novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal / casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1000 lir Št. ~TF" l ----------------------------------- 3p (49• Čedad, četrtek, 5. oktobra 1989 OBVEZA ZA POSPEŠITEV ITERJA 0 NAŠEM ZAKONU Resolucija Dežele o slovenski manjšim Deželni svet Furlanije-Julij-ske krajine je v ponedeljek, potem ko je odobril program Bia-suttijeve vlade, sprejel posebno resolucijo, ki pravi, da je večinska koalicija proti preštevanju tako slovenske manjšine v Italiji kot italijanske v Jugoslaviji kot osnovi za določanje nacionalnih pravic. Resolucijo so podprli svetovalci KD, PSI, PRI, PSDI, PLI, SSk in zeleni Vivian, vsi ostali so se vzdržali, fašisti pa so pred glasovanjem zapustili sejno dvorano. Komunisti so belo glasovnico utemeljili z dejstvom, da se je odklanjanje preštevanja znašlo v posebni resoluciji in ne v osnovnem političnem sporazumu in niti v Biasuttijevi programski izjavi. Na seji je prišlo predvsem do ostrega proceduralnega, a tudi političnega spora med večino in komunistično opozicijo, ki mu predsedujoči demokristjan Braida ni bil kos. V sprejeti resoluciji je deželni 'dbor v bistvu sprejel pet osnovnih obvez. V prvi vrsti, da se bo pri rimski vladi zavzel za pospešitev zakonskega postopka za zaščito Slovencev na podlagi ustavnega določila. Normativ bo moral primerno in uravnovešeno zaščititi kulturne in etnične značilnosti slovenske manjšine in istočasno ovrednotiti njegovo specifično identiteto. V tem okviru odbor pričakuje izvajanje programske obveze ministrskega predsednika Andreottija. Dežela bo tudi na podlagi sporazuma Markovič-Andreotti zahtevala konkretne pobude za zaščito Italijanov v Jugoslaviji. Tretja obveza zadeva vprašanje preštevanja. Sedemstrankar-ska koalicija, ki je podprla ta dokument, je prišla do zaključka, tudi na osnovi izkušenj z italijansko manjšino v Istri, da številčna osnova neke manjšine ne more biti podlaga za njeno zaščito. Od tod tudi nasprotovanje preštevanju obeh manjšin. Končno se bo odbor prizadeval za odobritev triletne finančne postavke v višini 36 milijard lir za potrebe obeh manjšin, od rimske in beograjske vlade pa bo zahteval tudi specifične po beri na strani 2 TUDI LIETOS ZVEZA BENEŠKIH ŽEN NAS VABI NA JESENSKI TARG PREDSTAVILI SO MU POLOŽAJ SLOVENSKE SKUPNOSTI VIDEMSKE POKRAJINE Zanimiva “Lipe” iz Beneška zadruga Lipa, ki združuje umetnike in obrtnike iz Nadiških dolin in ki je v zadnjih časih precej naporov usmerila na področje keramike s tem, da je najprej naredila raziskavo o domačih oblikah keramičnih posod in o motivih ter je obenem odprla in opremila delavnico v Špet-ru, je dala pobudo za novo in zelo zanimivo iniciativo. V dogovoru in s sodelovanjem z nekaterimi beneškimi gostil- nami je priredila Vabilo na kosilo v Benečijo". Za kaj se gre? V nedeljo 22. in 29. oktobra boste v restavracijah, ki so sprejeli vabilo Lipe lahko naročili domače jedi. Pojedli jih boste v tipičnih skledah, ki jih izdeluje zadruga. Vsak dobi v dar skledo in po končanem kosilu jo lahko odnese domov. V OKVIRU REDNIH STIKOV IN SREČANJ Z ZSKD Predstavniki na obisku V okviru rednih stikov, ki jih Zveza slovenskih kulturnih društev vzdržuje z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije, sta se delegaciji obeh kulturnih sredin srečali prejšnji teden v Benečiji. Zastopstvo ZKOS je vodil predsednik Marjan Gabrijelčič, ki ga je spremljal tajnik Vojko Stopar, našo osrednjo kulturno organizacijo pa Ace Mermolja, a v njej pa so bili predstavniki vseh treh pokrajin Furlanije-Julijske krajine, v katerih prebivajo Slovenci. Na sedežu ZSKD v Čedadu so zastopniki obeh organizacij pozitivno ocenili zadnje dogodke v Sloveniji, predvsem sprejetje nove republiške ustave. Odobritev dopolnilnih amandmajev, tako so ugotovili, brez dvoma odpira nove perspektive tudi na kulturnem področju in slovenskemu narodu zagotavlja večjo možnost razvoja in demokratizacije. Predstavniki ZSKD (Mermolja, Košuta, Pavšič in Namor) so orisali sedanje stanje ljubiteljskih kulturnih sredin v zamejstvu in s tem v zvevi izrazili željo, da bi tudi v bodoče ohranili in po možnosti še okrepili sodelovanje z ZKO iz Slovenije. Ob tem pa je beseda tekla tudi o skupnih pobudah (Primorska poje, izpopolnjevalni seminarji, nastopi raznih skupin), ki morajo sloneti beri na strani 3 beri na strani 4 EKONOMSKA POLITIKA VLADE SPREJETA S FINANČNIM ZAKONOM ZA 1990 350 milijard manj deželi F-JK Zaradi zmanjševanja avtonomije ostri protesti predsednika Biasuttija Tisti problem, ki upravičeno Italija ima ries puno duga, je sada narbuj martra krajevne po- poviedu Andreotti, zatuo je biu litike, predstavnike dielucu an gospodarski manever potrieben. pojetniku, v parvi varsti deželno vlado, je nova ekonomska politika Andreottijeve vlade. Bila je sparjeta tele zadnje dni s finančnim zakonom za lieto 1990, par-nesla je podražitve, recimo elektrike, an bremena za vse. Za deželo Furlanijo-Juljisko krajino pa pomeni manj sudu, dosti manj: 350 milijard. Z njim vlada nabere še 13.700 milijard. Istočasno misli ponucat 45 taužent milijard manj. An kje je vlada riezala, kliestla, komu bo odvzela? Tudi deželam s posebnim statutom, kot je naša. Vsega kupe 2.200 milijard manj, nam 350 milijard manj. Nič čudnega, de je predsednik dežele Biasutti ostro protestu že na seji ministrskega sveta v Rimu an v imenu vseh dežel s posebnim statutom in dveh avtonomnih pokrajin Trenta in Bočna. Vabu je vse politične sile k sodelovanju, ker kot je pouda-riu problem ni samuo finančni. Tu se krči, se manjša avtonomija, poseben statut dežel. Tel "napad" na avtonomijo FJK je ostro ocenu an socialistični poslanec Renzulli, medtem ko je komunistični parlamentarec Pascolat jau, de so tele izbire vlade protiustavne, protikos-titucionalne. Miklavža, sope al šnite, strudel, fancel an še an še. Že prejšnje lieta pa smo vidli, de tisti dan ni samuo senjam sladčine, pa tudi fantazije naših žen, saj blizu navadnih tort, gubane, štrukju, videmo vsake sort dobruote narete voz našega sadja, uoz kostanja, uoz medu, uoz rož (eh ja, tudi uoz rož). Alora, al sta pomislile ki napravt? Zveza beneških žen vas čaka v nediejo 8. otuberja. Ob 9.30 se odpre razstava, ki bo na ogled do 15. ure. Potlè pa bota vsi mogli pokušat an sevieda, dat kieki za Ion, saj vse kar se pobere puode, kot vsake lieto, v dobrodelne namene. beri na strani 4 Sladka otuberska nedieja 8. oktobra se s sladčinami odpre v Špietru targ domačega sadja Žene, al sta se ložle na dielo? Ne še? Donas je četartak an do nedieje 8. otuberja je še malo cajta. Naglo naglo zavezajtase viertuhe, zavihnita rokave an začnita mešat moko, cuker an vse druge ingrediente, za napravt tiste lepe torte, štrukjace, domači kruh, ki že nomalo liet san videmo an pokušamo na jesenskem targu v Špietre. Eh ja, smo že spet otuberja an Zveza beneških žen vas vabi na že tradicionalno "mostra-assaggio” sladčine. Smo sigurni, de an lietos bomo vidli tiste duge mize le-puo napravjene an na njih vsake sort dobruote. Dobruote, ki par-hajajo iz naše tradicije, kar naše none niso imiele Buoh vie, ki blaga po vintulah, pa vsedno so runale tiste dobre reči, ki so veselile njih družine, kar je biu kajšan senjam. Kar guormo o naših sladčinah nam pridejo sub it na pamet gu-banca an štruki, kuhani an ocvarti. Pa na špietarskem jesenskem targu smo vidli, de naše none so napravjale an druge dobruote, kot pinca svetega Lani je bluo po mizah vit ko stuo tort. Pa lietos? Škof Battisti sprejel Slovence Videmski nadškof je sprejel vabilo naj obišče dvojezično središče v S'petru Videmski nadškof msgr. Alfredo Battisti je v torek sprejel v Vidmu delegacijo Slovencev videmske pokrajine, ki jo je vodil predsednik prof. Viljem Černo. Le-ta je uvodoma predstavil položaj slovenske narodne skupnosti v videmski pokrajini. Spregovoril je o vlogi Cerkve in duhovnikov tako slovenskih kot furlanskih pri ohranjanju in razvijanju narodne zavesti, jezika in kulture pa tudi o raznarodovalni politiki in o asimilacijskih procesih. V imenu vseh je nato prof. Černo prosil škofa za podporo v našem boju za priznanje in zakonsko zaščito in ga vabil na obisk v dvojezični šolski center v Špeter. beri na strani 3 Nadškof Battisti na sedežu društva Ivan Trinko v Čedadu 13. novembra 1982 OBVEZA ZA POSPEŠITEV POSTOPKA O ODOBRITVI ZAŠČITNEGA ZAKONA Resolucija deželnega sveta F-JK o vprašanju slovenske manjšine s prve strani sege za bolj celovito in učinkovito zaščito obeh manjšinskih skupnosti. V razburljivo razpravo, ki bo nedvomno pustila sledove, so v glavnem posegli le komunisti, ki so utemeljili belo glasovnico. Ivan Bratina je očital koaliciji, da ni imela poguma vključiti nasprotovanje preštevanju v formalni program novega deželnega odbora. Problem preštevanja vsekakor po njegovem nima nobene pravne in politične osnove, tudi zato ker Dežela pri tem nima pristojnosti, že sama obravnava tega vprašanja predstavlja koncesijo nacionalistom in LpT. Gre konec koncev za zlorabo človekovih pravic v medstrankarskem političnem trgovanju. Miloš Budin je naglasil, da je sprejeta resolucija v bistvu brez- predmetna, saj je po njegovem le tolažilna nagrada, ki bo ostala zgolj v zapisniku in nič več, manjšinska vprašanja pa je treba nasprotno reševati s konkretnimi koraki. Na ponedeljkovi seji je seveda nova deželna vlada prejela politično zaupnico deželnega sveta. Programsko poročilo predsednika Biasuttija so podprli svetovalci šeststrankarske koalicije KD, PSI, PRI, PLI, PSDI, Ssk, zeleni Vivian in svetovalca Liste za Trst. Proti so se izrekli komunisti, Dp in zeleni smejočega se sonca. Misovci in Furlansko gibanje se niso udeležili glasovanja. Predsednik Biasutti je v svoji repliki očital rimski vladi in parlamentu, da dolgujeta Slovencem v Italiji zakonsko zaščito in je zato napovedal nove posege v to smer. Izrekel se je proti preštevanju obeh manjšin, pri čemer pa je priznal, da v koaliciji obstojajo različna mnenja glede manjšinskega vprašanja. Pozdravil je kot zelo dobrodošle vesti, ki prihajajo iz Slovenije. Novosti po njegovem ne gre iskati toliko po pravici do samoodločbe SR Slovenije, ampak zlasti v konkretnih prizadevanjih za pluralizem in za nove gospodarske in politične odnose v Jugoslaviji. V središču pozornosti številnih posegov je bilo nato vprašanje preštevanja manjšine in tudi zakonske zaščite. Svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je med drugim obžaloval dejstvo, da je predsednik Adriano Biasutti v svojem govoru popolnoma spregledal problematiko Slovencev v videmski pokrajini. (povzetek iz Primorskega dnevnika) San Pietro chiede un pediatra di base Sembra proprio che il problema della mancanza di un pediatra di base nelle Valli del Natisone non sia più sentito soltanto dai genitori, ma anche da qualche amministratore e questo non può essere che di conforto. Nell'ultima seduta del consiglio comunale di S. Pietro, l’assessore all'istruzione, cultura e sanità Bruna Dorbolò ha presentato un ordine del giorno nel quale appunto si chiede un pediatra convenzionato anche per il distretto sanitario di San Pietro al Natisone. Ecco il testo dell'ordine del giorno che è stato votato all'unanimità dal consiglio comunale e che sarebbe opportuno riprendessero anche altre amministrazioni comunali delle Valli del Natisone. Il consiglio comunale di S. Pietro al Natisone nella seduta straordinaria del 22 settembre constatata l'assenza di un pediatra di base sul territorio del distretto sanitario di S. Pietro al Natisone constatato il grave disagio che quest'assenza provoca ai bambini ed ai genitori considerato che l'assenza del pediatra di base gratuito nega ai nostri cittadini di usufruire di un diritto che la legge prevede per tutti i cittadini italiani giudicando questa situazione estremamente discriminante e penalizzante per cittadini che già vivono una realtà sociale pesante chiede che qualora l'Unità sanitaria locale n. 5 si trovasse ancora nell'impossibilità di rispettare un così importante diritto dei nostri cittadini: "perchè nessun pediatra accetta una zona così difficile e con pochi bambini" si intervenga comandando un pediatra di base dall'autorità competente. Questo in considerazione della già grave emarginazione delle Valli del Natisone e nel rispetto di un punto cardine della democrazia: "Parità di diritti e doveri per tutti i cittadini." ORGANIZZATO DALLA PROVINCIA UN SEMINARIO ___________LETTERA AL DIRETTORE________ Assistenza domiciliare KO Parchi... Un corso di aggiornamento sulla "Progettazione e gestione di Parchi ed ambiti di tutela ambientale", aperto ad operatori provenienti da tutta Italia e dall'estero, é stato presentato dalla Provincia di Udine mercoledì scorso, presenti l'assessore provinciale all'ecologia Aldo Mazzola, il presidente dell'Azienda regionale delle foreste Erbert Rosenwirth ed il presidente della Commissione consiliare per l'ambiente Giorgio Mattassi. Il seminario - come ha avuto modo di dire Mazzola - si svolgerà a Tarvisio dal 2 al 7 ottobre, per l'organizzazione dell'architetto Luca Manzini di S. Pietro al Natisone, con relazioni quotidiane di vari docenti tra cui ricordiamo il direttore del Parco nazionale d'Abruzzo Tassi. Al suo terzo anno, dopo le esperienze del parco fluviale dello Stella e del comprensorio montano del Monte Mia, nel comune di Pulfero, il corso - ha spiegato Mazzola - tratterà i metodi di progettazione e di pianificazione dei parchi e la loro gestione. L'obiettivo é quello di riuscire a realizzare all'interno della provincia opportune premesse per recepire le esperienze di altri comprensori. La Provincia intende quindi incidere positivamente sul "settore in corso parchi", considerate anche alcune esperienze negative avvenute in passato, derivate soprattutto da conflittualità a livello locale. Il ruolo del parco come luogo di sperimentazione, di modelli ed investimenti tecnologici, per cercare di diminuire il conflitto tra uomo e natura, é stato rimarcato da Mattassi, per il quale l'iniziativa della Provincia é un tentativo di dare risposte omogenee a ricercatori, gestori e tecnici. Infine Rosenwirth ha fatto una breve panoramica della situazione dei parchi nella nostra regione, ricordando che l’Azienda delle foreste da lui presieduta gestisce già dodici parchi, ed é la prima in Italia per numero. Rosenwirth ha tra l'altro detto che il parco é fatto soprattutto per le popolazioni locali, e non soltanto per chi viene dalla città. Non si capisce, in questo senso, la reticenza proprio delle popolazioni e delle amministrazioni locali nel dar vita ai parchi. Alla conferenza é intervenuto, a sorpresa, anche un funzionario dell'Intendenza di Finanza, che si é lamentato per la mancata chiamata in causa dell'amministrazio-ne demaniale dello Stato, in occasione delle costituzioni e delle gestioni dei parchi. M.O. Pre.mo Sig. Direttore, siamo il gruppo di operatrici socio-sanitarie del Servizio di Assistenza Domiciliare della Comunità Montana Valli del Natisone e cortesemente ci rivolgiamo a Lei affinché pubblichi questa nostra lettera. Desideriamo portare a conoscenza dell'opinione pubblica un problema che é stato al centro di un recente dibattito con gli Amministratori dei Comuni e della Comunità (nonché con l'Assessore Regionale). Ci riferiamo alla situazione di precarietà nella quale ci troviamo da ben 12 anni. Infatti il Servizio di Assistenza Domiciliare nella Comunità Montana Valli del Natisone é stato avviato dopo gli eventi sismici del 1976, al pari delle altre Comunità Montane del Friuli-Venezia Giulia. Il personale é attualmente composto da: 13 assistenti domiciliari, 1 assistente sociale, 1 assistente sanitaria e 1 infermiera generica. Tutte abbiamo sostenuto nel 1985 l'esame previsto dalle leggi regionali conseguendo l'idoneità per lo svolgimento delle mansioni relative alla propria qualifica professionale e, di conseguenza, per l'inserimento in ruolo. Sono trascorsi 12 anni dall’inizio del servizio e 4 anni dalla pubblicazione sul BUR dell'elenco degli idonei e siamo ancora in attesa della collocazione in ruolo come già avvenuto per il personale del Settore tecnico-amministrativo. Ciò che ha determinato e determina il blocco della situazione é: - la scarsità di finanziamenti lamentata dai Sindaci dei nostri Comuni; - l'impossibilità a gestire il Servizio da parte della Comunità Montana mancando le deleghe dei Comuni a partire dal 1° gennaio 1990 allorché le leggi particolari del terremoto decadranno. Alcune Comunità Montane della Regione (vedi Tarcentino e Val Canale) hanno già provveduto alla sistemazione in ruolo del personale socio-sanitario. Nella nostra zona alcune Amministrazioni Comunali hanno già deliberato in merito; altre sono in fase di deli- L'Associazione Club Alcoolisti in Trattamento (ACAT) del Civìdalese informa che la nuova sede di Cividale, situata in Borgo S. Pietro 64, é aperta al pubblico con il seguente orario: ogni martedì e giovedì pomeriggio, dalle 17.30 alle 19.30, e ogni sabato mattina dalle 9 alle 12. berazione ma la situazione appare ancora incerta e non mancano le voci allarmistiche considerando che i tempi tecnici per procedere all'immissione in ruolo sono ormai alquanto stretti. Riteniamo che un argomento del genere non possa essere dimenticato. Da anni la situazione si trascina; siamo stanche di mendicare ciò che ormai ci appartiene di diritto; ci sentiamo continua-mente umiliate nella nostra dignità sia come persone sia come pro-fessioniste. Chiediamo ai nostri Amministratori di avere il coraggio di compiere le loro scelte, di chiedere e di impegnarsi per ottenere maggiori finanziamenti per i loro territori che presentano gravi problemi e disagi. Desideriamo infine ricordare che l'attuazione del Piano Socio-Assistenziale e dei Progetti Obiettivo di recente emanazione non può non passare che attraverso una riorganizzazione dell'esistente e quindi anche attraverso la definitiva sistemazione del personale socio-sanitario già operante che ha acquisito, in questi anni, esperienza e professionalità. Grazie per l'ospitalità. Il gruppo di operatrici Convenzione -diritti dei L'AVS e LAI Svizzere sono assicurazioni obbligatorie per l'insieme della popolazione. Per principio, vi sono sottoposti anche tutti i cittadini italiani che esercitano un'attività lucrativa in Svizzera o vi sono domiciliati. Sebbene essi non debbano prestare servizio militare in Svizzera, sono inoltre tenuti a versare contributi all'ordinamento Svizzero delle indennità di perdita di guadagno a favore di persone obbligate al servizio militare o al servizio di protezione civile. Tuttavia, la convenzione summenzionata prevede, in determinati casi eccezionali, la possibilità di esenzione dell'obbligo contributivo. Così, per esempio, i salariati occupati da una azienda con sede in Italia, che sono inviati temporaneamente in Svizzera, possono rimanere assoggettati per un periodo limitato alla legislazione italiana. I cittadini italiani che non soddisfano le condizioni dell'assicurazione obbligatoria non possono assicurarsi facoltativamente all'AVS e all'AI Svizzere. Certificato d’assicurazione A ogni persona sottoposta allob-bligo contributivo viene rilasciato un certificato d'assicurazione personale non appena è affiliata alla assicurazione Svizzera. Questo certificato contiene il numero dell'assicurato e i numeri delle casse di compensazione che tengono il conto individuale a nome dell'assicurato. Qualsiasi cambiamento di posto di lavoro comporta il dovere di presentare al nuovo datore di lavoro il certificato d'assicurazione. Prestazioni dell'AVS Rendite semplici di vecchiaia alle donne che hanno compiuto 62 anni e agli uomini che hanno compiuto 65 anni, se non esiste nessun diritto ad una rendita di vecchiaia per coniugi; Rendite di vecchiaia per coniugi, se il marito ha compiuto i 65 anni e la moglie ha compiuto i 63 anni o è invalida almeno nella misura del 50%; Rendita completiva per la moglie, aggiunta alla rendita semplice di vecchiaia del marito, se la moglie è nata prima de! 1“ dicembre 1933 o ha compiuto i 55 anni. Il diritto alla ren- dita completiva si estingue al sorgere del diritto alla rendita per coniugi; Rendite per Vedove o Indennità uniche. Assegni per Grandi Invalidi. Condizioni poste all'assegnazione di prestazioni dell'AVS L'assicurato ha diritto a rendite ordinarie dall'AVS se ha pagato complessivamente contributi all'AVS almeno per un anno intero e se questi contributi non sono stati nè rimborsati nè trasferiti. Le rendite ordinarie sono pure versate al domicilio legale all'estero. Se si tratta tuttavia di rendite parziali inferiori che non superano una determinata percentuale (15% per le rendite di vecchiaia, 10% per le rendite per superstiti) delle rispettive rendite complete, il cittadino italiano che vive all'estero o che lascia la Svizzera ha diritto solo a un'indennità unica il cui importo corrisponde al Svizzera emigranti valore in contanti della rendita dovuta. Se la rendita parziale supera la % suddetta, ma ammonta al massimo il 20% della rendita ordinaria completa l'interessato può scegliere tra il versamento della rendita e dell'indennità unica. Con il pagamento di questa indennità si estingue qualsiasi diritto derivante dai contributi pagati fino allora. I cittadini italiani hanno diritto alle rendite straordinarie dell'AVS a patto di essere domiciliati in Svizzera e di avervi dimorato in modo ininterrotto durante almeno i 10 anni immediatamente precedenti il mese a partire dal quale essi richiedono una rendita di vecchiaia o durante almeno 5 anni se trattasi di una rendita per superstiti o di una rendita di vecchiaia che subentra a una rendita per superstiti o a una rendita di invalidità. La rendita straordinaria viene erogata soltanto se non esiste diritto alcuno ad una rendita ordinaria, o se quest'ultima fosse inferiore alla rendita straordinaria. Inoltre, la rendita dipende generalmente dal reddito e dalla sostanza dell'interessato. Calcolo delle rendite complete e delle rendite parziali e rendite ordinarie e straordinarie sono calcolate conformemente alle disposizioni legali in vigore per i cittadini Svizzeri. L'ammontare della rendita ordinaria è determinato dalla durata di contribuzione e dall'entità del reddito sul quale sono stati percepiti i contributi. La rendita completa viene concessa soltanto se l'assicurato ha sempre versato i contributi alla assicurazione Svizzera dal 1948 o a partire dal 20" anno di età. L'assicurato che presenta una durata di contribuzione inferiore riceve una rendita parziale corrispondente. I contributi pagati all'assicurazione italiana e i relativi periodi assicurativi non possono, in nessun caso, essere presi in n considerazione nel-l'AVS. 11 diritto a prestazioni dell'assicurazione italiana non influisce sul computo e sul pagamento delle rendite ordinarie dell'AVS. Ado Cont, Patronato Inac Slovenci pri nadšk A. Battistiju s prve strani Nadškof Battisti, ki je z zanimanjem sledil izvajanjem drugih članov delegacije Petričiča, Namorja, Banchiča, Boninija in Namorjeve, je vabilo v špetrsko šolsko središče sprejel. V Evropi narodov, je med drugim dejal, je važno, da človek ohrani svoje korenine in je zelo lepo, da se otroci vzgajajo, izobražujejo v dveh kulturah. Jutrišnjo Evropo, je nadaljeval Battisti, gradijo ljudje in v ta okvir sodi tudi tradicionalno srečanje vernikov, ki ga prirejajo videmski, ljubljanski in celovški škofje. Glede vprašanja zakonske zaščite slovenske skupnosti je jasno, da gre za vašo pravico, je nadaljeval. Vprašanje narodne zavesti, jezika in liturgije je bilo v središču pozornosti tudi sinode. Vprašanje je sedaj utelešiti načela, ki so bila na tem in drugih področjih sprejeta. To vprašanje bo na posebni skupščini obravnavala videmska cerkev januarja. Nadškof Battisti je tudi obljubil, da bo vzel v pretres predlog slovenske delegacije, naj imenuje posebnega vikarja, ki naj bi povezoval slovenske kristjane videmske pokrajine. ZADNJE DNI SETEMBERJA JE PODBONEŠKA SKUPINA ARPIT GOSTOVALA V FRANCOSKEM MIESTU Smo šli v Pariz za pokazat emigrantom naše tipične maškere: te liepe an te garde, blumarje iz Čamegavarha, petelina iz Marsina, zluodja an anjulca iz Ruonca. Se-vieda, je biu tudi godac. Vse tuole je bluo zbrano v predstavi, ki že maja lietos smo pokazal v Germanij i. Na špetakolnu, ki je biu v saboto 29. vičer v gledališču Deux Por-tes, se je zbralo zaries puno judi, ki so zlo radi gledal naše tipične maškere. Čeglih niesmo adna profesionalna folklorna skupina, smo bli zlo zadovoljni za kar smo rival nardit an pokazat v Parizu. Z nami je paršla tudi adna furlanska gledališka skupina iz Buie, ki je predstavila adno komedijo in en monolog v njih jeziku, po laško. Tudi marsinski petelin je šu v Pariz Pa resnica za resnico, vam muoiano tudi poviedat, da smo šli v Pariz an za videt nomalo miesto. Smo se tarkaj preuozil z metrò na-pri an nazaj! Pa de bi bluo samuo tuole! Je, de godac Roberto nam je godu perfin ta po štacjonah od metrò an vsi judje so zlo radi poslušal naše valčke, polke in seveda tudi naše piesmi, saj smo tudi pie-li! Pariz je zaries veliko miesto an za ga lepuo previzitat bi korlo bit gor vič cajta. Na vsako vižo smo rival videt Tour Eiffel, Montmartre, kjer je puno umetniku, ki riše vsieh sort kuadru. Smo se naj dii pred Moulin rouge in v tisti ulici, ki se kliče Pigalle, kjer je nočno življenje zaries živuo. Vse tuole smo vidli na hitro, saj v nediejo 30. zjutra smo se muorli že luošt na pot za se vamit damu an v pandiejak zjutra iti dielat. Naj še povemo, de če smo šli v Pariz se muormo zahvalit ašočjac-jonu Pal Friul an drugim javnim ustanovam. Flavia NEL 1990 UNA GRANDE MOSTRA TRA VILLA MANIN DI PASSARIANO E CIVIDALE La calata dei Longobardi Il tempietto longobardo Il 1990 non sarà soltanto l'anno dei campionati mondiali di calcio, perlomeno nel Friuli. La Regione dedicherà infatti nella prossima estate una grande mostra ai Longobardi, con due allestizioni contemporanee nella Villa Manin di Passariano, sede consueta di prestigiose rassegne d’arte, e a Civi-dale, Forum Julii, la capitale del primo ducato Longobardo che conserva le più significative testi-* monianze artistiche di quel periodo quali il tempietto, l'ara di Ra-tchis, il battistero di Callisto e gli splendidi reperti del Museo Nazionale. Giungeranno da tutta Europa documenti di ogni genere e di eccezionale valore ad illustrare gli aspetti ed i problemi della civiltà longobarda (storiografia, architettura, scultura, pittura, oreficeria, costume, letteratura, musica, ecc.). In tal modo sarà proposta una serie di testimonianze spesso raffinate e talora sconcertanti nella loro enigmaticità: una visione ampia e ragionata su un'epoca essenziale per la definizione della storia culturale e politica dell'Italia e dell'Europa. Slovenskemu gledališču samuo drobtnice, zakaj? 1,5 milijarde prispevka deželnega odbora gledališkim hišam Deželni odbor Furlanije Ju-ljiske krajine je porazdelil deželnim gledališkim hišam, ki jim zakon priznava status prvenstvenih kulturnih ustanov, dodatna sredstva v znesku milijarde in pol lir. S to odločitvijo bi morali biti vsi veseli, pa niso. Naj pred ločevanjem veselih in žalostnih zapišemo, da je deželna uprava omenjenim gledališčem že porazdelila 3 milijarde in pol lir. Kako naj porazdelijo novo vsoto, je predlagal deželni odbornik za kulturo Antonini, ostali odborniki so se strinjali in tako bodo odposlali različno težke kuverte deželnim gledališčem. Operna hiša Verdi bo prejela 600 milijonov lir, tržaški Teatro stabile 600 milijonov, Deželna gledališka ustanova iz Vidma 280 milijonov, ob koncu pa je še Slovensko stalno gledališče,^ ki bo prejelo 20 milijonov lir. Številka je prava in noben tiskarski škrat ni odščipnil ene ničle; odbornik za kulturo je slovenskemu gledališču odrezal resnično tenek kos torte in s tem na svoj način tudi povedal, kaj misli o tej naši ustanovi. Dejstva so namreč dejstva in nihče ne more oporekati, da je vsota dvajsetih milijonov naravnost smešna v primerjavi z milijardo in pol, ki so jo razdelili na štiri dele. Odbornik Antonini je doma iz Pordenona, morda ne pozna našega teatra in njegove umetniške vrednosti, vendar v to močno dvomimo in tudi ko problema ne bi poznal, bi se moral zamisliti nad takšnimi razlikami. Je res SSG tako malo vredno v primerjavi z drugimi? So res njegove predstave na že kar diletantski ravni, kot bi dajale misliti številke? SSG s svojim delom dokazuje, da ni tako. Zakaj torej tolikšna razlika? Slovencem se vsiljuje najbolj preprost odgovor: razliko določa prav to, da je gledališče slovensko, v isti sapi pa le upamo, da je šlo "samo" za neljubo "pomoto". Upanje je pač zadnje, ki umre. Tudi letos Jadranski Simonitti ricordato in S. Bartolomeo Zanimiva je tudi letos ponudba Založništva Tržaškega Tiska ob koncu leta. Kot po navadi bo izšel zbornik Jadranski koledar, ki bo ob tradicionalnem koledarskem delu ponudil tudi pre- Pred vrati šolsko leto Univerze tretje starosti V soboto 21. oktobra se uradno začne v Čedadu šolsko lieto univeze tretje starosti, ta-kuo kot jo kličejo. Otvoritev bo ob 16. uri na sedežu Društva upokojencev v Čedadu v Ul. Pellico 18. Tečaji in lekcije, ki jih vodiveliko število profesorjev, se pa začnejo v ponde-ljek 6. novembra. Vpisovanja so odprta od 6. oktobra, v pandiejak, sriedo an petak od 10. do 12. ure. res politične kulturne in šolske stvarnosti slovenske narodne skupnosti v Italiji, "pester in poglobljen odraz življenja in ustvarjalnosti, problemov in uspehov v primorskem prostoru, vpetem v slovenski mikro in evropski makrokozmos ". V paketu Jadranskega koledarja so letos še namiznostenski jadranski koledar, vodnik Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem, zbirka esejev Alda Rupla Pogledi in roman Carlosa Fuentesa Stari Gringo. Zanimiva ponudba, kajne? Verjetno vas zanima tudi cena letošnjega paketa: 36.000 lir. Pri tem, naj povemo, da ima v prosti prodaji vrednost 75.000 lir. Zbirko Jadranskega koledarja lahko naročite tudi na sedežu Novega Matajurja, v Ul. Ristori 28. Sabato ultimo giorno di settembre si sono trovati nella antica chiesetta di S. Bartolomeo di Ver-nasso i familiari, i parenti e gli amici dell'architetto Valentino Simonitti, per ricordarlo a trenta giorni dalla sua improvvisa scomparsa. La messa è stata celebrata da mons. Pasquale Gujon, parroco di Montemaggiore. Il rito è stato celebrato in sloveno. Con parole semplici e commoventi mons. Gujon ha ricordato la figura e l’opera di Simonitti, sottolineando il pro- fondo amore per la propria terra e per quanto hanno tramandato fino a noi i nostri avi. La stessa chiesetta dove si è svolta la cerimonia è stata restaurata in modo perfetto, rispettando e conservando il suo carattere originario, dallo stesso Simonitti: il restauro è sintesi di scienza ed amore per le nostre cose. La chiesa, avvolta nel crepuscolo della sera e sfavillante per le luci e gli ori del "zlati oltar" emana perciò tuttora il suo fascino medioevale. Predstavnika Zkos na obisku v šoli v Špetru [j prve strani na želji po boljšem medsebojnem spoznavanju in izmenjavi izkušenj. Predsednik ZKOS Gabrijelčič je v svojem posegu obrazložil položaj ljubiteljske kulture v Sloveniji in to predvsem v zvezi s spremembami, ki jih bodo uvedli v okviru kulturnih inštitucij. Naloge, ki si jih bo prevzela republika Slovenije, pa morajo upoštevati tudi ljubiteljske sredine, čeravno te niso primerno institucionalizirane in ne tvorijo enovitega jedra. V nadaljevanju sta delegaij obeh zvez obiskali dvojezično osnovno šolo in vrtec v Špetru Slovenov, kjer jih je ravnateljica Živa Gruden poučila o stvarnosti tega središča, ki danes šteje skoraj petdeset otrok. Sklepni del srečanja pa je bil namenjen obisku uredništva Novega Matajurja, kjer so se gostje seznanili z beneško stvarnostjo predvsem v kulturnem pogledu. Beneška galerija - Špeter V soboto 21. oktobra 1989 ob 19. uri otvoritev razstave keramičnih izdelkov Franca Kremžarja Predstavil ga bo Janez Bogataj profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na oddelku za etnologijo. Sodeloval bona otvoritvi tudi pevski zbor Pod lipo. Ob 20. uri otvoritev laboratorija keramike V Parizu Beneško pustovanje V četartak 28. setembeija, ob šesti ur zvičer, se je skupina Arpit (vsieh kupe nas je bluo 29) zbrala v Podbonescu za iti takuo, ki smo vam že jal v Pariz. IWJS0B0M» novi mata . CHIABUDINI ANNUNCIA: IN PRIMAVERA IL PUNTO VENDITA ORTOFRUTTICOLO I frutti della volontà Cosa può offrire, al giorno d'oggi, l'agricoltura nelle valli del Natisone? Dopo anni di abbandono quasi totale delle montagne e delle campagne, c'é stato un graduale ritorno alle forme più tradizionali e genuine dell'agricoltura. Una risposta decisa alla domanda sembrano darla, in questi ultimi tempi, le produzione dell Associazione Produttori Orto-frutticoli e della società consortile Seuka, centri vitali di molte iniziative agricole nelle nostre valli. La necessità, presente da tanto tempo, é soprattutto quella di un centro di raccolta, conservazione e vendita dei prodotti, del quale il chiosco di Ponte S. Quirino rappresenta soltanto una sistemazione provvisoria. Come ricorda Giuseppe Chiabudini, presidente della Comunità montana delle valli del Natisone, l'idea di un centro vendita non é recente. 'Lo si ipotizzava già una decina d anni fa, anche se, con le contraddizioni in cui viveva allora la zootecnia, l'idea sembrò morta sul nascere. La Comunità Montana allora si aggrappò ad un manipolo di persone che invece ci credeva". E' stato importante, in questo senso, il ruolo dell'Istituto tecnico agrario di Cividale, che ha sfornato numerosi agronomi locali, in grado di vedere la nostra realtà agricola in termini di utilizzo. "Accanto alle produzioni tradizionali delle seuke, delle castagne, ecc., le sperimentazioni hanno avviato una coltivazione più intensiva e senza eccessivo uso di trattamenti" continua Chiabudini. Il problema, come si diceva, era però quello di vendere i prodotti. La Comunità montana, cercando di unire gli enti ed i mezzi operanti nel settore delle attività produttive, ha incontrato le prime difficoltà quando si é vista proporre centri operativi utilizzabili ma lontani, come ad esempio il Partidor di Udine. Ecco quindi la necessità del magazzino e del punto vendita situato in una zona vicina ed appropriata. "E' stato bandito il concorso per l'appalto - ci dice il presidente Chiabudini con soddisfazione - e le ditte che opereranno dovranno seguire le nostre indicazioni. Si tratterrà di ima cella frigorifera con un annesso punto vendita, situata nei pressi dell’ingresso che, sulla strada per S. Pietro al Natisone, conduce alla zona industriale di Azzida ". Uriottima notizia, quindi, per i coltivatori, con una iniziativa per la quale la Comunità montana ha tentato di coinvolgere anche l'Agenzia per lo sviluppo della montagna, chiedendo un finanziamento per quanto riguarda le strutture tecnologiche di ricerca, conservazione e commercializzazione, una garanzia, in sostanza, della funzionalità della nuova struttura. Il centro vendita verrà gestito dalla "Seuka". Il presidente Chiabudini giudica positivamente l'impostazione della società consortile, "un'autentica agenzia di sviluppo in campo agricolo, stimolo per gli organismi pubblici che agiscono in piccole entità". Sembrano svanite incomprensioni e tensioni che in tempi non lontani avevano caratterizzato il rapporto tra la Comunità montana e l'APO. Afferma lo stesso Chiabudini: "Abbiamo sempre cercato di dare il massimo della disponibilità a chi, nel nostro territorio, si é impegnato e si impegna per l'agricoltura". Il centro di conservazione e vendita verrà costruito in tempi brevi e, stando alle previsioni, entrerà in funzione già la prossima primavera. Michele Obit Ma - isM San Pietro, ottobre 1987: la mostra bovina DAL 7 AL 29 OTTOBRE LA MOSTRA MERCATO DI S. PIETRO - ORGANIZZA L'APO Castagne, seuke La mostra mercato delle castagne di S. Pietro al Natisone, tradizionale appuntamento ottobrino, sta per aprire i battenti. Si svolgerà infatti ogni sabato e domenica dal 7 al 29 ottobre in un tendone che la Comunità montana sta per allestire nel cortile interno delle scuole magistrali di S. Pietro, essendo inagibile la palestra che ospitava la manifestazione negli ultimi anni. Il tendone rappresenterà il punto-vendita dei prodotti conferiti dagli agricoltori delle valli all'Associazione Produttori Ortofrutticoli, che dovrebbe organizzare anche uno stand dimostrativo con i prodotti di una cooperativa di Tolmino. La direzione del mercato é affidata a Nino Ciccone, presidente tra l'altro della società consortile Seuka, che si dice fiducioso della riuscita della manifestazione. "La festa in sé - ci dice - consiste nella vendita dei prodotti, ma é previ- sto, come ogni anno, un contorno folcloristico affidato alla spontaneità della nostra gente. Ci sarà inoltre una mostra bovina, la mattina di sabato 21, senza dimenticare la mostra dei dolci organizzata dalla Zveza beneskin žen, che si terrà domenica prossima. Da registrare inoltre la collaborazione dei gruppi paesani di Ponteacco e Clenia all'organizzazione delle manifestazioni". Con Ciccone il discorso scivola sull'attività dell'APO e della società consortile Seuka, ed in particolare sul chiosco provvisorio allestito a Ponte S. Quirino ed adibito ormai da parecchie settimane alla vendita dei prodotti ortofrutticoli. Come vanno gli affari, dunque? "Per il momento bene - risponde Ciccone - visto che la gente che viene a comprare si dichiara soddisfatta. Sarebbe importante, ed é un obiettivo per i prossimi anni, concentrare qui anche la raccolta e la vendita dei funghi. Siamo tutti in attesa di veder finalmente realizzato il centro di conservazione e vendita dei prodotti, che la Comunità montana ha recentemente dato in appalto ". Nella sede provvisoria di Ponte S. Quirino, comunque, si stanno creando i presupposti per una situazione futura stabile e definitiva. I prodotti delle valli del Natisone vengono riconosciuti per la loro bontà e genuinità. Unica nota dolente, forse, il fatto che manchi, anche se il discorso non si può intendere in modo generale, una mentalità cooperativa; esiste cioè ancora chi preferisce organizzarsi da solo la produzione e la vendita dei prodotti. Ma il rilevante interesse che sta avendo questa iniziativa dell'APO sembra dare ragione a chi riconosce in essa un punto di riferimento e di sostegno tecnico e commerciale della nostra agricoltura. M. O. Questo il calendario dei conferimenti Si terranno ogni sabato dal 7 al 28 ottobre nel cortile dell'Istituto magistrale di S. Pietro Attenzione ai fung A partire dal 23 settembre è in funzione a Cividale un servizio di vigilanza sul commercio e sul consumo dei funghi. E' stato istituito dall'USL 5 del Cividalese che aveva provveduto in passato ad inviare a corsi di micologia il vigile sanitario Aldo Pussini. In piazza Paolo Diacono dunque il lunedi dalle 13,30 alle 14.30 ed il sabato dalle 10 alle 11 l'USL è a disposizione di tutta la popolazione per analizzare i funghi raccolti. Il servizio è gratuito. Per la prossima mostra mercato delle castagne, del miele e della frutta locale di S. Pietro al Natisone l'Associazione Produttori Orto-frutticoli delle valli del Natisone ha già previsto il calendario dei conferimenti, che si terranno ogni sabato, dal 7 al 28 ottobre, nel cortile dell'Istituto Magistrale di S. Pietro. Raccomandando ai soci conferitori di utilizzare soprattutto il sabato pomeriggio, il regolamento redatto dall'APO prevede, per quanto riguarda le castagne, il conferimento delle varietà Obiak e Ciuffa/Muroniza, per le quali il calibro tipo C si considera scarto e non viene accettato, delle varietà Marroni, che però verranno calibrate solo se ritenuto necessario dalla direzione del mercato, e di castagne di varietà diverse calibrate. Le mele: quelle Seuke verranno accettate tutte con un giudizio a vista sul calibro medio della parti- ta solo se esenti da trattamenti chimici. Non verranno accettate invece Seuke raccolte per scuotimento delle piante che presentino segni di ammaccature. Per le mele di altro tipo verrà misurato il calibro medio della partita conferita mediante prelevamento di campioni. Ad ogni classe di diametro verrà applicato, per la vendita al dettaglio, il prezzo fissato dalla direzione del mercato. Infine, per il miele, la vendita gestita direttamente dai produttori non sarà soggetta a conferimento. Se i produttori riterranno opportuno conferirlo alla Cooperativa, verrà applicato un prelievo di £ 500 al chilogrammo. L'iniziativa sembra avere tutti i presupposti per diventare un trampolino di lancio dei prodotti della nostra terra, in virtù del fatto che, come sempre, la manifestazione verrà seguita anche da chi, ospite delle valli, trova ancora in esse la genuinità dei tempi andati. T^SCt Sfotti# Wf, ff' La cooperativa vi invita a pranzo La Cooperativa Lipa di San Pietro al Natisone vuole proprio far conoscere la sua nuova produzione - e giustamente, visto il successo ottenuto a Udine. Come? Inaugurando una mostra di ceramiche tradizionali slovene modellate, ovviamente a mano, da Franc Kremžar di Komenda nelle vicinanze di Kranj, luogo della Slovenia conosciuto fin dal XVIII secolo come uno dei maggiori centri per la lavorazione della terra. Una curiosità: durante la ricerca fotografica di oggetti "vecchi" fatta dalla Lipa è stato ritrovato a Postregna un "lon-čič" (pentolino) proveniente proprio da Komenda. Tornando all'attività della Lipa, verrà finalmente inaugurato, la stessa sera dell'apertura della mostra, il laboratorio che ha luogo presso le ex scuole elementari. Tutto qui?! Ma noooo... Il meglio viene domenica 22 e 29 ottobre perchè la "Lipa" vi invita a pranzo nelle Valli del Natisone, ovviamente nei locali che hanno aderito all'iniziativa. Potrete gustare un menù tipico e in più, compreso nel prezzo, portarvi a casa la "skleda" in cui vi verrà servito il primo. Maggiori informazioni la prossima settimana, ma intanto preparatevi ad uscire a pranzo domenica 22 e 29 ottobre 1989. Una ciotola di ceramica ed è subito una bella festa Sabato alla mostra, domenica a pranzo nelle valli del Natisone Sabato 21 ottobre ore 19 apertura mostra di ceramiche fatte a mano di Franc Kremžar, presentazione del prof. Janez Bogataj del dipartimento di etnologia dell'Università di Lubiana — partecipazione del coro Pod lipo ore 20 inaugurazione del laboratorio di ceramica e dimostrazione diretta di lavorazione al tornio Domenica 22 ottobre Invito a pranzo nelle Valli del Natisone Menù: minestrone e minestre, verze in padella con salsiccia, fagioli in padella con salame, pollo alla valligiana con funghi e polenta, gubana. Il costo del menù, comprensivo della ciotola in cui verrà servito il primo, è di L. 20.000 escluso il bere. La ciotola - skleda - modellata e decorata a mano nel laboratorio della Cooperativa Lipa di San Pietro al Natisone, è un oggetto tratto dal vasellame tradizionale della Benecia, altrimenti destinato a scomparire. Le prenotazioni si possono fare direttamente presso i locali aderenti all'iniziativa: Trattoria Al giardino - San Pietro al Natisone, tel. 727019 Trattoria Al ritrovo - Ponteacco (San Pietro), tel. 727038 Albergo Al vescovo - Pulfe-ro, tei 726015 Albergo Bellavista - Tribil inferiore (Stregna), tei 724008 Albergo Belvedere - San Pietro al Natisone, tel. 727057 Trattoria da Silvana - Clo-dig (Grimacco), tel. 725009 Trattoria Le querce - San Pietro al Natisone, tel. 727665 Rifugio "G. Pelizzo" - Matajur (Savogna), tel. 714041 Trattoria Sale e pepe - Stregna, tel. 724118 Trattoria Specogna - Speco-gnis (Pulfero), tel. 726006 KULTURNI PROGRAM BO POD TENDONAM, PA OD 13. DO 15. OKTOBRA BO SENJAM PO VSEJ VASI Lietos zaries velike reči za Bumjak Ponudba je bogata: od kostanja do grilje, od igri do ramonike in plesa, od piesmi do folklore Hej! Novi matajurčanj, kakuo gre? Dobrò? Ben, sam rad, de je vse pru. Al sta se odpočil od zadnjega sejma? Zak 13., 14. an 15. otuberja bomo imiel velik se-njam kostanja, Burnjak, v Gorenjim Tarbju. Tek na vie še, kajšan bo program an ga cje viedet, naj napri berè; tistega, ki ga na nič briga od sejmu an telih rapotiji, naj prebiera na drugi strani, zaki sa-muo cajt zamuja. Ben, ku vsako lieto začnemo v petak. Ob 16. ur odpremo kioske za tiste buj potriebne, ob 19.30 začnejo gost an tek bo teu pa plesat. Godci pridejo iz Ljubljane, po naših dolinah so poznani zak jih poslušamo na kasetah: njih ime je Ansambel Lojzeta Slaka. Ob 22. uri bo tekma od plesa. Lietos, namest narest vsako tekmo (od polke, valcerja an tanga) po sebe, jih nardmo vse kupe tu an žlah an že tle se bo vidlo, de nieso vsi dobri za plesat vse plese. Pruoti dnevu puodemo spat an se zbudmo v saboto popudan, glih kar ob 15. ur odprejo nazaj kioške. Ob 16. ur se napravemo za tekmo od kariuole, saj lietos bo parvi "Gran premio F.l di Tribil superiore": vsak fant al mož bo muoru pejat po ciest tu kariuoli no čičo al ženo, nardit an gir an se varnit nazaj. Tek bo stau manj cajta, udobi. Ob 19. uri začne ples z Ansamblom Pal an ob 21. ur bo premjacion tekme s kariuolo. Drug dan, v nediejo, bo dan Burnjaka. Kioški bojo odparti že od 10. ure. Ob 11.30 puodemo h maš v cierku an potlè pa na pre-cesjo po njivah. Kar fini maša, iz sred vasi začne "sfilata" uoza Burnjaka, ki bo vas naflokan z viejami kostanja, na njim bo an fant godu z ramoniko an dvie čiče bojo dajale pokušat vino. Kar uoz pride pred tendon, šin-daki an druge autorità dajo njih pozdrav. Od 14. ure napri, med nim tajom an no koštolo bomo poslušal ežibicjon moškega okteta "Simon Gregorčič" iz Kobarida, folklorne skupine "Razor" iz Tolmina an pevskega zbora "Pod lipo" iz Barnasa. Ob 15. uri začne parvi festival diatonične rimonike "Harmonikando". Godci na bojo samuo iz naših dolin, pa tudi iz Slovenije, Tarsta an Furlanije. Potlè, ob 18. ur bo premiacjon likovnega natečaja (concorso di pittura) osnovnih šuol naših dolin. Espožicjon pi-tur bo v farski dvorani an tam bojo dajal biljete za votat piture. Potlè dajo nagrade (premie) Čečam, ki bojo igrale mali nogomet. Ker v GorenjimTarbju stro-jejo kamp, bojo igrale an tiedan priet dol na Liesah. Na koncu bo nagrajevanje natečaja diatonične rimonike. Ob 19. ur začne gost domači ansambel SSS, ob 22.30 ur zažgejo an velik kries an ob dvieh popunoci se zapre lietošnji Burnjak. Ku lan, na bo manjkalo kostanja, rebule, griljo, biere, pijače, vino an puno drugih reči. Vse tuole bo ta pod velikim šotorom (tendonam). Ben, seda vas pustim zak mu-oram iti pomagat Tarbjanam na-pravt še tiste, ki manjka. Vas po-zdravem an vas čakam gor v Gorenjim Tarbju. Tarbjanac Vesta koga so poklical gost za Burnjak v Gorenj Tarbi, v petak 13.? Ansambel Lojzeta Slaka VESELA NEDIEJA ZA SKUPINO LJUDI IZ SRIEDNJEGA Imamo zaries lepe prestore an tle blizu našega duoma 'ebrarja so šli pustinat okuole, parvo nediejo setemberja s sudmi, ;i so pobral na pust so šli pa na izlet na jezero v Misurino, v iappado an v Cortino. Guarmo o skupini ljudi (napunli so celo \oriero) iz Gorenjega Tarbja an drugih vasi atu blizu. Na fotogra-iji jih videmo, ko se napravjajo za griljato. Sevieda, ni mogla nanjkat an ramonika DIATONIČNA RAMONIKA KRAJICA V NAŠIH DOLINAH Mednarodni festival ramonike v Jesi za mladega Je pru ries, de dosti krat se najmanj vie prav o tistem, ki se nam gaja v hiši, pred očmi. Smo bli že napisal, de je biu konec avgusta internacionalni kampio-nat za diatonično ramoniko v mestu Jesi, blizu Ancone. Smo bli tudi poviedal, de je spet nesu parvo nagrado David Danieli, mlad Slovenec iz Tarsta. Nismo pa viedel, de je biu na tekmovanju tudi mlad Benečan: Walter Qualizza. An tudi on je nardiu zaries lepo figuro: paršu je na drugo miesto njega kategorije. Walterju, ki je Domenhu iz Police, naj gre naša pohvala. Še posebno je njega uspeh pomemben, ker nie dugo cajta odkar je začeu gost z ramoniko na bato-ne. Mi mu voščimo, de bi ratu nimar buojš mojster an de bi prejeu še puno nagrad. Walter Domenhu Petar je biu pru zaljubljen na Beneško gledališče. Hodu je za njim v Ristori v Čedad, v Tarst, v Novo Gorico, v Tolmin an vsako miesto, kjer je bila njih predstava. Adno saboto večer je šu v oštarijo za vrieč an tre-šiet. Ušafu je samuo njega prijatelja, takuo, de sta se šfidala tu škopo za an taj merlota. Kar sta končala partido, prijatelj, ki je viedeu de Petar hode rad gledat Beneško gledališče, ga je po-prašu, zaki nie šu v Kobarid, kjer tisto saboto so predstavjal igro “Na zdravje". Petar mu je poviedu, de na puojde nikdar več na nobedno gledališče. Prijatelj nomalo radoveden, ga je subit poprašu, kaj mu se je zgodilo. — Se je zgodilo - odguori Petar -, de vsaki krat ki grem gledat Beneško gledališče, blizu mene se usedne na stara an garda baba, an vas cajt ki pred-stavjajo na ku veči liešin-ske an oriehe, takuo de na zastopim nič, kar pravejo, ker že oni guorijo previč potiho. — Ben nu če je samuo za tiste — mu dije prijatelj — ušafi drugo kandre-jo, deleč od tiste stare, garde babe. Takuo boš v mieru poslušu celuo večer. — Ne morem! — odguori resno Petar — Prijatelju se čudno zdi, zatuo ga hitro popraša: “Zaki na moreš?" — Zatuo, ki tista stara, garda baba je moja žena!!! HEJ, TI! Čes publikat kieki tojiga na Novi Matajur? More bit 'na fotografija, kaka novica, vesela al žalostna, članek (articolo), piesam...Parnes na naše uredništvo v Čedad, ul. Ristori, 28 vsak dan od 8.30 do 12.30 an od 14. do 17.30. V soboto od 8.30 do 12. Te čakamo! Paršle so gobe an z njim nekontroliran profit kupcev Naše doline so oživele. Oživele so senožeta in hosti. Vse mar-goli od ljudi. Zdi se, da smo se varnili v stare cajte, ko smo šekli travo po senožetih, darva po hosteh. Samuo takrat smo tudi vriskali, da je odmevalo iz brie-ga v brieg. Puno od teh ljudi, ki jih srečujemo po naših senože-tah in hosteh, pa ne znajo vriskat, ne znajo sieč trave ne darvi, ker nieso naši. Pobierajo gobe. Paršle so torej takuo težkuo parčakovane gobe! Lietos je bluo zlo malo okusnih bab (jurč-ki - porcini), zatuo pa je puno štorovk. Ko so se pojavile parve štorovke, so puntual paršli tudi kupci iz Trevisa in drugih krajev. Parve dni so jih še kar dobro plačevali: od 6.000 do 7.000 tavžent lir na kilogram. Po par dneh so začel ponujat že po tri tavžent lir na kilogram, zatuo, ker jih je paršlo na targ obiuno. To je sramotno, škandalozno, da se takuo aprofitajo gor na naše buoge ljudi! Pa ne samuo z niškimi cenami, hodejo jih tudi pobierat. Do kamor pridejo deste u brieg, pridejo tudi z avtomobili in imajo prednost (vantaggio) pred našimi starimi pen-zionani, ki niemajo motornega vozila. Po vseh gorskih ciestah naletiš na vseh vrst avtomobile, ki so večinoma targani TV - PN - TS - GO - VE in seveda UD, saj naši sosedje Furlani tudi ne-čejo bit zadnji. Vse vsi pobierajo brez obednega kontrola. Če ni gob, so dobri lešniki, oriehi in drugo sadje. Teh ljudi ne poznamo. So vsi novi obrazi in pridejo za odnest, ne za parnest. Če bi jih kduo vprašu, al imajo dovoljenje, so sigurno brez njega. Od domačinov pa naši kamuni zahtevajo, da imamo dovoljenje, ki ga muormo plačjat - hvala Bogu ne dost, pa sigurno, de poberejo vič gob tisti, ki ga niemajo. Kada bojo naši kamuni, al pa naša Gorska skupnost napravli an pametan regolament za pobi-eranje gob? Pred kratkim sem biu na Tirolskem, v Trentinu in Bolzanu, biu sem v Sappadi in po drugih krajih Kadore, biu sem po Karnji in na Tarvižu, v Kanalski dolini. Povsierode imajo regolament za pobierat gobe. To naznanjajo že tabele ob ciestah, ki peljejo sku-oz hosti, potlè ti gor vsak domači človek povie, kakuo funciona tale regolament. Al smo mi, kot saldu, te zadnje koluo od voza, odzad ko bruskve? Kakuo funcjonajo regolament v tistih krajih, ki sem jih prej imenavu? So različni, diferent od kraja do kraja. Na Tirolskem greš lahko gobe brat vsak drug dan (ne vsak dan). Umierjeno je tudi dost jih lahko pobereš. Ce jih nabereš vič kot je določeno, te štrafajo z lepo multo. Parbliž-no takuo je tudi v Kadorah. Kakuo je pa z dovoljenj, s permessi? Za domačine košta permeš malo ali nič, za juške, za fureste pa je relativno drag. Na Tarvižu, so mi povedali (neviem. če je ries), da košta permeš fureštega gobarja do 90 tavžent lir. Če bi bluo tudi par nas takuo, bi večino gob pobrali sami domačini. Potem, kot sem že ob začetku poviedu, so pri odkupovanju gob škandalozne aprofitacije. Kdaj bomo ustanovili tisti konzorcij, o katerem se že vič liet govori? Al bi se ne moglo začet podobno, kot se diela za prodajo kostanja v Špetru? Kupci bi muorli glihat za kup s konzorcijem, ne pa z buogim posameznim človekam, ki je brez moči. Lahko pridejo na dan še buojš propošte , a tiste, ki sem zgoraj poviedu dam v pre-mišljanje našim gobarjem. Popotnik in gobar Čemur v podutanski občini je ratu zadnje lieta pravi targ gob Minimatajur tl. vgj&mitout, (j# HXq»>. '\rj^okiXj£ . XT ,£a#J2*. W -*>?>WAWj^r, Ì.SWUsd., C»&. v- Oftivut . /jj&m. it tis^SuJhr ■**< . £/* nilfci/ f it. -Siv fJU"vU 'Vk > /jJjyj~tc. vn, v*>^ ^ y4X, vrt /V>W. -yvj, tit \A, 'ftO'vft ^Un/'-wCfc ■ 2.Ca,\i xtvOtiAit Vwur it ^.JL Wàìa-.I'ì, Viv^itn«, i'^3 t7\ . rj y.-yxaa^ <& 'jyVtt 0/ÌWvO- % 'mwU .là/wjvxJò'»*, JT.fHTJ?*/ h/)j. .(/?, jhìs acmwX' -vi. : ' ~C»- saaa V i l Uaj^Kìv^Uj . 5>»*v Xrhz^o- J^p. ii* Vv Ai, .C^uJlt, . TsJblhfLo ypJW ÌM^m, 'iryJUyC y«*! ]wj£s, ZJ** VS> JvtfXA/i^vvjij, ^ ujrM*n/ À«. -vj. V V Jwì -'UmL -ti -C/✓n.-V’A-i TU». xUxruàÀU. "..•uAs. A^.Oìmmi w.c 'i va ,vj. <$) Vi MV JUja»» tm r\o AaìW,tu. A-Usivt/j. J'-I-Jit*. r-t1rsj- rjjfyij.'W xH-fv^JV V L~Ar ^. ViM .y*» -'-c»"' . "C Dragi prijatelj! Jaz se imenujem Andrea Venturini in stanujem v Ažli in obiskujem 3. razred osnovne šole v Špetru. Učim se slovensko in italijansko. V petek, 22. septembra smo prišli k vam na obisk v Celovec in smo pojedli kosilo in potem smo šli na vaše dvorišče. Vaše dvorišče je zelo lepo. Potem smo šli na trg gledat zmaja, nato smo se odpeljali v Minimundus. Tam je bilo lepo ker smo se igrali. Potem pa smo šli gledat Vrbsko jezero in smo videli ja-dernice. Ko smo bili blizu meje smo kupili čokolade. Tako te pozdravim in upam, da mi boš tudi ti odgovoril na pismo. Andrea Dragi prijatelji! Sva učenca 3. razreda dvojezične osnovne šole iz Špetra. Ime nama je Matteo in Giulia in stanujeva v Čedadu in Špetru. Imava 7 let in pol in 8 let. V petek smo prišli z našo šolo na obisk v vašo šolo. Odpotovali smo že ob 8 uri in prišli smo v Celovec ob 11 uri in pol. Pojedli smo kosilo in potem smo šli na trg, kjer je zmaj in tam smo počivali in pili, ker smo bili žejni po vaši čokoladi. Potem smo šli v Minimundus in tam smo videli lepe reči kakor: spomenike, vlake iz železa, ladje, mline na veter, Miramarski grad, in druge pomembne stavbe. Potem smo stopili v avtobus in smo šli na Vrbsko jezero in tam smo šli na sprehod. Ob 9 uri smo bili doma. Tako končava pismo in upava, da nam boste tudi vi odpisali. Lepe pozdrave vam pošiljata: F F ^ Matteo in Giulia ri. AM n- ijLod*JZ‘ Igrali smo se skupaj s koroškimi otroci na dvorišču njih nove dvojezične šole in smo se res lepo razumeli Tako se je predstavila Majda Clodig Le chiesette votive in Benecia - 9. parte Un patrimonio di storia e cultura di inestimabile valore che abbiamo il dovere di difendere gelosamente Stara Gora/Castelmonte Prapotno/Prepotto L'altissimo santuario, secondo gli studiosi, é stato edificato su un precedente luogo di culto, si ritiene dedicato alla Madonna o a S. Michele Arcangelo, fin dal VI-VII secolo. La chiesa é stata rifatta, trasformata ed ampliata e divenne parte di un insieme fortificato: di qui il nome di Castel-monte. Richiamò sempre nei vari secoli grandi pellegrinaggi ed una devozione particolare. L'immagine della Madonna, in pietra dipinta, venne considerata sempre miracolosa e portò il nome di Madonna Slava. Nel 1943 subì un bombardamento dalle artiglierie tedesche. Sv. Čintonih/S. Antonio Oborča / Oborza Prepotto La chiesa é posta appena fuori del paese, citato nel 1256 come Villa de Alborza, dipendente dal Capitolo di Cividale. Subì danni nel terremoto del 1511. Nel 1666 venne appurato che le entrate della Chiesa consistevano in una braidetta di semensar di pesenali 5 et in un boschetto. Il cappellano Andrea Costaperaria richiesto se habbia peccatori inconfessi, peccatori ostinati o in- travi a vista, quello del presbiterio da una volta a vele e costoloni. E' stato costruito nel '500. Sv. Jernej/S. Bartolomeo Cubie/Ciubiz Prepotto Si tratta di una piccola chiesa posta all'ingresso del paese (citata come Chiesa di S. Bartolomeo di Podpechni, o di Popegh). Accanto c'é il cimitero. La chiesetta é del XV secolo. Danneggiata dal terremoto del 1511, venne rifatta nel 1521 quando Magister Gaspare de Tulmino (stando ad una iscrizione scolpita all’esterno) costruì il coro in stile sloveno. Nel 1915-18 venne adibita a ospedale militare. Tarcisio Venuti, autore di "Chiesette votive ", si sofferma in particolare sul bel soffitto a costoloni e vele del presbiterio, sull'arco trionfale ed i capitelli di buona scuola. L'altare ligneo é stato da tempo sostituito. Sv. Tomaž/S. Tommaso Kodromac/Codromaz Prepotto La costruzione é fatta risalire al 1480 e poi rifatta dopo il 1511 con la costruzione del coro in stile sloveno. Subì danni anche durante la prima guerra mondiale. Il presbiterio é distinto dall'aula per mezzo di un arco trionfale a Sv. Trije Kralji/SS. Tre Re Magi Prapotišča/Prepottischis Prepotto La chiesetta si trova in posizione isolata piuttosto distante dal paese. Questo é ricordato nel 1343 come Prapotisca. La chiesa é costruita in puro stile sloveno ed é rimasta pressoché intatta nei secoli. Nella prima guerra mondiale era stata requisita dal genio militare. L’aula presenta travatura scoperta, il presbiterio é coperto da volta a vele e costoloni con chiavi scolpite e rosette. Sv. Peter in Pavel/SS. Pietro e Paolo Ibana/Albana Prepotto La chiesetta si trova a Centa, presso Albana: é stata eretta nel X1V-XV secolo, ma venne rifatta dopo il 1511 con il coro in stile gotico sloveno. Esso é particolarmente ricco di sculture e molto nitido, avvicinandosi a quella di Oborza. La chiesetta non ha portico, ma presenta sulla facciata la bifora campanaria. Dall'aula coperta a travi a vista si passa sotto l'arco trionfale a sesto acuto nella nicchia presbiteriale, dove é collocato l'altare ligneo secentesco. fetti d'heresia rispose che non ne ha. Alla facciata sono stati tolti il portico e la bifora campanaria. L'aula é coperta da un soffitto di Sv. Jernej, Cubie: volta a vele e costoloni del presbiterio sesto acuto. Sei piccole colonne sostengono i peducci, i costoloni e le vele. Le chiavi di volta sono costituite da figure di pietra scolpita. Sv. Trije Kralji, Prapotišča: veduta esterna Dragi prijatelji... MioV -ajiijjyLcyxi aojxhsJoj jkpjrTWxXcnìZ. JTI'. CV rìC ÌLcÀir cr jUCrrutUA >>TTlP; ih} ! Jry '1 rr I jQ.’j )ercoto/A - Chiavris/B 8-0 iposa: Cividalese SECONDA GIORNATA 30 settembre 1989 Zhiavris/B - Cividalese Buonacquisto - Percoto/A Saglianese - Com. Faedis Valnatisone - Azzurra iposa: Manzanese TERZA GIORNATA 7 ottobre 1989 \zzurra - Manzanese Com. Faedis - Valnatisone Percoto/A - Gaglianese Cividalese - Buonacquisto riposa: Chiavris/B QUARTA GIORNATA 14 ottobre 1989 Buonacquisto - Chiavris/B Gaglianese - Cividalese Valnatisone - Percoto/A Manzanese - Com. Faedis riposa: Azzurra QUINTA GIORNATA 21 ottobre 1989 Com. Faedis - Azzurra Percoto/A - Manzanese Cividalese - Valnatisone Chiavris/B - Gaglianese riposa: Buonacquisto SESTA GIORNATA 28 ottobre 1989 Gaglianese - Buonacquisto Valnatisone - Chiavris/B Manzanese - Cividalese Azzurra - Percoto/A riposa: Com. Faedis SETTIMA GIORNATA 4 novembre 1989 Percoto/A - Com. Faedis Cividalese - Azzurra Chiavris/B - Manzanese Buonacquisto - Valnatisone riposa: Gaglianese OTTAVA GIORNATA 11 novembre 1989 Valnatisone - Gaglianese Manzanese - Buonacquisto Azzurra - Chiavris/B Com. Faedis - Cividalese riposa: Percoto/A NONA GIORNATA 18 novembre 1989 Cividalese - Percoto/A Chiavris/B - Com. Faedis Buonacquisto - Azzurra Gaglianese - Manzanese riposa: Valnatisone Ritornano in scena i “tremendi” PRIMA GIORNATA 24 settembre 1989 Nimis - Stella Azzurra 4-0 Buonacquisto - Torreanese 7-3 Buttrio - Fulgor 11-0 Valnatisone - Com. Faedis 1-3 SECONDA GIORNATA 1 ottobre 1989 Com. Faedis - Buttrio Buonacquisto - Valnatisone Stella Azzurra - Torreanese Nimis - Fulgor TERZA GIORNATA 8 ottobre 1989 Torreanese - Nimis Valnatisone - Stella Azzurra Buttrio - Buonacquisto Fulgor - Com. Faedis QUARTA GIORNATA 15 ottobre 1989 Buonacquisto - Com. Faedis Stella Azzurra - Buttrio Nimis - Valnatisone Torreanese - Fulgor QUINTA GIORNATA 22 ottobre 1989 Valnatisone - Torreanese Buttrio - Nimis Com. Faedis - Stella Azzurra Fulgor - Buonacquisto SESTA GIORNATA 29 ottobre 1989 Stella Azzurra - Buonacquisto Nimis - Com. Faedis Torreanese - Buttrio Valnatisone - Fulgor SETTIMA GIORNATA 5 novembre 1989 Buttrio - Valnatisone Com. Faedis - Torreanese Buonacquisto - Nimis Fulgor - Stella Azzurra Si conclude con Esordienti e Pulcini la pubblicazione dei calendari delle squadre che difendono i colori delle Valli del Natisone e dell'Alta Val Torre. Cogliamo l'occasione per invitare le società ad inviarci loro notizie e fotografie, che pubblicheremo volentieri sul nostro giornale. Auguri di proficuo lavoro a tutti, ringraziando anticipatamente. Una fase della manifestazione novi matajur — GRMEK Sev c è - Platac Patrizia an Roberto sta se poročila V saboto 30. setemberja sta se v cierkvici svetega Miklavža blizu Stare gore poročila Patrizia Paule-tig - Smodinova iz Sevcà an Roberto Chiabai - Mateužacu iz Platea. Že tisto nediejo priet je bila v Patriziovi vasi, v Sevci, liepa fešta za vse vasnjane an parjatelje, prava štivanka, kjer ni manjkalo ne za pit ne za jest. Sevieda, kot za vse novice, tudi Patrizi an Robertu so vasnjani na-pravli zaries liep purton. Puno smieha an veselja je sevieda bilo dol pri Hlodiču, kjer so novici "branil". Zlo ganljiva je bla maša, ker sta novicam piela Federica an Gabriele. Patrizi an Robertu, ki bota ži-viela v liepi hiši v Rualisu, želmo puno puno sreče an veseja v njih skupnem življenju. PODBONESEC Podbonesec Zapustu nas je Giuseppe Blasutig V videmskem špitale je v sriedo 27. setemberja umaru Giuseppe Blasutig. Imeu je samuo 62 liet. V žalost je pustu ženo Drago, sina Umberta an Gianandrea, bra-tra, sestre an vso drugo žlahto. Na njega pogrebu, ki je biu v Briščah v petak 29. setemberja puno judi mu je paršlo dajat zadnji pozdrav. Laze Umaru je Gino Balus Na naglim je umaru naš va-snjan Gino Balus. Imeu je 68 liet. Nagla smart ga je doletiela v sriedo 27^ setemberja, ko je šu na jago. Žalostna novica se je subit arzglasila an je pretresla vse tiste, ki so ga poznali. V veliki žalost je pustu ženo Marijo, sina Valentina, hčer Nori, neviesto, zet, navuode an vso drugo žlahto. Na pogrebu nesrečnega Gina, ki je biu v petak 29. setemberja v Lažeh, puno judi se je stisinlo okuole žalostne družine. ŠPETER Barnas Zapustile so nas dvie pridne žene V par dni smo v naši vasi zgubil dvie pridne žene. V četartak 28. setemberja je v čedajskem špitale umarla Sofia Battistig, poročena Snidaro. Imiela je 65 liet. Sofia je bila po rodu Ta na koncova tih iz Kal, pred 43 lieti pa je bla paršla za neviesto v Pe-tarnelovo hišo v Dolenj Barnas. Z nje smartjo je pustila v veliki žalost moža, sinuove, nevieste, brata, sestro an vso drugo žlahto. Nje pogreb je biu v saboto 30. setemberja popudan v barnaškem brito-fu. Brat Mario v imenu moža Tilja an snuovu se želi s sarcam zahvalit vsi žlahti an parjateljam ki, četudi arzstreseni po vsieh dolinah, so ji paršli dajat zadnji pozdrav. Ponoč med četartkam 28. an petkom 29. setemberja nas je za venčno zapustila Marta Marcolin uduova Quarina. Umarla je na naglim zaradi infarkta. Imiela je 63 liet. V žalost je pustila hčer Ma-rioroso, sestre, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Pogreb Marte je biu v nediejo 1. otuberja popudan. Hčeri Marirosi, ki sodeluje z Zavodom za slovensko izobraževanje v Špietre an vsi žlahti naj gredo naše kondoljance. (Na fotografiji videmo gospo Marto, ko ponuja - po stari navadi - slovienskemu inženirju Jerebu sadje. Slika je bila posneta subit po potresu, ko so parskočili na po-muoč naši deželi tudi slovienski strokovnjaki) Vsako saboto ob 14.10 uri na valovih Radia Trst A oddaja o Benečiji TAM ZA GORO vodi Ferruccio Clavora PIŠE PETAR MATAJURAC An jest poviem svojo o megacentru U naši vasi se je par starim zgodilo, da je imiela čeča puo-ba za norca. Jala mu je, da je u drugem stanu in on, kot pošten puob, je naredu svojo dužnost, kot smo temu včasih pravli. Čečo je poročiu, kadar mu je poviedala, de čaka otroka. Povi-edala mu je tudi, da je že tri miesce u drugem stanu. Po poroki, po žembi, je življenje teklo normalno naprej u hiši oženjenega puoba. Čakal so rojstvo. Šlo je mimo šest miescu, in če doštejemo še tiste tri od prej, bi jih bluo devet. Ob devetih miescih pa se muora otrok rodit. Pa se ni. Niekega dne je šla neviesta u pastejo, ob bielem dnevu. Poviedala je, da jo u trebuhu zvija. 'Bo!' sta se zatroštala puob an njega mati. Šu je mimo dan in nič se ni zgodilo. Drugi dan sta začela vprašati mati in sin: "Al bo, al ne bo?" Začel so pred hišo parhajat vasnjani in tudi oni so ponavljal: “Al bo, al ne bo?" Nič. Neviesta se je bla izjalovila. Pruzapru ni bla nikdar noseča. Otrok se ni mu rodit, kot se ne more rodit komercialni me-gacenter, al supermerkat par Muostu. Al nas je imeu špietar-ski šindak za norca? Ni navajen. Mislim o njega sposobnosti, dobrih lastninah in se čudim, da se je takuo lahko zapledu. ES&E3223 Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Fotostavek: ZTT-EST Izdaja in tiska L EuTT Trst / Trieste Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 25.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II nad. Tel. 223023 letna naročnina 100.000 din posamezni izvod 1.000 din OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 15.000 + IVA 19% Puno se je že govorilo in pisalo o tem megacentru, pa sem pomislu, de bi tudi jest lahko svojo poviedu. Kadar smo šele vozili z bure-io kostanj po Laškim in ga zamenjavali za sierak, so nas vzel pod strieho, za obnuoč, u nieki veliki hiši, u vasi Claugnano, blizu Palmanove. Družina je bla velika, patriarhalna. Takrat so se po Laškim vsi sinovi oženili u hišo, parpejali vsako svojo nevesto. Obedan ni biu gospodar. Ni bluo kot par nas, da je u hišo parpeju neviesto samuo parvorojeni sin. Drugi so ostali strici, če pa so se tiel oženit, so muorli iz hiše. Gospodar u takuo velikih patriarhalnih družinah na Laškem je biu te stari oče, stara mati pa gospodinja. Takuo ni bluo ljubosumnosti (gelosie), ne kreganja med nevestami, prav takuo ne med poročenimi brati. Ni bluo interesa za kreganje. Takuo so nas sparjeli u tisto veliko hišo u Claugnanu za obnuoč, za prenočitev. Prej ko smo šli spat u štalo, pa je star gospodar ukazu, da nas muorajo poklicat za mizo, na večerjo. Še ni dostkrat kaj tajšnega zgodilo, tisto večer pa se je. Za mizo sem zašteu (z nami vred, ki smo bli trije) 28 ljudi. Dva ta stara, tri nevieste, njih trije možje, adan ne poročen puob, dva strica, adna še neporočena hči, dvanajst otruok in še mi trije. Kadar so vekidal polento na mizo, je bla debela ku na lonca sena. Zjutra so bli ubili debelo guso, zatuo so parpravli zlo do-bar, okusan gulaž, (točjo). Kadar so začeli jesti, smo začeli tudi mi, pa so vsi hitro odložli vilce. Polenta je bla nevžitna, preslana, da jo ni bluo moč požgriet. Še nama se je ustavla u ustih, ki smo šli zavojo polente u Laške! Ženske so se začele spogle-duvat: "Al si jo ti osolila?" “Ja, pa ti?' "Tudi." Takrat se je oglasu te stari in zarju: "Tiho. Bom poviedu jest, kakuo je z našo polento. Kadar se je vrela voda u kotlu na šporgetu, je paršla parva neviesta, vargla notar no pest soli in odšla. Jaz sem za kotam počivu. Potle je paršla druga neviesta, uzela no pest soli in vargla u kotu in odšla. Takuo je nardila tudi trečja neviesta. Nazadnjo je paršla mati in tudi ona je vargla svojo pest soli u kotu. Natuo sem pomislu, da imam pravico, de jo varžem tudi jest muoj part in takuo sem naredu. "Alla fin o ai pensat di butale ance jo la me part" je poviedu po laško. Vsi so se zasmejali, nam pa je šlo na jok, ker smo bli ries lačni. Ob koncu tele resnične zgodbe, naj vam poviem, de nas nieso vsedno pustili brez večerje tisti dobri ljudje. Tale zgodba mi je paršla na miseu, kadar sem prebrau tar-kaj artikulnu o propošti špietar-skega šindaka, za zgradit dol par Muoste komercialni mega-center al pa veliki supermerkat. Tale propošta ni šla obednemu dol, kot tista preslana laška pu-lenta dol u Claugnanu. Pomislu sem, da še so drugi pisali in solili, bom pisu še jest (la buti ance jo le me part). Predvsem, če bi zgradili taj-šan supermerkat, bi bla velika žalitev za tiste, ki so muorli za- priet svoje male butige po naših vaseh, in teh ni malo. Tak komercialni center bi odvzeu kruh tistim, ki še tarduo darže svoje butigice po naših dolinah. Mi muormo postavjat na nuoge tajšne objekte, tajšne reči, da parnesejo interes u naše doline, ne pa da bi ga odnašale. Špietarski šindak je puno naredu za njega komun in za vse naše doline. On ima velike zasluge (merite), zatuo je bla tale njega zadnja iniciativa za inte-rešane ljudi še buj slana za jo požgriet ker je saldu dielu za interes vseh naših ljudi. Komercialni center kot "La Stando "11 Lavoratore" "l'U-pim", ki so multinacionalne komercialne organizacije, bi po-meniu pogubo za vse naše male budgarje. Pruzapru je politika teh trustov, da uničijo, dištruje-jo, te male budgarje, kar jih ni dištru že governo s svojo politiko. Tajšan center bi se lahko postavlo na nuoge samuo s pomočjo, s kolaboracionam vseh naših budgarjev - tipo kooperativa, če bi se vsiem splačjalo, da bi vič zaslužili, kot donas, da bi dali te mladim vič diela, kot donas. Če pa se ima skrajšat kruh tistim, ki ga donas služijo po butigah, je buojš, da komercialni center se ne rodi, kot se ni rodiu tisti otrok, ki smo ga čakali u naši vasi. S to propošto o megacentru se je šindaku popuznilo in se je glih za cajtam ujeu, de ni padu, kar bi večina ljudi ne želiela. Vas pozdravja Vaš Petar Matajurac Urniki miedihu v Nediških dolinah DREKA doh. Lucio Quargnolo Kras: v torak od 14.15 do 14.45 v petak ob 15.15 Debenje: v petak ob 13.30 Pacuh: v petak ob 13.15 Trinko: v torak od 14.45 do 15.15 v petak ob 14.30 GARMAK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v torak od 16.00 do 17.00 v sriedo od 11.00 do 12.00 v petak od 16.00 do 17.00 doh. Rosalba Donati Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.30 v sriedo od 15.00 do 16.00 v soboto od 10.30 do 11.30 Lombaj: v sredo od 13.00 do 14.30 PODBUNIESAC doh. Vincenzo Petracca Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 9.00 do 12.00 v soboto od 10.00 do 12.00 doh. Giovanna Plozzer Podbuniesac: v pandiejak, torak, sriedo, petak an saboto od 8.00 do 9.30 v četartak od 17.30 do 19.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegrini Sovodnje: od pandiejka do petka od 10. do 12. ŠPIETAR doh. Edi Cudicio Špietar: v pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.00 do 10.30 v torek od 8.00 do 10.30 in od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegrini Špietar: v pandiejak in sredo od 8.45 do 9.45 v petak od 17. do 18 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak od 10.00 do 11.00 v sriedo od 14.00 do 15.00 v saboto od 10.00 do 11.00 Gor. Tarbi v pandiejak ob 11.30 v sriedo od 15.15 do 15.45 Oblica: v sriedo od 15.45 do 16.15 doh. Rosalba Donati Sriednje: v torek ob 12.00 v petek ob 10.00 Gor. Tarbi: v torek ob 12.30 v petek ob 9.15 Oblica: v torek ob 13.00 v petek ob 8.45 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo Gor. Miersa: v pandiejak od 16.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 16.30 do 17.30 v četartak od 10.00 do 12.00 v petak od 10.00 do 12.00 v saboto od 11.00 do 12.00 doh. Rosalba Donati Škrutove: v pandiejak in torek od 9.00 do 11.00 v četartak od 9.30 do 11.00 v petak od 11.00 do 12.30 v soboto od 8.30 do 10.00 Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 7. DO 13. OKTOBRA Čedad (Fontana) tel. 731163 S. Giovanni al Natisene tel.766035 Svet Lenart tel. 723008 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«.