RAZVOJ LJUBLJANSKEGA VELESEJMA Ob razsulu avstro-ogrske monarhije leta 1918. smo bili Slovenci v gospodarsko-političncm pogledu po polnoma nepripravljeni na nove razmere. Kakor je bila naša trgovina pod Avstrijo skoraj povsem le krajev nega pomena, tako so se pojavili po prevratu v zedi- njeni Jugoslaviji popolnoma novi izgledi za razvoj naše trgovine z ostalimi deli države, že takrat je bilo zaznati, da se bo industrijska delavnost v naši ožji do movini močno dvignila in da bo omogočen napredek in razvoj našega obrtništva. Vendar pa tedaj nismo imeli nobenega pregleda proizvodnje niti potreb po rabnika izven naših ožjih meja pa tudi ne možnosti prodaje našega blaga. Tedaj, to je v najbolj nejasnih, vendar kar se tiče zvez, najugodnejših časih je nujna potreba spočela misel, organizirati ustanovo, ki naj odpomore nepreglednosti v trgovinstvu in pripomore do prijateljskih trgovskih zvez z do sedaj nepoznani mi trgovci v nepoznanih krajih in s porabniki nepo znanih zahtev. Ta ustanova je Ljubljanski velesejem. Leta 1920. se je združila skupina dalekovidnih, nesebičnih in po- žrtovalnih mož iz vseh panog gospodarstva in zastop nikov gospodarskih ustanov. Iz skromnih začetkov se je razvila doma in v svetu priznana mednarodna ustanova, Ljubljanski velesejem, ki uspešno deluje že 20 let in je v tem času priredil pod pokrovitelj stvom Nj. Vel. kralja nič manj kot 46 vzorčnih vele- sejmov in posebnih strokovnih razstav. Ob rojstvu te ustanove je bilo treba mnogo idealizma. Osnovna glavnica za prireditev velesejma je znašala le 152.000 dinarjev, potrebnih pa je bilo dva in pol milijona di narjev. Takrat so preskrbeli velesejmski odborniki potrebni kredit z osebnim rizikom, zastavili plug v ledino in izorali. Delo so tem prvim pobornikom na rekovali stanovski idealizem, solidarnost ter nujna potreba. Ljubljanski velesejem se je uveljavil ne samo z uspešnim in nesebičnim delom gospodarstvenikov, marveč tudi zato, ker stoji v srcu produktivno naj- organiziranejšega dela naše države. Ne da se tajiti, da je Slovenija zmožna življenja le, če je primerno razvita njena industrija, obrt in trgovina in če se nam nudi možnost prodaje naših izdelkov v druge predele države. Moč in uspeh naše proizvodnje ter solidnost LJUBLJANSKI SEJEM ZA NAŠE GOSPODARSTVO IN KULTURO OB DVAJSETLETNICI LJUBLJANSKEGA VELESEJMA DR. MILAN DULAR 77 naše trgovine pa je treba ob vsaki priliki podčrtati in vsaj vsako leto nazorno prikazati. In kje laže kot na Ljubljanskem velesejmu? že samo ta moment, če izvzamemo vsak kupčijski efekt na velesejem, je do volj jak za eksistenčno upravičenost velesejma. Tri leta je vzdrževala in prirejala velesejmska uprava samo velesejme vzorčnega značaja za indu strijo in obrt. Potem pa, to je leta 1924., so jo izučile izkušnje, zavestna potreba in živo prepričanje, da mora, ko so splahnele inflacijske vode, poiskati čim tesnejšo zvezo s kmetijstvom in drugimi gospodar skimi panogami ter našo kulturo. Od tega leta naprej imamo v Ljubljani vsako leto po dve glavni razstavni prireditvi, spomladi vzorčni velesejem in jeseni kul turno in gospodarsko razstavo pod geslom »Ljubljana v jeseni«, ki objema kulturno delavnost in specialne gospodarske panoge. Ogromno razstavnega gradiva se je že pripravilo in pokazalo na teh razstavah. Tako gradivo je velike vrednosti in se pozneje s pridom uporablja na naših šolah do našega najvišjega znan stvenega zavoda, univerze. Ni ničeva trditev uglednega profesorja naše univerze, ki je rekel, da je Ljubljan ski velesejem najuspešnejša visoka šola za narod. Za prireditev teh razstav je Ljubljanski velesejem znal združiti stotine pridnih delavcev, znanstvenikov, go spodarstvenikov in kulturnih delavcev. Krog sodelav cev in prijateljev se od leta do leta veča, velesejem je postal gospodarska in kulturna lastnina vsega naroda. Ljubljanski velesejem je praznoval svojo desetlet nico v času najhujše krize in denarne depresije. Pre šel je to preizkušnjo, prekaljen kot železo v ognju, enako kot naša trgovina, industrija in obrt. Tedaj je ostalo samo ono, kar je bilo sposobno za življenje in borbeno. Razne panoge naše industrije in zlasti obrti so se razvile do današnje zavidljive višine zlasti s pomočjo velesejmov. V plemenitem tekmovanju po boljšem in popolnejšem so rasli naši industrialci in obrtniki v svoji kvalitetni produkciji navzgor. Ljubljanski velesejem združuje na svojem prosto ru vsako leto dvakrat desettisoče, omogoča sklenitev in utrditev poznanstev in prijateljstva, sklepa s tr govskimi vezmi naš sever z jugom in vzhod z zahodom. Ta ustanova je priredila v 19. letih svojega obstoja 19 vzorčnih velesejmov industrijskega, obrtniškega in trgovskega značaja. Kot posebne razstave je treba omeniti razstave pohištva, ki se redno prirejajo od leta 1926. naprej, obrtniški razstavi v letih 1933. in 1934., našo malo obrt, ki razstavlja v posebnem prostoru redno od leta 1925. dalje, vajeniško obrt niško razstavo leta 1925., tekstilne razstave, posebne avtomobilske razstave, radio razstave, prekrasni ar hitektonski razstavi v letih 1934. in 1935., stavbeno razstavo leta 1927., tujsko-prometne razstave v letih 1931., 1932., 1933. in 1939., impozantno gostinsko razstavo v letu 1936. Kmetijske razstave so začele v letu 1926. in so bile v letu 1927., 1928., 1929., 1931., 1932., 1933. in 1939. Na teh kmetijskih razstavah se je prikazovalo naše mlekarstvo in sirarstvo, vinar stvo, čebelarstvo, sadjarstvo in zelenjadarstvo. Zlasti zanimiva je bila ogromna kmetijska razstava v letu 1928. kot jubilejna ob 160-letnici Kmetijske družbe, ki je obsegala vse panoge našega kmetijstva, in ona iz leta 1939., ki je imela 14 oddelkov in je bila velika manifestacija slovenskega napredka v kmetijstvu. Kmetijskim razstavam so bile priključene še številne razstave plemenske goveje živine, konj, koz in ovac, kuncev, perutnine, golobov itd. Zanimiva je bila raz stava doma pridelane volne angorskih kuncev, ki po meni že razveseljiv dohodek malemu človeku. Posebne razstave sadja in sadni sejmi izven okvirja kmetijskih razstav, to je v mesecu oktobru in novembru so bile prirejene od leta 1924. do 1935. Leta 1933. smo imeli semenogojsko razstavo. Prekrasne vrtnarske razstave smo imeli v letih 1926., 1927., 1928., 1929., 1936., 1937. in 1939., vmes so bile razstave ljubiteljev pri- rode v stanovanju leta 1932. in 1933. Razstava gob in razstava zdravilnih zelišč jeseni 1939. sta bili prvi svoje vrste in sta vzbujali veliko pozornost. Omeniti je tudi številne mednarodne razstave čistokrvnih psov, ki so dosegle pomemben nivo. V letu 1931. smo imeli prvo gospodinjsko razstavo. Tej so sledile nadaljnje redno vsako leto, večkrat zvezane z modnimi revi jami. Prvo modno revijo sploh pa je priredila uprava velesejma meseca marca leta 1924. v opernem gleda lišču. Tudi krojači so imeli že svojo razstavo v letu 1933. — Gotovo so vsakemu obiskovalcu še v spo minu obsežni in zelo poučni gozdarski in lesni raz- 78 stavi leta 1930. in 1936., in razstava »Cesta« 1938. V okviru gospodarskih razstav so bile prirejene še tri razstave sladkovodnih in morskovodnih rib leta 1934., 1935. in 1939., hranilniška razstava v letu 1934., za družna razstava leta 1929., razstava domače preproge in domače volne leta 1935. in 1936. in pa razstava o reklami in propagandi leta 1936. Po sili razmer je bila v jeseni 1939. prirejena tudi razstava o pasivni obrambi prebivalstva za primer napada iz zraka. Od leta 1926. naprej prireja Ljubljanski velesejem v zvezi z Lovsko zadrugo vsako leto dvakrat, to je januarja in marca, dražbo kožuhovine. Te dražbe so dobro vpeljane, deležne obiska kupcev tudi iz ino zemstva in uspešno pomagajo našim lovcem vnovče- vati dragoceni lovski plen po primerni ceni. V nizu kulturnih razstav, ki so bile prirejene na Ljubljanskem velesejmu, moramo zlasti omeniti šte vilne razstave likovne umetnosti v letih 1926., 1927., 1931., 1932., 1933., 1934., 1935., 1937. in 1938. Umet nostne razstave so bile deloma splošnega značaja, de loma pa so bile prirejene pod posebnimi gesli. V letu 1932. in 1938. smo imeli mednarodno razstavo foto grafije, leta 1933. pa razstavo umetnostne portretne fotografije poklicnih fotografov. Istega leta je bila prirejena razstava »Slovenska knjiga«, leta 1938. raz stava francoske knjige, leta 1934. velika Glasbena razstava, leta 1927. Gledališka razstava pod geslom »Gledališče, ljudstvo, družba«, leta 1933. razstava slovenskih cerkva, v letih 1933., 1934. in 1937. misi jonske etnološke razstave, leta 1931. prekrasna raz stava »Slovenska mesta«, v letih 1927., 1928. in 1932. revije slovenske narodne noše, leta 1935. obsežna in prezanimiva razstava »Naš Jadran«, leta 1934. karto grafska razstava, istega leta tudi razstavi jugosloven- skih plakatov in ruske emigracije; leta 1929. razstava meščanskih šol in v letih 1927. in 1935. dve esperanto- razstavi. V svežem spominu pa je vsem še razstava slovenskega novinarstva, ki je bila prirejena jeseni 1937. s prav posebnim uspehom. Higienske razstave smo imeli v letih 1925. do 1934. Veterinarska razstava leta 1933. je obsegala 1500 m'J razstavnega prostora. Poučni in zanimivi sta bili Izseljeniška razstava v letu 1934. in Gasilska razstava leta 1935. Tudi športu smo posvetili pozornost. V letu 1925. je bila prirejena razstava, slovenskega športa, v letih 1925., 1935. in 1938. zrakoplovne razstave, leta 1932. razstava o naši alpinistiki, v letih 1924., 1930. in 1937. lovske in planinske razstave, leta 1933. sokolska raz stava in leta 1933. in 1937. dve skavtski razstavi. Jugoslovanska javnost je naklonjeno in lepo ubra no z dobrimi željami in nasveti spremljala delo Ljub ljanskega velesejma, najstarejše ustanove te vrste v svobodni Jugoslaviji. Ljubljanski velesejem je imel 79 in ima samo prijatelje in pospeševalce, ker vsi, ki nas ljubezen veže na to našo prelepo zemljo, vemo in ču timo, da je Ljubljanski velesejem naša in samo naša ustanova, ki je zaslužno koristna in nepogrešno po trebna ne samo Sloveniji marveč vsej državi za vse tiste, ki pri nas delajo in se vbadajo in se drže sta rega slovenskega navodila, da brez dela ni plačila in naj ne je, kdor ne dela. Leto 1940. bo pomenilo pomemben mejnik na raz vojni poti Ljubljanskega velesejma, dobo novograd nje razstavišča in razstavnih zgradb. Dvajset let so se prirejale razstave v sedaj že popolnoma dosluženih lesenih zgradbah, zbirali so se delavoljni in izvajali propagando za našo državo, ožjo domovino in Ljub ljano. Porabili so se milijonski zneski, v Ljubljano pa so prihajali stotisoči obiskovalcev, širil se je glas o naši državi daleč po tujini, vse do sedaj, ko se je začel podirati krov. čim bo končan letošnji junijski velesejem, bodo za čeli urejati novo sejmišče z modernimi razstavnimi zgradbami. Potem bo laže mogoče izvesti razne zani mive in koristne načrte, zasnove in želje glede razstav iz gospodarskega in kulturnega področja, ki še čakajo. Sporedi prireditev Ljubljanskega velesejma pa so poglavje zase. Naš človek sicer s simpatijami in na klonjeno spremlja delo Ljubljanskega velesejma, je pa tudi zelo kritičen. Sporede je treba skrbno sesta viti in proučiti, upoštevaje kulturne in gospodarske potrebe. Posebno specialne razstave zahtevajo ogrom nega truda. Teh uprava velesejma samo s svojimi ljudmi ne more organizirati, marveč so zato potrebni številni strokovnjaki iz raznih kulturnih in gospo darskih področij. Ti so se dosedaj vedno radevolje in z vso požrtvovalnostjo za stvar odzivali vabilu na delo. Njihove zasluge za narod so res velike. Z ubra nim sodelovanjem strokovnjakov bo naš velesejem tudi v bodočnosti mogel podati še mnogo koristnega. ČASOVNO KAZALO PRIREDITEV LJUBLJANSKEGA VELESEJMA 1921. Od 3. do 12. septembra: I. vzorčni velesejem. 1922. Od 2. do 11. septembra: II. vzorčni velesejem. 1923. Od 1. do 10. septembra: III. vzorčni velesejem. 1924. Od 11. in 14. aprila: Modna revija v opernem gle dališču. Od 15. do 25. avgusta: IV. vzorčni Velesejem. Pri ključene razstave: Razstava plemenskih konj. — Lovska in planinska razstava. Od 3. do 7. oktobra: Razstava zimskega sadja. 1925. Od 26. aprila do 4. maja: Razstava vajenskih izdel kov. Od 29. avgusta do 8. septembra: V. vzorčni vele sejem. Priključene razstave: Higienska razstava. — Razstava slovenskega športa. — Razstava ple menskih konj. — Razstava plemenske goveje živine. — Filatelistična razstava »Slovenskih znamk«. — Avijonska razstava. 1926. 26. januarja: I. dražba kož divjih živali. 20. marca: II. dražba kož divjih živali. Od 26. junija do 5. julija: VI. vzorčni velesejem. Priključene razstave: Higienska razstava. — Kul- turno-historična razstava »Slovenska žena«. — Specialna razstava avtomobilov. — Razstava ma lega obrta. Od 4. do 13. septembra: I. razstava »Ljuhljana v jeseni«. Obseg: Kmetijska razstava (oddelki: strokovno-poučni, mlekarski, vinarski, kmetijsko-strojni in razstava plemenskih konj). Indu strijski oddelek. — Razstava avtomobilov. —• 80 Radio - razstava. — Higienska razstava. — Vrt narska razstava. — - Umetnostna razstava. — Med narodna razstava plemenskih psov vseh pasem. Od 7. do 11. oktobra: Sadni sejem. 1927. Od 24. do 26. januarja: III. dražba kož divjih živali. 21. marca: IV. dražba kož divjih živali. Od 2. do 11. julija: VII. vzorčni velesejem. Special ne razstave: Razstava avtomobilov. — Razstava malega obrta. — Higienska razstava. — Umet nostna razstava. — Razstava kanarčkov. Od 17. do 26. septembra: II. razstava »Ljubljana v jeseni«. Obseg: Kmetijska razstava (oddelki: sadni, zelenjadni, mlekarski in sirarski, čebelarski, vi narski in kmetijsko-strojni oddelek). — Vrtnarska razstava. — Industrijsko-trgovska razstava. — Ra- dio-razstava. — Stavbna razstava. — Higienska razstava. — Kulturna: »Gledališče - Ljudstvo - Družba«. — Kmečka hiša. — Esperantska razsta va. — Revija slovenskih narodnih noš, 18. sep tembra. Od 1. do 31. decembra: Rožična prodajna razstava upodabljajočih umetnikov. 1928. Od 23. do 26. januarja: V. dražba kož divjih živali. 20. marca: VI. dražba kož divjih živali. Od 2. do 11. junija: VIII. vzorčni velesejem. Spe cialne razstave: Avtomobilska razstava. - - Raz stava stanovanjske opreme in pohištva. — Raz stava malega obrta. — Umetnostna razstava »Slo venska moderna umetnost 1918.—1928.« - - Raz stava kanarčkov. Od 1. do 10. septembra: III. razstava »Ljubljana v jeseni«. Obseg: Kmetijska razstava ob priliki 160-letnice Kmetijske družbe za Slovenijo (od delki: kmetijsko-strokovni, mlekarski in sirarski, vinarski, čebelarski, sadjarski, zelenjadni, vrtnar ski, za kmetijske stroje in orodje; razstave: ple menskih konj, plemenske goveje živine, perutnine, kuncev in ovc). — Vrtnarska razstava. — Raz stava društva »Zoo«. — Higienska razstava. — Radio-razstava. - - Industrijsko-trgovski oddelek. — Razstava pohištva in stanovanjske opreme. Revija slovenskih narodnih noš. — Tekma slo venskih harmonikarjev. Od 7. do 21. oktobra: Kulturna razstava »Slovenski tisk«. Od 7. do 12. oktobra: Sadni sejem. 1929. Od 24. do 26. januarja: VII. dražba kož divjih živali. Od 25. do 26. marca: VIII. dražba kož divjih živali. Od 19. do 20. maja: Razstava plemenskih psov vseh pasem. Od 30. maja do 9. junija: IX. vzorčni velesejem. Spe cialne razstave: Razstava avtomobilov. — Razsta va pohištva in stanovanjske opreme. — Razstava malega obrta. — Jubilejna razstava meščanskih šol v Sloveniji. — Higienska razstava. — Razstava perutnine in kuncev. Od 31. avgusta do 9. septembra: IV. razstava »Ljub ljana v jeseni«. Obseg: Splošna industrijsko-trgov ska razstava. — Razstava pohištva in stanovanjske opreme. — Razstava hišne industrije in obrtov. — Kmetijski sejem (vino, sir, maslo, med). — Raz stava poljedelskih strojev. — Vrtnarska razstava. — Zadružna razstava. — Higienska razstava. — Razstava društva »Zoo«. — Razstava kanarčkov. — Konkurenca slov. harmonikarjev 8. septembra. Od 19. do 25. oktobra: Sadni sejem. 1930. Od 23. do 25. januarja: IX. dražba kož divjih živali. Od 25. do 26. marca: X. dražba kož divjih živali. Od 29. maja do 9. junija: X. jubilejni vzorčni vele sejem. Specialne razstave: Razstava tekstilne in dustrije. — Razstava pohištva in stanovanjske opreme. - Razstava avtomobilov. — Razstava malega obrta. — Higienska razstava. — Razstava perutnine in kuncev. — Finska država, reprezen tativna razstava. Od 31. avgusta do 15. septembra: V. jesenska prire ditev: »šumarska in lovska razstava«. Obseg: Goz darstvo (važnost in potreba gozdov, vrste gozd nih dreves in gozdnega grmovja, vzgoja gozda, gozdni pridelki, oglarjenje, merjenje lesa, sprav ljanje lesa, gozdno varstvo, varstvo prirode, ure ditev gozdnega gospodarstva, organizacija in sta- 81 tistika gozdnega osebja). — Gozdna industrija. — Zgradba hudournikov. — Agrarne operacije. — Literatura. — Lovska razstava. — Industrijsko- trgovska razstava. — Misijonsko-etnološka raz stava. — Higienska razstava. — Konkurenca slo venskih harmonikarjev. — Razstava metuljev in hroščev. 1931. Od 26. do 27. januarja: XI. dražba kož divjih živali. Od 23. do 24. marca: XII. dražba kož divjih živali. Od 30. maja do 8. junija: XI. vzorčni velesejem. Spe cialne razstave: Razstava avtomobilov. — Razstava pohištva in stanovanjske opreme. — Razstava pe rutnine in kuncev. — Higienska razstava. — Umet nostna razstava. Od 29. avgusta do 9. septembra: VI. jesenska prire ditev »Ljubljana v jeseni«. Obseg: Tujsko-promet- na razstava. — Razstava slovenskih mest. — Kme tijska razstava. — Higienska razstava. — Novo dobno gospodinjstvo. — Razstava domače obrti. — Razstava pohištva, stanovanjske, hotelske in gostilniške opreme. — Industrijska in obrtna raz stava. Od 25. do 27. oktobra: Sadni sejem. 1932. Od 25. do 26. januarja: XIII. dražba kož divjih živali. Od 21. do 22. marca: XIV. dražba kož divjih živali. Od 2. do 5. aprila: Razstava perutnine in kuncev »Živalca«. Od 4. do 13. junija: XII. vzorčni velesejem. Specialne razstave: Razstava pohištva. — Oficielna razstava Poljske republike. — Higienska razstava. — Raz stava perutnine in kuncev. — Razstava »Ljubite ljev prirode v stanovanju«. —Tujsko-prometna razstava. Od 3. do 12. septembra: VII. jesenska prireditev »Ljubljana v jeseni«. Obseg: Kmetijska razstava (strokovni pouk, sirarstvo in mlekarstvo, jajca, čebelarstvo, zelenjad, vino, perutnina, kunci). — 3. in 4. septembra razstava goveje živine monta- fonske pasme. — 10. in 11. septembra razstava plemenskih konj. — 3. do 12. septembra velika razstava poljedelskih strojev in orodja. — Raz stava čistokrvnih psov vseh pasem. — 8. sept. Al- pinska razstava. — Tujsko-prometna razstava. — Razstava slovenske knjige. — Umetnostna razsta va »Žena v slovenski umetnosti«. — Jugoslovan ska amaterska razstava umetniških fotografij. — Razstava »Domače ognjišče«, nazorna razlaga no vodobnega racionalnega gospodinjstva. — Indu strijski in obrtni oddelek. — Specialne razstave: Pohištvo, živila. Radio. Posebne prireditve: 4. septembra: Revija slovanskih narodnih noš na velesejmu. — 11. septembra: Tekmovanje sloven skih harmonikarjev na velesejmu. Od 3. do 6. novembra: Sadni sejem. 1933. Od 20. do 21. februarja: XV. dražba kož divjih živali. Od 21. do 22. marca: XVI. dražba kož divjih živali. Od 15. do 17. aprila: Razstava društva »Živalca«. Od 21. junija do 8. julija: Sokolska razstava ob pri liki Pokrajinskega sokolskega zleta. Od 3. do 12. junija: XIII. vzorčni velesejem. Special ne razstave: Razstava pohištva. — Razstava dru štva »Živalca«. — Tujsko-prometaa razstava Do lenjske. — Razstava »Prijatelji narave v stano vanju«. — Obrtniška razstava. — Umetniška raz stava portretnih fotografov. — Razstava tekstilne in usnjarske industrije. Od 2. do 11. septembra: VIII. jesenska prireditev »Ljubljana v jeseni«. Obseg: Veterinarska razsta va. — Razstava »Slovenska cerkev«. — Umetno stna razstava »Madone slovenskih likovnih umet nikov«. — Misijonsko-etnološka razstava. — Kme tijska razstava. — Razstava dalij. — Razstava go vedi montafonske pasme 2. in 3. septembra. — Razstava koz in ovac od 5. do 11. septembra. —• Gospodinjska razstava »Red in snaga k zdravju pomaga«. — Krojaška razstava. — Razstava seme- nogojskih postaj. — Razstava pohištva. — Skavt- ska razstava. — Industrijski in obrtni oddelek. — 8. septembra: Tekmovanje jugoslovenskih harmo nikarjev. 1934. 22. januarja: XVII. dražba kož divjih živali. 5. marca: XVIII. dražba kož divjih živali. Od 30. maja do 10. junija: XIV. vzorčni velesejem. Specialne razstave: Razstava malih živali »Žival ca«. — Kartografska razstava. — Razstava jugo slovanskih plakatov. — Poučna razstava o reklami in propagandi. — IV. gospodinjska razstava »Žena v poklicu«. — Razstava ruske emigracije. Od 1. do 10. septembra: IX. jesenska prireditev »Ljubljana v jeseni«. Obseg: Glasbena razstava. — Umetnostna razstava »Slovenska pokrajina«. — Higienska razstava. — Ribarska razstava in raz stava akvarijev. — Razstava društva »Živalca«. — Mednarodna razstava psov vseh pasem od 1. do 2. septembra. — Razstava ovc in koz od 3. do 10. septembra. — Razstava arhitekture »Wee- kend«. — Hranilniška razstava. — Razstava po hištva. — Obrtniška razstava Zavoda za pospeše vanje obrta, Zbornice za T. O. I. v Ljubljani. — 8. septembra: Tekmovanje jugoslovenskih harmo nikarjev. — Misijonska etnološka razstava. 1935. Od 28. do 29. januarja: XIX. dražba kož divjih živali Od 25. do 26. februarja: XX. dražba kož divjih živali. Od 1. do 11. junija: XV. vzorčni velesejem. Specialne razstave: Razstava malih živali »Živalca«. — Ga silska razstava. — V. Gospodinjska razstava »Žena in obrt«. — Poučna razstava o domači volni in njeni uporabi. — Razstava jadralcev z brezmotor- nimi letali. Od 5. do 16. septembra: X. jesenska prireditev »Ljubljana v jeseni«. Obseg: Pomorska razstava »Naš Jadran«. — Umetnostna razstava »Naše morje«. — Razstava sladkovodnih rib v podze meljskem bazenu. — Arhitektonska razstava. — Esperantska razstava. — Razstava malih živali »Živalca«. — Razstava produktov iz volne angor- skih kuncev. — 15. septembra: Tekmovanje jugo slovenskih harmonikarjev. 1936. Od 27. do 28. januarja: XXI. dražba kož divjih živali. 9. marca: XXII. dražba kož divjih živali. Od 30. maja do 8. junija: XVI. vzorčni velesejem. Specialne razstave: Gostinska razstava. — VI. go spodinjska razstava: »Sodobna gospodinja«. — Razstava malih živali »Živalca«. Od 1. do 13. septembra: XI. jesenska prireditev »Ljubljana v jeseni«. Obseg: Državna razstava »Za naš les«. — Razstava »Naš sodoben vrt«. — Raz stava »Živali naših gozdov Zoo«. — Razstava ma lih živali »Živalca«. — Razstava »Domača pre proga«. — 13. septembra: Tekmovanje jugosloven skih harmonikarjev. 82 1937. 25. januarja: XXIII. dražba kož divjih živali. 8. marca: XXIV. dražba kož divjih živali. Od 5. do 14. junija: XIII. vzorčni velesejem ('ti. raz stavna prireditev). Specialne razstave: Izbirna lovska razstava za udeležbo na svetovni lovski razstavi v Berlinu, v septembru 1937. — Zveza gospodinj: »Vzorno stanovanje« in Modna revija z varietejem. — Društvo rejcev malih živali »ži valca«. — Živalski vrt »Zoo«. Od 1. do 12. septembra: Jesenska prireditev »Ljub ljana v jeseni« (42. razstavna prireditev). Obseg: Razstava slovenskega novinarstva, prirejena v proslavo 140-letnice Vodnikovih »Lublanskih No- viz« in 30-letnice organizacije slovenskega poklic nega novinarstva. — Etnografska-misijonska raz stava »Indija«. — Zveza gospodinj: »Materi za otroka«. — Cvetlična razstava (Klub ljubiteljev cvetlic) je bila izpopolnjena z razstavo akvarijev, razstavo metuljev in ornitološko razstavo. — Umet nostna razstava. — Društvo rejcev malih živali »Živalca«. — 12. septembra: Tekmovanje jugoslo- venskih harmonikarjev. 1938. 24. januarja: XXV. dražba kož divjih živali. 7. marca: XXVI. dražba kož divjih živali. Od 4. do 13. junija: XVIII. mednarodni spomladan ski velesejem (43. razstavna prireditev). Special ne razstave: Razstava »Cesta«, prirejena po Dru štvu za ceste v Ljubljani, v zvezi s kongresom za ceste. — Razstava francoske knjige. — ženska domača umetna obrt — IX. razstava Zveze gospo dinj v Ljubljani. Od 10. do 13. junija: III. vsedržavni kongres trgov cev Jugoslavije. Od 1. do 12. septembra: Jesenska prireditev »Ljub ljana v jeseni« (44. razstavna prireditev). Obseg: Mednarodna obča razstava fotografije in filma. — Umetnostna razstava slovenskih likovnih umetni kov, ki jo prireja »Klub neodvisnih likovnih umet nikov«. — Obrtniška razstava po Zavodu za po speševanje obrti Zbornice za trgovino, obrt in in dustrijo. - - X. razstava Zveze gospodinj, Ljub ljana: »Naši gostje«. — Razstava motornih in ja dralnih letal po Aeroklubu. — 11. septembra: Tek movanje jugoslovenskih harmonikarjev. Od 1. do 2. septembra: Mednarodna razstava psov vseh pasem. — Zveza društev rejcev malih živali: Razstava volne in kožuhovine. 1939. 23. januarja: XXVII. dražba kož divjih živali. G. marca: XXVIII. dražba kož divjih živali. Od 3. do 12. junija: XIX. mednarodni spomladanski velesejem (45. razstavna prireditev). Specialne razstave: Pregled slovanskih narodnih ženskih iz delkov — XI. gospodinjska razstava, prirejena po Splošnem ženskem društvu in Zvezi gospodinj v Ljubljani. — Razstava o pasivni obrambi prebi valstva za primer napada iz zraka, prirejena po Komiteju tehničnega dela v Ljubljani, Gledališka ulica 7/II. — Razstava tujsko-prometnih zvez Ljub ljana in Maribor. — Razstava »Tujskoprometnega in olepševalnega društva ter občine Novo mesto«. — Potapljači v opremi, priredilo Združenje biv ših mornarjev, centralna uprava, Ljubljana - žabjek 3. — Avtomobilska razstava. Od 2. do 11. septembra: Jesenska prireditev »Ljub ljana v jeseni« (46. razstavna prireditev). — Ob seg: Velika kmetijska razstava. Odseki: Semeno- gojska razstava, zelenjadna razstava, razstava sad ja, cvetlična razstava, čebelarska razstava, razstava mleka in mlečnih proizvodov, vinarska razstava in vinski sejem, banovinska razstava koz in ovac, banovinska razstava perutnine, kuncev in golobov, gospodarska razstava rib in ribogojstev, razstava gob, razstava zdravilnih zelišč, razstava kmetij skih strojev in orodja. — XII. gospodinjska raz stava, prirejena po Zvezi gospodinj v Ljubljani. — Razstava industrijskih in obrtnih proizvodov. — Razstava akvarijev. 10. septembra: Tekmovanje jugoslovenskih harmo nikarjev. VELESEJMSKE STAVBE Ureditev razstavišča ob Gosposvetski cesti pod Cekinovim gradom in na njem stoječe velesejmske razstavne paviljone je projektiral v letu 1920./1921. arhitekt Josip Costaperaria. Prvi ljubljanski velesejem v jeseni leta 1921. je imel pet velikih lesenih razstav nih paviljonov provizoričnega značaja in kakih 20 manjših paviljonov, last poedinih razstavljalcev. Svoj paviljon je zgradila tudi ČSR. Razstavišče je bilo na trikotu med Gosposvetsko cesto, Lattermannovim dre voredom in Lipovim drevoredom in obsegalo približno 83 25.000 ma. Leto pozneje je odstopila mestna občina ljubljanska v najem še kos sveta za potrebe velesejma in sicer pas ob drugi strani Lattermannovega drevo reda, ki obsega približno 13.000 m2. Tudi na tem pro storu je projektiral paviljone arhitekt Costaperaria in sicer dva velika v razstavne namene z označbo K in L, ter restavracijski paviljon in manjši vinotoč. Poedinci so zgradili v severozapadnem delu tega pasu manjše paviljone za vinotoče in kavarnice in tako je nastalo poznano velesejmsko zabavišče, medtem ko sta paviljona K in L služila razstavnim namenom. Leta 1925. je Drž. Higienski zavod v Ljubljani najel enega teh dveh paviljonov (L) ter uredil v njem po učno in dragoceno higiensko razstavo, ki je bila ob činstvu dostopna preko vsega leta, torej tudi izven okvira vsakoletnih velesejmskih prireditev. Na žalost je požar, povzročen od strele, upepelil v poletju leta 1932. ta paviljon in uničil s tem tudi higiensko raz stavo. Od tedaj nimamo v Ljubljani več higienskih razstav. Vsi do takrat zgrajeni razstavni paviljoni so iz lesa in provizoričnega značaja. Postavljeni so bili na slabe temelje, kanalizacije ni še bilo, elektrovodi le provi- zorni in manjkali so hidranti. Ko se je izkazala živa potreba, da mora ostati velesejem Ljubljani ohranjen kot trajna, koristna ustanova, smo ojačili vse temelje lesenih razstavnih zgradb, preuredili upravno po slopje, kanalizirali razstavišče, napeljali nove elektro- vode in deloma plinovode, izvedli drenažo do kraja in namestili več hidrantov. Po tej preureditvi je bilo pričakovati, da bo razstavišče s svojimi razstavnimi paviljoni uporabno še vrsto let. Toda kljub izvedenim popravilom je bilo vzdrževanje zgradb težavno in drago. Od časa do časa je napadla les, ki je bil v ne posrednem dotiku z vlažno zemljo, goba, strehe, po krite z lepenko, so zahtevale neprestanega popravila in mazanja, zgradbe same pa smo tudi morali vsako leto beliti in pleskati, kar je veljalo pri ogromni po vršini veliko denarja. Ob desetletnici obstoja Ljubljanskega velesejma leta 1930. smo zgradili na razstavišču še dva razstavna paviljona z označbo M in N. Tedaj smo imeli na vele- sejmu devet velikih razstavnih paviljonov. Novozgra jena dva paviljona že nista bila več provizornega zna čaja, marveč se je izvedla izgradnja v kombinaciji lesa in betona, za kritino pa smo porabili cementne plošče. že štiri leta nazaj smo se pripravljali na moderni zacijo razstavišča in gradnjo novih trajnih razstavnih stavb. Dolgoletna praksa uporabnosti in smotrnosti razstavnih zgradb, kakor tudi študij modernih raz stavišč v inozemstvu je bil še neploden, ker so nam primanjkovala potrebna denarna sredstva. Kljub šted- nji se je naš gradbeni fond le počasi večal in šele v letu 1938. in 1939. smo smeli upati, da pristopimo k izvršitvi naših načrtov. Konec leta 1939. smo storili prvi korak in povabili, ko nam je mestna občina ljubljanska določila nove regulačnc črte sedanjega razstavišča, pet projektantov za izdelavo osnutkov za preureditev razstavišča in novogradnjo trajnih raz stavnih zgradb ter velike dvorane, ki naj služi tudi za razne prireditve, koncerte, festivale, kongrese itd. preko celega leta. V našem povabilu smo prosili pro jektante, da pri izdelavi projektov upoštevajo naše praktične izkušnje zadevno uporabnosti zgradb in v svrho štednje tudi delno uporabo materiala sedanjih paviljonov, zlasti lesa in stekla. Na naše povabilo smo prejeli štiri osnutke in jih predložili v skrbno oceno ocenjevalni komisiji strokovnjakov. Ta komisija je prisodila osnutku projektanta g. ing. arh. Vinka Glanza 29,37 od 34 dosegljivih točk. Projektu ing. arh. Stanka Rohrmanna in ing. arh. Lado Khama je bilo ]>risojenih 16,4 točk, projektu g. arh. Jože Me sarja 15,6 točk in projektu g. ing. arh. Milana Severja in ing. arh. Niko Bežka 14,83 točk. Ocenjevalna ko misija je predvidela še nekaj korektur Glanzovega projekta, ki je iz gospodarskih ozirov ekonomije v izrabi zemljišča, danih konstrukcij, jasnosti koncep cije in enostavnosti, najbolj primeren za izvedbo. Korigirani Glanzov projekt smo predložili mestnemu gradbenemu uradu v principielno odobritev. čim se zaključi 10. junija letošnji pomladanski ve lesejem, želimo takoj pristopiti k izvedbi gradnje novih razstavnih zgradb in preureditve razstavišča in upamo, da nam vojna vihra, ki divja v zapadni Ev ropi, prizanese, da lahko v miru izvršimo načrte in v letu 1941. presenetimo Ljubljano in Slovenijo z no vim, modernim razstaviščem. K članku: Rudolf Andrejka: ZGODOVINA GOSTILNE »PRI ŠESTICI« V LJUBLJANI 84