podjetnost
Prestroge zahteve gradbenih predpisov za nove stanovanjske hiše — Kakšne morajo biti ografe — Nejasnost glede
občinskih davščin
General Kleszinski priznal vohunstvo
Poročali smo o aretaciji rezervnega generala Kleszinskcga v Kovnem, kjer je vodil obširno vohunsko organizacijo Litve v korist sovjetske Rusije. V torek je aretovanec priznal svojo krivdo. Od junija 1926. je bil v stalnih zvezah z ruskim poslaništvom. kateremu je preskrbel mnogo-brojne vojaške dokumente svoje domovine, neizvzemšl najpoverljivej-ših. Dobival (e zato bn^-ato nagrado iz Rusije. Pri hišni preiskavi na stanovanju generala so našli obširno šifrirano poročilo, pripravljeno za le-gacljskega t°inika sovjetskega poslaništva Sokolova. Neposredno po zaplembi tega poročila je odpotoval g. Sokolov v Moskvo. V torek se je vršila izredna seja litvanskega ministrskega sveta, na kateri so razpravljali izkUučno o napetih odnošajev do Rusije.
V	eni prvih številk »Večernika« smo razpravljali o uspešnem podpira nju privatne gradbene akcije s strani mariborske občine. Kdor si ceno hoče pozidati hiša, mu da občina zemljišče skoro zastonj (po 8 Din za kvadratni meter) in mu da pod zelo ugodnimi pogoji večje posojilo v iznosu do štirih petin gradbenih stroškov. Več zasebnikov se je že poslužilo te izredne ugodnosti, mnogo pa s.e je še namerava.
Iz vrst teh reflektantov smo prejeli v zadnjem času par pritožb, da so pogoji mariborskega gradbenega ura da zelo težki, ker zahteva n. pr. pred hišami 4 m širok vrt, na ogelnih parcelah enonadstropne vile ter drago ograjo in trotoar. Uvidevamo, da se gradbeni urad drži le veljavnih gradbenih in regulačnih predpisov, mislimo pa, da bi bilo potrebno upoštevati današnje izjemne razmere, ko je najvažnejše, da sploh pridemo do novih stanovanj. Tudi ne smemo pozabiti, da si grade hiše v ogromni večini šibkejši sloji, ki morajo paziti na vsak tisočak.
Ako za hiše, ki se grade ob Vrba-novi ulici radi enotne izvedbe parce-lačnega načrta, morda ni več mogoče spreminjati tozadevnih predpisov, pa naj se naj na novih kompleksih čim bolj ublaže zahteve, ki služijo le olepšavi.
Na Kamniški cesti je nastalo že več novih vil. ki so prav lične, če tudi imajo le lesne ograje in ne še železnih s cementnimi postavki. Zato se nam zdi, da ne bi bilo treba zah tevati od lastnikov, ki so se morali itak že vsi zadolžiti, da svoje lesene ograje zopet odstranijo in jih nadome stijo z železnimi. Saj prej ali slej bodo morali to itak storiti, ker lesene ograje pač niso tako trpežne.
Zahteva po pametnem kompromisu v tem oziru je tem bolj utemeljena, ker leži Kamniška cesta že daleč na periferiji, dočim imamo lesene ograje.' in to še celo neestetične, v samem centru mesta, v Prešernovi in Maj-strovi ulici in celo v neposredni bližini gradbenega urada v Frančiškanski ulici . . .
Vse priznanje trudu ki ga posveča gradbeni urad olepšavi mesta in ulic, a za enkrat je glavno. da dobimo kolikor mogoče mnogo novih staro-vani
Velika ovira za gradbo novih hiš je tudi nejasnost glede oprostitve občin skega davka na stanovanja. Svoječa-sno je občinski svet sklenil, da se o-proste nove stavbe občinskih doklad za 6 let. Dne 10. februarja 1927 pa je sprejel neki sklep, naj se določi najemnino stanovanjskih prostorov potom komisijonelnega ogleda, da se tako odmeri občinska hišnonajemnin-ska doklada. Magistrat tolmači zdaj to tako, kakor da je bil s tem razveljavljen prvotni sklep glede oprostitve občinske doklade, kar pa je očividno napačno, ker občina pač ne bo mogla pobirati davkov od novih zgradb, ki jih pusti celo država neobdačene. S tem bi metala sama sebi polena pod noge in bi zopet uničila vse, kar je dosegla na drugi strani z raznimi gradbenimi ugodnostmi. Zato je v tem oziru nujno potreben točen sklep občinskega sveta, da se vedo interesenti ravnati.
Samomori madžarskih
bogatašev
Iz Budimpešte poročajo o nenadnem koncu dveh znanih osebnosti v trgovskem življenju. Eden najbogatej ših madžarskih draguljarjev, 60letni Aleksander Low je skočil iz svojega stanovanja v drugem nadstropju na ulico in umrl, predno mu je mogla nu diti pomoč rešilna postaja. Njegov samomor spravljajo v zvezo s ponesrečenimi spekulacijami v vojnem in prvem povojnem času. Vkljub temu, da je imel Low v Budimpešti tudi še celo vrsto stanovanjskih hiš oddanih v najem, se vendar zadnja leta ni mogel v svojem gospodarskem poslovanju dvigniti, radi česar si je iz obupa vzel življenje.
O drugem samomoru poročijo iz budimpeštanskega hotela »Meran.« Tamkaj stanujoči zastopnik tovarne vozil v Eisenachu Ludvik Press je tudi izvršil samomor. Ta pa je imel popolnoma drug razlog za svojo obupno dejanje. Press je trpel na fiksni ideji, da ga zasleduje niegova žena in mu strežr« po življenju. Samomorilec je zapustil pismo, v katerem pravi izrecno da ga je njegova žena zasledovala do Budimpešte z namenom, da ga ob ugodni priliki umori.
Kolonizacija Prekmurja
Umetne madžarske naselbine — Penetracija s slovenskimi kolonisti — Treba več sistematičnosti!
Murska Sobota, 27. maja. Madžarski režim pod bivšo Avstro Ogrsko je, kakor znano, v Prekmurju delal s polno paro na to, da pomad žari tamošnje Slovence. To je skušal doseči na eni strani s poukom v madžarskem jeziku v šolah, na drugi strani pa z naseljevanjem madžarskega elementa med Slovenci. Seveda je za madžarske koloniste bila določena zemlja v ravninah. Tako smo ob prevratu, odnosno po zasedbi Prekmurja našli položaj, da se je zlasti pri Dolnji Lendavi globoko v slovensko ozemlje zagrizla madžarska kolonizacija v najrodovitnej šlh krajih ravnine.
Iz teh dob madžarske kolonizacije datirajo madžarske naselbine Gor. Lakoš (Lakoš je madžarski izraz za Selišče!), Zamostje, Genterovci, Dolga vas, Petišovci itd.
Naravno je, da je tekom časa z naravno ploditvo tega naseljenega madžarskega elementa poleg prvotnih kolonistov, ki so bili materijelno dobro situirani, nastala množica revežev, ki so si iskali kruha deloma doma, deloma v tujini. Ravno tako pa je naravno, da je ta madžarski element vsled favoriziranja madžarskih oblasti in s pomo čjo njihovega pritiska slovenski element vedno bolj izpodrival.
Se nekaj desetletij in slovenski element v Prekmurju bi bil decimiran na par desettisočev.
Po prevratu so se dogodki pričeli razvijati v nasprotni smeri, dasi
naše oblasti niso izvajale tega tako sistematično kakor poprej madžarske in tega tudi še danes ne delajo.
Vendar pa so nastale v bližini Dolnje Lendave že štiri lepe slovenske kolonije: v Bernici, Petišovcih, Zamo-stju in pri D. Lendavi sami. Podlago za kolonizacijo je dal ' zakon o agrarni reformi, za katero so zlasti v Prekmurju ugodna tla, ker je menda polovica vse zemlje v rokah raznih madžarskih graščakov.
Žal le, da se državna oblast ne zaveda, da ni dovolj revnemu kolonistu dati samo zemljo, ampak, da mu je treba dati možnost, da si postavi dom in uredi zemljo, ki je bila skozi leta zanemarjena. Šele tako bi bilo videti v kolonizaciji sistem.
Danes pa ležijo veliki deli kolonistom v zakup dane zemlje mrtvi, neizrabljeni, ker je kolonist prišel praznih rok in nima niti najprimitiv nejših potrebščin za obdelovanje zemlje,
da ne govorimo o strehi za njega in za rodbino. Tozadevna statistika ni razveseljiva.
V	državnem interesu je, da državne oblasti zadevo kolonizacije vzamejo sistematično v roke, da na eni strani neuke in nespretne ljudi navajajo k samopomoči, da jim pa na drugi strani tudi same pomagajo. Šele potem bo slovenska kolonizacija uspešna.
Sreska organizacija SDS za Maribor, desni breg
Včeraj dopoldne se je vršil v Narodnem domu občni zbor sreske organizacije za Maribor desni breg. Število krajevnih organizacij je sedaj narastlo na 15 in razum treh, ki so se upravičile, ao bile na občnem zboru zastopane vse. Predsednik g. Kejžar je podal kratko poročilo o politični situaciji in o delu organizacij SDS. Zlasti se je dotaknil perečega delavskega vprašanja, ki postaja radi gospodarske krize in žnjo zvezane brezposelnosti od dne do dne težavnejše. Povdarjal je potrebo, da posveti SDS delavskemu vprašanju največjo pozornost.
Živahna in stvarna debata je pokazala, da vlada v celem okraju veliko zanimanje za skupno napredno fronto, ker so ljudje že siti razcepljenosti, od katere ima korist samo SLS.
O delu oblastne skupščine je poročal posl. g. Finžgar. Opozarjal je na popolno brezplodnost tega dela. Nagrmadili so kopico predlogov in sestavili 72 milijonski proračun, ki pa obstoji le iz izdatkov brez kritja. Cuje se, da bi klerikalci radi vsa bremena naprtili le mestom, da se ne bi zamerili svojim kmečkim volilcem, a pokazalo se bo zopet enkrat, da demagogija ne drži vedno. Napredni poslanci so pravočasno opozarjali na veliko nevarnost, a SLS ni hotela pritegniti drugih strank k sodelovanju, ampak jih je izključila iz oblastnega odbora, s tem pa seveda tudi sama prevzela vso veliko odgovornost.
Delegat iz Pobrežja je poročal o veliki škodi, ki jo povzroča Drava z odnašanjem rodovitne zemlje. Nujno potrebno je, da se povzamejo za zadevo država, oblast in okraj. Delegat iz Studencev je opozarjal na potrebo škropljenja izredno prometne Ruške ceste. Interveniralo se bo v tem pogledu pri občini. Govorilo se je dalje o zatvaranju točilnic po branjarijah. Točilnic je res preveč, a z zatvaranjem naj se ne bi začelo pri najrevnejših, katerih eksistenca je od točilnic odvisna. Soglasno se je pozdravila namera, da se t vso energijo zatre prodaja ponarejenega dalmatinskega vina, dočim se prodaji pristnega dalmatinca seveda ni mogoče upirati.
Občni zbor je nanovo izvolil dosedanje predsedstvo z g. Kejžarjem na čelu in v smislu statutov izpopolnil strankine odbore. S pozivom na še bolj agilno in smotreno delo vseh slojev, zlasti tudi s širjenjem naprednega tiska, je predsednik zaključil lepo uspelo zborovanje..
Deco na morj'e!
Bližajo se velike počitnice in naša deca nestrpno pričakuje, da pojde zopet k morju. Podmladek Rdečega križa pripravlja ferijalno kolonijo za dečke in deklice, da omogoči tudi siromašni deci 'bivanje na morju. Za dečke so pripravlja kolonija v Kaštelih, za deklice pa na Krku. Ker se baje oglaša veliko število otrok, posebno dečkov j,n jih v eno kolonijo ne kaže sprejeti nad 35, bi toPlo priporočil, da bi se osnovala za večje, nad 12 let stare otroke, kolonija v Jelši na otoku Hvaru.
Za male otroke je pot do Hvara res pre dolga in naporna, za odraslejše pa si ne morem misliti lepšega letoviišča od Jelše. Kopališče, ki. je kakih 10 minut od mesteca oddaljeno, je naravnost idealno.
V	malem zalivu, ki je okoli 300 m širok in do 800 metrov dolg, stoji voda skoro Povsod enakomerno 1 m do 1.5 visoko. Morsko dno je pokrito s finim peskom, pot do kopališča j© pravi prijetna.
Stanovanja bi dobili dečki po privatnih hišah za 10 Din dnevno, vsak bi imel snažno lastno posteljo- Za hrano (zajtork, kosilo in večerjo) bi plačali v restavraciji g. Gamulina po 22 Din dnevno. Ako računamo še vožnjo in izdatek za malo južino, bi stroški za tritedensko bivanjo v Jelši no presegali 800 do 1000 Diin.
Naj šo pripomnim, da so Jel Žani zelo dobri, Prijazni in postrežtjivi ter da imajo izvrstnega zdravnika, ki je v slučaju potrebe takoj in proti malenkostni odškodnini na razpolago. Za izprehode služita lepi perivoj ob nabrežju in krasni gozdič g. načelnika Dobokovača, ki fla da.ie gostom drage volje na razpolago. O slabem vremenu se lahko »hirajo v obširni čitalniški dvorani, kjer je na razpolago glasovir. Okolica Jelše je čudovita krasna in primerna za krajše izlete.^ Z griča, kjer stoji cerkev Gospe zdravja, je krasen razgled na mesto in morje. Priporočamo torej Jelšo, kot letovišče vsakomur, posebno pa našim odrasleišitn dečkom, ki žele preživeti par srečnih tednov ob naši Adriji. A. K-
10.000 poljskih rudarjev štrajka.
Ker ni podjetje sprejelo zahtev delavcev po zvišanju mezde, je pričelo v pon-deljek v rudarskem revirju Dombrawa na Poljskem štrajkati 10.000 kovinskih delavcev. Obstoja pa možnost, da se jim pridružijo še ostali tisoči delavcev sosednih rudnikov
ITO - paita za zolie je najbolj
Sokolstvo
Brat e in sestre!
Jugoslov. Matica priredi jutri dne 29. t. m. ob 10. uri na Glavnem trgu velik manifestacijski tabor, po taboru Pa odkritje spominske plošče v parku.
Poživljamo vse brate in sestre naj se te slavnosti udeleže in sicer v civilu z znakom. Zbirališče ob 34 10- pred Narodnim domom. Odhod od tu na Glavni trg z godbo. — Zdravo!
Sokolsko društvo v Mariboru,
Prapor Sokola v Ptuju
Sokol v Ptuju je bil ustanovljen leta 1908 po znanih krvavih dogodkih o priliki skupščine CMD, ki so izzvali na cijomalen odpor vse Slovenije.
Zavzel je takoj važno mesto v ptui skem narodnem življenju, deloval v prosvetnem in nravnem oziru ter telesno vzgajal našo mladino.
Društvu manjkata še prapor in lastni dom. Za Sokolski dom sistematično in Požrtvovalno darujemo sami in naši ptujski prijatelji; a še le v daljši bo dočnosti bomo mogli začeti m gradbo.
Prapor pa Poklonimo »Sokolu« že tokrat kot zunanji simbol sokolskih načel! Razvijemo ga ob binkoštnih dneh 4. in 5. junija 1927.
Bratsko vabimo bližnja in daljna sokolska ter druga prijateljska društva, kakor sploh Prijatelje Sokolstva k temu slavju.
Ob tej priliki še navdušimo in okre pimo za naše domovinske ideale, ki naj vodijo našo jugoslovansko nacijo po potu navzgor k duševni in telesni popolnosti.
Ptuj, vi maiu 1927.
Dr Tone Gosak Dr. Fr. Šalamun predsednik prop. odseka. starosta.
Pomagajmo sl sami!
Bratje! Delo zasnovano na letnem 'tefolvaddščh se prejšnjo nedeljo vsled popoldanskega naliva ni moglo dovršiti. Vendar se je že dopoldan izvršilo splaniranje dveh tretjin etlovadišča, kar nam jamči za dogotovitev dela v 5 do
6	urah. Pridite zatorej v nedeljo, 29. t. m- ob 6. zjutraj na doflotovitev započe-tega dela zopet v tako lepem številu kakor prejšnjo nedeljo. — Zdravo!
bo jutri v nedeljo 29. t. m- po 15. uri v gostilni Alojzija in Josipino Schrei na lepem senčnem vrtu. Izvrstna štajerska vina, unionsko pivo v sodčkih in domače močnate jedi.	194
Strašna smrt starke In njenega pravnuka.
V	hercegovinski vasi Soviči je ostala 78 letna Stana Kujanovič s svojim pravnukom sama v svoji koči. Ker je bila starka napol gluha in slepa, ni opazila, da se ji je prevrnila na ognjišču posoda petroleja. V trenutku se je petrolej vnel in vžgal vso leseno opravo koče. Ker stoji koliba na samoti, ni slišal obupnih klicev starke živ človek in je požar zagrabil kmalu celo kočo, ki je pogorela do tal. V plamenih sta našla smrt tudi nesrečna starka in njen pravnuk v zibelki.
Radi par kokoši ubil seljaka.
Ze delj časa sta se gledala po strani seljaka Ivanov in Kovačev v vasi Mar-tonoš blizu Stare Kaniže. Prepir med njima je bil tako običajen kakor vsakdanji kruh. Sovraštvo pa je izbruhnilo
v katastrofo, ko je osumil Kovačev soseda Ivanova, da mu je pokradel nekaj perutnine. Da razčistijo afero so se napotili Kovačevi k osumljencu, kjer je došlo ponovno do hudega prepira. V razburjenju je dvignil Ivanov palico z namenom, da udari Kovačeva. Tudi ta ni držal rok križem ter si pomagal z nožem in nasprotniku prerezal vrat. Pri zaslišanju je ubijalec priznal svoje de-anje, izgovarjal pa se je, da ga je izvršil v silobranu
I. PROPRERNDNR RRZSTRUR
ERRF. IZDELKOU U ITIRRIBORLI
OD 16. DO 1Q.1UH11R 19 2 7 V
ČlTRLHin ŠTUDRSKE KNJIŽNICE
Šport
Maribor:Atena. Nikdar še ni v Mariboru vladalo za hazenska tekmovanja ‘tako zanimanje kakor letos. Nenavadno nagel napredek, požrtvovalnost in čisti športni duh, ki vlada v njej, so pridobile damskemu športu obilo prijateljev, ki Pazno zasledujejo njegov razvoj. Kljub 'temu, da v jutrišnjem srečanju »Maribor« gotovo zmaga, vlada tudi za to prireditev veliko zanimanje, kajti mariborska publika je imela letos samo enkrat priliko prisostvovati resnemu .bazenskemu boju med Mariborom in Muro. Računati je, da bo tudi jutrišnja prireditev privabila na igrišče obilo gledalcev. Pričetek ob 15. Sodnik g- Cizel.
MOLHP (službeno). Prvenstvena tekma ISSK Maribor-SK Atena se odigra 29. maja na igrišču SK Maribora ob 15. Službujoča odbornika: 0g. Amon (blagajno) g. Kemenyi. Vsak klub ima postaviti po 4 reditelje. Prv. tekma SK Ptuj - SD Rapid se odigra 29. maja ob 34 16. uri v Ptuju na igrišču SK Ptuj-a. Službujoči odbornik: g. Sarnuda. —' Tajnik.
Stanje bazenskega prvenstva. Po
včerajšnjih tekmah je stanje v bazenskem prvenstvu sledeče: 1. S K Mura:
6	točk, goli 58:27 za Muro. 2- S K Ilirija: 4 točke (1 tekma še neodigrana), goli 4l;8 za Ilirijo. 3. S K Maribor: 4 točke (2 tekmi neodigrani), goli 23:13 za Maribor. 4. Primorje: 2 točki, goli 25:54 za nasprotnike. 5. Atena: 0 točk (1 tekma neodigrana), goli 9:54 za nasprotnike. Po dosedanjem stanju je odločitev glede zadnjih dveh mest žo padla. »Atena« še sicer ni odigrala zadnje tekme, vendar nima nobenih izgredov. Primorje si je četrto mesto definitivno zasigurato. Najostrejši boj so bije vsekakor za prva tri mesta, odločitev pa 1k> padla šelo vi nedeljo Po bin« koštih ko se srečata najmočnejša kluba SK Ilirija in SK Maribor. »Muri« je drugo mesto zagotovljeno.
Nogomet Maribor:Merktir. V nedeljo popoldne bosta Merkui in Maribor odigrala prijateljsko tekmo.^ Merkur bo nastopil v popolnoma novi postavi in upa izvojevati ugoden rezultat. Vsekakor bo prireditev nudila dovelj zanimivih momentov, zlasti ker bo Maribor nastopil a nekaterimi mlajšimi močmi, ki bodo najbrže nastopale tudi v prihodnje za barve »Maribora«.
ISSK Maribor — nogometni odsek'. Jutri ob 16. prijateljska tekma Maribor-Morkur. V oblačilnico morajo priti najkasneje: do 3416. sledeči igralci: Kovačič, Hreščak, Miha, Prevolnik. Stauber, Božič, Bergant, Lazaička, Bertoncelj, Hreščak, Bratož, Škrobar, Starc, Petan-Dresi modri. Točnost! — Tajnik. Hazona Ptuj • Rapld.
V	nedeljo popoldan se bo odigrala v Ptuju prva drugorazredna tekma med navedenima družinama. SK Ptuj ima sicer več izglcdov, vendar je »Rapid« v četrtkovi trening tekmi proti rezervi Maribora predvedcl dovolj lepih potez, ako da zmaga Ptuja ni ravno preveč sigurna.
Avtomobil pod lokomotivo.
V	bližini Grosetta v Italiji, jc vozu neki avtomobil iz Nemčije preko zelez niškega prelaza baš v trenutku prihoda vlaka. Lokomotiva jc razbila avto na dva dela ter vrgla potnike in šo-erja na vse strani. Vlak je takoj ustavil ter vzel s seboj troje težko ranjenih. ki so iih odpravili v bolnica
E. G. Brat:
Ugrabljeni milijoni
Roman ameriškega Jugoslovena. 23
Polly je molčala, včasih zaihtela, vmes pa zobala svojo čokolado. Zase pa je premišljala: »Ali je blazen ali ni? Zdi se mi, da — ni! Oj, ti ljubi Bog, če je zdrav, pameten:	čemu	je	torej	vzel
stričkove milijone in kar čez noč utekel? Zakaj? Le zakaj?«
Premišljevala je, a odgovora ni našla. Vrnila se je torej v svojo hotelsko sobo ter pisala stričku dolgo, dolgo pismo . . .
Uro kasneje, ko je pustila Pennsylvanija Sta-ten Island že daleč za seboj, je prinesel krovni telegrafist kapitanu Siemsu brezžično brzojavko:
»Jack Bell še na Pennsylvaniji. Mohr ga pozna. Prosim poiskati in prijeti ga. V Plymouthu pričakujem. Dodd.«
Kapitan je poklical prvega častnika in mu izročil brzojavko.
»Evo. tat je še na ladji!« je dejal. »In čolnar Mohr ga pozna! Naj ga torej poišče: 5000 dolarjev dobi zanj!«
Prvi častnik je poklical Mohra in mu je sporočil kapitanovo povelje:
»Odkod poznate tatu? Ste li morda njegov sokrivec?« je vprašal smeje.
»Neumnost!« je zarenčal Mohr. »Gospod, odkod pa naj poznam tatu iz Chicaga? — in če bi ga poznal, pri moji veri, prijel bi ga. ker tudi jaz
bi rad zaslužil izlahka 5000 dolarjev! — Iskati hočem in če ga najdem, ga izročim vam.«
»Vzemite tesarja in nekaj ste\vardov seboj!« je dejal častnik in odšel.
Mohr pa ni vzel nikogar seboj, nego je šel k najvišjemu stewardu ter mu povedal, da mora na povelje preiskati vsa skladišča. Naj mu torej izroči ključe, da more vrata odkleniti.
»Ključe imata ste\varda, ki sta šla pravkar po neki kovčeg«, je odgovoril najvišji steward in Mohr je odšel. In resnično, pravkar sta nesla ste-warda skozi ozki hodnik med kajutami velikanski kovčeg mr. Murrela.
Frank Murrel, sloviti žongler in čarodejnik, je imel svojo kajuto in vanjo je dal sedaj prenesti svoj kovčeg iz skladišča. Skrbelo ga je: Ali je Sam še v kovčegu ali pa so ga redarji vlekli seboj? Preklicano podoben je bil Samu tisti tat tamkaj na obali. Toda kovčeg je zaprt in nič ni videti, da bi ga bil Sam zapustil . . . »Previdno! . . . polagoma! . . . nikar ga ne vrzite! ... za božjo voljo, v njem so steklene reči!« je kričal Murrel in odprl duri s^oje kajute.
Stevvarda sta se s kovčegom pošteno spotila, zato pa sta dobila lepo napitnino. Nato sta odšla.
Hitro je Murrel zaklenil kajuto ter planil h kovčegu. Z nervozno naglico se je lotil jermenov in ovojev, zaklopov in vijakov . . . pokrov je odskočil . . . Murrel pa je zviškoma sedel na tla.
»Dobro jutro, mr. Murrel!« je dejal Jack Bell, zlezel iz kovčega, zaprl pokrov in sedel nanj. »Strela božja, ves sem že trd!« Smehljaje je raztezal roke in noge.
»VI... Vi?!« je zaječal Murrel, kakor bi videl živ strah . . . »Vi ste Jack Bell?!«
»Kajpada!« je prikimal Jack. »Milijonski tat iz Chicaga, kakor trdijo. Zelo me veseli, da je sloves mojega zločina prodrl tudi že do vaših ušes.«
»Kaj želite?« je ječal Murrel.
»Ne uganete?« se je smejal Jack. »Vzamete me namesto svojega tovariša s seboj v London. Toda nikakor nočem ostati celih osem dni v tej kabini.«
»A na krov vendar ne morete!« se je čudil Murrel.
^>Zakaj pa ne? Nič ni nemogoče. Da bom sedel sedajle na temle kovčegu namesto vašega prijatelja, bi se vam zdelo včeraj čisto nemogoče. Ukrasti tri milijone se vam zdi morda tudi nemogoče. Zagotavljam vas, to mi je bila malenkost. Zato pa je tudi mogoče, da pojdem na krov in da vas za vse vaše usluge kraljevsko nagradim.«
»Kje imate denar?« je pozvedoval Frank Murrel lokavo.
»Na Angleški banki v Londonu seveda!« je lagal Jack, ne da bi trenil z očmi. »Veste, ta banka je idealna hranilnica za vse defravdante. Tamkaj je naložen naš denar varno, kakor bi bil položen v Abrahamovo naročje. Če me zgrabijo, — česar seveda nikakor ne želim — me zašijejo za par let. No, potem dvignem svoje milijončke z obrestmi vred. Nič težkega. — Torej — ali mi hočete pomagati? Plačujem pošteno vsakršno uslugo.«
(Dalie prihodnjič.)
Naznanilo! Naznanjam, da izvišujem sedaj krojaško obrt v Vetrinjski ulici St. 24/1. nadstr. (v hiši g. Kosiča) ter se vsem mojim naiočnikom pripoiočam A.Vadnu, krojač. 197
Damsko kolo
•n ene */« gosli po ceni na prodaj. Aleksandrova cesta št. 2'3, vrata 13.	192
Boliša šivilja
zn belo perilo spiejme delo, even-tuelno gre tudi na dom. Naslov v upravi lista.	196
Decimalna tehtnica
že rabljena 500 do 300 kg se kupi. Hochmuller, Maribor, Pod mostom 7.	191
Pozor!
Čevlje, ročno delo ir dobrega blaga. Moški visoki boks Din 220. moSki nizki boks Din 180, ženski n zki vsake vrste Din 160. Ku-J ' ?rl ^v'jarju Neubauer Franc
Maribor	"lic*	štev*	33>
 	193
Gospo(Hčna 186
mest* kUpi.m!in 8ospodinja išče o *?' .ismene ponudbe pod .Poštena* na upravo .Večernika«
Državni vpokojenec
vešč pisarniških del »e sprejme za lahko službo v Msriboru, proti mesečni nagradi 600 Din’ Uradne ute od 8 —1"2. in od 15—17. ure. Punudbe na upravo .Večernika“ pod .Vpokojenec".
10
Prazno sobo 189
za takoj iščem, po možnosti s souporabo kuhinje, plačam po dogovoru. Naslov pove uprava.
Posestvo
160
vrt, veranda, pAiljon, gostilna, ob cesti tik toplic v Rimskih T o p 11 ca h, ob Savinji ugodno na prodaj. 5 minut od postaje, elektr. luč, njiva, travnik. Vprašati: Pinrer A Lemrd, Maribor.
laiugodnejše nudi
nahrbtnike, oslice. ležalne stole, ootne košare. Ustnice, denarnice, naramnice, nocavice, parfumerijo, ctalanteriio, vrvarske
izdelke itd. Draqo Rosina, Msribor
Vetrinjska ulica 26
ZAHVANICA
Sut. tgMir Elam, Subotici.
C»st mi e izvestitl Vas, d su mi Vaše Larucin kapsule bile 0(1 vrlo d.bre pomoči kod spelne 1'olesti i d, je k„par)je povse P'est»lo. — Saoštoranjem
K. M., Maribor.
146
LARUCIN KAPSULE lobira m se po eni od Din SO - u svim
apotekama.-Glarno skladiSte:
A POTK K A BLUM S UDOTiCA.
Abonenti
se sprejmejo na dobro hrano v .Jadranski kleti* pod kavarno .Jadran".	x7r
Birma se bliža!
Da si bodo zatnogli tudi revni sloji nabaviti
prodajam SllkllO 0(1 Din 26*------ Takoj
to nffrU^°d°bro blago ter tkanine za perilo in P najnižjih brezkonkurenčnih cenah. Se priporoča
JLTrpin, Maribor, Glavni trg 17
VENECIN
iivaniedna	,od,	pM,
fvtnatlzmu In li!..,,	in čre.
«..nlh bolečin t.,	7^
dobi,. «	V!,ki	Sk„a|!(e	.
I3l« d. d., L]ubljana
Naznanilo!
Naznanjam, da otvarjam v ordinaciskih prostorih dr. Neywirth-a v Gosposki ulici 46/I v Mariboru z dnem 1. junijem 1927 svojo zdravniško prakso.
Med. univ. dr. Josip Ivaniek.
Vabilo
na
ki ga bo imelo
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE V MARIBORU
dne 15. junija 1927 ob 18. (6.) uri v uradnih prostorih Mestne hranilnice v Mariboru, Orožnova ulica štev. 2.
Dnevni red:
1 Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem rednem
* občnem zboru.
2 Poročilo predsednikovo o bilanci za proslo upravno
3. Poročilo računskih pregledovalcev.
4. Odobritev bilance.
5. Volitev:
a) odbornikov.
b) dveh namestnikov.
c) dveh pregledovalcev računov in enega mestnika.
6. Slučamosti.
Opomba: Glasom čl. 41 pravil se izloči ena tretjina odbornikov za katere se volijo novi.
‘59	Stanko Detela s. r« predsednik
na-
Za birmo
slikam na razglednice že od 50 Din naprej v priznano najbolji izdelavi
Foto-Vlašii, Maribor
Gosposka ulica 23.	193
Dva biljarda in
razno pohištvo
se bodo prodajali na javni dražbi dne 2. junija 1 q27 popoldne ob 2. uri v Mariboru, Vrtna ulica štev. 14, na kar se opozarjajo interesenti-
199
		
		HH
i . ■ -:y" i V.'"';" i'
Darila za birmo!
Ure, srebrnina in zlatnina po najnižjih cenah pri tvrdki
A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica 8
Oglejte si cene in predmete v izložbah ter v trgovini
w •- 'V’ ■ 'i?}.
,-jfg-mriiri,«irsiiTii	wi-i[wi[gi[gi[g]Eg]ig]ia[g]
Naznanilo.
Tvrdka JANKO KLUN iz Slovenjgradca naznani* cenj. občinstvu, da otvori v Prevalju v lastni hiši bivšega trgovca Zimerla svojo popolnoma na novo opremljeno in bogato založeno trgovino z novim najmodernejšim blagom S 1. Junifem 1027. — Za cenjeni in obilni obisk se najtopleje priporoča. Cene zmerne.	Postrežba najsolidnejša.
Janko Klun, s. r.
OEE®®®®®®®®®®®®®®®®®
bv }AfJ
LUKSU5NE
Mariborski V T C F P * I K Jutra,
POTREBUJETE
DG3RE
ČEVLJE
PC CENI
DDAKTlCNE
ELEGANTNE
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Stanko Virant, v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko Detela, v Mariboru