LhTO XVIII — številka 37 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofjn Loka in Tržič. Izdaja CP »Gorenjski «»k«. Urejuj« uredniški odbor — odgovorni urednik KAREL MAKUC GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, DNE 19. MAJA 196S CENA 20 DIN Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Dd 1. januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. januarja 1964 trikrat tedenski«. Od 1. Januarja 1964 kot polteduik, In sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO ZVEZE Pot do človeka , Že skoraj pet mesecev je tega, ko so po naših občinskih sindikalnih svetih začeli razpravljati o novem Temeljnem zakonu o delovnih razmerjih in o drugih zakonodajnih aktm, lih je treba uveljaviti v življenje naših delovnih organizacij. Ob sodelovanju drugih institucij in organizacij je stvar oo-bila vse širšo in konkretnejšo obliko. V Radovljici, na Jesenicah in v Tržiču je bilo o tem več širših posvetovanj, seminarjev in razgovorov po teritorialnem principu in podejavnostih, v Skofjl Loki so se za to zavzeli celo pravniki, ki bodo skupil pripraviti in posredovati predstavnikom iz delovnih orga-"fcacij nekatere najvažne)še naioge iz nove f konodaje. 7 občinskim sindikalnim svetom v Kranju sodeluje delavska ""»verza in komisija za statute pri občinski skupščini. Bistvene novosti vseh teh novih zakonov z Zakonom o delovnih razmerjih na čelu, so uveljavljanje načel "ove ustave, uveljavljanje človeka, proizvajalca, samoupravljača kot svobodnega državljana, ki razporeja in deli ustvarjena »"dstva *« ureja svoje življenje. To seveda skladno z in eresi skup-uosti, v kateri on živi in dela. Hkrati s prenašanjem vse vec Pravic na posameznika, državljana kot člena v »kupni verigi naše samouprave, pa prehaja na njega tudi vse več dolžnosti in odgovornosti. Na drugi strani pa se prav ob tem hudo učenja vloga posameznikov na odgovornih delovnih mes ih. v glavnem o vseh zadevah, ki so povezane z interesi posamcz-n*ov in so bili Vodilni ljudje doslej pooblaščeni in P™ ?jni *a reševanje, odslej gre na kolektivno reševanje, na izvoljene organe — svete, odbore, komisije itd. . Glavno delo za uveljavljanje teh novih, pismeno »«a"m" te*enj, je osredotočeno na statute delovnih in drugih skup-gft Tudi sicer so bili sedanji statuti skoraj povsod preveč nače ni, prepisani in skrajno šablonskl. Zato so se ponekod gjticnl aktivi v delovnih skupnostih že lotili anali«,o tem JJJ le že v dosedanji praksi bilo napačnega v statutih in kaj ^ le treba še posebno upoštevati ob sedanji novi zakono-**}\ To obsežno delo, ki ne bi smelo biti kampanjsko, pa ^hteva veliko časa. Predvideno je, da bi vsaj do jesen, po-vs°d Pripravili dokumente in da bi resnično dobro pripravke statute sprejeli pred koncem leta. „™Hrla Vendar pa je treba priznati, da doslej stvar še nI Podrla d« kolektivov, razen nekaterih izjem. Gradivo iz raznih scml-na«;Jev in posvetov, zakoni in podobno, vse lezi v P^daUh ^kretarjev, direktorjev, predsednikov sindikalnih organizacij nU*? da,je- Sam* Proizvajalci, katerim pa je cela stvar namenjena, v glavnem še zelo malo alt nič ne vedo o vsem v li,?,astl "e o konkretnem delu za uveljavljanje teh načel \\uil ?°Vi organizaciji. Ta počasna pot do človeka je zaskrb-»iujofta še zlasti za to, ker se bližajo počitniški meseci in bo ^^a dejavnost še težja. - K. M.___ svoi?akega ^bitelja prirode je še posebno doživetje če ob Po I"1 lZ,etu vid» *rne, gamse aH vsaj zajca. Ljubelj je znan plka0/?roglh. Toda veliko Izletnikov ni imelo sreče videti teh hodili in Ponosnih živali. Niti ob preži na določenih pre-SrTir Toda or»dan je naš fotoreporter imel izredno srečo. Mori CCSte pred avtomobilom se mu je ponudil tale prizor. turl«Hxto zanimivost tega kraja Še premalo koristimo za ""stično propagando Prve seje svetov V teli dneh se sestajajo sveti skupščine občine Radovljica na svoje prve seje. Obravnavali bodo družbeni načrt občine, ki ga bo skupščina sprejela še prod kancem meseca. Pogovarjali pa še bodo tudi o programih dela v novi mandatni dobi. Proračun je skupščina že sprejela v začetku marca. Aktualna predavanja Delavska univerza iz Kranja pripravlja v sodelovanju z družbeno političnimi organizacijami in podjetji tolmačenje predvidenih ukrepov za stabilziacijo gospodarstva in umiritev trga. Prvi tovrstni razgovor je bil za politični aktiv občine v ponedeljek, 17. maja. Vodil pa ga je inž. Marko Bule, član IK ZKS. V maju in juniju bodo take razprave s političnimi aktivi posameznih gospodarskih panog, in sicer za trgovino, gostinstvo in turizem, za obrt in komunalo, za gradbince in nekatere druge. Razen tega bodo razprave o teh aktualnih vprašanjih ločeno še v nekaterih večjih podjetjih v občini. D. K Po izravnanem nasipu f^M,« turističnih le še takih krajev v Kranju (pa tudi v «r"gin sredtščin), ki bi jih bilo potrebno takole urediti Iz dela naših občinskih skupščin Novo naselje na Suhi ,______ u:x,:„~ Gre za težnje, da t škof ja Loka, torek, 18. maja — Med gradivom, ki ga je tajništvo občinske skupščime razposlalo odbornikom za skupno sejo obeh zborov, ki bo jutri, v sredo, 19. maja, je med drugiim tudi predlog odloka za gradnjo montažnega naselja na Suhi. Predvideno je, da bi že letos tam posta- vili majhne lesene hišice za 39 družin oziroma prosilcev iz kolektivov Jelovica, LTH m Gorenjske predilnice. Skupno bi bilo 15 hniš s po dvema stanova«jionia, 9 hiš 4 enim stanovanjem. To novo naselje bi bilo jugovzhodno od upravne zgradbe kmetijskega gospodarstva in bi bilo vezano na Demšarjevo predmestje. Gre za težnje, da bi na čim cenejši in hiter način rešili stanovanjske probleme nekaterih delavcev iz omenjenih podjetij. Hkrati z načrti za postavitev tega montažnega naselja je izdelan tudi načrt o ostali komunalni ureditvi tega kraja. Prav tako je na dnevnem rodu jutrišnje seje poročilo inšpekcijskih služb, poročilo o javnem redu K. najvažnejše evropske tra.^ ne zveze. Za ceno 6,4 m' na šilingov bodo pred Pr^i rom zgradili 230 m dolg v^ most in 340 m ceste. Čelade v jeseniški železarni Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so v soboto odprli IV. mednarodni tradicionalni sejem ALPE-ADRIA, ki bo odprt do nedelje. — Podpredsednik zvezne gospodarske zbornice Rista Bajalski je ob otvaranju te prireditve poudaril značajen uspeh teh vsakoletnih sejmov in dejal, da so tu še velike možnosti nadaljnjega razvoja ne samo v blagovni izmenjavi med tremi sosednimi deželami, marveč tudi za industrijsko kooperacijo, za razvoj turizma in podobno. Na sejmu razstavlja 178 naših, avstrijskih ln italijanskih proizvajalcev. »Jelovica« iz Škofje Loke, edini razstavljalec z Gorenjske, je prikazala svoje okusne lesene počitniške hišice, ki vsebujejo zanimanje pri mnogih obiskovalcih Pred krattkim je Jeseničane razburila vest, da je več delavcev iz protesta, ker so morali nositi zaščitne čelade, zapustilo delo. DS je ukrepal zelo hitro. Sprejeli so sklep, da bodo vsako zapustitev delovnega mesta imeli za samovoljno prekinitev delovnega razmerja. Delavci so se vrnili na delo, duhovi so se pomirili. Le nekateri še včasih »zagodmjajo« zaradi čelad, češ če se do se- daj ni nič zgodilo . . ., kar mi naj jih nosijo. / V soboto, 8. maja, )e jLl znanega vzroka ekspl°? p jeklo v ponvici na elek/ ^ peči št. 2. Žlindra, ki Je ly«in pri izvozu. jej^o""u"lJkljaj v zunanjetrgovinski bilanci se je spričo ome-Pra^r Uy°za ^* °bČutno zmanjšal. Žal nam tak način od-res'' 1"'.'la Primanjkljaja pogosto povzroča težave. Sicer je pov"'l,,,reProsteie zmanjšati uvoz, vendar bi bilo smotrneje v7n ec-atl, izvoz. Ugodni rezultati nam tudi na tem področju wvajo kanec upanja na boljše. prič ]ZHltatl f° na c^ani. ft1 io cc^n ugodnejši kot smo jih nje teža? ^ torej ta nervoza in pretirano poudarja- spcš^e°Vl u^e'}'1 za normalizacijo vseh vrst potrošnje in po-hnu -t pr°izvodnjo, so seveda povzročali kopico težav v XUlh orsanizacijaJi, zlasti -*-*«■ '-; ------- — - Na zadnji seji občinskega odbora SZDL na Jesenicah so med drugim razpravljali o tem, kdo naj vzdržuje stanovanjske hiše v družbeni lasti. Servisi stanovanjske skupnosti po 1. avg. ne bi smeli več poslovati. Taki so predpisi. Ustanoviti bi morali posebno podjetje za ta dela. Toda vsiljuje se bojazen, da tako podjetje ne bo rentabilno, ali pa ne bodo njegove usluge tako drage, da praktično z denarjem od najemnin, ne bo moč popravljati hiš. Tam kjer so servise razpustili, praktično nimajo danes ljudje koga naročiti za popravila v hiši. Novega podjetja v občini še ni, v komu- nalnemu ali gradbenemu podjetju pa pravijo, da se jim ne izplača opravljati taka popravila, od katerih nič nimajo, za hišne svete pa bi bili računi preveliki. Izdelovalna ura kvalificiranega delavca se pri njih suče okoli 1000 dinarjev, pri servisih na Jesenicah pa ni dosegla niti 200 dinarjev. Kruh za doline čo tistih, ki so bile navajene spn-ugodnejših instrumentov, živeti lagodne je. Vedno odgovornejše so naloge vodilnih ljudi v proizvodnji. Osnovno proizvodnjo je potrebno bolje organizirati, sestaviti realne proizvodne in izvozne ter uvozne plane. Prej jc bilo vseeno, koliko je imelo posamevio podjetje zalog. Kredita za ta namen nt bilo težko dobiti. Sedaj gre to vse teže. O umestnosti posameznih investicijskih odločitev si prej niso kdo ve kako °eliU glave, danes pa na moč razmišljajo, kako pokriti obvez- nosti v/o pri izvozu, kjer si pač uvozil }Z kreditov. Tako je Kar si potreboval itd. sn - a"!"."l'° /«•» da posamezna podjetja šele v zadnjem času sit'/T'0'0' da komercialne službe močno šepajo. Dokler šlo } ° naroč^ Približno — raje več kot premalo — je seveda stv CZ us.trezmn analiz. Odslej brez tega ne bo šlo. Znan-v t"°i razisk°valno delo in pravdna kadrovska politika šele \li ^om'yaia novi, pravi pomen. Van' t*' k' začenjajo delovati prekinjajo lagodno poslo-ga£z' zbuja prj ljudeh, ki so bili navajeni poslovati dru-^ ' ,leS°dovanje. Novi ukrepi so prevrednotili marsikatero Poiriei'° vredn°to; prav vsemu dajejo pol ekonomski britij. ,*.e' *e vedno nekateri pričakujejo, da to juho ne v!y°.--a^° V^°F0 Pojedli, kot smo jo skuhali. Prav tu se nam sPehi, ki smo jih dosegli kažejo, da ni razloga, da ne bi maš fj'iejo nedoslednosti. *M*eI *.*a POti, ki smo jo zastavili. Pri tem nas ne bi je si°h'Uot'1'1 upiranje posameznikov, ki v teh ukrepih vidijo a o, ker jih ocenjujejo le z lastnega stališča. Podobno kot je predvidena vsakodnevna oskrba s kruhom za Radovljico in Jesenice z obema dolinama Save, bo tudi za Škofjo Loko in obe dolini — Selško in Poljansko. V ta namen gradijo na Trati blizu škofjeloške Mcdvoške malice Izmed toliko delovnih organizacij v Medvodah imajo samo v tovarni Color in v Tekstilni tovarni delavci urejene tople malice. Zato je veliko delavcev, ki nimajo primernih malic, javnega obrata družbene prehrane pa ni. Bodisi iz uvidevnosti do teh potreb ali iz komercialne plati, kar bi morala biti osnova, se je v tem znašlo gostišče PrT kolodvoru. 2e nekaj let tam pripravijo vsako dopoldne kakih 100 obrokov enolončnic. Poslužujejo se jih delavci Sore, komunalnega podjetja, delavci na železnici in drugi. Po nedavni podražitvi plačujejo za malico po 120 dinarjev brez kruha. Vsekakor redkost v rednem gostinskem obratu. — K. M. S. BI1ZNIK. Pr, Veliiteet"'»vozc' z ze'ezn'co in cesto, industrija in druge komunalne ureditve delajo urbanistom zave' Kako usmeriti gospodarsko instanovanjsko gradnjo na Jesenicah? Sredstva z pri^r\r^vkioma ****a °d**>r k upravni ^faniskega sklada zadnji ' .obcine Jesenice na za zidavo stanovanj ^embi Sc,J'i sklepal o spre-Prugrama uporabe. Ker se .je povečal osebni dohodak, računajo, da bo vseh sredstev za 80 milijonov več kot so prvotno pričakovali. Od razpoložljivih sredstev bodo 740 milijonov din name- nili za lastno finansiranje gradnje stanovanj, 40 milijonov za stanovanja borcev, 130 milijonov bodo posodili železarni, 160 milijonov pa so predvideli kot posojilo za gradnjo stanovanj zasebnikom. železniške postaje veliko pekarno. Na približno 1000 kvadratnih metrih delovnega prostora bodo lahko dnevno spekli od 7 do. 8 ton kruha in pripravili dovolj drobnega peciva. Za vsakodnevno oskrbo dolin in okolice je predvideno ustrezno število manjših tovornjakov. S tem bodo odpadle mnoge dosedanje težave in upravičene pritožbe potrošnikov. Zal, da ta dan še ni tako blizu. Dela so dokaj zakasnila. Trenutno ni niti denarja za opremo. Vsekakor pa predvidevajo, da bo v prihodnjem letu ta obrat že gotov in bodo ljudje lahko dobil i vsak dan svež kruh različnih vrst in kvalitet. Brez nafrta ne gre Za nadaljno graditev v Gornjesavski dolini predstavlja urbanizacija dokajšan problem. Predsednik skupščine občine Jesenice tov. Ludvik Slamnik nam je povedal, da je izdelava urbanistične-načrta prehaja v drugo fazo. Upajo, da bo v celoti gotov sredi prihodnjega leta. Pomanjkanje urbanističnega načrta predstavlja za nujno potrebne objekte in nadaljno stanovanjsko graditev dokajšnje težave in celo zavoro. Zato upajo, da se bodo dela pospešila. Za dokončanje urbanističnega načrta potrebujejo 130 milijonov dinarjev. V »vavi« ugodno V letošnjih štirih mesecih se je kolektiv kranjske tovarne gumijevih izdelkov »Sava« boril t velikimi težavami, predvsem zaradi pomanjkanja surovin. Zato tudi rezultati poslovanja niso taksni kot bi lahko bili. če bi proizvodnja nemotena tekla. Kljub temu pa so do konca aprila naredili 3218 ton izdelkov in s tem izpolnili letni plan z 22,3 odstotki. Ce bo oskrba s surovinami vnaprej rednejša, bodo zamujeno nadoknadili — delno tudi na račun prostih sobot. Ob vseh težavah, ki so jih morali premagovati, so zvišali dnevno proizvodnjo za skoraj 1 tono. kar pričakovanja kolektiva Še boJj opravičuje. Po podatkih skupščine občine Jesenice so ugotovili, da narašča število obrtnikov, ki opravljajo obrtne storitve kot svobodni poklic. C.ani odbora SZD so zato ugotavljali, da bi bila rešitev morda v tem, če bi krajevna skupnost kljub temu še imela nekak servis, ki pa bi bit samo posredno k med naročnik; (hišnimi sveti) in temi obrtniki, ki bi za svoje delo sami plačali davek po pogodbi. Razumljivo pa, da bt stroški posredništva smeli biti le minimalni. Morda je to za hišne svete najcenejša začasna rešitev. Pravimo morda, ker bo občinski odbor SZDL posredoval ta problem skupščina občine, ki bo o tem razpravljala in bo morala O tem tudi odločati. — B. B. Gospodarske flOVH*8 200.000 VEČ V začetku letošnjega leta je bilo v naši državi skupaj zaposlenih 3,525.000 oseb. To je 7 % več kot lani v Istem času. Podatke je zbral zvezni zavod za statistiko, ki bo odslej redno mesečno zasledoval gibanje zaposlenosti. Od skupnega števila je bilo v gospodarstvu zaposlenih 2,936.000 ljudi (7*/0 več), v negospodarstvu pa SS').ih)0 ljudi (5 % več ko lani). CENE ŠE RASTEJO Življenjski stroški so se v aprilu — v primerjavi z marcem — povečali za 1 poen. Ce vzamemo kot osnovo povprečne cene v letu 1564, je Indeks življenjskih stroškov konec aprila 117. Pomeni, da cene kljub zamrznjen j u v marcu še rastejo, čeprav ne tako naglo kot prej. DOBER IZVOZ Lani je podjetje Jugo-slavija-ftlm« prodalo za 568.000 dolarjev licenc za predvajanje naših celovečernih in kartkometra/.nih filmov v inozemstvu. Dve tretjini poslov je bilo sklenjenih z vzhodnoevropskimi državami. Letos so sklenili pogodbe — in jih delno že realizirajo — za prodajo filmov v višini 853 001 dolarjev. OMEJITEV KREDITOV Kot smo pričakovali, so se kratkoročni krediti v gospodarstvu znižali za približno 40 milijard dinarjev. Novi ukrepi na kredi t no monetarnem področju torej že občutno delujejo. V_J 4 SAMOUPRAVLJANJE GLAS * 19. MAJ 1965 »Mostovi rasto iz vseh človeških src« Matura v Škof ji Loki ■ letos desetič Slovesna proslava v poča-stiitev 20-letnice osvoboditve Kranja je bila izvedena 8. maja na predvečer praznika dneva zmage. Izredno skrbno pripravljen program so izvajali recitator-ji Prešernovega gledališča, pevski zbor »France, Prešeren« in kranjski simfonični orkester. Večer je pričel s toplimi in izbranimi besedami tov. Vili Tomat. Sledila je mogočna »Rdeča kantata« skladatelja Radovana Gobca. Orkestru in vokalnemu zboru je dirigiral tov. Peter Lipam Za to, precizno in z resničnim arom izvedeno glasbeno umetnino, je prišla na vrsto osrednja točka sporeda »Mostovi rasto iz vseh človeških src«, za katero je scenarij pripravil tov. Polde Ribič. Reži ral jo je tov. Laai Cigo j; sceno pa je oskrbel tov. Saša Kump. Bili smo zavzeti poslušalci, ko so nam recitatorji nizali odlomek za odlomkom iz naše revolucionarne zgodovine, bojev in zmag. Bil je pretehtano izbran mozaik iz mnogih pesmi, ki so kdaj slavile delavske boje in pele o zmagi. V poetične recitali ve so bili vtkani tudi prozni stavki, ki so govorili posebno o znameniti tekstilni stavki pred 30 leti v Kranju in drugod. — To osrednjo točko je še bolj ovrednostila glasbena spremlajvala simfoničnega orkestra, ki jo je kom-poniral in vodil tov. Bogomil Klobučar. Svečano razpoloženo občinstvo, ki je sporedu zbrano siedilo, se je razšlo z občutkom, da so prisostvovali zares skrbno in s trudom pripravljen;! proslavi. Kot kronistom pa naj nam bo dovoljeno, spregovoriti še nekaj besed o tem, kaj nam je bilo posebno všeč, kaj pa manj ali sploh ne. Predvsem, kot prvi vtis, nam je kar imponirala scena in vsa razpo- Rupovščica ukročena V Kokrici končujejo dela na urejanju obrežja Rupov-ščice v vasi Kokrica pred samopostrežno trgovino. Lep betonski podporni zid bo dal lepši vide/, naselju. Ureditev potoka je pomembna pred-vsemzat o, ker sedaj ne bo več izpod kopa val nabrežja. Lahko bodo uredili zelen pas in prostor pred trgovino in drugimi lokali. — R. Srečanje v Podnarln Zveza kulturno prosvetnih organ,iy.aci j občine Radovljica pripravlja revijo amater-stkih zborov in orkestrov radovljiške komune. Srečanje bo v Podna rt u 20. junija. Pirdčakujitjo, da bo sodek> redi'tev zbora, recitatorjev in orkestra. Take scene v Kranju doslej še nismo videli. Zelo ugajal nam je tudi simfonični orkester pod taktirko tov. Bogomila Klobučarja. Srečni smo lahko, da smo po tolikih letih v Kranju spet dobili tako številen in izvež-ban instrumentalni zbor, s tako prizadevnim din sposobnem dirigentom. Manj pa so nam bili všeč nekateri detajli v recitatiivu. Ne po izvedbi, pač pa po vsebini in formi. Če že pre-zremo nekatere preveč reportažno oblikovane stavke v suhoparni prozi, ki jih tudi trud reoiitatorjev na mogel poplemen.ititi, dvigniti — potem nikakor ne moremo mimo takih trditev, da je bila tovarna »Jugočeška« ob vdoru žandarmariije v hipu iz praznjena. Čisto dobro se še še spominjamo, kako se je usodnega dne, še pred zoro, skoraj v temi, pritihotapil neosvetljen vlak, poln ljub- Radovljica, dne 18. maja — V okviru občinske dramske revije so uprizorili preteklo Dedeijo še zadnji dve deli, in sicer v Bohinjski Bistrici antično tragedijo Kralj Oidip in ljudsko igro Domen v Podu a rtu, koder so gostovali Leščani. S tem se je zvrstilo vseh sedem uprizoritev sedmih igralskih skupin Svobod val o nad deset zborov in orkestrov, in to iz Gori j, Bohinjske B.strice, Krope, Zasipa, Podnarta, Fadovljace, Gorjus, Bohinjske Bele, Lesc in še od kod. Srečanje naj bi pomen iilo nekakšaa ipregled te zvrsti kulturne dejavnosti. Prirejeno bo v čast dvajsetletnice osvoboditve. — J.B. Ijanske policije in se ustavil na progi, tik nad tovarno. Na dan ukaz so tamkaj pripravljeni oronžiiki s pomočjo ljubljanske policije frontalno vdrli čez tovarniško ograjo in začeli izganjati in mučiti še speče delavce in delavke. Stav kujoči nikakor niso »v hipu« pobegnili, pač pa so so oboroženi silam upirali dokler je šlo. Sole po kake pol ure trajajočem odporu, je bila tovarna res izpraznjena. . In še to: prav bi bilo, če bi bili poslušalci informirani o vsebini proslave, bodisi s tiskanim sporedom, bodisi z napovedjo. Nismo vedeli, katero kantato poslušamo, nismo izvedeli za skladatelja dognane glasbene spremljave recitacij, nismo vedeli, odkod vse je črpana vsebina scenarija. — Za sklep le to: bila je lepa, sugestivna, kar monumentalna proslava — toda drobnih pomanjkljivosti res ne bi bilo treba. ČRTOMIR ZOREČ Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Gorje, Ribno, Lan-covo, Mošnje in Lesce. V nedeljo pa bodo imeli v Boh. Bistrici zaključni posvet o amaterizmu vsi sodelujoči. V Boh. Bistrici so se na uprizoritev zahtevne antične igre temeljito pripravili, čeravno terja takšno delo od igralcev veliko napora, od režiserja pa široko znanje, so igralci kar dobro uspeli. Čeravno zbor mladih mi dosegel učinka, kakršnega zahteva osnovni moto tragedije, je vendarle pomenil zadovoljivo nadomestilo. Delo je zrežiral Lovro Strg^ar, ki je igral tudi glaano vlogo. Leščani so s svojo uprizoritvijo ljudske igre Domen tudi uspeli. S pevskimi vlož- V juniju se bodo v škofjeloški gimnaziji spominjali 10-letnice prve mature. Obenem bo to tudi 20-letnica nižje gimnazije in 15-letnica ustanovitve višje gimnazije. Zaradi preobširnega dela ob zaključku šolskega leta so važ-^\!še jubilejne prireditve predvideli za jesen. 2e sedaj gimnazijci pripravljajo kulturni program, s katerim bodo sodelovali pri partizanskem srečanju, 4. julija, na Žirovskem vrhu. Z istim programom, ki bo povzetek najboljšega iz vsebine partizanskih mitingov, bodo 21. julija odprli Škofjeloške poletne prireditve. Septembra ali oktobra bo v Skofji Loki leden gimnazije, v katerem bodo dijaki izvedli samostojni celovečerni koncert, literarno-glasbeni ki je uspešno sodeloval radovljiški oktet. V obeh krajih je bil obisk zelo dober, saj sta bili dvorani domala polni. — J. B. Minulo nedeljo je bila v Preddvoru že tretja sektorska glasbena revija. Prva je bila 24. aprila v Dupljah, druga 13. maja v Stražrišču in tokrat tretja v Preddvoru. Sledila bo še revija 23. maja v Goricah in 30. maja v Cerkljah. Na vseh revijah bo nastopilo 50 pevskih zborov. Na teh revijah ne nastopajo samo mladinski in pionirski pevski zbori, pač pa vsi večer in gledališko predstavo. Obenem bodo izdali svoj zbornik, v katerem bodo prikazali vsa gibanja znotraj gimnazije od ustanovitve do danes, pa tudi njen kulturni, politični, družbeno vzgojni in pedagoški pomen v okolju, če bo mogoče, bodo pripravili še dan športnih prireditev in razstavo o dejavnosti gimnazije. Zanimiva razstava V soboto popoldan so v Kranju, v prostorih muzeja NOB odprli zanimivo razstavo »Dvajset let dela In Izgradnje komune Kranj«, ki jo je organiziral pokrajinski muzej v počastitev 20-letnice osvoboditve. Razstavo je ob navzočnosti vseh najvidnejših predstavnikov oblasti, družbeno-političnega življenja Kranja odprl predsednik odbora za proslavo 20-letnice osvoboditve In direktor muzeja Ivan Bertoncelj-Johan. Razstavo si je že prvi dan ogledalo precej meščanov in okoličanov. Razstava otroškega varstva Zavoda za prosvetno in pedagoško službo v Kranju in na Jesenicah bosta pripravila razstavo, ki bo prikazovala delo vzgojno-varstvenih zavodov na Gorenjskem. Razstava, ki bo v konferenčni dvorani delavskega doma v Kranju bo odprta 24. maja ob 10. uri z naslovom: »Negujmo otrokovo ustvarjalnost« in bo trajala do 28. maja. Takoj po otvoritvi razstave bo občinski odbor SZDL Kranj organiziral razgovor s predstavniki Gorenjskih občin in družbeno-političnih organizacij o stanju in perspektivah razvoja otroškega varstva. Namen razstave in razgovora je prikazati družbeno vzgojno prizadevanje za predšolske otroke, ker bo v bližnji prihodnosti morala dobiti predšolska vzgoja enakopraven položaj v našem splošnem izobraževalnem sistemu. — D. K. pevski zbori kranjske občin* in tudj harmonikarski orkestri, instrumentalni ansambli in godalni orkestri. Ob dosedanjiih treh revijah moramo ugotoviti, da so \e tradiicionalne vsakoletne pri' reditve tako programsko kot vsebinsko vse bolj bogato j£ pestro pripravljene. Na splošno se pevski zbori v zadnji«1 letih zelo množe in so vsako leto kvalitetnejši. Razstava v počastitev 20-letnice osvoboditve, ki so jo odprli v prostorih Gorenjskega muzeja v Kranju, zele nazorno prikazuje povojni gospodasrki, kulturni in komunalni napredek občine Zadnji dve uprizoritvi na dramskem srečanju KRALJ OIDir IN DOMEN 50 PEVSKIH ZBOROV IZ NAŠIH KOMUN Krajevni praznik TMprl ft 7 1 V 1 1 A Krajevna skupnost v Trste- i W JL %/ V* VF m-A * ' * J Krajevna skupnost v Trste tUku in tamkajšnje družbe-no-poktične organizacije so se pričele pripravljati na praznovanje letošnjega krajevnega praznika. Praznovali bodo skupno s prebivalci Goric in Golnika. Program, ki so ga izdelali, obsega kulturne, zabavne in druge prireditve. Svet krajevne skupnosti pa bo na slavnostno sejo povabil tudi prvoborce in predstavnike dru/.beno-poUtičnih organizacij. Ob prazniku bodo izročili namenu tudi novo športno igrišče, ki ga gradi mladina. — R. Do gradil t v \ odvoza je nujna Za dokončanje severnega dela podvoza pod železniško postajo na Jesenicah in priključka k cesti Maršala Tita razpolagajo s 43 milijoni dinarjev. %\ dovršitev južnega dela pa potrebujejo še 18 milijonov dinarjev. Za nov most Preko Save morajo zbrati 30 rnUijonov dinarjev. Dokončanje podvoza je nujno, ker bodo vsi dosedanji prehodi ukinjeni. Prostor vzhodno od Podvoza bo s svojimi objekti "vzela železarna, zapadni pa železnica, ki ima predvideno razširitev postaje. Pola v /zabijah , V majhni vasici Zabije, ta lr"a le 4 hiše in 20 prebival cev — - V zadnjem tednu je Bled že dobil pravo turistično podobo. Odprli so vse hotele in sezonske trgovine, obratovati so pričele vse restavracije, bar, kazina in čolnarna. Obisk gostov se je v zadnjih dneh povečal, tako da je postalo na Bledu precej živahno. V zgornjih prostorih kazi- Več pozornosti kadrom *** le 4 hiše „, so se vaščani odločili, da Jjno uredili vaška pota in • ■ Z delom so že pričeli '"uredili nekaj teh poti. Na Pobudo sveta krajevne skupnosti bodo ob poteh odstra-tudi ograje. Te ograic so 'seri -V Prcd desetlffiko tekmovanje s skiroji, *» bo jutri, v sredo 19. maja °b 16. uri pred kinom Center na Trgu osvobodilne fronte. tekmovanje so se pripravi »mladi vozači« iz vseh vzgojnovarstvenih ustanov v K ran ju. To tekmovanje je zalo za-nimiiivo in privabi vsako leto številne tekmovalce in gledalce. Najboljši bodo nagrajeni s praktičnimi darili, tisti, ki bo dosegel najboljši čas dneva, pa bo prejel posebno nagrado AMD. V Stražlšču so ob 20-let-nici osvoboditve pripravili 'lepo m uspelo prireditev, ki je bila v Domu Partizana v soboto, 15. maja. Nastopili so moški pevski zbor domače Svobode m recitatorji. Prireditev je bila svojstvena iti vsebinsko bogata, kajti z raznimi dokumentarnimi filmi, barvnimi diapozitivi in z ustreznimi recitacijami so izvajalci uspeli zelo nazorno prikazati naš družbeni, go spodarski in kulturni razvoj začenši od prvih predvojnih stavk in delavskega gibanja, skozi oboroženi boj do po- vojne graditve. Gledalci so to izvajanje zelo ugodno ocenili. Mladinski odsek v Preddvoru V Preddvoru je bil ustanovni občni zbor mladinskega odseka turističnega društva Preddvor, ki mu je prisostvovalo 87 mladincev. Največjo skrb bodo posvetih vzgoji mladine v pogledu turistične dejavnosti, olepša-vanju kraja, čistoče, urejanju vrtov in drug*,. Somers (Irska), Levria Young (Anglija), Ron Robin-son (Avstralija), Oliver Mor-ve (Canada) in drugi, ki so bodo pomerili v raznih kategorijah. Velike priprave so tudi vzdolž celotne tekmovalno steze, da bi omogočili č;n> večjemu številu obiskovalcev lep pogled na tekmovalce te.ietrki fi,ozof MvCallas, grska primadona »Zakon Zapadnonemški koncern Krupp, katerega lastnika sta Alfred von Ballen in Halbach je eden največjih individualnih koncemov na svetu. Lansko poslovno leto so zaključili s Šestnajistodstotniim povečanjem prometa v primerjavi z letom 1963. Struktura prometa: 31 odstotkov odpade na bazično proizvodnjo, 38 odstotkov na predelovalno industrijo, 25 odstotkov na trgovino in 6 odstotkov na usluge. V načrtih imajo povečanje predelovalnih aktivnosti, gradnjo gotovih cest iz jekla, industrijsko proizvodnjo mostov in delov za visoke gradnje. V programu razvoja posebej poudarjajo povečanje izvoza, ki pa je že leta 1964 dosegel vrednost blizu milijarde mark. Od skupne proizvodnje surovega jekla zapad ncnemškc industrije, ga Kruippove tovarne proizvajajo 10,4 odstotka. Ker se je koncern vključil v »Atlas« skupino, ima v načrtu tudi povečano proizvodnjo strojev in elektronike. Na svetovni lestvici koncern ov je Krupp na 62. me- stu. Dela s 23.000 malimi podjetji. Polovico investicij, ki dosegajo okoli po milijarde mark, krijejo iz amortizacije. V podjetju, če štejemo še vsa tista podjetja, v katerih je Krupp vključen z več kot 50 odstotki delnic, je zaposlenih 114.000 delavcev in nameščencev. / ški napiše scenarij in preskrb1 ( cijo, ženska pa pozneje dela efekte in posamezne scene.« M. Carne, francoski režiser »Zdravje bolnika je na C|]i.<( e kot fll*.. za kater.^cest. e ^ "vljenja.« Zm Plačajo najvišjo šolnino R- Tiho, nern*ki igralec Vedno več umetnih vlaken Lani so izdelali 4,9 milijonov ton umetnih, vlaken ali 12 odstotkov več kot leto prej. Največji svetovni proizvajalec umetnih snovi so še vedno ZDA z 1,26 milijoni ton ali 11 odstotki več, slede ji Japonska z 0,83 milijoni ton ali 19 odstotki več, nato ZR Nemčija z 0,44 milijoni ton ali 12 odstotki več kot predlani. Skupna zapadno-evropska proizvodnja leta 1964 je bila 1,76 milijonov ton. Ostale države, skupno s članicami SE V, so proizvedle 1,06 milijonov ton umetnih vlaken ali 8 odstotkov več kot v 1.1963. Seveda so tudi največji potrošniki umetnih vlaken ZDA, kjer pride na prebivalca 6,5 kilograma proizvodov iz teh snovi, sledi ji zapadna Evropa s 5,1 kilogrami, SZ z 1,5 kilograma ki Brazilija z 0,7 kilograma. 90 let s čredami V vasi Slabinja v občini Bosanska Dubica živi 105-letni Džuran Čurič. 2e 90 let pase čredo ovac in svinj. Ko je prvič dobil nalogo, da je odgnal ovce in svinje v goro, je imel komaj deset let. Še vedno je zdrav in je bil le enkrat pri zdravniku. Največja zabava mu je opazovanje mladih ovc in svinj pri igri. Načrt za razvoj turizma Sovjetska vlada je odobrila štiriletni načrt za razvoj hotelskega omrežja v Sovjetski zvezi. Do leta 1969 bo urejenih 32.700 ležišč v hotelih in 8500 v motelih. Na Jalti in Sočiju bodo uredili 8500 ležišč, v severnem Kavkazu 5000, prav toliko v Moskvi in v Sibiriji itd. Posebno pozornost bodo posvetili razvoju turizma v okolici Bajkalskega jezera. Reševanje iz podmornic V Londonu so z uspehom preizkusili majhno podmornico, ki naj bi pomagala reševati moštvo iz večjih podmornic, kar je bilo do sedaj vedno brez uspeha. Mala podmornica je izdelana v obliki nekakšnega zaprtega čolna. Ob nesreči jo je treba prisloniti ob izhodno odprtino, skozi katero se potem rešijo mornarji. Ladja za liso* potnikov 72 metrov v vodo šestnajstletni Tom Tavv-zer je skočil z mostu Golden Gate, z višine 72 metrov v vodo, pa si je zlomil samo roko. Zdravniki so sicer ugotovili še nekaj notranjih poškodb, vendar je bil deček še toliko pri sebi, da je priplaval do čolna obalne straže. V 28 letih mostu je to šele drugi primer, da je ostal skakalec z mostu živ. Kitajska molči Na Kitajskem so preizkusili drugo atomsko bombo. Kitajska revija »Ilustrirana Kitajska« je objavila tri barvne fotografije prve atomske eksplozije na Kitajskem. V podpisu k slikam je le datum eksplozije, drugih tehničnih podatkov pa nič. nazorne, čeprav še vedno precej fantazijske slike naprav, ki jih morda na tem področju prinaša najbližja prihodnost. Morski psi slišijo svoje žrtve Morski psi zahtevajo vsako leto številne žrtve, vendar pa še vedno ni povsem jasno, kako jih odkrijejo. Raziskave, ki jih opravlja dr. \Var-ren L. Wisby na univerzi v Miairrtju, pa kažejo, da odkrivajo morski psi svoje žrtve po zvočnih valovih, ki nastajajo v obliki serij impulzov med gibanjem žrtve v vodi. Dr. Wisby je s po-torjev na posebni ladji sku-močjo elektronskih generala] privabljati morske pse, ki jih je opazoval iz letala. Pokazalo se je, da morski psi sploh ne reagirajo na zelo nizkofrekvenčne neprekinjene signale, pa tudi ne na zelo hitro ponavljajoče se sunke. Toda ob pravi frekvenci so se morski psi bližali ladji z neverjetno hitrostjo. Od spoznanja, da morskih psov ne privablja niti obleka niti vonj po krvi, pa do primernih zaščitnih ukrepov, pa je še precej daleč. Vendar bo iskanje mnogo lažje, ker je jasna osnova. S prijateljem sva se kot nebogljena novinarska začetnika kaj slabo znašla. Nekega dne sva obsedela v strašni denarni zadregi. Brezpogojno sva si še isti dan morala preskrbeti tri dolarje. Toda, kje? Nikogar nisva poznala, vendar sva verjela v srečo. Sedela sva v hotelski hali in napeto premišljevala . . . Čez. nekaj časa je od nekod pritekel mimo lep pes, j:tgme, ro'eno v retorti K i i; a d. zd ra v n i k u J o b n u C. Cailaglianu je v okviru prizadevanj za izboljšanje umetnega srca in pljuč uspel skoraj fantastičen podvig. S carskim rezom je dobil iz telesa ovce zarodek, ga priključi! na umetno srce in pljuča in ga potopil v raztopino soli in sladkorja. Nerojeno jagnje se je lepo razvijalo in po nekaj dneh so izvršili »porod«. Jagnje se razvija popolnoma normalno. Poskusi pa niso bili namenjeni reševanju ovc, temveč izbo!jšavanju umetnih src in pljuč, tako da bi nanje lahko priključili človeški organizem tudi za dalj časa, kar je danes mogoče le v precej omejenem času. Zakaj ima krompir »oči« Krompir se ne razmnožuje s semenom, ampak z gomolji. Krompirjevi gomolji pravilno niso »sadeži«, marveč so močno razvili končni deli podzemskih vejic. Vsak gomolj je poln popkov, tako imenovanih oči, ki iz njih zrastejo kali. Brž ko krompir posadimo, se iz kali razvijejo rastline z vejicami in koreninami. Nekaj poganj- kov ostane pod zemljo in tvorijo podzemske vejice, ki se na konceh zdebelijo v nove gomolje. Rastlina se v začetku hrani iz »materinega« gomolja in sicer skozi »oči«. Šele ko mlada rastlina dobi korenine in požene steblo in zelene liste, se mora sama preživljati in delati nove gomolje. naju povohal in naslonil glavo na moje koleno. Mimo je prišel zajeten bogataš, obstal in ga pobožal. » »Neverjetno lep pes. Ali bi ga prodali?« Zmedeni se samo za trenutek. Torej, »sreča« se nama je le naklonila. »Zakaj pa ne,« sem odgovoril. ■'ProdUm ga za tri dolarje.« Neznanec je bil presenečen. »Kaj, samo tri dolarje? Saj to je vendar neverjetno. Jaz bi ga ne prodal za sto dolarjev! Premislite vendar, kaj delate.« »Ne. Želim'samo tri dolarje.« Dobil sem jih in pes je odšel z novim lastnikom. Kmalu nato je prišel mimo človek, ki je nekaj iskal. »Mogoče iščete psa?« sem ga vprašal. Obraz se mu je razjasnil. »Ali ste ga morda videli?« »Mislim, da g i boni lahko našel.« Njegov hvaležni pogled ml je povedal, da se bo to izplačalo. »Seveda upam, da bom zat dobil nekaj nagrade. Vsaj tri dolarje,« sem. pristavil. Dobite jih deset, samo če mi ga pripeljete.« »Hvala, hočem samo tri,* sem odgovoril in šel. »Če bi hotel več, bi naju gotovo zapustila sreča in dobila ne bi ničesar. Poiskal sem sobo novega lastnika psa in izjavil obžalovanje, da moram psa vzeti, zakaj prodal sem mu ga iz uslužnosti. Vrnil sem mu tri dolarje in psa odpeljal lastniku. Odšel sem s čisto vestjo, ker sem ravnal pošteno. Tisti trije dolarji, ki sem jih dobil, ko sem prodal tujega psa, niso bili moji. Toda te, ki sem jih dobil zalo, da sem pripeljal psa nazaj, pa so bili res moji. Možak brez mene psa ne bi nikoli dobil nazaj. ^ičt^^^ltSESTE ™ RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA Tako je pripovedoval nekoč dala sama Ilormannsdo*. ^ n0 ^ žen, ker hoče zdaj sara dosec'^bvojj ^ in Lf^vaie- nekaj osnove. Zato se prihrani1^ ^J Zi marveč bosta stiskala, dokler n° jfti Razpredal je svojo misli in t(f bil0 da ,,dot°l zaK« \ b; Se bor Slavk ^ bi Potrudil smel Nemčiji. Ladja lahko prepe- stanovali s teboj pri njej. lje tisoč potnikov in 130 av- r,1 ,. . ... . ... „rre\°v\ tomobilov. Na ladji je samo „ Stefi e bila v m.sl.h prr« (o en razred: gostom je na raz- šepeta. Tiho mu je sledila. * p polago restavracija, ameriški samo' da *G mraz in da b0 ° bar in finska savna. »Zakuril bom.* Je rekla Res je zakuril. Medtem je Stefi že legla skupaj z otrokom in zaspala. Sam si je postlal na tleh. # 8 Sredi noči ga je prebudil krik in se nekajkrat ponovil. »Nisem ga zastrupila! Nisem! Nisem!« Spoznal je Josefinin glas. Potem so se odprla vrata iz predsobe. Zaslišal je opotekajoče se korake in stokajoč jok. Prestrašil se je in se pognal proti vratom. Ni vedel, ali so zaklenjena ali ne. Tiho je obrnil ključ in se ozrl proti postelji, kjer sta spala Stefi in Slavko. Koraki so se opotekali proti njegovi sobi. »Kje si, moj ubogi slikar? Kje si, moja velika ljubezen? Starec me hoče zadaviti? Na pomoč! Na pomoč!« »Kaj je? Kdo je?« se je prebudila Štefi in potegnila odejo Slavku cez glavo, da bi se ne prebudil. »Pst!« je siknil Franc in čutil, da ga grabi krč. »Koga kliče?« je vprašala štefi in se začudila, zakaj »ubogi slikar«, ki ga je klicala na hodniku neznana ženska, ne vstane, da bi jo pomiril. »Stanuje tu kakšen slikar?« »Da, seveda! A molči! Prosim te, molči!« je šepetal. »A zakaj noče vstati?« »Pijana je! Navsezadnje bo začela klicati še mene, da bi ga pomagal prebuditi,« se je znašel in se zavaroval že vnaprej, da bi ga Josefine začela klicati po imenu. In res je potrkala. »Pomagaj ji!« je zahtevala štefi. »Drugače bo prestrašila otroka!« »Ne! Mene ni! Ti je ne poznaš! Prava svinja je, kadar se napije! Potem ne bova imela miru do jutra,« je šepetal in jo rotil, naj molči,, kakor da v sobi ni nikogar. Josefine pa je trkala, a potem nenadoma prenehala. »Ne, ni ga! Ni ga! šel je,« sta zaslišala čez čas pijani glas. »A mene je strah! Strah! Strah! Slišala sta, kako je tipala po steni in potem zavrtela stekalo za luč. Oddahnil se je, ko so Josefinini koraki odtavali v stanovanje. Ko ji je povedal, da je bila gospodarica, lastnica vile, in se zlagal, da je večkrat taka, je štefi vzdihnila: »Uboga ženska!« »Zaspi!« je rekel. »Zjutraj s Slavkom še pred osmo neopazno zapustita hišo, da ne bo kričala na vaju! 2e zvečer sem vaju opozoril! Bila je pijana že popoldan! Slišal sem, kako sta s slikarjem razbijala kozarce!« »Potem ne bova tu stanovala,« je rekla štefi. »Ne, dokler nc dobim sobe, bova prosila teto Nagv, da se bosta s Slavkom začasno naselila pri njej,« je rekel, prepričan, da jima lastnicar estavracije Rosenhof ne bo odrekla gostoljubja. štefi je zaspala, on pa ni mogel. Vnovič je zaslišal korake na hodniku. Josefine je odhajala po stopnicah. Po prstih je stopil k oknu. Zagledal jo je, ko je odhajala proti reki. Pa ne da bi v pijanosti napravila sasomor, ga je zaskrbelo, ker se je čutil sokrivega. Ob luči, ko jo je v sobo metala cestna svetilka, je pogledal na uro. Bila je pol štirih. Ob petih mora biti v tiskarni, še je čas, da prepreči nesrečo in se reši občutja sokrivde. Naglo se je oblekel in se vznemirjen dotaknil Štefi. 8 SPORT GLAS * 19. MAJ NAŠ KOMENTAR Tako je treba igrati Nogometaši Triglava bi bili letos prvi v SNL, čc bi tako dobro ali vsaj podobno igrali v vseh tekmah, kot so proti Železničarju. O tem so si bili edini vsi, ki so spremljali ta dvoboj za točke v Športnem / parku v Kranju. Tiiglavani so, zlasti v prvem polčasu zaigrali, tako dobro, kot jih letos še nismo videli igrati na kranjskem nogometnem travniku. Igrali so borbeno in požrtvovalno. Ves nogometni stroj je brezhibno deloval in zato ni čudno, da so bili sicer maloštevilni gledalci v nedeljo navdušeni nad njihovo igro. Skratka, nogometaši Triglava so tokrat presenetili in po skoraj enomesečnem nogometnem premoru z lepo igro in izdatno zmago nad vodećim moštvom v SNL zadovoljili ljubitelje nogometa v Kranju. Dober vtis pa je žal nekoliko pokvaril zaključek tekme, ko so nekateri igralci po zaključnem sodnikovem žvižgu začeli s fizičnim obračunavanjem, pri čemer so prednjačili gostje, ki očividno niso bili zadovoljni z izidom tekme. J. Javornik Kros v Bohinjski Bistrici Občinskega prvenstva Radovljice v spomladanskem rosu se je udeležilo preko 60 tekmovalcev. Največ uspeha so imeli tekmovalci iz Radovljice. Rezultati: člani — L—2. Sitar (Kamna gorica) in Pretnar (Rad.) 6:21,4; mladinci — Zupan M. (Rad.) 2:22,7; mladinke — Kokot (Gorje) 1:34,8; pionirji — Celik (Bohinj) 1:27,8; pionirke: Luznar (Rad.) 53,1. Lepi dosežki goreniskih strelcev V nedeljo je bilo v Ljubljani drugo kontrolno tekmovanje strelcev s preciznim malokalihrskim orožjem. Na- Eranc Pcterncl (Kranj) je v nedeljo v Ljubljani dosegel nov republiški rekord s MK pištolo stopili so kandidati za sestavo republiške strelske vrste. Med njimi je bilo tudi deset gorenjskih strelcev, ki so dosegli nekaj zelo dobrih rezultatov. Franc Peternelj (SD »Sava« Kranj) je v streljanju z MK pištolo proste izbire, kjer je s 522 krogi zasedel 3. mesto. Kranjčan Tone Prestor se je z hitrostrelno pištolo uvrstil s 540 krogi na 4. mesto. Tokrat so se še posebej izkazali Jeseničani. Vera Otrin je streljala v konkurenci članov in z MK puško proste izbire zasedla 3. mesto s 1045 krogi od 1200 možnih. Peti pa je bil njen brat Janez Otrin s 1030 krogi. Pri članicah se je na tretje mesto uvrstila Majda Kralj s 755 krogi od 900 možnih, pri mladincih pa je bil Pavel Je-zeršek drugi s 763 krogi. V vodslvu KRVAVE« V občinski rokometni ligi sta bili do sedaj odigrani dve koli. Jesenski prvak Krvavec je kljub porazu še vedno na prvem mestu. Premagala ga je na lastnem terenu druga ekipa Križ. Rezultati: Krvavec : Križe B 13:16 (4:8) Besnica : Duplje B 27:12 (14:8) Besnica : Krvavec 11:27 (6:16) P. S. Priprave za veliko temo »Nagrada Loke« v nedeljo so z* glavnem končane. Toda nestrpnost je velika med prireditelj in verjetno tudi med prijavljenci. Prizor iz podobne lans" prireditve GORENJSKA NOGOMETNA LIGA Strelci Skolji Loki Jesenice čez najtežjo oviro Občinski strelski odbor v i škofji Loki pripravlja za nedeljo, 16. maja, na strelišču za vojaško puško v Vincar-jih veliko strelsko tekmovanje na razdaljo 100 metrov. J. Justin Po nedeljskem kolu v go-. renjski nogometni ligi je stanje precej jasno. Jesenice so zmagale v Šenčurju in tako prehitele Kranj na lestvici zaradi boljšega količnika v golih. Na tekmi je bilo okoli 600 gledalcev, kar je prav go- tovo rekord prvenstva. Odločilni zmagoviti gol je padel v zadnjih minutah igre. Rezultati: Svoboda : Jesenice 2:3 (2:2) Prešeren : Naklo 1:1 (1:2) Preddvor : Trboje 5:0 (2:0) Triglav B : Kranj 2:3 (2:1) Leto dni plodnega dela Lani 19. maja so v Kranju ustanovili športno društvo »Borec« za rehabilitacijo invalidov ter rekreacijo bivših borcev NOV. Ob jubileju smo obiskali tajnika občinskega združenja vojaških vojnih invalidov Kranj tov. EDA RESMANA in se pogovarjali x njim o dejavnosti tega športnega društva. KAKŠNO VLOGO JE ODIGRALO V ENEM LETU OBSTOJA VAŠE DRUŠTVO, je bilo naše prvo vprašanje. »Menim, da je naše društvo odigralo pomembno vlogo na področju medicinske in fizične rehabilitacije in vključilo v svoj krog kar lepo število članov. Sodeluje 430 invalidov in bivših borcev NOV. Medtem pa smo ustanovili balinarsko sekcijo, ki vključuje 60 članov, keg-Ijaško (66), strelsko (38), šahovsko (30), plavalno (35) in smučarsko 9 članov. Vsa ta športna dejavnost se bo s časom izvajala pod vodstvo zdravnika specialista. Takega zdravnika že imamo v Kranju, razen tega pa se nameravamo za pomoč obrniti na Zvezo za rehabilitacijo invalidov Slovenije. Treningi in tekmovanja invalidov bodo torej pod zdravniško kontrolo že čez nekaj mesecev.« KAKŠNA JE PREDVIDOMA NADALJNJA DEJAVNOST DRUŠTVA? »Predvsem nameravamo dograditi nov športni center v sklopu doma invalidov In borcev z vse Gorenjske. Novo dvostezno kegljišče in pokrito strelišče za tekmovanje z zrač- no puško bosta vsekakor prispevala k večji dejavnosti društva.« KAKO PA JE S SREDSTVI ZA NOV ŠPORTNI CENTER? »Imamo Idejni načrt In predračun stroškov za prvo fazo gradnje, ki znaša 14 milijonov dinarjev. Ker pa bomo gradili v lastni režiji bodo stroški manjši. Imamo nekaj lastnih sredstev, razen tega smo doslej zagotovili brezplačne prevoze materiala in vsa mizarska dela. člani keg-ljaške sekcije pa bodo prispevali 970 prostovoljnih delovnih ur pri gradnji kegljišča. Seveda nam za delovanje društva primanjkuje denarja. Odgovorni činitelji v občini bi morali pri delitvi sredstev upoštevati, naše društvo.« D K. 13 i:s 13 12 12 ir*2 Lestvica: Jesenice 12 10 Kranj Železniki Naklo Svoboda Prešeren Preddvor Trboje Izven konkurence: Triglav B 11 7 1 T. Kašiivnik 48: 9 21 35:11 21 39:38 13 21:37 12 34:26 11 7 21:36 9 8 23:27 8 10 13:51 S 6 49:43 15 PRED VELIKIM TEKMOVANJEM ZA »NAGRADO LOKE« 90 vozačev iz štirih celin Prireditelj AMD Škofja ^ ka ima sedaj že popoln sPV sek nastopajočih tekmoval^ za nedeljsko tekmovanje »Nagrada Loke«. Nastop'* bo blizu 90 vozačev iz 15 *\ žav oziroma iz štirih ce Aa Prireditelji trdijo, da j liko najzanimivejše borbe A* prikoličarji, tekmovalci motorjih do 50 cem in v 500 ccm. Tekmovalno progo so ne^. preuredili in lako l3*1 pričakujemo v nedeljo, ., maja, velike dosežke na ^ sedaj v svetu že dobro zn*\j| progi. Tudi obisk kot vse že bo rekorden iri bo br/k«'' presegel lansko šlevilo 30-™ gledalcev. J- *' GORENJSKA ROKOMETNA LIGA V derbiju zmagal Kranj 6 V nedeljo sta bili zaradi smučarskih tekmovanj odigrani samo dve tekmi. V derbiju tega kola je Kranj B v Žabnici brez večjih težav premagal domačine in tako vodi na lestvici z dvema točkama naskoka. V Sk. Loki pa so domačini zapravili priložnost, da bi premagali ekipo Storžiča in se rešili zadnjega mesta. Obe zaostali tekmi bosta odigrani v soboto 22. maja. Rezultati: .a Zabnica : Kranj B 12:19 (^J., Sk. Loka : Storžič 17:20 Lestvica Kranj B Zabnica Selca Rado vi j. Storžič Savica Kr. gora Sk. Loka 12 9 0 12 8 0 11 8 0 11 7 12 7 11 2 11 2 12 2 229:138 J 175:14 l 225:182 \ 102:136 4 144:19? . :j i 3 3 1 !) 9 -10 HO:^ 1' ■ MAJ 1965 * GLAS KRONIKA Pisma bralcev Dogodek pred kinom . _____j.. 1.1^. Ob zori na Rašici V Kranju pred kinom Center se pogosto zbira skupina otrok starih od devet do dvanajst let, ki kinoobiskovalce prosijo za denar. O tem pojavu so nekateri ljudje že večkrat govorili in prav tak dogodek sem tudi sam doživel in si ga ogledal. ŠPORT V KRATKEM asi NOGOMET — Nogomet Triglava so premagali Železničarja s 3:0 (3:0), mladinci pa so bili uspešni s 4:1 (0:0) nad mladinsko ekipo istega kluba. ROKOMET — V nedeljo so od republiških ligašev z Gorenjske zmagale le rokometa-šice Kranja, in sicer v Kopru nad Istoimenskim moštvom s 11:9. Moška ekipa Kranja pa je izgubila s Slovanom v Ljubljani z 11:31. Tržič je izgubil v Piranu tesno s 15:16. KOŠARKA — Gorenjski derbi republiške lige se je na Jesenicah končal z zmago domačinov (nad zelo dobro eki-P° Sore iz škofje Loke s ; Ženska ekipa Triglava . v Kranju odpravila Branik s 52:47, Jesenice pa Mcd-v°de s 61:27. Med ženskimi ekipami so sedaj v vodstvu Jesenice pred Triglavom. 91:75. pa je Zgodilo se je preteklo nedeljo. Nisem še kupil vstopnice za kino. Pred mano se je znašel kakih deset let star fantek in rekel: »Gospod, ali mi posodite dvajset dinarjev?« Seveda nisem vedel, kaj bi naredil. Povprašal sem ga za kaj bo rabil. »V kino grem,« mi je odgovoril. Nato sem mu dal kovanec in pogledal za fantom. Ni še napravil deset korakov in že je prosil drugega »gospoda«. Opazil sem, da je to večja družba šolskih otrok, ki prosijo denar. Ljudje so večina že odšli v kino, a fantje so ostali sami in se pomenkovali. Zanimalo me je, če so si »sposodili« toliko denarja, da bodo šli v kino. Najstarejši, ki je imel kakih dvanajst let, je začel šteti. Nekaj časa so se še menili, zatem pa je najstarejši stopil v bližnjo trafiko ter tam kupil dva zavitka cigaret, filter in Morava. Pokazal jih je fantom, ki so jim oči kar žarele od veselja. Nato so vsi skupaj odšli proti Prešernovemu gaju. To doživetje me je hudo presenetilo in mislil sem si marsikaj. Kaj bi o tem rekli njihovi starši, učitelji in kaj mislijo drugi ljudje? Morda bi se dalo dobiti njihove starše, jih opozoriti in tako še ob pravem času pomagati otrokom iz slabo začete poti v življenje. TONE ROTAR Na Rašici je bil v nedeljo zbor planincev Gorenjske in Ljubljane. O pomenu tega zbora in planinstva pri nas je govoril predsednik planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji ljubljanskih gledaliških hiš, prosvetno društvo »Poštar« In pionirji iz šmart-nega. Ko je dr. Miha Potočnik dokazal velik delež planincev v osvobodilnem boju, je dejal, da tudi v sedanjem razvoju te organizacije mnogo prispevajo, zlasti za rekreacijo delovnega človeka. Planinstvo Slovenije ima okrog 30 odstotkov prenočitvenih zmogljivosti. V 99 društvih je 64.610 članov, med katerimi je zlasti veliko mladine. Planinstvo, kot je dejal, še vedno ostaja naš nacionalni šport številka ena. Da so planinci izbrali prav Rašico za tako zborovanje v počastitev 20-letnice osvoboditve, ni slučajno. Prav tam v bližini je 22. julija 1941 počila prva partizanska puška in ta dogodek praznujemo kot naš dan vstaje, lam je nastala prva organizirana partizanska četa (rašiška), od tam je izšel slavni junak Stane Rozman in mnogi drugi borci in prav ta vasica je bila prva v celoti požgana in prebivalci odpeljani v internacijo. Ko smo se po končani pro- slavi srečali z raznimi borci in domačini, so se z grenkobo spominjali tistih dni. Martin Kos je pripovedoval, kako so pod vasjo uničili avto z nemškimi nacisti. To je bil prvi tak drzen napad naših, kar je pomenilo za Nemce zlasti hud moralni udarec. Zato so se maščevali. Anton Juvan In drugI domačini, ki so bili takrat doma, so pripovedovali, kako je bilo tisto jutro, 20. septembra 1941 ob zori. Že ponoči je prišlo okrog 5 do 6 tisoč Nemcev in na tiho obkolilo vso vas. Ob prvi zori so začeli trkati na vrata. Vse ljudi so nagnali in zaprli v večjo sobo. Slutnja je bila strašna. Okrog osmih so jih odpeljali v Šentvid. Vas je pogorela do tal. Mnogo domačinov pa je ostalo v Dragi in Begunjah ter v raznih taboriščih. Vendar jih spomini na tisti dogodek niso zagrenili in so tokrat prav tako prijazno sprejeli planince In nekdanje borce v obnovljeni vasi, kjer diha novo življenje. — K. M. Turisti se vozijo mimo sem ondan kolovratil po Ko ,,„<„ o kamniškem sem šele spoznal, kako lepo imajo v nekaterih manjših krajih, kamor še ni Zašla mestna mrzlica. Tako n'ni pred zadružnim domom v Vodicah, kjer je trgovina, PoŠta in razni uradi z ambulanto vred, nimajo nobenih Sabtonskih zahtev za kolesaril Ti lahko svobodno puščajo kolesa ob zidu, jih polagajo na tla — popolnoma svobodno. V mestu še stopiti ne sjnes. Ljudje se tam jezijo, češ, da bi le morali napraviti kaj za kolesa. Človek res sam si'i v jarem — bodisi zakon-ski ali drugi. Vendar pa niti v Kranju "ISmo nrm. i---- Kadi v v niSm« ",lt v uranili star°pray breZ svobode. V preSaL ■ mesta> točneje v **3&E* tllici štev-14 S16 lahko m ? toliko svobode, da • . « nočne nnc«/i» ---------- »unko nočne posode spraznu-iejo kar skozi okno na ulico. To sta se jezili tisti dve ženi, ki sta zjutraj ob pol šestih to dobile na glavo/ Pa sem Hm dejal: če hočemo v tW> stične namene zadržati vse običaje in navade iz starih časov, kar daje tudi Kranju VeUk pomen, potem je tudi to popolnoma v redit. Hkrati pa je treba priznati, da se Kranj uveljavlja tudi v nekaterih rekordih današ-Miega časa. To velja od plavalcev do cen. Tako so se ne- kateri jezili prejšnjo soboto zvečer, ko so jim v kinu Center zaračunali vstopnice kar po 250 dinarjev. Rekord je rekord pa naj bo tak ali tak. Nekatere mamice pa so se prišle kar k meni kregat, češ da imajo na cesti Staneta Žagarja 21 zadaj za živo mejo velikega psa, ki kar nepričakovano prileti in tako močno zalaja, da se otroci ustrašijo. Svetoval sem jim, naj otroci pokadijo s pasjo dlako na žerjavici, kot so včasih delali, prosil pa sem, da tega Marjani ne povedo. Kadar bo kaj sitna jim bom zagodel. Peljal jo bom tam mimo, da vsaj pes prestraši, moja ne zaleže več. Ko sem šel Marjani po nogavice v Ljubljano (seveda s fičkom) sem se ustavil pri Cirmanu. Videl sem lepe zemlje nadevane s šunko. Zaprosil sem eno. Kar po domače so mi jo dali v pest. Zaprosil sem košček papirja, da bi jedel med potjo. »Kaj pa boste rabili!« mi je zabrusila prodajalka. Kako mi je bilo nerodno. Liudje smo res prezahtevni. Zlasti sedaj ko pra, vi jo, da papirja ni niti za časopise. V jeseniški Kazini pa so mi železarji kazali, kako jim točijo pivo. Točajka kar v enem mahu natoči pene do vrha in gotovo. Vendar je treba priznati hitrost postrežbe in končno pene so zdrave za prebavo. Seveda je treba hitro spiti, kdor malo počaka, ima le polovico vrčka tekočine. In kdo mu je kriv? Ostale sem pa spravil v hladilnik za drugič. Lepo Vas pozdravlja Vaš BODIČAR Zelo radii poudarjamo, da je Kranj pomemben prehodni turistični center. Sedaj, ko smo pred začetkom poletne turistične sezone, lahko v mestu še hitreje opa/.i-mo nujne, a ne nepomembne pomanjkljivosti. Skozi Kranj gre okoli 70 odstotkov tujcev iz severo zapadne Evrope, ki izkoriščajo svoj dopust pri nas. Nepregledna kolona izletnikov hiti mimo nas ob sobotah in nedeljah iz vse Jugoslavije. Večkrat pa naletijo na napake, ki jih mi sami nili ne zapazimo. Naš bralec Tone Rotar nas je opozorili na dve napaki v prometu. Pred Avto-moto društvom v Kranju stoji prometni znak, ki prepoveduje prehitevanje. Cestišče pa z neprekinjeno črto dovoljuje prehitevanje! Malenkost — a prav tako bi bila malenkostna sredstva, da bi napako odpravili. Na križišču pri »Beksel-nu«, nasproti pokojninskega zavoda, stojii na cesti proti Bledu prometni znak, ki prepoveduje vožnjo kolesarjem in vprežnim vozilom. Znaik pa je postavljen tako, da ga zakriva zelenje kostanjevih dreves. Ce bi pobirali kazni za vožnjo na tem mestu, bi kmalu lahko dobili toliko sredstev, da bi lahko znak postavili na vidnejše mesto. Avtomobili hite mimo nas! Marsikaterega turista bi lahko zadržali v mestu, če bi ob cesti opazil reklamo za kopališče (imamo letno in zimsko) ali druge zanimivosti! Za to bi bili potrebni še manjši kažipoti do objekta. Čeprav ne veliko, pa bi to že malo več stalo. Z zelo, zelo majhnimi sredstvi pa bi lahko odstranili vsaj napake pri prometnih znakih. - P. C. Kranj Čanke tretje v državi Kranjske kegljavkc so v nedeljo na državnem prvenstvu v Ljubljani osvojile odlično tretje mesto. Zumrova je lula najboljša v ekipi in je z rezultatom 453 kegljev dosegla svoj osebni rekord. Za ekipo so nastopile: Stružni« kova, Smerkoljcva, Mihcliče-va, Zumrova, Rozmanova in Cadeževa. J. jo beseda Tudi v kranjskem Savskem logu v Preouvoru kaj takega prav gotovo obneslo 10 OD VSEPOVSOD GLAS * 19. MAJ 1#5 i Turistične informacije Znak priznanja za Iskro Spinnča 200 do 250 din, solata 200 din, krompir 45 do 50 din, ku>lo zelje 100 do 120 din, kisla repa 80 do 100 din, korenček 80 do 100 din, pe-tcr.šilj 150 din, rdeča pesa 70 do 80 din, skuta 260 do 280 din, surovo maslo 1200 do 1300 din, orehova jedrca 1000 din. čc bula 100 do 120 din, žive kokoši 600 do 700 din, zaklane kokoši 1000 din za kg; ješpntu 160 do 180 din, kaša 200 do 220 din. proso 80 do 100 din, oves 45 do 50 din, pšenica 70 do 75 din, koruzna moka 120 do 130 din, ajdova moka 190 do 220 din, suhe hruško 100 do 110 din za liter; jajca 38 do 40 din za komad. GORENJA VAS. Prenočišča: gostilna Cecilija Ferlan 3 ležišča, gostišče Pri Arnšku 7 ležišč, privatne sobe 72 ležišč. Cena: V zasebnih ležiščih cena prehrane 1200 din, Prt Arnšku pension 1600 din, Cecilija Ferlan penzion 1500 dinar jev, gostišče Tabor penzion 1600 din. Izleti; V Poljane 4 km, Cerkno 12 km (avtobus), na Pasjo ravan 1031 m, na Blegoš 1562 m. Informacije: TD Gorenja vas nad Skot jo Loko POLJANE nad škofjo Loko. Prenočišča: Poljane v privatnih sobah 50 ležišč, Srednja Na podlagi sklepa delavskega sveta, ki je bil sprejet na zasedanju dne 6. maja 1965 razpisuje ČP Gorenjski tisk Kranj JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev, in sicer: 1. osebni avtomobil Zastava 1100 B letnik 1960 izklicna cena 1,500.000 dinarjev 2. poltovomi avto Zastava 1100 1. 1959 izklicna cena 1,350.000 dinarjev Oba avtomobila sta v dobrem stanju. Licitacija bo v upravnih prostorih ĆP Gorenjski tisk v Kranju, Koroška cesta 8, dne 21. maja 1965 ob 9. uri za interesente dnj/benega sektorja in ob 18. uri za zasebnike. Interesenti družbenega sektorja morajo pred licitacijo predložiti komisiji pooblastila, barirane čeke za 1') ",, i/klicne cene in potrdila službe družbenega knjigovodstva, da ima to razpoložljiva denarna sredstva za nabavo osnovnih sredstev. Zasebniki morajo ored licitacijo pri komisiji vložiti 10 % izklicne cene v gotovini. Ogled vozil je možen na dan licitacije od 7. do 9. ure. Delovna skupnost ČP Gorenjski tisk v Kranju, na podlagi določil 18. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih razglaša prosta delovna mesta in vabi k pristopu na delo 1. dva novinarja — urednika 2. novinarja-pripravnika (prirejevalca) 3. materialnega knjigovodjo 4. dve knjigoveški delavki Za delovni mesti pod 1. je potrebna visokošolska izobrazba in nekajletna praksa v novinarstvu, pod 2. pa dokončana srednja šola s popolnim obvladanjem strojepisja in stenografije. Za delovno mesto pod 3. je potrebna, poleg splošnih pogojev, dovršena ekonomska srednja šola in tri leta dela na delovnih mestih v računovodstvu. Za delovni mesti pod 4. morajo biti izpolnjeni splošni pogoji. Prijave za pristop na delo, vloJite v tajništvu podjetja do 25. maja 1965. vas 25 ležišč, Podobeno 8 ležišč, gostišče Blegoš Javorje 12 ležišč. Cena: V privatnih sobah cena ležišč 350 din, v Poljanah gostilna na Vidmu penzion 1250 din, v Srednji vasi Cadež Marija pezion 1600 din, gostišče Blegoš Javorje penzion 1800 din. Izleti: do gradu Ivana Tavčarja na Visokem, do cerkvice sv. Volbenka (slike bratov Šubic), v Gorenjo vas Ln na okoliške planine Stari vrh (planinska koča 1205 m), Pasjo ravan in Blegoš. Informacije: TD Poljane nad Škofjo Loko RETEčE — Gorenja vas. Prenočišča: privatne sobe s 7 ležišč, v privatni gostilni 1 hvKčv. poč tniški dom železničarjev. Cena: Penzion v privatni gostilni 1600 din, v zasebnih sobah cena prehrane 1000 din. Izleti: Zbiljsko jc/.ero, Go-ričanc. Skofja Loka, Lnbnik, Osovnik, Govejek. SELCA. Prenočišča: v privatnih sobah 15 ležišč, gostišče pri J ur j u v Dolenji vasi 4 ležišča. Cena: pronočišča v privatnih sobah 400 din, penzion v gostišču Pr| Jurju 1500 din. Izleti: S'eme, Miklavž, Mohor, Dražgoše, Jamnik, Kropa, Stari vrh, Blegoš. Informacije: TD Selca nad škofjo Loko. Obiščite gorske hi t rosi ne avto-moto dirke za republiško prvenstvo JEZERSKO nedelja 6. junija 1%5 ob 10 uri dopoldan Iskra je poslala na mednarodno razstavo v Stuttgart pet svojih izdelkov. LGA — Zentrum Form, ki ocenjuje zunanjo estetsko obliko predmetov s področja po- Jeseničani na Bledu V soboto, 15. maja, so gostovali na Bledu gledališčni-ki z Jesenic. V festivalni dvorani so uprizorili dramo Garcie Lorca: Dom Bernarde Albe. Igralci gledališča Tone ćufar so s svojo odlično igro že takoj od začetka osvojili občinstvo. To je bila v zadnjem času že druga uprizoritev tega gledališča na Bledu. Delo velikega andaluzijskega poeta preveva prikrita lirika in hotenje po zdravem in normalnem življenju, kakršnega mora živeti človekova narava. Takšnim hotenjem pa se upira okostenela tradicija in konservativnost, ki ne pozna nobene popustljivosti in tolerance. Jeseničani so v stilno uravnovešeni in homogeni Igri prepričljivo prikazali kos resničnega življenja, ki pa je za naše razmere povsem nenavadno, vendar zelo zanimivo. Igra posameznikov kot celotnega zbora je bila odlična, presenetljive sposobnosti pa je pokazala nosilka glavne vloge. — J. B. trošnih in investicijskih f dustrijskih tzddlkov. Je J dal tovarni spričevalo (fj znanje) za vseh pet P1^ metov. Znak priznanja (VVcrkm*' ke) lahko Iskra koristi v«J klainnc namene. Pome*' nost tega znaka se je it r, kazala v praksi. Svfca^j kuc vrtalnih strojev »P«*^ je zahteval pri vri*'1*' stroju EVS6 nekatere nje oblikovne spremei««^ Ko je oddelek za orthttj nje podprl obliko s P1""?^ nlm spričevalom LG trum Form iz Stutlgarta " kupec takoj umaknil *v°' zahtevo. Mednarodna razstava cvetic Letošnja mednarodna tlična razstava, ki je vS\. leto v Miramarskem P r pri Trstu, bo od 22. maja 6. junija. ^ Do sedaj se je za ''a/*1* prijavilo že nad 400 "del^, cev z vsega sveta. Med 40 , žavami — pri javi jene i so cvetličarji iz Jugoslavija^ Na razstavi bodo str*Lt njaki nudili vsem i-nlc(e^. tom podatke o uporabi I3*., nega rast lin jaka. Razstav' bo odlikovala tudi po rt*^ vaji za ogrevanje in zraC ^ in podobnih napravah. sedaj vzbujajo interes cvetličarji. Stražarji narcis V nedeljo je bila na Golici nad Jesenicami velika akcija, ki jo je izvedla centrala za varstvo prirode in gorsko stražo s svojimi postajami iz območja Gorenjske, to je Kranj, Kamnik, Domžale, Tržič, Radovljica in škofja Loka. čeprav so narcise šele zacvetele (Teden narcis je bil verjetno letos organiziran vsaj 14 dni prekmalu), so imeli gorski stražarji kar precei dela. Seveda se niso spuščali v tiste dobronamerne ljubitelje cvetja, ki so odtrgali po nekaj narcis, toda bilo je spet veliko takih, ki »Na območju mesta Kranja KUPIMO dvo ali trosobno STANOVANJE oz. eno ali več STANOVANJSKO HIŠO pod pogojem, da so stanovanja takoj vseijiva. Ponudbe pošljite na Zavod za izgradnjo Kranja, Kranj, Cesta JLA 6/V.« so jih nosili cele $°5>|«* tudi po več sto. In na|^l^ je bilo z jeseniškega P00 ja. Fluorografiranf občanov |i Občani Kranja so 01 x^f splošnem rentgenskem > gledu (fluorograf iran j t') ,^ štirimi leti. Svet za J&f sivo pri občinski S^S& je na zadnji seji ugoj*Sj da je ponovni pregl-'1* C znova skrajno pot i vb* zadnjem pregledu so H? | odkrili veliko obok-w.y pljučih in uspeli Pra!*2j pomagati prizadetim. izdelali predlog za P0^ iluorografiranje letos. Občinska počitniška H** zaživela okraj«* f' okraj ^ i Z ukinitvijo prenehala tudi čitniška zveza. K''1" upravljala počitniški Srednjom vrhu nad J*j j/ kom, pripada dom sed«y» niški zvezi. Dom lepo lego in bo -vsem članom počitni-jv ze, dostopen pa bo tod lirn turistom. im*,1 v slu?'1 V OGLASI - OBJAVE irahimj 18" Naklo 2229 Motorno kolo »Java«, 250 con in prikolico s priključkom za VW prodam. Kokrica 80/a Kranj 2180 Prodam dvosedežni moped »Moskvito« na tri prestave. Kranj, Siražiška ulica 15 225& Prodam moped Collbn, enosedežni, na dve prestavi. Naslov v oglasnem oddelku Prod; 2259 -Jam. žimnice, vzmeTtne iiimnice in dve postelji ter genski šivalni stroj. Begelj, Drorje 77, Cerklje 2260 Ugodno prodam dobro ohranjeno kompletno kuhinjsko opravo. Naslov v oglasnem oddelku 2261 Ugod.no prodam emajliran Štedilnik na drva. Boris So-Mrtč, Pot na kolodvor 4, Kranj 2262 Prodam eno leto starega htk-ca in seme kumaric. — Cerklje 30 2263 Prodam topolino ali zamenjam za moped. — Naslov v oglasnem oddelku 2264 Prodam televizor in psa ovejaka, starega eno leto. — Bališ. Vodice Poceni prodam moped na tri prestave. Marjan Rozman, Kidričeva 67 2266 Prodam dva bika od 150 do 200 kg težka, slamorcznico in mlin (šrotar). Voklo 38, Šenčur 2267 Prodam VW 1952 letnik. Hrast je 21, Kranj 2268 Prodam 1000 kg krmilne pese. — Zg. Duplje 42 2269 Prodam NSU primo, cena 100.000 din, dam tudi na po-skušnjo. Naslov v oglasnem oddelku 2270 Ugodno prodam namizni štedilnik na drva. Cena po dogovoru. — Ciril Gašperin, Kranj, Kocjanova 8 2271 Prodam suhe smrekove deske. — Vinko Novak, Pre-baeevo 13 2272 Poceni prodam kuhinjsko kredenco in sobno opravo. — Naslov v oglasnem oddelku 2273 Prodam dva prašiča, 50 do 60 kg težka. — Trboje 74, Smlednik 2274 Poceni prodam dobro ohranjen pralni stroj »ALBA« ipnis s centrifugo. Možnost plačila tudii s čekom. Framc Pere, Kranj, Jenkova 6 2275 Prodam 6 tednov stare prašičke. — Praprotna polica 10, Cerklje 2276 Prodam več AŽ panjev, vhodna vrata enokrilna in gostilniški biljard, vse novo po zelo ugodni ceni! Naslov v oglasnem oddelku 2277 Prodam svinjo, 15 tednov brejo. — Zaipoge 22, Vodice « 2287 Prodam dva prašiča, po 80 kg težka. — Predoslje g6, Prodam lamo cilinder 60, hrastove in smrekove deske 50 mm. — Naslov v oglasnem oddelku 2280 Fiat 1300 s 13.000 km prodam. Jenko, Smlednik 40 2281 P rodam inercedes »K i f er« — Naslov v ogl. odd. *2288 Prodam fiat 750 — Miklav- čič, Cerklje 90 2289 Ugodno prodam NSU primo — Kranj, Zlato polje 16 2290 Prodam dobro ohranjen kombiniran otroški voziček — Cesta talcev 3, Kranj 2291 Fiat 600, dobro, ohranjen, prodam — Malovrh Škofja Loka, Novi svet bi. 5 2292 Enodružinsko hišico prodam ali zamen jam — Naslov v oglasnem oddelku 2291 Prodam lesene opornike za zidavo — Naslov v ogl. odd. 2294 Ugodno prodam osebni avto VW letnik 1957 — Naslov v oglasnem oddelku 2295 AMD Tržič proda naslednja osnovna sredstva: avtomobil MOPI 50ccm, motor BMVV 500 cem, motor DKVV 125 cem in žensko kolo, vse v voznem stanju. Prednost ima socialistični sektor 2296 Preklicujem avtobusno vozovnico na ime Anica Prestar, št. 001245, Zg. Bela — Kranj, za neveljavno 2299 Stanovanje in hrano dam za varstvo dve- in polletnega otroka, izmenično — Hedvi-ka Horvat, Kranj, Gospo-svetska,15 2300 A rt omot o društvo Žabniea vpisuje v šoferski amaterski tečaj A in B kategorije. — Prijave sprejema Jože Pod-rekar, Zabnica . 22?4 Hitro razmnožujem matrice, sponkam skripte — l.uz-nar, Kokrški breg 3, Krninj 2238 Javna produkcija BALETNE ŠOLE v Kranju bo v četrtek 20. maja v koncertni dvorani delavskega doma z začetkom ob 19. uri. Nastopajo vse članice baletne šoile. Vstopnice dobite eno uro pred predstavo. ŠIVILJSKI? TEČAJ Lahko se vpišete v začetni šiviljski tečaj, ki se bo pričel v ponedeljek, 24. maja ob 15. uri v šivalnic; na Cesti Staneta Žagarja 1 /11» poileg stuipniice. Delavska univerza, Kranj Časopisno podjetje GORENJSKI TISK - Kranj razpisuje štipendije za učence Industrijske K**«** ** pri Šolskem centru tiska in papirja v lju j< Za obrat Kranj 4 tiskarje v strojnici 4 ročne stavce 1 kemigrafa l knjigoveza Za obrat Jesenice 1 tiskarja v strojnici 1 ročnega stavca Šolanje traja tri leta. štipendije bodo določene s pogodbami, po pravilniku o delitvi OD. Stroške štipendije se izplačujejo mesečno vnaprej. 2a prevoz v šolo in nazaj plača podjetje. . Pogoj za dodelitev štipendije je dfržc"f "podjetja Prošnje za štipendije se vložijo v tajn.štvu podjetj do 15»-- junija letos. Šoferski tečaj v Škof ji Loki Avto-moto društvo škofja Loka organizira nov tečaj za šoferje — amaterje AB kategorije. Začetek tečaja bo, ko bo popolnjeno število prijavi jencev. Prijave sprejema Avto moto društvo. NOVOPOROčENCI! Hotel Grad Hrib v Preddvoru vam pripravi slovesno kosilo \to vaši želji— tudi v posebni sobi Hotel Evropa Kranj sprejme hotelskega VRATARJA-ico RECEPCIONERJA-ko Pogoji: splošna razgledanost, znanje tujih jezikov. Nastop službe po dogovoru. Zahvala °b žalostni in prerani izgubi naše žene. mame, stare mame in sestre KATARINE BRELIH se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so pomagali in jo spremili na zacinu Poti in ji darovali vence. Posebna zahvala dr. uiai -sleterju in dr. Cernetu. Se enkrat vsem iskrena hvaia. žalujoči: mož in sin z družino Slov. Javornik 19. 5. 1965 Kupim zazidljivo parcelo. Kranj, Stražišče, Zg. Bitnje, Primskovo -ali Kokrica. — Naslov v oglasnem oddelku 2282 Kupim tri prašiče 30 do 50 kg težke. — Žemva, Bled. Podkuhovnico 17 2283 Kupim psa čuvaja. Naslov v oglasnem oddelku 2284 Hišo ali stanovanje kupim, najraje v Lescah ali okolici. Ponudbe poslati pod »Hišica za gotovino« 2203 Iščem družabnika za novo odprto obrt vodne instalacije in centralne kurjave. Gotovina do 600.000. Ostalo po dogovoru. Ponudbe poslftti pod »Takoj« 2285 Iščem upokojenko, ki bi nekajkrat mesečno pazila na dva otroka. Plača po dogovoru. — Kamušič, C. 1. avgusta 11/11, Kranj 2286 Mlad fant iz Gorenjske išče opremljeno sobo v okolici Radovljice, za dobo 2 do 3 mesece. Ponudbe poslati pod »Soba« 2287 Gasilsko društvo Breg ob Savi priredi v nedeljo, dne 23. maja 1965, tradicionalno vrtno veselico. — V primeru slabega vremena se preloži na prihodnjo nedeljo. VABLJENI! 2297 Izgubil sem otroški čeveljček od Kokrice do Mlake — Mlinar, Kokrica 95, Kranj 2298 Gozdni obrati, kmetijske zadruge, šole in zasebniki! Organiziramo zbiranje smrekovih storžev za okras Storži morajo biti iz obroda 1964/65, normalno razviti, prirodne barve, nepoškodovani in brez semena. Smo interesenti za velike količine. Cena 40 din za kg. Točne informacije zahtevajte neposredno na: »SEMESAD1K«, MENGEŠ — Telefon številka 72-713 Prometno podjetje »LJUBLJANA TRANSPORT« poslovna enota JESENICE razpisuje naslednja PROSTA DELOVNA MESTA 1. strojnik I. žičnice 2. vodja skladišča 3. skladiščnik 4. več šoferjev D-kategorije 5. več PK delavcev za delo na platoju žičnice Pogoji: Pod 1. VK delavec elektro stroke s 5-Ietno prakso; pod 2. VK delavec kovinske stroke s 5-letno prakso, obvezno poznavanje avtomateriala, pod 3. KV delavec vec kovinske stroke. kovinske stroke z 2-letno prakso, pod 5. priučen dela-Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Osebni dohodek po pravilniku. Pismene ponudbe pošljite upravi poslovne enote. lakšna bo Radovljica t prihodnje Zazidava Predtrga Priprava zazidalnih načrtov v radovljiški občini dobro napreduje. Zavod za urbanizem na Bledu je Izdelal nov zazidalni načrt za območje Predlrg v Radovljici. Zazidalni načrt za naselje Pred trg obsega 24 ha površine. Na tem območju, ki je deloma že pozidano, živi kakih petsto prebivalcev v 87 stanovanjih. Po načrtu se bo naselje povečalo na 417 stanovanjskih enot, s kakimi 1800 prebivalci. V naselju bodo Javna lihima v Itibnem Na zahtevo občanov iz Rib-nega, Bodešč in Kontnega bodo v Ribnem sklicali v petek, 21. maja, javen pogovor o vprašanjih, ki posebej zanimajo ljudi v teh kra)ih. To so: gradnja vodovoda in odnos gradbenih podjetij do javnih cest, ki jih samo uporabi iajo, skrbijo pa ne za njihovo vzdrževanje. O tem vprašanju so volivci teh krajev spregovorili že večkrat, vendar je njihova kritika naletela na gluha ušesa. gradili največ vrstne hiše, potem klasične individualne stanovanjske hiše, atrijske objekte in stanovanjske dvojčke. Novi načrt upošteva zelo raznolike elemente in oblike organizirane in kompleksne stanovanjske gradnje. Na tem delu Radovljice je tudi več kmečkih gospodarskih poslopij in hiš, ki jih nameravajo zaščititi in jih preurediti v turistične objekte. Ker bodo na tem območju izpopolnili naselje z izključno stanovanjskimi objekti, je predvidena preseM-tev komunalnega podjetja Vodovod in gradbenega podjetja Gorenjec. Ob industrijskem železniškem tiru med Lescami in Radovljico pa bodo oblikovali nov komunalni center. Osnutek za ta zazidalni načrt je skupščina občine Radovljica že obravnavala in sprejela določena priporočila in zahteve, na osnovi katerih je zavod izdelal dokončno varianto zazidale Pretrga. Opeka gre iz rok v roke in Godešičani bodo lahko ponosni na svoj dom, v katerem bo njihovih žuljev /ellko Enotnost na Godešiču Tik ob avtobusnem postajališču v Godešiču pri škofji Loki gradijo domačini družbeni dom, v katerem bodo imeli dvorano za prireditve, sobo za seje in sestanke ter trgovino, kjer bodo žene lahko dobile tudi meso, kruh in podobno. Ker so ti prostori vašča-nom zelo potrebni, so se vsi tudi enotno zavzeli za gradnjo, že pred leti so sami postavili prijeten bife na travniku za vasjo. Lanski izku- Razgovor s predsednikom krajevne skupnosti Vodice pod »kapom« »Najprej ravno, pri tretji hiši levo, zatem kmalu desno, pri opekarni strogo levo .. .« Tako nam je dopovedoval nek domačin v Vodicah, ko smo vprašali če pozna predsednika krajevne skupnosti Franca Logarja in kje ta stanuje. Vljudno napotilo nam je bilo toliko pomagalo, da smo se rešili le s pomočjo šolarja z natikači, ki smo ga kot vodiča posadili na častno mesto v avtu poleg voznika, da nam je kazal pot. Da se je v Vodicah težko znajti kot v Londonu, kar "so nam že domačini rekli, smo prav v tem primeru ugotovili. Nekdanja, dokaj strjena vas s prijetnimi domačijami, se je v zadnjih letih razpršila v »gorenjsko dolgo vas« preko vseh polja po okolici. O tem nam je pravil t udu tovariš Logar. Težnje po gradnji so bile zelo velike. Postopek za potrebne »papirje« z lokaoiijo in podobno pa zelo zapleten in počasen kot povsod. Povedal je primere, kako so bitli urbanisti presenečeni, ko so znova prišli in našli sredi travnika že hišo do strehe. In tako je šlo. Danes so hiše do ooliih kot ša- hovske figure pred koncem bitke. Kaj pa bo takrat, ko bodo ti stanovalci začeli zahtevati kanalizacijo, vodovod in druge udobnosti! Utešena je le prva želja »kučiće u cveču«, toda čas bo pokazal svoje. Korenine takih gradenj so seveda v velikih nrimerih v FRANC LOGAR socialni strukturi v zadnjem času. Kmečke družine so v manjšini. Prevladuje delavstvo. Vozijo se v Tovarno pletenin na Rašico, v Šentvid itd. m. Ob tem pa je Logar pripovedoval tudi o težavah njihove krajevne skupnosti, ki zajema 9 vasi. Samo 200.000 dinarjev so dobiki letos za njihove potrebe, komaj za osebne dohodke za tajnika, ki ga imajo. Potrebe pa zelo velike! Lani so z velikimi akcijami uredili vodovod. Letos si kaj takega ne upajo več. Še neurejen je zadružni dom, center vsega življenja itd. Zlasti pa so slabe ceste. Pri tem imajo občutek, da so »pod kapom« med Gorenjsko in Ljubljano. Skoraj nikjer po gorenjskih občinah niso ceste tako slabe, za občino šftiko, kamor spadajo, pa so Vodice oddaljena periferija. Zlasti bi želeli, da bi bila urejena cesta, ki pelje proti Brniku na letališče, kar bi pripomoglo k razvoju tini/-ma v tem kraju. Kot znanerou aktivistu, odborniku in še posebno kot organizatorju sedanjega razvoja tega kraja, smo mu ob slovesu zaželeli obilo uspeha. K. Makuc piček približno 500.000 dinarjev jim je prišel prav za letošnje gradnje. Sicer pa so na zboru volivcev določili, da vsak domačin mora prispevati k temu 13 delovnih ur in tega se strogo držijo. Prav tako si bodo enotno pomagali ob skorajšnjih motornih tekmah za nagrado Loke, ki bodo potekale prav tam. Malone vsa vas bo zaposlena; nekateri kot redarji, prodajalci vstopnic in spominčkov, kot prodajalci pijač in podobno. Toda ves iiztržek oziroma zaslužek bodo dali v skupno blagajno za družbeni dom. Tudi to so se že domenili. Tako enotni so le ma-lokje. Dsn učencev v Škofji Loki Učenci poklicnih šol Gorenjske že več let proslavi jaje 21. maj — »Dan učencev v poklicu«. Lansko leto so se srečali pri spomeniku Staneta Žagarja na Križni gori. Tam so priredili tudi kulturni program. Letos je priprave za praznovanje prevzela mladinska organizacija na poklicni šoli v Škofjii Loki. Za kraj so si izbrali Stari grad nad škofjo Loko. Ta je že sam po sebi lepa izletniška točka, oddaljena dobre pol ure od mesta Loke. Od mogočnega srednjeveškega gradu, zgrajenega na griču sredi zelenega gozda, je danes ohranjeno le še skalno obzidje, poraščeno s trnjem in grmovjem. V obzidju gradu se bo 21. maja zbralo okoli 400 učencev poklicnih šol Gorenjske. Program, ki bo posvečen 20-lotnici osvoboditve, pripravljajo učenoi poklicnih šol, učenci glasbene šole iz Škofje Loke in folklorna skupima osnovne šole Dobrova pri Ljubljani. — A. M. Pripravljenost za to P* izvira iz nujne potrebe za t* dom. Sedaj imajo malo pro* dajalno, ki jo inšpekcije vseh vrst že leta zapirajo, a %°" spodinjc morajo kljub tem11 po vsako solato, kruh ali hrenovko v Reteče ali pa * škofjo Loko — uro daleč. Prav tako je bilo vsa leta zelo delavno njihovo P«*°" svetno društvo. Toda stara dvorana jim je dobesedno razpadla, vsako obnavljanj« je brez pomena. Zato so s* odločili, zagrizli in začeli. Seveda jim je dala nekaj denarja tudi občina. Toda večino bodo napravili in zbrali sami. Zlasti popoldne, kot kaže slika, je tam polno pW pravljenih rok. — K. M. Vremenska napoved za danes in prihodnje dni: Danes bo pretežno oblaČ* no vreme s krajevnimi pada* vi nami, predvsem v alpskem svetu. V prihodnjih dneh slabšanja vremena. Prav ta* ko ni nevarnosti slane. Izdaja in tiska ĆP *Go-renjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tcrkoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: redakcija 28-35, 20-52» uprava in tiskarna 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 20, sobota 30 din. Mali oglasi za naročnike 30, za nenaročnikc 40 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo