SLOVENSKI
Glasilo »Učiteljskega društva za slovenski Štajer."
l/linju 5. in ‘20. vaakegH meseca na celi lil	Zn oznanila se plačuje od navadne ver-
poli in velja za celo leto 3 gld., za pol	I	»tiče, če se natisne enkrat, 10 kr., dvakrat
leta 1 ghl. 60 kr.	III	14 kr., trikrat 18 kr.
Dopise sprejema odbor ^Učiteljskega društva za slovenski Stajer.44
Štev. 4. V Mariboru 20. februarja 1876. Letnik IV.
Krajni šolski sveti.
V mesecu marcu začne zopet zborovanje štajerskega deželnega zbora. Temu se predloži, kakor je „Slov. učitelju lani poročal, prošnja skupnega društva štajerskih učiteljev (Lehrer-bunda), v kateri se slavna zbornica prosi za več opravičenih reči. Mej drugim tudi za to, da se krajnim šolskim svetom odvzame njih postavna pravica, po kateri oni dosedaj neopravičene šolske zamude kaznujejo. No, mi nismo za to. Razloge svoje hočemo ob kratkem navesti. Šolsko obiskovanje po štajerskih šolah ni ravno slabo. Statistične date, katerih sicer pri rokah nemarno, pokazujejo, da moremo z ozirom na druge dežele in z ozirom na začetek nove šolske uredbe in dobe na Štajerskem s šolskim obiskovanjem vsaj deloma zadovoljni biti. Pa pomislimo, da je na Štajerskem (kakor tudi drugod) veliko naravnih zavir rednemu šolskemu obiskovanju, ki se po nobeni postavi ne bodo dale odstraniti.
Vzemimo n. pr. veliko oddaljenost, katero imajo otroci do šole po prav mnogih krajih. More li otrok, 2 uri od šole oddaljen, vsaki dan redno v šolo dohajati? more li 6—7 letni otrok to storiti? zlasti v zimskem mrazu, suegu, v poletni vročini, v deževju? Znani so vsemu svetu tudi časi, pomaujkanje denarja, splošna revščina i obilo drugih nadlog še, in vse to so vzroki, da otroci večkrat doma ostajajo. To sicer niso postavni vzroki, teh namreč ne navaja šolski in učni red kot opravičene zamude. Pa kateri učitelj bode otroka kaznoval, ako mu pove, da radi pomanjkljive obleke ali radi pomanjkanja živeža ni mogel v šolo priti?
Da starši dečka tudi radi tega doma prideržč, kor ga pri poljskem delu, pri paši potrebujejo, je za šolo, za učitelja žalostno, toda za ubogega kmeta večkrat prepotrebno, če mu tudi otrok toliko ne koristi, kolikor odrasla oseba, vendar mu le
dosta odleže, zlasti pri paši mu nadomesti tudi odraslega najemnika/' Res, da se šolske zamude radi teh vzrokov največkrat neopravičujejo i to z interesa šolskega napredka, kar vsak učitelj iz svojega stališča odobruje, a vendar se s tem nekaterikrat krivica godi otroku ali staršem njegovim, ki se v tej reči tudi pritožujejo. — Ako bi tako hoteli dalje naštevati, navedli bi mnogo vzrokov, deloma popolno opravičenih, deloma le nekoliko neopravičenih šolskih zamud, a popolnoma neopravičenih t. j. upornih, renitencij našli bi le malo.
Da bi bili torej slabega šolskega obiskovanja, i to neopravičenega, le krajni šolski sveti krivi, kakor hočejo nekateri učitelji dokazati (n. pr. pri lanski mariborski učiteljski skupščini^, ni popolnem istina. Je veliko število krajnih šolskih svetov, ki res malo ali ničesar ne store, ki res nobenega zagovornika ne zaslužijo, naj-mauje pa zagovornika učiteljskega stanu; toda mnogo šolskih svetov je, ki storč svojo dolžnost v vsakem obziru, torej tudi v zadevi nadzorovanja šolskega obiskovanja ne zaslužijo, da bi se jim radi nemarnosti nekaterih tako važua pravica odvzela. A komu bi se ta pravica izročila? Okrajnemu šolskemu svetu, recte njegovemu predsedniku, okrajnemu glavarju? Hode li ta morda več storil? To je dvojno. Marljivi glavarji bodo po prirojeni birokratični navadi res pridno tirali starše pred se i je tudi več ali manj, morda pravično, pa morda tudi neusmiljeno kaznovali radi slabega obiskovanja; toda glavarji, katerim je uže sedanji posel pri šoli jako neprijetno delo, devali bodo tudi zapisnike šolskih zamud — ad acta.
Na boljše bi sc na vsak način le malo obernilo, ako se vstreže prošnji začetkoma omenjeni, ljudstvo pa, katero sev svojih pravicah vedno prikrajšuje, izgubilo bi zopet komaj pridobljeno pravico, i to važno pravico v šolskih zadevah, v katerih imajo uradniki, ki jo potem v roke dobe itak uže preveč upliva, kar ni nikdar v pravo šolsko korist. Dokazov bi lehko mnogo našteli. —
Geometrija.
(Spisal Antonij Lclmn-Mozirski.)
„OIb Gesuhlcfitc elnor Wtssonschaft ist aucli ihro — Motliode.11 Crugur.
Geometrija ima, kakor druge znanosti, formalno in materialno veljavo. — Radi tega je ta predmet po novih šolskih postavah tudi v narodno šole upeljan. — Materialna korist geometrije se pokaže pri ljudstvu v vsakdanjem življenju, kajti vsa denašuja obrtnija sloni na matematičnih vedah. — N. pr. ako hoče zidar preračunih kubični zapopadek ali telesnino zida in za isto telesnimi število za zid potrebnih opek; ako hoče on hišo zidati, da bode količkaj hiši podobna in ne kurniku, mora imeti vsaj male geometrične znanosti. — Baš taka je s kova-
čem, steklarjem in sploh pri vsakem rokodelstvu. A ne samo za rokodelca je to neobhodno potrebno, ampak tudi za — kmeta, akopram nekateri modrujejo: „Der Bauer soli immer dumm bleiben.“ — Posestnik jako občuti pomanjkljivost ove znanosti, ko pride do tega, prcračuniti velikost polja, njegovo ploščo itd. Vsak le količko izobražen človek bi moral biti vsaj malo v geometriji podkovan, — kajti ona nam tudi duh zbuja in nas uči
— misliti — početkoma.
Poduk v geometriji mora početkoma biti:
1) Nagleden (anschaulich): „Was nicht durch die Sinue geht, ist tlberhaupt nicht im Geiste, 'darum ge\vinnt man auch
— pravi Di8terweg — nur durch die Anschauung eine leben-dige Einsicht in das Weseu der Dinge, denn nur durch sie erzeugt man vvahren Lerneifer und walire Bilduug, — daher ist auch nur der ein guter Elementarlehrer, welcher sich nicht eher bei seinem Wissen beruhigt, bis er die Sache anschaulich erkanut bat. — Einen solchen braucht man vor abstractcn Un-terrichte nicht zu \varnen; denn er denkt nicht abstract und hat an seinem eigenen anschaulichen Erkennen einen Massstab dafllr, was in die Volksschule gehort und was nicht; sein ganzes Stre-ben geht dahin, auch in seiuen SchUlern die anschauliche Kennt-niss zu erzeugen; darin steckt das ganze Geheimniss der Ele-mentarraethode.“ *)
2) Geometrijo moramo dalje razvijalno (entvvickelnd) predavati. — Da temu zadostujemo, moramo učitelju učenca pustiti, da izjavi to, kar je videl in kar meni. — Ako se na to ne gleda, je mogoče, da učenec drugače (naopak) misli, in po takem ne pride do cilja. Učitelj mora tedaj učencu staviti različna vprašanja o tem, kar je videl. — S takimi pedagogičnimi vprašanji pripelja učitelj učenca do tega, da bode reč popolnoma umel, ko sam ne bodo vedel kako. — Tedaj le s heuristično metodo je učitelju mogoče učenca do gotovega cilja pripeljati, jednako brodnarju, kateri čolniču s krmilom pravo pot določi.
3) Geometrijo moramo praktično predavati, t. j. učiti moramo to, kar je važno in koristno za vsakdanje življenje; geometrične dokaze moramo prezirati, — kajti: „Das NUtzliche ist gut und das Gute ist nllt»lick“ — modruje Kelir. — Čestokrati ima učitelj v šoli take učence, kateri znajo prav dobro slovnico in slovniška pravila, ali ipak ne znajo, brez napake govoriti in pisati. — Govoriti se učimo le z govorjenjem in tudi pisati le z vajo v pisanju. — Tedaj je vaja glavna reč. Znanje brez vaje
*) Jaz sem tega mnenja, da naj se vse predmete v narodnej šoli nagledno (anschaulih) uči. Posebno pa v prvem razredu. Pri kazalnem nauku, nuj se vse v naravi otrokom pokažo; ako pa to nij mogoče, moramo so poslužiti modelov; potem ko teh nemarno, morajo podobe to nadomestiti. Podobe pa morajo biti izvrstne, inače dobi otrok krive predočbe. Naj bolje bi bile menda podobe od Schreiberja in Temskyja. Pis.
4*
je le hiša brez podlage. Tako je na jezikoslovnem polju in tako mora biti tudi na geometričnem. — Vendar ne zadostuje to, da učenec kaj ve in zna le teoretično, ampak on mora to uporabiti znati tudi praktično, — kajti tu velja: „Vora Kennen zum Kbnnen.“ — Učencu nij zadosta, da umeje lc na papirju ali na tabli kako geometrično nalogo izvršiti, ampak on mora to tudi na polju, v biši, na dvorišču, v gojzdu porabili znati, ker: „Nicht flir die Schule, sondern ftir das Leben“ se učimo, pravi Dister-weg. — Eno samo uro učiti in vaditi se na prostem, je več vredno, nego deset ur v šoli glavo ubijati se, in na to še neprijetne duhove duhati; —' kajti na prostem se učenec uči spoznavati, da geometrija nij le znanost, ampak tudi — umetnost. Distervveg pravi: „Das geometrische Wisscn ist die Bedingung des geometriscben Kiinnens, aber es ist nielit die Hauptsacbe, nicbt der letzte Zvveck. Das System von Lcbrs/itzen verbiilt sieb zu den geometriscben Aufgaben in gewisser Wcise, wie die Gram-matik zu deutschen Aufsatzen. — Nacb dem lnterresse, dass der Scbliler der Aufgabe zugevveudet, bat man den Erfolg des geometriscben Unterricbtes zu beurtheilen, au der Gewandtheit, mit der sie eine vorgelcgte Arbeit zu behandcln verstebeu, den Grad'ihrer geometriscben Bildung abzumessen.
Treba je pri poduku v geometriji sc na sledeče ozirati:
1) Uči nagledno — varuj se abstrakcije.
2) Uči razvijaluo, ne dajaj učencu resnico kot nekaj dovršenega v usta, ampak napeljuj ga s pedagogičnim pitanjem, da sam to izuajde in pride do cilja.
3) Uči praktično, — z vednim ozirom na potrebščine denašnjega dne. Ergo — pogled (misel) — delo — korist. — Ti so glavni stebri racionalnega in tudi podlaga geometričnega poduka, okolo katerih se vse drugo suče. — Brez teh se ne da nič opraviti, s temi pa vse. — Sicer sc pa ne sme niti enega, niti drugega, niti tretjega teh faktorjev prezirati, — kajti: „Keincs ohne das Andere. — Alles aber in Einem und in dem Einem Alles“ pravi Kehr. — Ako bodemo tako postopali, menim da bodemo veselo z Galilejem uzkliknili: „e pur si muove.“ — To je moje mnenje, katero sem izsrkal iz različnih strokovnja kov, ki sem jih prečital.
Jana Amosa Komenskega Informatorinm šole materinske.
Poglavje VI.
Daljo*)
Spomnjati se raznoverstnih reči je vsakemu prirojeno: vse, kar otrok vidi ali sliši, si zapomni. Ker pa otročja pamet
*) Glej začetek v lanskem tečaju.
II rod.
začinja sebi zbirati zakladov, mora se posebno gledati na to, da bi zbirala le samo dobre in koristne reči, po katerih se jim bistri pamet, budi čednost in strah božji; nasprotnih reči ne smejo niti videti niti slišati.
Začetek ekonomije, to je spoznanje domačih reči, bode se pri njih precej v pervem in drugem letu pokazal; takrat začenjajo razločevati, kdo je mama, tata, pestunja; potem bodo razlikovali in imenovali tudi druge domačine. V tretjem letu bodo spoznali, da oče in mati velevata, drugi pa ubogajo. V četertem in petem naj se začnč učiti varčnosti; naj spoznavajo, ktera obleka je praznična, ktera vsakdanja (če jo imajo), da jo ne smejo pokvariti, raztergati ali umazati. Dalje potem lebko po-razumč, zakaj so truge, omare, kamre, kleti, ključavnice in ključi: da so za to, da ne bi smel vsaki po teh rečeh segati. In karkoli več reči je v hiši, na vse naj pogledajo; vse naj opazujejo, in naj jim je starši, bratje, sestre, pestunje razlagajo. Za spoznanje takošnih reči veliko pripomaga, če jim starši da-jajo za igračo raznoverstne malenkosti, kot: konje, krave, ovce, voze, lopate, vilice, mize, klopi, stole, verčke, skledice i. p. Takošne reči niso samo le za igračo in kratek čas (ker otroci se vedno morajo z nečim pečati), ampak tudi za poduk otrokom, da bi namreč zastopili, za kaj so.
V tem je gotovo zapopadeno vse, kako imamo majhnega otroka podučevati, kako njemu po časi odpirati oči, da bi potem težje reči tem bolje zastopil.
Politika njihova v totih pervih letih bode le slaba. Kajti čeravno so slišali govoriti od gospoda uradnika, župnika, sodnika itd., vendar ne znajo, kakošna opravila te osebe imajo, ker jih niso nikdar videli; in če bi jih tudi bili, ne zastopč tega, pa tudi jim ni tega treba, ker so te reči od njihovih misli še jako oddaljene. Toliko pa zastopiti morajo, in naučiti se, da bi začetke politiške konverzacije zastopili (kar se tudi gledč nravnosti nasvetuje), in znali, komu so podložni, koga imajo ubogati, koga poslušati, na koga paziti, tako da bi se pametno obnašali doma pri očetu, pri materi, in med drugimi domačini. Posebno pa, da so dolžni, ozirati se, ustaviti se, in poslušati, kaj nekdo hoče, če je pokliče; ravno tako, če kdo vpraša, naj lepo od-govorč, če bi le šaloma bilo; ker se pa mi z otroki radi igramo, moramo ž njimi po otroško se pogovarjati in jim po malem razum brusiti.
Naj se toraj uaučč razumevati, kaj je šala in kaj resnica, naj znajo, kako se šala s šalo odpravi in kako se resnično storiti ima to, kar se brez šale veleva. To poznajo po obrazu in po gestih tega, ki jim bodisi šaloma, bodi si resnično nekaj povedava ali veleva, če je le ta, kteri je odgojuje, zadosta previden : da ne bi se šalil z otroci v nepravem času pri resnobnih rečeh (n. pr. pri molitvi, ali kedar je opominja ali kazuuje),
ne sme pa kedarkoli (n. pr. v šoli) pokazati jim svojo jezo, saditi se na nje in je biti. Na ta način gotovo zmeša otroka, ki potem ne ve, kako ima kaj razumeti, nego, kdor hoče imeti pametnega otroka, mora ž njim tudi pametno ravnati, ne pa delati iz njega norca, ki ne vč, kaj nekikrat storiti ima.
Posebno pa se brusi pamet in razum otrok z basnimi o živalih, ali kakorkoli pametno zloženimi. Oni jako radi poslušajo takošne povedke iu si je jako lehko zapomnijo. In ker je v takšnih pametno zloženih prilikah nekakšen nraven nauk za-deržan, morejo otrokom na dvoji način koristiti, enkrat, da se njihov duh peča in bavi z nečim prijetnim, in drugikrat, da jim po malem ostane v misli to, kar jim bode na korist. Toliko o pametnem poduku otrok v razumnosti; samo le še to pristavljam, da v vseh teh rečeh otrokom največ koristč njihovi soverstnici, čeravno jim tudi in veliko pestunje in starši pomagajo; otroci sebi uekaj pripovedujejo iu se skup igrajo, in to je za nje najugodniše. Kajti med otroci dela enaka starost tudi enakost mišljenja in zuačajnosti; iznajdba enega nije druzemu nič previsoka; nije med njimi nobenega gospodstva, prisiljevanja, strahu in bojeČnosti, nego ravnost, ljubezen, odkritoserčnost, prosto po-prasevanje in odgovarjanje na vse, karkoli se zgodi; to vse nam starim manjka, kadar hočemo občevati z otroci, in tota pomanjkljivost je velika zadrega.
Zatorej naj nobeden ne dvomi, da otrok otroku bolje um in pamet zaostriti in nabrusiti more, nego kdo drugi. In za tega delj ima se otrokom ne samo dozvoljevati, da bi se z drugimi otroci shajali na ulicah, igrali in tekali, če tudi le vsaki den; ampak moramo jim tudi takošne igre sami izmišljevati. Treba je pa tudi paziti na to, da ne bi se pridružila huda tovaršija k njim ; kajti iz tega bi bilo več kvara nego haska, če bi pametni starši zapazili pri sosedu kakošno hudo tovaršijo, lahko sami zabrauč, da ne bi se njihovi otroci dotikali te smole.
Zemljepis in zgodovina.
(Dalje).
Tvarina za ta razred bi bila: Kraj, fara, okraj, dežela.
Kraj (vas).
1.	Poslopja: Šola ali učilnica, cerkev, duhovnija,	proda-
jalnice, gostilnice, grad, bolnišnica itd.
2.	Ceste: občinske, okrajne, deželne ali državne.
3.	Površje zemlje: njive, vrti, travniki, pašniki,	gojzdi,
vinogradi, saduuosniki, peščena zemlja, ravnina, dolina, grič, breg, gora.
4.	Voda: reka, potok, ribnjak, mlaka, luža, jezero, studenec, vrelec, močvirje.
5. Stanovi: kmet, rokodelec in posebej Čevljar, šivar, kolar, mizar, kovač, tesar, zidar, mesar, tkalec, usnjar, klobučar, sodar, ključar, navaden poljski delavec itd.; učiteljstvo, duho-venstvo, zdravniki, uradniki itd.
6. Pridelek: poljedelstvo, živinoreja, sadjereja, buče-larstvo, vinoreja, sviloreja itd.
7. Živali: Domače in gozdne, četirinogate živali, perutnina; tiče: selivke, pevke, roparice, povodnje itd.
8.	Drevje: Sadno, gozdno, grmovje.
9.	Rudnine: kamenje, kovine, soli.
10.	Obleka in noša: gospodska in kmetska.
11.	Davek: zakaj se plačuje, iz česa se dobi	denar	za
davek.
12.	Vojaštvo: Sposobni mladenči idejo k zbirki,	zakaj	je
vojaštvo?	Učilni poskus:
Ljudje stanujejo v vaseh, trgih, mestih, pa tudi po samotnih krajih. Vsi ljudje ene vasi, trga ali mesta se imenujejo občina, kraj. V vsaki občini so reči, ktere so za posamezne ude važne p. zdrževanje in popravljanje cest, potov, mostov, skrb za pravično mero in vago pri krčmarjih in tergovcih, skrb za šolo, uboge itd. Za oskrbljenje teh reči se volijo v vsaki občini osobe v občinski zastop, ki mu pravimo občinski odbor. Ker pa občinski odbor vsak dan zborovati ne more, voli izmed svojo sredine zastopnika, ki mu pravimo občinski predstojnik ali župan, in pa svetovalca, ki mu pomaga pri delovanji. Le pri jako važnih rečeh se zbere odbor, a drugače deluje le predstojnik. Župan je glava v občini. Vsak ud občine je dolžan njega podpirati pri izvrsenju postav, skazovati mu je tudi čast in pokorščino.
Za šolske stvari skrbi krajni šolski svčt.
Sole, cerkev, očinsko hišo, moste, ceste itd. vzdržujejo večjidel občine. Za take in enake potrebe je treba veliko denarjev ; zategadelj ima vsak občan plačevati občinske naloge. Občina ima svojo posebno postavo, po kterej so ima ravnati in jo na tanko izpolnovati.
Okraj.
Ako se podamo iz naše občine zmiraj dalje in dalje, tedaj pridemo v druge občine. Kraj sc vrsti za krajem, občina za občino. Več ali manj občin je skupaj fara, a več far okraj. V okraju so mesta, trgi, vasi, gradi, ceste, potoki, reke, planjave, gore, hribi, polja, vinogradi, železnice itd. Kakor v občini občinski odbor za občinsko dobro skrbi, ravno tako so tudi v okraju osobe ali uradniki, ki imajo za javne reči okraja skrbeti. Ti uradniki so skupaj okrajno glavarstvo. Okr. glavarstvo ima v največem kraju v okraju svoj sedež. Okraj ima svoje ime po sedežu glavarstva. Pri okrajnem glavarstvu se zbirajo (? Ur.) večkrat župani, da se posvetujejo o tem ali onem itd.
Tukaj se nabirajo vojaški novinci in gleda so na to, da se postava po okraju izpolnuje. Tukaj se shaja okr. š. svet, ki ima gledati in paziti na dober vspeli šolstva v okraju. V vsakem glavarstvu je več ali manj sodnijskih okrajev, pri kterih se stranke pritožujejo in pravice iščejo itd. Pri vsakem sodnij-skem sedežu je tudi davkarija, kjer se davek plačuje.
Deželna kronovina.
Kakor je občina poleg občine, tako tiči tudi okraj pri okraju. Okraj je precej velik kos zemlje, kterega pokrivajo mesta, trgi, vasi, ceste, reke, gore, doline itd. Pa večji kos je kronovina, ktera obstoji iz več okrajev. Ako bi hoteli krono-vino od enega konca do drugega prehoditi, potrebovali bi več dni. Naše cesarstvo obstoji iz več dežel, ki imajo posebna imena. V krouovini je največja gosposka c. kr. namostnija, pri kateri je veliko uradnikov. Za vso šolstvo v deželi skorbi dež. š. svet. Deželni odbor je voljen od deželnega zbora, v katerem poslanci postave delajo.	(Dalje	prih.)
Občna zgodovina
za višje razreda, narodnih in meščanskih šol.
V nemškem jeziku spisal prof. dr. Netoliczka. Poslovenil Ivan Lapajne.
Stari vek.
(Daljo)
IV. Gerki.
§. 18. Stara Grecija.
Južni del polotoka Hemus z bližnjimi otoki je bila dežela starih Gerkov. Vsled jako razvitega obrežja je bila Grecija pripravua za velik promet in vsled duševnega razvitka je postala najimenitnejša dežela starega sveta. Grecija je imela ugodno podnebje; čisti gorski zrak, jasno, višnjevo podnebje je vedrilo Gerkom um in serce. Gorška dežela sc je po naravi delila v tri dele; Peloponez (sedanja Morea), polotok, po zemeljski	ožini (Istmus) korintski, zvezan s	srednjo Grecijo.
Srednje	Gerško ali Helada,	in Severno	Gerško s	po-
krajinami: Tesalija in Epir.
Na severni meji Tesalije se vzdiguje gora Olimp; med Tesalijo iu Epirorn se vleče gorovje Pind od severja proti jugu, in Eta z	znamenitim predelom	Termopile	deli llelado	od
Tesalije.	Helada je napolnjena	s posameznimi gorami, n.	pr.
Parnasom, Helikonom i. t. d. in južno se znižuje v polotok A t i k a.
Sredi Pelopeneza je bila gozdnata in gorata dežela Arkadija, primerna posebno za živinorejo, južno pa rodovitna Mesc-nija in surova Lakonija z glavnim mestom Špar ta.
§. 19. Najstarejši stanovalci.
Najstarejši	prebivalci so bili Pelazgi, ki	so	došli	iz
Azije	v Evropo,	njili omika pa je	bila dosta slabša od	poznejih
Gerkov. Z onim narodom so bili sorodni Heleni, s tem imenom so se pozneje vsi prebivalci Gerški zaznamenovali. Razločevali so se v 4 poglavitne rode: Dorce, Jone e, Eolce, A hej c e.
§. 20. Tuje naselbine.
Omika pervotuih gerških prebivalcev se je pospeševala s tem, da so se narodi iz omikanejšik dežel v Grecijo naseljevali.
Cekrop jo došel z naselbino iz Egipta v Atiko, sezidal grad	Cekropija	in postavil temelj	mestu Atene.
Kadem,	sin feničanskega	kralja Agenora,	je	sezidal	v
Beociji, pokrajini v srednji Greciji, grad Kadmeja, ki je bil temelj tebanskemu mestu. D a n aj je došel iz Egipta v Argej v Peloponezu, in po Pelopu došlerau iz Frigije v Mali Aziji, dobil je ta polotok ime.
§.21. Gerški bogovi.
Živa domišljija Gerkov jim je ustvarila brez števila bogov, katerih so si mislili na nebu in na zemlji, v morji in po suhem, sploh po vsej naravi. Predstavljali so si jih sicer kot mogočna in neumerjoča bitva, pridevali so jim toda tudi telesne in nravne človeške lastnosti v veliki meri.
Olimpiški bogovi, ki so po predstavi Gerkov na gori Olimp bivali, so bili Cevz (pri Rimljanih Jupiter), najvišji bog nebes in oče bogov in ljudi; njegov pravi sedež je nebo; vse prikazni na nebu izvirajo od njega: on šviga z bliskom, bobui z gromom in pošilja dobrodejni dež. Njemu je posvcčeu orel. V roci derži znamenje strele. Njegova žena je H er a (Junona), braniteljica zakona; njej je posvečen pav. Cevzova hči je Atena (Minerva), boginja modrosti in umetnosti, oberti in znanosti. Ona je braniteljica mest, pospešuje vse, kar meščanom koristi.
Je tudi boginja bojev in kot taka ima kopje, čelado in ščit. Njej je sova posvečena. Cevzova otroka sta tudi boga svitlobe: Apolon in Artemida. Apolon je bog solnea (začetkoma febus ali helios) in ob enem duševne svitlobe. On deli darove pesništva, petja in godbe, on je sploh mojster vseh lepih umetnosti. On proroktije tudi prihodnost. Njemu je lovorika posvečena. Njegova sestra Artemida (Dijana) je boginja lova. Cevzovi otroci so tudi: bog bojev Ar e j (Mart), boginja lepote Afrodita (Venera) in njen soprug, kruljevi bog ognja liefest (Vulkan), dalje Hermej (Merkurij), božji poslanec in varuh kupčije. Slika se ga s palico, okoli katere se ovijate dve kači s krilato čelado in perutnicami na nogah. Hestija (Vesta) je boginja domačega ognjišča in družbinskega življenja.
Boginja poljedelstva je Dem e ter a (Cera), torej varuhinja kmetijskega življenja. Bog vinoreje je Dioniz (Bali); njegovo praznike so s petjem častili. Spremljevalci velikih bogov so bili drugi manj veljavni bogovi. Taki so: lrida, poslanica Cevzova, oznanovalka jutra Kos. Apolona je spremljcvalo devetero Modric (Muz), braniteljic umetnosti in znanosti. Artemida pa je obdana od N i m f (Vil), boginj gozdov in gor. Afrodito spremlja krilati deček Krot (Amor) in Mari te (Gra-cije), boginje miline. Dioniza pa obdajajo kozorogi Satiri.
Bogovi morja in voda so: najpcrvo Pozejdon (Neptun) in njegova žena Amfitrita. Pozejdon ima oblast nad širokim morjem, nad studenci in rekami. Svojo palačo ima v globočini morja. V roci ima triogelj, s katerim morske valove razburja a zopet pomirjuje. Vozi se na vozu iz školjk, katerega morski konjiči vlečejo. Tudi Nereji in Sirene bivajo v morji. —
Podzemeljsk bog je bil molčeči H a d ali Pluton s svojo soprugo Perzčfono. Podzemeljski svet je bil kraj, kjer so duše po smerti bivale in kamor jih je črez reko Stiks vozil Karon. Dobri pridejo v srečne livade Eli zija, hudobni pa v Ta rt ar, kraj muke. V podzemeljskem svetu so bili Ev m e nidi in Erinije (Kurije), katere so hudodelce preganjale, in katere so hudobno vest vpodabljale.
§. 22. Orakli in narodne igre.
Že v najstarejših časih je bila pri Gorkih neumna prazna vera, da se more iz gotovih znamenj volja bogov in bodočnost spoznati. Največje vrednosti za spoznavanje prihodnosti so bili orakli, t. j. kraji, kjer je izvoljena oseba v imenu kakovega boga na dana vprašanja odgovarjala. Najimenitnejši orakel je bil Apolonov v Delfi ju na južnem obuožji gore Parnas. Tu so iz neke zemeljske razpokline duhteli plini. Nad to raz-poklino je bil postavljen trinog, na katerem je prerokinja P i ti j a sedela. Po zavžitji puhtečih plinov se je ta kerčevito gibala i izgovarjala razne glasove, katere so poleg stoječi duhovniki v pesniške verste složevali; toda ti odgovori so bili večinoma malo razuml jivi in dvoumni, in moglo se jih je razlagati poljubno. Ako se je pa slučajno tako orakelsko prorokovanje izpolnilo, rastlo je zaupanje v nje vedno več in več.
Med gerškimi narodnimi svečanostmi so bile olimpijske igre najznamenitejše. Obhajale so so redoma vsaka štiri leta pri mestu Olimpiji, po katerem so tudi svojo ime dobile. Ta doba od 4 let se je imenovala olimpijada. Te svečanosti so se praznovale na čast Cevzu in so trajale pet dni, darovalo se je bogovom, pele so sc hvalne pesmi in skušali so se Gerki v raznih znanstvih, ročnostih, in bojih. Tekali so za stavo, borili se, metali diskus (težko ploščo, kojo je bilo visoko in daleč vreči), skakali, vozili in dirjali s konji v stavo. Med
tem, ko ni bilo nijednih borb za stavo, bavila se je zbrana množica z deli gerških umetnikov, pesnikov in pisateljev. Zadnji dan svečanosti je veljal zmagovalcem, katere so jako slavili. Zbrani množici na čelu šli so v svečanostnera prevodu v sveti tempelj olimpijski. Po prekrasni daritvi so se vriskajoči množici izklicovala imena zmagovalcev, katerim se je glava okinčala z vencem oljkinih vej. Ta venec je veljal pri Gerkib za največjo čast, katero je mogel človek doseči, zmagovalci so tudi svoj venec pri vsaki svečanosti na glavi imeli. Te olimpijske igre so bile prava narodna veselica ali praznik, in pri njih se je vse ljudstvo udeleževalo in združevalo, če tudi je prej v prepiru in sovraštvu med seboj živelo.
§. 23. Gorška umetnost,
Gerki so bili izurjeni mojstri v vseli umetnostih. Stavbarstvo, kiparstvo in malarija je pri njih cvela. Gerške čudovite stavbe, katere v razvalinah nahajamo, nas dandanes še zavzemajo. Najposebnejše stavbe Gerkov so njih tem pel j ni s plošnato streho, operto na stebre. Kipi so kinčali stavbe in javne prostore. Najizverstnejši kipar je bil Fidija. O izverstnem slikarstvu nam spričujejo opisi posameznih podob in pravljice o umetnikih, ki so se do dandanes še ohranile.
Gevksid in Pa razi j sta bila slavna slikarja. Poslednji je enkrat naslikal dečka, ki je grozdje nesel. Ponašal se je, da je grozdje tako živo naslikal, da so tiči ga zobat prileteli. Cevksid mu pa odgovarja, da deček gotovo ni bil dobro namalan, sicer bi se ga bili tiči zbali. Ko je Parazij odišel, namala Zevksid pregrinjalo čez podobo. Vemivši se stegne Parazij roko, da bi pregrinjalo odstranil. Spoznavši zmoto vsklikne Cevksid: „Jaz tebe priznam za mojstra, kajti ti si prevaril mene, jaz pa le ptice.11
§.24. Doba junakov.
Ze zgodaj so ljubili helenski narodi pogumna, nenavadna djanja. Začetkoma so se v tem odlikovali posamezni junaki (heroi), n. pr. Heraklej (H er k ul), Tezej in dr., pozneje so pa šli skupno na velika podvzetja.
Največji gerški narodni junak je bil H er k ul. Po pripovedki so ga kot dečka in mladeniča jako skerbno odgojevali ; ko postane mož, se poda med svet iskat nevarnosti. Na razpotji sreča hudobo, ki mu obeta na široki in prijetni poti vse sladkosti, pa krepost, ki mu nasprotno po tesncji poti obeČa večne slave. (Od tod pregovor: Herkul na razpotji.) Herkul se je odločil za krepost. Izveršil je potem veliko djanj, med njimi jih je bilo 12 posebno težkih. Po mnogih prestanih bojih in težavah sprejeli so ga bogovi v Olimp, kjer je postal nenmerjoč.
Skupno podvzetje Gerkov je bila trojanska vojska.
P ar id, sin kralja Prijama Trojanskega v severni Mali Aziji, odpelje kralju Spartanskemu, Menclaju, njegovo lepo ženo Heleno in mnogo zakladov. Menelaj in njegov brat Agamemnon, kralj Argeja, pa pregovorita vso gorsko kneze na vojsko zoper Trojo. Pod vodstvom Agaraemnonovim so odpeljejo Gerki v več tisoč ladijak črez morje in se deset let s Trojanci vojskujejo, dokler ni bil Prijamov sin Hektor po gerškem junaku A hi leju umorjen. Zviti Odisej svetuje zdaj, da bi se po zvijači mesto vzelo. Narede velikanskega votlega konja iz lesa, v katerem so se najhrabrejši vojaki skrili, in tega konja so po zvijači v mesto spravili. Mesto so potem sežgali in razdjali in kralj Prijam je bil na altarji umorjen. Rešilo se jih je le malo, n. pr. Enej as, ki je svojega očeta Anhiza na herbtu skozi ogeuj nesel. Zmagovalci so se domu vernili, a med potoma še mnogo doživeli, posebno Odisej, čegar potovanja je pesnik Homer v Odiseji živo opisal. Pripovedko o trojanski vojski pa obdeluje isti pesnik v llijadi.
§. 25. Zmaga Dorcov čoz Poloponoz.
80 let po trojanski vojski so šli Dorci, divje gorjansko ljudstvo iz Tesalije, pod vodstvom Heraklidov, t. j. dozdevnih potomcev Herkula čez korintski zaliv v Peloponez in pribojevali Argolido, Lakonijo, Mosenijo in Korint. Tudi Atika z mestom Atene je bila v nevarnosti. Delfovski orakel jo obljubil Dorcem zmago, ako ne bodo kralja sovražnikov umorili. Kralj Koder v Atenah to zvedši sklene svoje življenje domovini žertvovati. Poda se v obleki dervarja v dorski tabor, začne ondi prepir, na kar je bil nepoznan ubit. Ko so potem Atenci po truplo svojega kralja poslali, osupnilo je to Dorce tako, da so obupali nad zmago. V teh viharnih časih je veliko Gerkov zapustilo svojo domovino in izselili so se v Malo Azijo, v spodnjo Italijo in na Sicilijo. Kmalo za dorskim preseljevanjem so se gerska kraljestva pretvorila v ljudovlado ali republike. Med gerškimi deržavami ste bili najvažnejši Sp a rta in At ono.
(Dalje prih.)
Dopisi.
Iz sevniškega okraja. V sevniškoj šolskej omari sta shranjena dva lesa, štirstrana, robata polona, s besedo „Signum“ zaznamovana, ktora sta po 48 cm. dolga, 4 cm. široka in 2'5 cm. debela. Eden los nosi sledeči napis s tinto: „Signum ftir die Kinder det- II. KI. wogon Windisch-sehwatzen.“ Drugi pa: „Signum filr dio Windischschwatzorinnen der II. Klasse."
Imena: Medwescheg Maria, Sollak Maria, Johann Kral, Karl Bonatsch, Kaspar Senitza, Josef Dill, Gritscher Jakob, Franc Eumpler, kiučijo v pravem pomenu besede ta prašni los slabega spomina od leta „1840“. —
Kdor so jo izmed šolarjev predrznil sč svojim sosedom slovensko (windisch) pogovarjati, le slovensko ziniti, bilje od učitelja na „Signum“ zapisan, kteri les je moral mladi Slpvonec domov nesti in drugi dan učitelju nazaj izročiti. (Tako mi je pripovedoval sedanji nadučitelj g. Dernjač, kteri mi je omenjeni polonci pokazal.) — Kljubu temu so Sevničani, kakor znano, po vočem verli narodnjaki, živi dokaz, da proti vekovitim zakonom narave tudi sila nič no opravi.
Dandanašnji je „Signum“ pri nas nemogoč in upati je, da bo čez drugih 35 lot se marsikaj med prašnimi polenci v starih omarah trohnelo, kar se še danes učnim in pedagogičnim sredstvom tako rado prišteva. — Hvala Bogu, žo je svitleje 1
Iz savinjske doline, (Razrcdnieo — nemški „Klassonbtichor“. —) (Iz prijateljskega pisma.) Priložim Ti ono notranjo polo „razrcdnico“, kakoršno imamo tukaj. Natisnila jo jo „ Narod. tiskarna" po mojem načertu in sicer ono rizmo. Bukve mi pridejo za vsem po 54 kr.
Drugi navadni formul ari mi ne ugajajo iz sledečih razlogov:
1) so morajo vsaki mesec na novo pisati, kar jo učiteljem nadloga in velika potrata časa;
2) se mora pri seštetji zamud iz več razrodnic število vkup iskati, kar je zopet sitno in mudno;
3) nimajo za izkazo šolskih zamud potrebnih rubrik, mora so tedaj zapisnik ali matrika na pomoč jemati in to je tudi ne samo mudno ampak zapisnik kot najvažnejši akt se lahko pomaže ali celo pokvari;
4) vrh vsega toga so zamude konec šol. leta prav težko preglodajo.
Razrednica po mojem formularu zadostuje vsem tirjatvam skoz celo
loto in reši učitelja lOkratnoga prepisovanja. Kaj ko bi Pajkova tiskarna potem, kedar prvo formulare proda, tako založila.*)
Iz Vojnika. 15. jan. „Slov. Učitelj" so je v štv. 24. str. 380. lanskega III. letnika izrazil, da ni bilo nikjer o napredovalnem kurzu (za učitelje) v Konjicah slišati. Nagovoril sem svojega soseda, kteri se jo tega kurza udo-ležil, naj on nekaj o njem napiše, da se „Slov. Učitelju11 pošlje. Bil jo res tako dobroten in je sledeče napisal: „Naprcdovalni kurz v Konjicah v počitnicah preteklega lota so jo 27. sopt. začel, in 30. oktobra končal. Vodil ga je g. Peter Kapun, nadučitelj in tačasni okr. š. nadzoritelj, kteri jo tudi sam prednašal o odgoji in uku, o jeziku, računstvu, prirodopisju, pri-rodoslovju, zemljepisju, povestnici, oblikoslovju, risanju in telovadbi. Seveda so se ti predmeti v najožjoj zvezi prednašali, posebno se je oziralo na praktično prodnašanje, o kterom so slušatelji le navod in migljaj dobili. Prednašalo se je, nedelje izvzemši, vsaki dan od 8—11, in od 2—4; od 5—7 je bilo ponovilo sč slabojšimi. Slušateljev jo bilo 8 rednih, 1 izreden, in sicer sledeči večidel gospodje podučitelji: J. Časi od sv. Frančiška (Ksavcri) pri Gornjemgradu; M. Pustoslcinšek iz Luč pri Gornjem-gradu; S. Vole iz Čadrama pri Konjicah: M. Ramšak iz St. Juugerte pri
*) Prav rada; resnični so ti razlogi vsi; mi še dostavljamo, da so krajni š. sveti jako nevoljni, ker so toliko potroši za razne šolsko tiskovine, osobito za razrodnice, pri katerih bi se po tem načertu dosta prihranilo.	Ured.
Konjicah; Fr. Krajnc iz Laškega: J. Štoble iz Šmarja; J. Kotnik iz Slivnice pri Šmarju; J. Dovjak od Novocorkve; J. Šmidt iz Konjic (izreden). Redni slušatelji so dobili po 30 gld. ‘29. okt. je prišel dež. š. nadzoritelj, g. Rožek k skušnji, ktera jo trajala od 8—12. Na vprašanja so slušatelji prav dobro odgovarjali; g. dež. nadzoritelj seje o vspehu in napredku proti voditelju kurza, kakor proti slušateljem taistega prav pohvalno izrekel, od njega so tudi svedočbe dobili*1.	—i—
I; Sevnice pri Savi. Srečen jo učitelj, ktori jc ves vnet i navdušen za svoj imeniten i važen stan, kteremu je v resnici blagi namen, prihodnje državljane iz verig nevednosti oteti. Veselje pa mora navdajati tudi učitelja, ako vidi, da ga ljudstvo pri njegovem poslu podpira. Odkar so izšle nove šolsko postave, tožilo se je tu i tam, da krajni šolski sveti za šolo žalibog borno malo storč, jo dovolj sovaščanom ne priporočujejo, ter še celo učitelju ovire stavljajo. Ros težko, prav težko zadačo imeli so nekateri učitelji pri izvrševanji novih šolskih zakonov, ker posamezni udje kr. š. sveta korist novih šolskih zakonov sploh i šolo posebej še nijso poznali. Oni učitelji, kteri so namestjeni v takih šolskih krajih, kjer kr. š. svet še ne pozna šole kot najkoristnejšega i najimenitnejšega inštituta v državi, tor ji še morda celo kterekrati nasprotuje, naj tim šolskim možem prehitro ne zamorijo. Premislimo le, da večina udov kr. š. sveta ni-kakoršne šole obiskovala ni, da čitati i pisati ne znade, ter da se tako občinstvo na jeden hip nikakor za šolo ogreti ne more. Tudi v naravi gre vso počasi, a sigurno svojo pot. Učiteljeva dolžnost jo pa, poduče-vati i ogrevati narod za šolo; i kjer se je to že o čisti, ko so novi šolski zakoni zaglodali beli dan, zgodilo, preverjen sem, da ima ljudstvo tam dovolj pojma o narodni šoli. Na takej šoli je šolsko obiskovanje, kakor i poduk i napredovanje šole sigurno vspešen. Jaz tedaj trdim: Na učiteljih samih je ležečo, če hočejo imeti ljudstvo za šolo vneto. — Dragi mi sodrugi, storimo v novem letu to i videli bodemo, da bode ljudstvo naše! Premislimo, da je le na takoj šoli dober vspeh pričakovati, kjer se učitelj i starši sporazumejo, ter jeden drugega podpirajo.
V Sevnici so jc s početkom tega šolskega leta pričela šola za ročna dela, i za učiteljico je bila postavljena zelo izobražena i zato sposobna gospa Dernjačova. Deklice iz 7 šolskih lot so se razdelilo v 3 oddelke i vsak oddelek se podučuje 5 nr na teden. Učiteljica so tedaj 3 uro na dan (razon četrtka) peča z deklicami; njej pa je tudi blagi namen dobre gospodinje za prihodnost izroditi. Kot nagrado dobi za ta poduk na leto samo 40 for. Omenjena gospa prevzela je to trudapolno, a nehvaležno delo za tako neznatno nagrado le iz ljubezni do mladine.
Za leto 1876 je tukajšnji krajni š"lski svet. v proračun vzel 20 for. za različno šolsko orodje za ubogo učenco. Tudi je za šolsko bukvarnico vse slovenske knjige (tudi nekaj nemških), ktere je slavno ministerstvo za bogoč. i uk za slovenske šole nasvetovalo, *) naročil. S tem je začetek šolsko bukvarnice storjen.
*) Katere slovensko knjižice je priporočilo? Nam ni o tem nič znanega. — Ali bi nam hoteli to razjasniti? Prosimo.	Ur.
Iz celjskega okraja 12. prosinca. (Kako stanje ima učitelj v trgih). Upam si trditi, da nikjor ni za učitelja tako težko službovati, nego v trgih. Rekel mi bo eden ali drugi tovariš, da je veliko bolj težavno biti med surovim ljudstvom, posebuo tam, kjer bi še morebiti kakov duhoven proti učitelju in šoli hujskal. — Sedaj se že redkoma sliši, da bi duhovni tako sovražni bili novi šoli, kot od začetka, in če je prosto ljudstvo še tako surovo, bodo s časoma, če prijazen učitelj vestno svojo dolžnost spolnjuje, — vendar le sprevidelo korist šole. Kmet pride k učitelju sko-rej vsak praznik, hotčč o tej ali tej stvari česa zvedeti, in če je učitelj priljuden, pridobil si bodo v kratkem času dovolj upliva.
A drugače je v trgih. Na pol omikan tržan se povzdiguje čez kmeta in kmet z noko nezaupnostjo gleda na purgarja tržana, in v trgih kmet malo občuje tudi z učiteljem. Učitelj in kmet ostaneta si tujca. A tržan sam pa tudi mnogokrat ni prijatelj nove šole, navadno govori o visokih dačah, o grozno velikih stroških za šole, kar poprej ni potrebno bilo. Ne-kteri se celo bojijo, da kedar bo kmet nekoliko učen, no bo moči z njim „kšefte“ delati itd. Le takrat, ko pride v dotiko s ktero višjo osebo, ali če bi ga kedo v časniku pohvalil, takrat je „Schulfreund“. Šola, ki je za državo najvažnejša roč, ta je predraga, da-si stroški za šole še drobtinica niso proti ogromnim stroškom za vojsko, uradnike, še terdne pen-zijoniste itd.
Ni moja misel, s tem tržane žaliti povprek, ker izjomkov je povsod ; pa žalostno, da! sramotno je, če se v trgih, kjer se rado poje „mi smo mi“, šola v neredu nahaja, če se morajo po zimi drva po polenih na posodo jemati, če trgovci nočejo šolskih knjig prodajati, — mislim zarad malega dobička ne, — kakor se je v trgu našega okraja zgodilo, kjer so se šolsko knjige šo le 18. decembra dobile. Svetoval bi učiteljem, da kjer noče trgovec šolskih knjig prodajati, naj pa učitelj tudi pisanke, kamenčke itd. sam kupi, čeravno je neugodno, kajti teh reči trgovec ne pusti, ker mu najmanj polovico dobička vržejo.
Iz celjskega okraja. V celjskem okraju in v celem c. glavarstvu so dobivali zač. podučitelji do sedaj poleg postavnega dohodka še toliko po-boljšeka iz okr. šol. fonda, da je služnina znesla okroglih 400 for. Vse take poboljšekc dovoliti, pa je dož. odbor koncom pr. 1. prepovedal, in zanaprej dobijo zač. učitelji le postavno plačo. Tistim, kteri so že s 400 fl. nameščeni, jiin ostanejo tudi zanaprej. Tudi se ne smejo več predplačila (Gehaltsvorschuss) dovoljevati, kar je bilo za učitelje ros velika dobrota. Če je kteri več denarja skupaj potreboval, lohko si je pomagal. Svarilo od dež. š. sveta, da se učitelji ne smejo po časnikih prepirati in kavsati, in da se naj pravica in zadostenjo pri predpostavljenem okr. š svetu išče, je vam znano. Res je, učiino se učitelji edinosti in zagovarjanja na tihem, kakor to vidimo pri duhovništvu in potem nas bo svet čislal. *)
Neki učitelj praša pri celjskem knjigotržcu N. po slov. tiskovinah
*) Nekatere čine in krivice je pa treba v javnost dati, ker so nekateri ljudje taki, da se samo pred javnostjo zbojč.	Ur.
za šolsko rabo. Knjigotržoc reče, da slovonskili nij. Učitelj ga opomni, da se dobijo v Pajkovi tiskarni v Mariboru, in si jih vsake vrsto eno knjigo naroči misleč, da si jih bo pri tej priliki knjigo tržeč tudi za svojo zalogo „cn gros“ naročil. Knjigotržcc naroči ros želeno tiskovine, pa lo toliko, kolikor je bilo naročenih. Račun je bil za knjigo zapisnikov 00 kr. razrednic 00 kr., opomin za šolsko obiskovanje 00 kr. i. t. d.*) Boljo je tedaj take reči neposredno od tiskarno naročiti; post. za več učitoljov skupaj ali za celi okraj. Nemški zapisnik nam pa čisto nič no ugaja, kor ima za nas utrakviste premalo rubrik in so tudi s todnico no vjeraa. Pri jeziku se zamorejo lo samo slovenski ali pa samo nemški predmeti klasificirati. Rubrika „prirodoznanst,vo“ so lohko doli za „prirodopis“ in za „narovoslovje“, ravno tako rubrika „Zomljepis in zgodovina" za /zemljepis" in za ^zgodovino".
Gg. učiteljem, kteri še znabiti ne vodč, pa si želijo dobrih pisank iz lepega gladkega papirja, naj bo povedano, da ima Geigor-jova knjigar-nica v Celji na prodaj že večkrat hvaljeno Winikor-jcve pisanki s slovenskimi pa tudi z nemškimi napisi in s naštevanko, brez vseh drugih figur. Morajo so vsakemu dopasti, kteri jih vidi in učenec ima dve strani več za pisati. Nekaj dražjo so res, pa je zato lopo in dobro blago. A ko se od otroka tirja, naj lopo piše, d;l naj so mu tudi dobra priprava v roko, in ne kosmata pisanka, v katerih so čortc, kakor bi jih bil tesar s svojo žnoro namazal.
Coljski okr. šolski svet jo voditeljem večrazreduih sol ukazal, mesečne zapisniko lokalnih učitoljskih konferoncij vsaki mesec na ogled poslati. (Krajni š. sveti jih pošiljajo polletno.) Šolska pisarija se čudno množi. Učitoljstvo se jo opozorilo, da je udoležiteljev okr. uč. konfercncij častna dolžnost, določena prašanja pismeno izdelati.
Tudi želi ta okr. š. svet, da tisti učitelji, kteri še nimajo spričeval učiteljske sposobnosti, tudi o drugih prodmetih pismena izdelovanja periodično predložijo, ktera pa ne smejo biti prepisana, ampak prosto narejena.
V tekočem letu jo 1. maj in 1. september za predlogo taeih pismenih izdelovanj določen. Tvarina je:
1. Kakošni pomen imajo za človeštvo iznajdbe koncem srednjega voka. —
2. Kako sc naj pismone jezikoučno nalogo popravljajo.
Dela na kupe. Vsaki dan so za uk pripravljati, po knjigah gradivo iskati, todnico pisati, po tem šolske zamudo, zapisniko, šolska naznanila v redu imeti, koliko še prido drugih opravil. Učitelj, no boš mogel veliko zdravega zraka v spomladnom času za tvoja pljuča v sebe potegniti! — Kaj in koliko se zamore o drugom prašanju govoriti, no vemo. Začasni učitelji imajo večidel lo 1. razred, praša so naj, kakošne pismeno naloge pa delajo pervo- in drugoletniki iz jezika? Postava šo skoraj, posebno na deželi, naloge prepoveduje in to so zamore goditi lo pri učencih srednjih šol.
Iz Ptuja 8. febr. 1876. — 3, jan. smo imeli učitelji tukajšnjega okraja svojo generalno kanforcncijo in nastopili smo osmo leto svojega obstanka.
*) Precej dobička jo imel.
Ur.
Ali zalibožo, kje jo navdušenost učiteljev? Od 28 rednih udov se jih je le 15 snidlo! Kaj delate, ostali udje?! Ali Vam je tako malo mar za društveno življenje?!
Gospod Horvat, predsednikov namestnik, pozdravi malo kardelo zbranih učiteljev in zborovanje so ob */« 11. začne. Prebere se dnevni red in odobri zapisnik od decembra Na to g. zapisnikar Kobič razpravlja došle dopise — med drugimi zanimivo poslovljenje poprejšnjega predsednika, g. Sernec-a, sedaj nadučitelja v Brundorfu pri Mariboru, llvala mu za trilotno neutrudno predsedovanj o.
Gospod Možina razjasnjuje blagajničarstvo. Tukaj moram omeniti, kako kruto tlači jarem četerto plačilnega razreda, kor donašajo znoski, k torih blagajnik ne moro izterjati, okoli 40 tt. V preglod računov so volijo Ferk, Robič in Kocmut.
Pri delovanju društva so se lansko leto posebno pridno udeleževali gg.: Ferk. Sernec, Horvat, Robič.
Nov odbor obstoji iz sledečih gg.: Ferk, predsednik, Horvat, namestnik, Robič in Kocmut, zapisnikarja, Možina, blagajnik, Kranjc, bibliotekar, Sraj, Kos in gospodičina Šulc odborniki.
V odsek za premenjevanje prirodnin in za poslanstvo v deželno učiteljsko društvo sta voljena Robič in Kocmut.
Bog daj, da bi novi odbor z vspehom deloval za napredek šolstva in za povzdigo svojih udov. Želeti pa bi tudi bilo, da bi se društveniki letošnjih zborovanj prav verlo udeleževali! Ko bi se pa še zgubljene ovčice tega društva zopet k zborovanju vernilo, (kar jo pričakovati, ker bo nadzornik g. Hafner večkrat o pomanjkljivostih šolskih prodnašal) bi bilo častno in veselo ! *)	K.
Slovstvo.
(„Jugoslavenski Stenograf"), zval se bode list za stenografe jugoslovanske, začetnike pa tudi večje izurjence, pisan stonografično pa tudi z latinico. Izhajal bode v 2 mesecih enkrat in veljal na leto 1 gld. 40 kr. Izdaje ga Anton Bezenšek (Slovenec,) učitelj stenografije v Zagrebu (Nikoličeva ulica. 480.)
(Risanke s slovenskim napisom) Pri M. Gerberju v Ljubljani se dobivajo risanke za stigmografičuo risanje z napisom: Pikčasta risanka za vaje v risanji." 100 kosov velja 2 gld. 55 kr,; 1 risanka ima po 8 listov. Priporočujemo jih slovenskim učiteljem.
(„Stigrnografičke risanko") v dveh številkah, zovejo se hervat-sko risanke s pikami, katere bi morebiti tudi slovenskim šolam služiti utegnile. O njih spregovorimo potem več, kedar jih v roke dobimo. — Dobivajo se pri Hartmanu v Zagrebu.
(Napoved novih knjižic.) Ivan Lapajne jo sestavil za slovenske narodne šole „kratek opis (zemjepis) Štajerske, Koroške
*) Dasiravno nam notranje delovanje tega spošt. društva ni znano, vendar si dovoljujemo opomniti, da bi morda to mikalo č. družabnike, ako bi cenj. odbor pogostna predavanja v slovenskem jeziku osnoval, kajti v tem jeziku morajo učitelji v soli prednašati, treba je torej da se v posamesnih predmetih tudi v tem jeziku pri zboru urijo in vadijo, Ured.
Kranjske in Primorja". Ta mala knjižica, s katero utogne slovenskim učiteljem in učencem prav vstroženo biti, se že tiska v Pajk-ovi tiskarni v Mariboru. Isti pisatelj je poslovenil tudi Ko ceno v zemljepis za ljudske šole; ta rokopis je pa založnik (Holzel na Dtinaji) ministerstvu v odo-brenje predložil. —
— Z odlokom od 12. doc. 1875 ukazuje štajerski dež. š. svet, naj so Pripovesti iz zgodovino Štajerske" od dr. Kronesa, poslovenjene po Lapajne-tu *), vpoljujejo kot dodatek k berilom tudi v eno-, dvo- in trirazredne šole. — Ta ukaz z veseljem pozdravljamo, kor dobč na ta način tudi vsi naši slovenski otroci malo, dobro in ceno knjižico v roke, kar dosedaj ni bilo dovoljeno; a s tem odlokom je cold zaukazano. S časoma bodo torej vso ljudsko šole (no samo 4razredne) smele rabiti več knjig in knjižic, kar bode korislilo posebno slovenskim šolam, ki nimajo niti dobrih niti zadosto čitank, za katere deželni šolski sveti: niti na Štajerskem, niti na Kranjskem, niti na Goriškem, niti na Koroškem kar nič rosno skerbeti ne marajo. Slovensko šole so pač pravo sirote. —
— Winikorjeve pisanko s slovens.kimi napisi imajo na prodaj: Jan. Giontini v Ljubljani, Franjo Dubois v Ljutomoru. (Na ogled jih pošiljamo tudi mi vsakemu, ki se za nje pri nas oglasi. Urcd.)
— Naprošoni smo naznaniti, da se pri knjigarju Duboisu v Ljutomeru dobivajo vse šolske knjigo iz c. k. zalogo na Dunaji in tudi knjige, od naših pisateljev, in sicer Praprotnikovo Spisjo in Slovnica, Lapajnetova Geometrija, Fizika, Prirodopis in Pripovesti iz zgodovino Štajerske.
Šolske novice in drobtiie.
(„Učitelj sko društvo za slovenski Štajor".) Volevažen družabnik naš pise nam mod drugim: „Upain, da število naročnikov, članov in sodolalcev „Slov. učitelja" narašča. Da bi le' — Potem bi bilo menda skoraj mogoče nekaj malih premij za najboljšo spise razpisati, kteri bi se prilično v „Učitclju“ ponatisnili. — Vsekako nam bo delati tudi na to, da bo naše glasilo prej ko prej trikrat na mesec in za 1 cm. daljšimi vcrstaiui izhajalo. Nekateri prijatelji nas jako pridno podpirajo z naročnino in raznim, za naš list, spisov in dopisov nam že toliko dohaja, da bi lehko list trikrat na mesec izhajal ali vsaj po 2krat v večji obliki. Tudi število naročnikov je toliko, da bi se zmagali stroški, samo io nas bi strašilo, da naročniki ne bodo zvesti plačevalci, kar so godi pri vseh časopisih in tudi pri našem. So učitelji, ki prijemajo list po 2 in 3 leta, pa nič ne plačajo. — Pač žalostno. Ali hočemo takega nemarneža tožiti? Kazen onih časnikov, katere smo v 2. štev. obznanili, dobivamo v zameno tudi: „Skolo“ (izb. v Belgradu, pisana je s cirilico), „Zvon“, »Gospodarski list" (izhaja v Gorici) „Bukowianor piidag. Bliitter", Jugoslaven-ski Stenograf". To in ovo časopise pošiljamo prav radi po pošti na dom našim č. družabnikom, samo da nam poštne stroško, ki bodo sicer malo znašali, poplačajo. Kot podporni ud je k našomu društvu pristopil č. g. Andrej Žnidaršič, duhovnik in c. kr. okrajni šolski nadzornik v Banjšicah na Tolminskem.
(Iz štajerskega deželnega šolskega sveta.) Seji 20. in 27. jan. Poročalo sejo o nadzorovanji nekaterih šol, dalo potrebne narod be v zadevi teh, dovolilo kmetijski tečaj na šoli v Stainzu in obrtnijski v Pbllau-u,
*) Dobiva so po 8 kr. v društveni tikarni (Vereinsbuchdruckorei) v Gradci.
sklenilo 20 neizpitanih učiteljic ženskih del poklicati na 8 tednov v mariborski iudustrijalni kurs, poterdil so je izvoljen učitelj Fr. Pfeifer v mestni šolski Svet mariborski. Kot dodatek k ministerijalni naredbi od 8. jan., (katero spodaj v posnetku priobčujomo. Ur.) se ukazuje, naj tudi tisti začasni (podučitelji), ki nimajo nijednega pravega učiteljskega spričevala, v dveh letih zrelostni izpit položč.
(O izpitih za učiteljsko sposobnost.) „Grazer Z.“ piše: V smislu državne šolske postave od 14. maja 1869 se imajo tisti podučitelji, kateri v petih letih po nastopu praktične službo učiteljskega izpita ne narode, in tisti, katerim so ponavljevalni izpit ne dopušča, odstraniti od učiteljsko službe in odvzeti se jim ima spričevalo zrelosti. Da se tudi ta določba v interesu šolstva izvedo, naložil je c. k. minister za nauk in bogočastje deželnim šolskim svetom, one podučitelje, kateri 4 ali več lot, služijo in niso dostali izpita, popisati in jim velevati, da imenovani izpit v tekočem letu naredč.
(Deželno šolsko svetov a Istvo v Celovcu) — tako se piše „Slov. gosp." s Koroškega — jo kljubu vsem učiteljem, ki so pri konfo-reneiji v Velikovcu sklonili, le v slovenskem jeziku podučevati mladino, vsaj perva 4 leta, zaukazalo (dor Einheit wogen), da se že v drugem letu prične v nemškem jeziku podučevati". — To so veliki pedagogi, ti celovški svetovalci, katerim je nemščina vse, prava omika slovenskih otrok in zdrava pedagogika pa nič.
(Javna zahvala.) Knjigarna Winikor-jeva v Bernu je podarila našej šoli mnogo pisank s slovonskimi napisi, za kateri dar se v imenu šolske mladine priserčno zahvalujo.
V Ljutomeru 5. februarja 1876.	Lapajne, nadučitelj.
(Slovo.) Presolivši se iz Polja izrekam vsem zasoteljskim in zasavskim učiteljem za skazano mi pravo bratovsko ljubav preserčno zahvalo. Ohranite me v blagom spominu.
Pri Veliki nedejji 25. januarja 1876.	Tone	Eberl.
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem: Učiteljska služba v Ribnici (okraj Marnberg) s 600 gld. do 25. februarja na kr. š sv. Podučiteljska služba v Leiters-pergu (Maribor) s 560 (420) in podučiteljska služba v št. Lorencu na koroški železnici s 480 (360), stan. in 70 gld. doklado do 5. marca na kr. š. sv. Učiteljska služba pri sv. Andražu v Slov. goricah (Ptujski okraj, lr. š.) s 550 gld. in stan. do 29. febr. na kr. š. sv. Učiteljska služba pri sv. Ju rji v Slov, goricah (3r. š. okraj marih.) s 550 gld. do 29. febr. na kr. š. sv. — Podučiteljska služba v Ribnici (3r. š. okraj Marnberg) s 480 (360) gld. in stan. do 25 febr. na kr. š sv Podučiteljska služba v Negovi (2r. š., okr. Gor. Radgona) s 444(330) gld. in stan. do 2. marca na kr. š. sv.
Premembe pri učiteljstvu po Slovenskem.
Na Štajerskem: G. Kranjc (iz Laškega trga) podučitelj v Konjicah Gospodičina Zižmo Krašovec, (prej v Ljutomeru) učiteljica v Vuzenici.
Na Kranjskem: G. Andrej Gerčar, učitelj v Šentrupertu; g. Telban definitivni učitelj v Skofjiloki; gospodičina Miroslava E ki (učit. kand.) začasna učiteljica v Cornučab. G. Modic, zač. učitelj v Radolici.
Na Primorskem: Premoščenjo v teržaški okolici: G. J. Toroš iz Verdele v Rojan, g. Troha iz Rojona v Trebiže, g. Delkin iz Trebiž v Križ, g. Sl u n der iz Križa v Verdelo.
Na Koroškem: Gospodičina Frančiška Žitko (Ijpblj. uč. kand.), pod-učiteljica v Pliborku.
Na Goriškem: G. Ho ban (iz Gorice), nadučitelj, g. Stres, učitelj v
Bovcu.
Služba podučitelja oziroma podučiteljice
na narodncj šoli v Šmarji, dohodki III. razreda in stanovanjem se razpisuje.
Prositelji oziroma prositeljice, zmozni slovenskega i nemškega jezika v govoru i pisavi imajo svoje prošnje potem šolske gosposke vložiti do konca februarja 1876 pri krajnem šolskem svetovalstvu v Šmarji (St. Maroin bei Erlacbstein.)
Okrajni šolki svet Šmarski, dne 20. jan. 1876.
1_2	Porvosodnik:
Haag.
IJclMeljsha služba
na narodnej šoli v Št. Pavlu so razpisuje z dohodki III. razreda i stanovanjem.
Prositelji imajo svoje prošnje potem šolko gosposke vpo-slati do konca februarja 1876 krajnemu šolskemu svetovalstvu v Št. Pavlu poleg Prebolda.
Okrajni šolski svet Celjski, dne 22. jan. 1876.
1 2	Pervosednik:
Haag.
1-3	(7	čiteljska
na enorazrednej narodnej šoli na Gorici poleg Gornjegrada z dohodki III. razreda i prostim stanovanjem se razpisuje.
Prositelji zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi imaje svoje prošnje potem predstavljene šolske oblasti do 15. sušca t. 1. oposlati krajnemu šolskemu svetovalstvu na Gorici pošta Mozirje.
Okrajni šolski svet Gornjegradski, dne 10. februarja 1876.
Prvosednik: II a um 1. r.
1-3	M*oilučilil jsl* a služba
na četverorazredni narodni šoli v Št. Jurji pol. južne železnice z dohodki III. razreda se razpisuje.
Prositelji zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru i pisavi imajo svoje dostojno dokumentirano prošnje potem predstavljene šoisko gospodske vposlati krajnemu šolskemu svetu v Št. Jurji poleg južne železnice.
Okrajni šolski svet Celjski, d»6 2. februarja 1875.
Predsednik: II it it h 1. r.
Lastništvo „U<iiteljsko društvo za slov. Štajor.“
Za iiredn. odgovoren Drug. Lorene. — J. M. Pajk-ova tiskarna v Mariboru.