St7. Poštnin« pavSallrana. V Mublfanf, dne 17. februarja 1921. Leto lit Glasilo .Samostojne W kmetijske stranke za Slovenijo'6. Naro«n3«ia: celoletno.................K 50»— luletno .............^ . . . _ 26,<-- osamezna številka............. !•_ pol Po pomagaj si sam, in svoje stališče v državi uravnavaj si sam! Inseratl: 1 mm inceratnega stolpiča stane za: male oglase.............. uradne razglase . ,........ . . reklame ......•......... K 1--. 1-60 - 2— Uredniitvo in upravniStvo lista ie v Ljubljani na Kongresnem trgu St. 9 (naspre i? "*worea). Ustavni odbor. V Beogradu, dne 10. februarja 1921. Ustavotvoma skupščina je, kakor smo že poročali, izvolila ustavni odbor, ki šteje 42 članov, in se — razšla na vse štiri vetrove. Ustavni odbor ima svoje seje vsako dopoldne. Te seje sp vrlo zanimive, a prisostvovati jim smejo samo poslanci, ki jih pa ni mno go v Beogradu. Od SKS. bivajo stal no v prestoli« po trije poslanci, in sicer se izmenjavajo medsebojno vsak teden. Navzlic temu ima zemljoradnš-čki klub vsak dan klubske seje, ker je potrebna še končna redakcija ustavnega načrta, ki se mora do dne 14. februarja predložiti ustavnemu odbora. Tudi po drugih klubih se živahno dela. Socialisti imajo burne debate zaradi agrarne reforme, "o kateri obstoje različna mišijenja. Eno teb je, da bi s?: veleposestva sploh ne razdejfila, ampak samo socialfziraJa, čes da bj potem imetje ne bili več socialisti, kar morejo biti le dotlej, dokler so delavci brez-lastnine. ta nazor zmaga, potem bodo .debelo gledali oni volilci, ki -m oddali glasove 6ociallstom le z ozirom na obetano razdelitev graščin. Na seji ustavnega odbora dne 7. t.m. tSta v načelni debati govorila za naš klub tovariša Avramovii in Vošhjik. Tovariš Avramovič je obžaloval, da vladni načrt vsebuje samo politič >o stran države, popolnoma pa, prezira gospodarsko stran, kar smatra on v imenu kluba za veliko zaostalost, ker je došel čas, da se bri^a javnost v prvi vrsti za gospodarska in kulturna vprašanja in da ta načela tudi država iznese v ustavo kot načela bodoče zakonodaje. Zahteva zato, da se gospodarski del ustave temeljito revidira ter prilagodi časovnim potrebam. Za A.v-ramovičem je govoril v imenu našega kluba tovariš Vošnjak, ki je uvodoma pojasnjeval razliko v mišljenju med državljani stare Srbije in oftimij ki so spadali pod Avstrijo. Konštatiral je. da država dandanes ni več samo po litični, marveč tudi, odnosno še bolj gospodarski činitelj in da je zato treba socialno stran ustave čisto drugače izdelati, kakor si predstavlja tp vladna večina Nato je govoril obširno o političnem centralizmu ter zahteval naj-obširnejšo in najsvobodnejšo samoupravo, v kateri se bodo mogle nemoteno razvijati energije Slovencev krt Jugoslovenov. Odločno je dalje pot darjal, da smo odkriti nasprotniki administrativnega centralizma, ki je vzrok vsega nezadovoljstva v nasi mladi državi Ker se danes vedno zlorabljata imeni »centralizem" in ..avtonomija", zato je bil govornik mnenja, da bi se moral prvi imenovati „unltarizem", a drugi »decentralizacija" uprave, da bi se tako izvilo iz rok orožje onim, ki bi radi v kalnem ribarili in pod plaščem avtonomije skrivali plemenski separatizem z različnimi postranskimi nameni. Novi centri ne smejo biti plem n-ski, marveč samo državni. Oba govora sta vzbujala vseobče zanimanje pri vseh skupinah, mučen vtisk pa je napravilo zastopstvo klerikalnega kluba v žalostni osebici profesorja Sušnika. V tako važni zadevi, kakor je načelna debata o ustavi, je SLS. zastopana po poslancu Sušniku, kateremu bi bolje pristajalo ime' profesor Molčin. Zato pa bo bolj pridno koval ta možakar brzojavke za »Slovenca" in članke za »Domoljuba". kjer si bo z lažjo na nedolžnem papirju pomagal oškodovati in ogrdit SKS. Tu se je zopet, očitno pokazalo, kaj in koliko je SLS. na samoupravi. Vse uporablja ta stranka le za agitacijo, da vpije doma. pb shodih,'V tako važnem odboru, kakor je ustavni, pa naj jo zastopa profesor Molčin, med tem ko se dr. Korošec vozi po Ba-natu in agitira med BunjevcL Ker pa ni bilo glasu slovenskih kle rikalcev v zadevi ustave, zato je pa hotel poslanec Sušnik le nekaj govoriti. Dne 9. in 10. februarja se je nam reč opogumil in je nekaj godrnjal, češ ker vlada nima večine, naj jo izpopolni ali pa naj gre. To sicer ni spadalo v ustavni odbor, vendar je značilno, ker nam je odkrilo klerikal" srca in je nam sedaj jasno, zakaj se boje klerikalci, da bodo zetnljoradniki „z zavlačevanjem pogajanj onemogočili še drugim skupinam vstop v vlado". Zato je torej godrnjal »Slovenec da SKS. po Beograd« samo ,,spletkari'\ Tudi se je čutil poslanec Susnik razžaljenega med govorom ministra /a konstituanto, ko je le-ta govoril o »prevratnih in državi nevarnih elementih", ter je protestiral. Ta protest je bil zelo sumljiv jn člani ustavnega odbora so poredno vihali nosove, ko je minister Trifkovič koosfafiraj, da je mislil ko muniste in nikakor ne Koroščeve skupine, katero zelo spoštuje kot stranko, ki je odkritosrčno za popolno narodno ujedinjenje, kar je dr, Korošec že ne štetokrat pokazal. Kakšne obraze bi delali Gosar. škulj in tisti fantiči, ki so v Ljubljani o Božiču že definitivno sklenili klerikalno republiko! V železniškem ministrstvu so naši poslanci intervenirali glede različnih zadev ter bili od gospoda ministra vrlo ljubeznivo sprejeti. Predkoncesijo za železnico Kočevje-Brod-Moravice je *ri-nister za promet pripravljalnemu odboru že podelil ter pokazal prav dosti osebnega zanimanja za važno zvezo, s katero bi Ljubljana dosti pridobila. Sploh je bilo posneti iz njegovega obnašanja dosti naklonjenosti do naše bele Ljubljane, s katero ga vežejo mladostni spomini izza časov, ko se je gradil vodovod. Tudi potrebo samostojnosti inšpektorata državnih železnic v Ljubljani uvideva popolnoma; pravi pa, da bo to izvršljivo takoj, ko sfconča njegov pomočnik, gospod JeHč, na Dunaju neke dogovore, ki so s tem v zvezi in katere bas kar završava. Tudi' za iznajdbo našega vrlega to vi riša Ogrtfa proti trčenju vlakov so ga naši poslanci zainteresirali ih obljubil je vse storiti, da se ta izum, ki je za plenjen v Parizu, vrne in uporabi v domovini. • • * V Beogradu, dne 12. februarja 1921. Predsnočnjim je predsednik ustavnega odbora, dr. M. Vesnič, nenadoma »zbolel" ter se zvečer na izrecni zdravnikov nasvet takoj odpeljal v Pariz za, dalj časa Ker pa predsedstva v odboru ni odložil, zato je nastala v današnji odborovi seji prijetna zmeda, ki je pokazala, da bi del radikalnega kluba imel rad na predsedniškem mestu jt. Ninčiča, drugi pa ne. Odrejena je bila že volitev predsednika, ki pa 6e ni izvršila, ker bo pozvan v odbor samo namestnik. Nato je demokratski poslanec Voja Veljkovič govoril proti lzrod-koo: v bančnem poslovanju, kar je vzbujalo veselost. V ostalem je vzbujal njegov govor občno pozornost in odobravanja ker je dokazoval veliko politično uvidevnost in izkustvo. Za njim ie govoril bivši hrvatski ban dr. M. La-ginja. Njegov govor je bil mestoma zelo neresen; saj je trdil, da obstoja možnost, da bo sedanja opozicija lahko stvorila vlado, ako sedanja vlada ne bo imela večine. Komunisti so smatrali, da tak humor ni ua mestu. Dr. Laginia želi, da bi Hrvatska, Slavonija in Dalmacija imele skupno avtonomijo, ker je na Sušak iz Zagreba samo pet ur z brzovlakom, po morju pa vožnja najcenejša. Tako! Naši poslanci so posredovali pri komisiji. ki zbira material za priprave trgovinske pogodbe z Italijo ter glavne strokovnjake poučili o nevarnosti, ki preti slovenskemu vinogradništvu, ako bi se dovolil uvoz italijanskega vina. Tozadevne peticije naših organizacij, katere dnevno prihajajo, se pa izročajo ministrstvu za -trgovino in industrijo, ker bo glede te stvari imelo končno besedo samo to ministrstvo. Dosedaj so pokazali za to pereče vprašanje vsi prizadeti faktorji dosti zanimanja in upajmo, da se ne bo nihče izkazal za figa-moža na škodo našega vinogradništva. — Zaradi , Kmetijske .družbe" so bili naši poslanci pri ministru za notranje zadeve, ker je nedvomne, da je treba tu uveljaviti društveni zakon. — Tudi si prizadevajo naši poslanci, da bi spravili nekaj domačinov v tisto komisijo, ki bo določevala mejo proti Italiji, ker bi moglo tako naše ljudstvo vse svoje želje ob meji lažje in bolie izraziti. O tem bomo svoječasno že še poročali. Gospodarski svet Na iniciativo trgovskega, finančnega in železniškega ministrstva je bit sklican v Beograd gospodarski svet (privredni svet), ki naj v prvi vrsti pregleda'carinske in prometne tarife ter sploh določi vse potrebno za ugoden razvoj našega gospodarstva. Na zborovanju so bili številno zastopani veletrgovci, industrija', izvozničarji in obrtniki, kmetovalci in kmetijska industrija pa le neznatno, samo zaradi lepšega. Gospodarski svet je otvoril dne 5. februarja minister za trgovino; potem se je takoj prešlo na prvo točko dnevnega reda: ureditev zavoženih železniških razmer. Z vseh strani so padle tedaj ostre, toda utemeljene tožbe zaradi pomanjkanja vagonov, zanemarjenega stanja železnic in korupcije uredništva. Te očitke je skušal v nervoznem tonu zavrniti namestnik železniškega ministra g. Jelič, ki se je povzpel do nezaslišanosti. da so pravzaprav krivi vse nesreče posestniki gozdov, ker nočejo lesenih pragov prodajati pod ceno. Zagrozil je celo z nasilnimi odredbami (naj le poskusi!). Zagovarjal je tudi železniške uradnike v Banatu, Sremu in Vojvodini ter dejal, da je preiskal (seveda iz beograjske pisarne) vse podane tožbe, da pa ni našel nobene .te-rednosti. Pa še eno značilno je povedal g. jelič. Dejal je: »Železniški material se je podražil 50- do 200krat, delavske sile enako, kako pa pridejo kmeije-posestniki do tega, da zvišajo tudi oni cene lesenim pragom." Res, božja modrost! Vse sme zvišavati cene, samo kmet bi moral ostati vedno pri istih cenah! Lep uradnik, ki ima take ua-zore! Po zatrdilu g. Jeliča je padla dela-zmožnost železnfc ua četrtino predvojne delazmožnasti; zvišati bi se dala delazmožnost za polovico, če bi se zamenjali stari pragi z novimi, a teh bi bilo treba poldrug milijon. Pri tej priliki so zastopniki Slovenije odločno zahtevali, da se pokvarjeni vagoni in stroji popravljajo v Sloveniji, ker drugače ne najdejo nikoli več pota nazaj v Slovenijo. Dalje so vsi zborovala energično nastopili proti korupciji železniškega osebia (kar se tiče Slovenije le v prav mali meri). Popoldne se je obravnavala carinska politika, seveda vse s stališča številno zastopanih industrijcev in vele-tržcev, ki so zahtevali visoko uvozno carino na stvari, ki jih izdelujejo, in prosto izvozno carino na lastne fabri-kate. V kolikor se s tem doseže industrijska neodvisnost države, gotovo podpiramo zahteve naših podjetnikov. S še večjo pravico pa zahievamo, da se mora po enakih načelih presojati carinska politika z ozirom na poljedelske pridelke. Tozadevno je energično nastopil naš poslanec Drojenik, ki se v imenu naših samostojnih poslancev udeležuje sej gospodarskega sveta. On je odločno poudarjal, naj gospodje delegati trgovskih in industrijskih krogov z enako vnemo skrbe tudi za prospeh kmetijskih interesov, kakor delaio to za razvoj industrije in trgovine. Ker je gospodarsko jalca dežela predpogoj vsega razvoja industrije in trgovine, zato je zahteval poslanec Drofenik radikalno rejormo dosedanjega načina zacarimiev. 1.) Na izvoz vina, hmelja, žganja, mleka, sadja, vseh poljskih pridelkov, lesnega oglja ter vseh pridelkov, ki jih imamo preko lastne potrebe, naj se carina popolnoma odpravi. Obenem se naj določijo specialne znižane izvozne železniške pristojbine. 2.) Carina na izvoz konj naj se ziv-ža na 25 odstotkov, istotako na izvoz vse živine, žita in lesa. 3.) Neobdelan les imej višjo carino, da ostane zaslužek domačim žagam. 4.) Glede izvoza pod 2. točko naj se pri trgovinskih pogodbah z drugimi državami zahteva, da dobimo za izvoz živil pod enalco ugodnimi pogoji potrebno manufakturo, železo, stroje in sirovine kot kompenzacijo. Razni špekulanti so zahtevali, naj se dovoli prost izvoz volne, kar je zagovarjal tudi klerikalec g. Juvan. lo ie provzročilo ostro kritiko, ki je zahtevala, naj se volna predela v domačih tvornicah, ker nam manufaktu-re silno primanjkuje. Pri tej priliki je bilo kooštatirano, da je dovolilo poljedelsko ministrstvo za časa slavnega ministrovanja g. Roškarja izvoz iS vagonov ovčje volne. Ti vagoni so se pa na zagoneten način »izgubili" in na nesto suknja smo dobili žaklje. V to zadevo bo treba še posvetiti! Ob koncu debate se je nato drugi dan izvolil odbor za revizijo tarif in carin. Sestava odbora je zopet jasno pokazala, kako pojmujejo nekateri ljudje važnost kmetijstva, ker v odboru ni nič manj kot 23 zastopnikov ve-Iepodjetij in samo en kmetovalec. Pa še ta je neki dr. Frangeš, ki je z veliko vnemo zagovarjal „Impexovo" ve-lemesarijo, ki hoče, kakor vsa znamenja kažejo. dobiti monopol za vso našo živino in tako uničili vso mesarsko obrt, ker bodo živinorejci prisiljeni, da bodo morali radi ali neradi predajati vso živino tej slavni družbi, in sicer po cenah, kakor bodo ugajale tem »revnim" bankirjem. Prav je imel neki obrtnik, ko je za-klical: :,jadranske banke" in „!m-pexa" reši nas, o Gospod! • Mladinska kmetijska društva. Živimo v času splošnega združevanja in organiziranja. Vse se organizira v najrazličnejša društva s prepričanjem. da je samo v slogi in skupnosti tista moč, ki je potrebna za dosego stavljenih si ciljev. Le nekdo, ki je nositelj narodne in državne bodočnosti, naša kmetska mladina. je še popolnoma zapuščena. Sicer se snujejo po deželi različna društva z vsemi mogočimi programi in priznati je treba, da ne brez uspeha Toda dve veliki napaki imajo vsa. ta društva. 1.) Prva teh je strankarstvo, vsled česar vrše svoje dolžuosti le enostransko. Ker so ta društva pristopna samo pristašem stranke, ki je pokroviteljica društva zato se vzgajajo v njih pred- vsem strankarski agitatorji Svoj pravt namen dosezajo šele v drugi vrsti ali pa ga sploh ne vrše. In že to, da imajo brez izjeme vsa mladinska društva strankarski pečat na sebi, jemlje tem društvom ugled. Zato pa tudi ne goje idealizma ter plemenitosti, kar je pri mladini najvažnejše, marveč ju še iz-podkopavajo. 2.) Vsi drugi stanovi se za svoj poklic vzgajajo in učijo v raznih nadaljevalnih tečajih in šolah, le kmetska mladina nima vsega tega, čeprav je za bodočnost kmetskega stanu samega in tudi države, t j. vseh stanov, vendar zdrav, zaveden in stanovsko izobražen kmet najvažnejši činitelj. Kaj nam pomagata vsa učenost in vsa umetnost, če pa tisti, ki preskrbuje vse z vsakdanjim kruhom, vsled revščine in zapuščenosti trumoma zapušča rodno grudo ter beži v mesta in tvor-nice kjer se mu obeta lepše in lažje življenje. Skrb nas vseh mora biti, da omogočimo kmetski mladini obstanek na rodni grudi. Mladini na deželi je treba dati res prave srčne izobrazbe in zabave, vcepiti se ji mora veselje do kmetskega dela in ljubezen do rodne grude, predvsem jo je pa treba stanovsko izobraziti, da bo znala z manjšim trudom boljše delati in več pridelati. V mladini se naj vzbuja čut do nara^ ve. da bo razumevala in podpirala naravo. ne pa delala proti njej,, kakor s« to dandanes žal le prepogosto dogaja. Le na ta način bomo usposobili našo kmetsko mladino, da bo znala in mogla srečno živeti na rodni grudi, kar bo najboljši jez proti begu v mesta tvornice. V Ameriki, v deželi napredka, jeli že pred vojno snovati mladinske kmetijske klube za šoli odrastlo kmetsko mladino, ki s sestanki, predavanji, izleti, gojenjem važnih poljskih pridelkov po preizkušenih znanstvenih nate* lih, z razstavami, tekmami i. titr. vcepljajo kmetski mladini zmisel in veselje do kmetijskega poklica ter tako vzgajajo dobre kmetovalce in zadrugarje. V Ameriki, kjer podpirajo to gibanje država in javne kmetijske ustanove, se stvar jako uspešno razvija. Še bolj kakor v Ameriki je taka akcija potrebna pri nas in v mejah stare Srbije se je že započela, le mi, »visoka kulturni" Slovenci se ne zganemo, čeprav so pri nas, kjer je društveno življenje tako visoko razvito, tla tako ugodna kot malokje. Apeliramo na vse prizadete funkcionarje, da se za prepotrebno stvar zavzamejo. dokler je še čas. Anketa glede kmetijskih šol in šola pri Veliki Nedelji- Z ozirom na naše dopise o kmetijski šoli pri Veliki Nedelji smo prejeli na-stopjao uradno pojasnilo, ki ga rade volje prinašamo. Pojasnilo se glasi: Pri anketi glede novih kmetijskih šol ie bilo mod devetimi člani pet zastopnikov Štajerske. Razpravljalo se je med drugim tudi o kmetijski šoli pri Veliki Nedelji. Ker ima štajerska sedaj že dve kmetijski želi. doeim nima Prek-murje nobena in Kranjska samo eno, se ni mogla zaenkrat priznati upravičenost novi šoli pri Veliki Nedelji. Na vsak način je treba, da dobe tudi planinski kraji Slovenije svojo kmetijsko šolo, kajti vse dosedanje talce šole skrbe več ali manj za vinorodne kraje. Na novo pridobljenega Prekmurja se pa tudi ne sme zanemarjati. Tako se glase klici in resolucije z vseh shodov, ki se prirejajo po Prekmurju. Da so se udeležili ankete glede kme> tijskih šol samo strokovnjaki in pozna- Ako še niste obnovili naročnine na Kmetijski Ust", storite to nemudoma I r Umno gospodarstvo ustvarja blagostanje. Tajci vse dežele, je povsem naravno. Za reševanje takih vprašanj ie treba nepristranskega stališča in širšega ob-zorH Gotovo je potrebna tudi kmetijska šola pri Veliki Nedelji, vsled česar io je poverjeništvo tudi sprejelo v svoj program; kadar pa gre za pospeševa nje kmetijskega šolstva po vsej Sloveniji. takrat je treba zastaviti delo, kjer je pomoč najpotrebnejša. Kmetijska šola v Prekmurju je danes goio/o bolj potrebna kakor šola pri Veliki Nedelji, ker bo lahko ustrezala tudi potrebam Murskega polja na štajerski strani, tedai potrebam ljutomerskega okraja, ki se že dolgo zanima za kmetijsko šolo in ki ima slične gospodarske razmere kakor Prekmurje. Odkrito rečeno: štajerska do danes še ni dokazala nujne potrebe gled^ tretje kmetijske šole, ker bi se sicer moralo priglašati v sedanje kmetijske šole dosti več učencev, kakor pa se to dogaja sedaj. Presojajmo torej s širšega stališča potrebe vse Slovenije in sodba bo gotovo drugačna'. Sicer jmOrahio pa posedati, da so se zaradi velikOned^ljske graščine že pričela pogajanja z ondot-nim nemškim viteškim redom, H i c potekajo tako ugodno, kakor bi rlcvek mislil, ker ni ta red prav nič vnet za ustanovitev take šole pri Veliki Nedelji. ,Ker je vprašanje velikonedeljske šole zvezano z vprašanjem preosnove mariborske šole v višjo kmetijsko šolo, bo treba na vsak način še nekaj časa počakati, da se reši prvo vprašanje, kajti anketa ni delala sklepov, ampak sestavljala samo predloge. Avstrijskega žandarja življenje med vojno. Ko bodo kdaj naši romanopisci opisovali grozote in strahote svetovne vojne, boao pri slikah kmetskega življenja gotovo slikali tudi nehanje in delovanje nekdanjih avstrijskih žandarjev, ki so bili na kmetih ves čas vojne pravi in nezmotljivi bogovi. Lep6 sliko avstrijskega žandarja nam podaja proces našega kmeta Antona Rebolja iz Po-nove vasi proti Josipu Kožuhu, nekdanjemu stražmeštru na Grosupljem, čigar soproga je bila strah in groza vsem kmetom, ker je dirigirala vso tedanjo vojno srečo grosupeljskih kmetov. Rebolj je že leta 1919. očital Kožuhu čedne stvari, ki se tičejo njegovega medvojnega uradovanja in poslovanja. Dobro rejena „milostiva" je znala kmete lepo voditi in guliti. Kožuh je bil na javna očitanja in žaljč-nja prisiljen tožiti in je pri ljubljanskem okrajnem sodišču vložil proti Rebolju tožbo zaradi razžaljenja časti, češ da je njega kot uradno osebo raz-žalil- Prvo pravdo je Kožuh imenitno izgubil. Na pritisk višjega sodišča in orožniške komande je moral Kožuh drugič Rebolja tožiti. Te dni se je ta dolgotrajna pravda končala s sijajno ztnagp kmeta Rebolja nad nekdanjim avstrijskim žandarjem, ki je glede Rebolja dal glavarstvu napačne informacije, katere so provzročile, da se Rebolj nikakor ni mogel osvoboditi vojaške službe, čeprav je njegovo veliko in obširno posestvo trpelo velikansko škodo in čepmv so nekateri Kožuhovi prote-žiranci ostali ves čas vojne lepo aa varnem in na suhem. Posebno zanimiva je bila med drugimi izpovedbami izpovedba. priče posestnika Dermelja, ki je bil ves Čas vojne doma, a je moral za »eiithebunge" in „prošnje" zelo mazati pri stražmeštrovi soprogi. Nosil ji je raizlična darila. Več kot dvajsetkrat je .nesel žandarju darove. Enkrat mernik pšenice, drugič veliko steklenico jesiha, tretjič je pripeljal celo velik voz tresak. Tudi drugi kmetje, ki so žandarja pridno zalagali s svinjskim mesom, govore, da je imel v zalogi nad 32 gnjatij, čeprav ni zaklal niti enega prašiča. Vse te manipulacije z darili je vodila žandarjeva gospa, mož pa je vso stvar na tihem odobraval. Potem je „milostiva" vplivala na uradna žandarjeva poročila tako, da so bile prošnje kmetov za „urlaube" in ,,enthebunge" ugodno rešene. Kdor je bil z ženo dober, temu je bilo dobro, kdor pa ne, temu je šlo slabo. Tako se enkrat vse konča in kolo usode udari onega, ki druge stiska in trpinči... To je zgodba, ki se je po vsej Sloveniji enako dogajala... Pri Sv. Barbari pri Mariboru je na-J vztrajnosti drja. Vošnjaka. Enako je al tov Aninn I inntiiab OAfi t-rv-,„ „■•> r,r,!„ u: J_ »r-s-i-t. bral tov. Anton Lipovšek 940 kron, na plesni veselici še posebe 202 kroni skupno torej 1142 kron. Istočasno zbral tudi od 162 udov 324 kron čla narine, tako da je poslal naenkrat samo iz ene vasi 1466 kron. V šmihelu nad Mozirjem je nabra tovariš Ivan Dolinar na svatbi tovari ša Franceta Naraločniks. 300 kron. Na Trati je v veseli družbi v gosti ni Ane Knezove nabral tovariš Ignacij Štancer iz Mladetič 208 kron. V Žabnici je bilo nabranih na svatbi tovariša VaUntina Hafnerja 300 kron, Na ženitovanju tovariša Jakoba Petka je nabral tovariš Tomaž Masfnek 250 kron, * # Poprav-k. V svoji zadnji številki smo poročali, da je bilo nabranih v Št. Jakobu 300 Irron za naš tiskovoi sklad kar p a ni pravilno, kajti cjofiua vsota je Lila nabrana v Beričevem, in sicer od krajevnega odbora SKS. v Št. Jakobu. Darila za tiskovni sklad SKS. V Cerknici je v Zumrovi gostilni nabral tovariš Ivan Martinih 116 kron. V Graševem je nabral na gostiji pri Maksu Dernišu naš vrli tovariš Anton Lipovšek 70 kron. V Kostanjevici je nabral dobrovoljec Jože Kosil 50 kron. Krajevni odbor SKS. v Kostanjevici je daroval 150 kron. V Kostanjevici se je nabralo na svatbi tovariša Ivana Kuntariča 113 kron. Vrlim darovalcem-plesalcem srčna fivala! Ft&rajmske vesti. (Novi deželni predsednik.) Za pred sednika pokrajinske vlade v Slovenij je imenovan dr. Viljem Baltič, doseda nji načelnik v ministrstvu za notranje zadeve. Novega predsednika, čigar vzgledno narodno delovanje v Gorici dobro poznamo in ki je pokazal kot tajnik goriškega glavarstva pravo srce za kmeta, pozdravljamo najiskreneje. (Občinske volitve v Sloveniji) bodo začetkom meseca aprila. Žene ne bodo volile. Volilo se bo s kroglicami, in sicer napodstavi nekoliko popravljenega volilnega reda za ustavotvorno skupščino. (..Kmetijska dražba".) Pravica je zmagala, klerikalne strahovlade je konec. Po odloku osrednje vlade v Beogradu se mora v treh dneh razglasiti v ,,Kmetovalcu" ustanovni občni zbor ,Kmetijske družbeu. Ce družba tega v tem roku ne bi storila, bo četrti dan imenovan komisar, ki bo izvedel občni zbor. Z Bogom KoroŠčev vpliv in živeli naši poslanci, ki so izvojevali zmago pravični stvari! (Tužna nam majka!) Brezvestni ljudje med nami so imeli drzno čelo, da so podali v Beograd predlog, naj se našemu največjemu škodljivcu, drja. šusteršiču,izplačuje pokojnina kot bivšemu deželnemu glavarju. V Beogradu so se za glavo prijemali nad našo sramotno nezavednostjo. Pljunili smo s tem predlogom nase, da nismo mogli bolje. O stvari še izpregovorimo. (Korupcija) na ljubljanskem stano vanskem uradu. Po poštnem škandalu je odkrit nov škandal. To pot pri sta novanskem uradu. Kanclist Besov je določeval stanovanja proti visoki podkupnini in prenarejal odloke poverje-ništva. Da je prišel škandal na dan, je zasluga g. poverjenika Ribnikarja. Kakor kažeta oba škandala, je Ljubljana tudi že na Balkanu. (Klerikalci in republika.) Posebno v Belokrajini lažejo klerikalci, da bodo stvorili republiko, kjer ne bo ne davkov, ne žandarjev. Ugotavljamo, da so vsi klerikalni poslanci prisegli kralju pred razpelom, ugotavljamo dalje tudi, da se je sam ljubljanski škof udeležil pravoslavne svetosavske proslave v Ljubljani. Zato naj nam klerikalni listi namesto z dolgimi lažmi odgovore čisto na kratko: Ali so klerikalni poslanci krivoprisežniki ali pa so monar-histi? če niso krivoprisežniki, potem pa so klerikalni listi najostudnejši lažnivci. To si zapomnite vsi enkrat za vselej! (Najsrauiotnejša lista vse Slovenije) sta ljubljanski »Novi čas" in mariborski »Slovenski gospodar". Takih laži, kakor v teh dveh listih, se ne najde po vsem svetu. In vse te laži vrše v imenu vere, v imenu Kristusa! Ali poznate še večje bogokletstvo? (Vso številko je posveti!) »Slovenski gospodar" drju. Vošnjaku. Nas prav veseli, da uživa dr.Vošnjak tak ugled med klerikalci, da mu dado mesto celo pred drjem. Korošcem, ki se ga spominjajo šele za Vošnjakom. Sicer popolnoma pravilno, ker kakor je v Beogradu zmrznil ugled drja. Korošca, tako je pridobil dr. Vošnjak na veljavi. In ker že od nekdaj lete strele le na visoke vrhove, zato meče tudi pritlikavi „Gospodar" svoje laži na drja. Vošnjaka. Dober tek njegovi zlobi in lažnjivosti, dober tek njegovemu krščanstvu ! (Laž je,) da je govoril dr.Vošnjak za centralistično ureditev naše države in lumparija je, če dostavlja »Slovenski gospodar", da po liberalnem receptu. Dr.Vošnjak je govoril za uaita-rizem, t. j. za edinstvo in proti centralizmu. Pribijemo pa dalje, da se je dr.Vošnjak boril že za samoupravo, ko so še vsi današnji klerikalni gro-movniki lizali Karelnu in Francelnu pete. Točka o samoupravi je prišla v krfsko deklaracijo samo vsled odločne grda laž, da bi bil dejal dr.Vošnjak, da je krfska deklaracija uničila Slovenijo in Hrvaško. Dr.Vošnjak je dejal le, da je s kriškim paktom zrušena plemenska Slovenija, kar pa je nekaj čisto drugega. Zlobno zavijanje je dalje, če piše „Slovenski gospodar", da je izjavil dr.Vošnjak v imenu 18,000 volilcev, da ni treba samoupravne Slovenije. To je grda laž. Ker je dr.Vošnjak štajerski poslanec, je vezan na želje svojih volilcev. Ti pa, in teh je 18.000, odločno žele, da tvori štajerska svojo upravno celoto. Vsak pameten gospodar pa mora tudi uvideti, da za kmeta iz Prekmurja ni vseeno, ali mora «dii.i v Maribor ali pa v Ljubljano. Tisto pa. kar klobasari ..Slovenski gospodar" o vdinjanju Pribičeviču, je pa taka neumnost, da je nismo pričakovali niti od »Slovenskega gospodarja". (SKS. in vera.) Dve leti se že bori SKS. v javnosti. Od prvega početka njenega nastopa ji že očitajo klerikalci brez verstvo. protiverstyo i. dr. Konsta-tiramo, da tekom teh dveh let niso mogli klerikalci za Svoje laži navesti niti najmanjšega dokaza. In vendar lažejo dalje! Ne, saj ne lažejo! Zadnji »Slovenski gospodar" je našel »dokaz"! »Samostojncži". pravi »Slovenski gospodar". se radi izogibajo cerkve in so raje na Jrisnem" zraku zunaj cerkve, kot pa da bi poslušali božjo besedo. In zopet pribijamo, da se noben samo-stojnež ne ogiba božje besede, temveč le brezbožnih govorov, ko se izpreminja cerkev v politično beznico. Ker vedo to vse vasi Slovenije, zato o tem ne bomo dalje pisali. Pač pa se lotimo ocvirka v »Gospodarjevem" dokazu in to je (»svobodomšselstvo drja. Vošnjaka.") Prvič je laž, da je dr. Vošnjak voditelj SKS. Načelnik stranke je tov. Kušar, oziroma tov Pipan, ki pa nimata prav nič več besede, kot vsak drug član načelništvu. Enako je s poslanci. Oni co odgovorni načelništvu in načelništvo irani njih odstopne izjave kot poslancev. da torej niti govora nemore biti o, tem, da bi mogel biti poslanec voditelj stranke. Predragi »Gospodar", pri nas namreč ni tako, kakor je pri »Zvezarjih" ali klerikalcih, kjer je načelnik naravnost diktator. Mi smo resnično samostojni in zato ne more pri nas nihče tako paševati, kakor je paše-val pri vas šusteršič ali zadnji čas dr. oslancev ničesar nima, samo tovariš Jrek na dan 480 kron. Naj na kratko fonstatiramo: Klerikalnih poslancev je 14, naših devet Kaj so prinesli iz Beograda klerikalci, kaj naši. Prvi dolg nos, naši pa vsepolno ugodnih rešitev za kmete. Vsaka naša številka priča o tem. Kaj pa so delali v Beogradu kleri-j glede novega proračuna. Mi-da s? mislijo tako boriti, kakor s? rs rc publiko, končno pa pripgTi . kralju. Tudi sklepali so! Skoda le, da ne pove g. Pušenjak, kje da so sklepJi Ker če govore samo v svojem klubu, je to prav tako brezpomembno, kakor če govore stenam. Konštatiramo le eno, da v ustavnem odboru niso odprli niti ust,, oni, ki sicer nimajo zadosti besedi o ogroženi avtonomiji! — Tako »farba-uje" imenuje poslanec Pušenjak ba havo »Naše delo". Pa odpustimo mu bahavost, ker je povedal resnico, ko je goflanje nazval delo klerikalnih poslancev'. Smilijo se nam samo tisti, ki so takim farbarijam še dostopni! {Kot grob molče) v.;i na naš članek o bankokratiji. Niti sicer tako žlobudrali »Naprej", niti revolverski »Novi čas* ne najdeta besede za uboge prak-tikantke. Socializem v praksi je pač nekaj drugega kakor socializem na volilnih shodih. Ali je vam pa morda Ljubljanska kreditna banka tako pri srcu, da se bojite zamere? (Bankokratija.) Ljubljanska kreditna banka zviša svoj delniški kapital od 50 na 100 milijonov. Ubogih prakti-kantk pa ne more plačati. Radovedni smo le, koliko bo od teh novih 50 milijonov našega, koliko pa češkega kapitala. (Trboveljska dražba slepari.) tako je ugotovila državna komisija. Knjige trboveljske dražbe so tako sestavljene, da skrivajo pravi dobiček. Pozivljemo vsa oblastva, naj primejo sleparsko družbo najstrožje in naj jo kaznujejo z globo, da bodo črni trboveljski baroni ne od premoga, pač pa od onemogle jeze, ker bo pospravila njih dobiček država. (Premog se na noben način) ne sme podražiti. To zahtevajte po vseh shodih in povsodi! (Ljudsko štetje.) Objavljeni so pni rezultati ljudskega štetja. Nacionalno pomenijo veliko pridobitev, razočarajo pa vse lokalne patriote Maribora in Ljubljane. Obenem pa stavijo številke tudi stanovanskim uradom trdo vprašanje, če niso tudi ti krivi velike sta-novanske mizerije, ki vlada v Ljubljani in v Mariboru. (Ljubljana) brez predmestij ima 53.072 prebivalcev, in sicer 26.263 ženskih in 26.804 moških. Katolikov je 48.246, pravoslavnih pa 2046. Ju-goslovenov je 50.275, drugih Slovanov 760, Nemcev 1690 (leta 1910. jih je bilo 6742), Italijanov 175, Madžarov 65, Rumunov 13, Amavtov 3 in drugih 91. (Slovenski Maribor.) še bolj kot v Ljubljani so nazadovali Nemci v Mariboru. Od 22.653 Nemcev, kolikor jih je naštela Avstrija leta 1910., jih je ostalo le še 6512, dočim je število Slovencev naraslo od 3828 na 20.929 Končala se je torej sleparija nemškega ljudskega štetja in s tem tudi laž o nemškem Mariboru. Vsega prebivalstva šteje Maribor 30.739, med temi 2537 vojakov. Moških je 16.070, žensk pa 14.669. Katoličanov je 28.064, pravoslavnih 572, pripadnikov drugih ver pa 821. (Slovensko Celje.) Trdnjava za trd njavo se podira Nemcem. Maribor je slovenski in slovensko je tudi Celje. Od 6700 prebivalcev so našteli pri ljudskem štetju samo 940 Nemcev. (Leta 1910. je bilo 4625 Nemcev in 2027 Slovencev.) (Tuji Vojnik) je slovenski. Naštetih je bilo 720 Slovencev in le 67 Nemcev. (Regulacija Pesnice.) Da se obvaruje od izliva do Moškanjc že izvršena regulacija Pesnice, je dovolila vlada potrebna popravila, ki so proračunjena na 125.000 kron. Polovico stroškov bo plačala država, polovico pa interesent-je. Nadalje je vlada v principu sprejela načrt glede regulacije še ostalega dela Pesnice, kar bi veljalo 14 milijonov kron. K tej vsoti bi prispevala država devet desetin, interesentje pa eno. (Carine prost izvoz mleka In mlečnih izdelkov.) Naši poslanci so posredovali pri vladi v Beogradu za carine prost izvoz mleka in mlečnih izdelkov. Zagotovilo se fun je, da se bo želji ugodilo, in sicer z ozirem na to, ker na domačem trgu mleko že preostaja in ker grozi v spomladanskih mesecih mlečna kriza, kar bi bilo za Gorenj' sko, zlasti pa za ljubljansko okolico,, naravnost katastrofalno. (Vsem dopisnikom.) Sporočamo skletf naŽelstva SKS., po katerem se naj načelno ne priobčujejo v »Kmetijskem listu" osebni napadi. Ker je »Kmeiijsk* list" strankarsko glasilo, ki se v potyš meri zaveda dolžnosti strankarske discipline, je za nas sklep načelništvu naravno obvezen. Zato bomo le izjemc-uia priobčevali napade na osebe in to le tedaj, če se njih delovanje tiče javnosti. Prosimo vse cenjene dopisnike, da ta sklep uvažujejo. — Uredništvo, (Dopisi) naj bodo kratki in jedrnati, vsi podatki točni in zanesljivi. Opuščajte vse lepe besede in pomislite, da ima list le malo prostora! Vsak dopi-' snik se mora pod svoj dopis podpisati to navesti svoj naslov. Imena dopisni-tov priobčimo seveda le, če to sami Žele. Pišite le na eno stran in s črnw lom! Imena oseb in krajev naj bodo posebno razločno pisana! Med v isti-.' cami pustite malo prostora, da je mogoče popraviti morebitne napake! Poročajte pred vsem o življenju svoje vasi, osebne napade pa, če le mogoče, opuščajte. ker delajo navadno samo slabo * d, ne da bi koristili stvari! jr.bžni zbor SKS.) bo dne 6. marca " Ljubljani. (Na ustanovni občni zbor »Sadjarskega društva'- za Slovenijo,) ki bo dne 20. februarja ob pol desetih dopoldne pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani (Marijanišče), soba 54, še enkrat opozarjamo. Kdor ne more priti, naj se priglasi pismeno na naslov: M. Htv mek v Ljubljani. (Rakitna.) Dne 30. januarja je nastal požar pri posestniku Francetu Petelinu, p. d. Zakotkarju. Zgorela sta mu hiša in hlev. Ker je hiša oddaljena pol ure od vasi in tudi vode ni bilo v bližini, je bila vsaka pomoč nemogoča. Govejo živino je sicer rešil, toda zgorelo mu je 10 prašičev. Ker ponesrečeni trpi s tem veliko škodo, se obračamo do dobrih src s prošnjo, naj po možnosti kaj darujejo za nesrečnega pogorelca. Darove sprejema naše uredništvo. Pri pošiljkah daroy pripomnite namen! (Dol pri Ljubljani.) Z ozirom nado-pis »Domoljuba" v št. 49. iz leta 1920. smo podpisani pričakovali obljubljeni pouk o svojih pravicah in dolžnostih. Izjavljamo, da ga do danes še nismo' prejeli. Na zopetno žuganje s hranjenimi dokazi glede reklamacijskega postopanja pri zadnjih volitvah, pa odločno zahtevamo, da pride dopisnik »Domoljuba" z aokazi in imenom na dan in da nam naše »nepošteno in ne-postavno" delovanje dokaže. Ce pa niste delali pravilnih reklamacij, tedaj ni tega kriva tukajšnja reklamacijska komisija, temveč vi sami, ker niste postopali v zmislu zakona, na kar je bil tuai g. kaplan opozorjen. Resnica je, da je županstvo vašim reklamacijam večinoma ugodilo, samo po g. župniku sestavljene nepravilne vloge so bile pri deželnem sodišču zavrnjene kljub temu. da jim je tukajšnja reklamacijska komisija ugodila. Zato vas pozivljemo; Samo na dan z našim »nepoštenim iu nepostavnim delovanjem"! — V Dolu, dne 12. februarja 1921. Franc Šimenc, župan; Josip Resch, Ivan Grad. (Vodice,) Občni zbor naše krajevna organizacije bo dne 27. t m. na Ska-ručini pri Ingelču ob treh popoldne. (Bloke.) Eden najzagrizenejših zve« zarjev, Cvirn iz Runarskega, je dejal, da laže »Slovenec", če piše, da so prisegli klerikalni poslanci. Dokler ne potrdi tega »Domoljub", ne bo on tega nikoli verjel. Sploh je pa čisto nemogoče, da prinese »Domoljub" tako vest, ker SLS. je trdno republikanska in ne bo kralju nikdar pokorna. Ker se pri tem možakarju stalno nekdo ustavlja, vemo tudi, odkod veje ta trdna vera našega Cvima. — Pri branju pastirskega lista so tudi silno trpeli »liberalni samostojneži". Vsega so krivi m vsi davki so seveda njih zasluga^ ker jim vse spodleti. Je res čudno da se v vsaki stranki najde kaj slabih ljudi, le SLS. je proti temu zavarovana. Gotovo je SLS. zavarovala vse svoje pristaše, ki imajo malo možgan, ker ti so pri »Kmetski zvezi" monopol, na uporabo katerega je določena visoka trošarina. Zato je tudi razumljivo, da ima* io le upravitelji možganov, to je gornja gospoda pri SLS-, besedo. (Iz Telč pri Škorijanu.) Gospod urednik, prosimo Vas za malo prostora v. Vašem priljubljenem »Kmetijskem U« stu". Volitve so pri nas jako dobro izpadle. SKS. je dobila 336, SLS. samo 39, vse drage stranke pa borih 10 glasov. Voliicem vsa čast in samo tako naprej, da zmaga Stara pravda. Tovariši, ki še niste obnovili naročnine, storite to čim preje in pridobite nove naročnike »Kmetijskemu listu"! Če nimate položnic, se zglasite pri načelni- 'di? Pisalo se je že mnogo o agrarnem vprašanju ter o agrarni reformi sploh. Omenjala sc je pri tem često razdelitev njiv in travnikov veleposestniških zemljišč. A le malo je bilo slišati o gozdih. Tu na deželi nas je mnogo takih, ki imamo le za nekaj mernikov poeetve njiv .ter malo travnika, ki prehrani le kako kozo ali kravico. Nimamo pa nobenega gozda. Drv za pcse-kanie pri današnji draginji ne more kupiti noben kočar, nabirati sme le suho dračje, kjer je to sploh dovoljeno. To zamudno opravilo pa umevno ne more dati dovolj kuriva niti za kuho hrane. Glede stelje smo tudi odvisni od gospodarjev gozdov. Ako hočemo kaj dobiti, moramo vse pošteno plačati ali pa zaslužiti. Kaj pa z lesom za stavce! Že v predvojnem času je bilo bajtarju jako težavno dobiti les za stavbo. Navadno se je moral zadolžiti. Zato pa i« ostal preko vojne večji del poslopij siromakov neobnovljen ter je danes v najslabšem stanju. Kako naj danes revež brez sredstev s kupljenim lesom začne staviti kako poslopje, ko ie draginja na višku? Stavbni les se nrodaja le premožnejšim in izvozni-earjem, ki so zmožni dobro plačati, nas malih kočarjev se pa nihče ue usmili, tudi če se nam vse podere. Kako naj si pomagamo? Naši poslanci naj se pri vladi zavzamejo tudi za male posestnike, da bomo ob izvedbi agrarne reforme dobili vsak nekaj gozda, ki je kmetiji polovica blagostanja. — Kmet brez gozda. (V Kostanjevici) se je poročil naš vrli somišljenik tovariš Ivan Kunlanc, posestnik in gostilničar, z gospodično Minko StadLerjevo iz Št Petra pod •Svetimi gorami. Mlademu paru naše čestitke.' globoko pri Brežicah.) Pod tem naslovom je prinesel „Kmetijski list" dne 3. februarja 1.1. dopis, podpisan z mojim imenpm. Vendar ta dopis ni moje delo. Poslal sem uredništvu obširnejše in natančno poročilo o podstrešnih sobah na naši soli in kot odgovor na napade v »Slovenskem gospodarju". Ker je bil dopis precej dolg in ker ima list malo prostora, si je dovolil urednik dopis skrajšati in ga skrajšanju primerno predrugačiti. Vsled tega je postal moj dopis mestoma nejasen in netočen, dasi v glavnem ne izpreminja stvari. Toliko v pojasnilo. — Ivan Urek. (Iz Slovenskih goric.) Naš vrli pri-stas Franc Golob v Vitomarci se je poročil z g. T. Horvatovo iz Mostov v šentlovrenški župniji, Ravno isti dan se je poročila njena sestra g. Liza Hor-vatova z g. Maksom Kolnikom iz Maribora. Končno smo praznovali še eno poroko, namreč g. Antonije Ferinčeve iz Smoline s tovarišem Francetom Šprincerjem iz Župetinc. Vsem mladim parom obilo sreče! (Sv. Andraž v Slovenskih goricah.) Tukaj smo že nekaj mesecev brez župnika, čeprav slovi naša župnija za iz-borno. $tari g. župnik je umrl, žalibog prerano, ker je bil pravi dušni pastir. Njegov naslednik mu nikakor ni enak. Pravi, da ne dobimo novega župnika, ker smo volili samostojno. Mi pa nismo še toliko zabredli, da bi mogli kaj takega verjeti, temveč mislimo, aa leži vzrok čisto drugje, ki ga pa za enkrat zamolčimo. Samo ne izgovarjajte se na našo pošteno stranko! Na repu prinesen izgovor, kakor veste, ne drži. (Sv. Juri n.P.) Svet toži, da je razen pravice in resnice tudi hvaležnost izumrla ter se izselila iz te solzne doline. A dolgooki zvezdogledi trde, da je ui niti na luni niti na planetih. V tolažbo vsem žalujočim naznanjamo veselo vest, da hvaležnost še živi, in sicer tu med nami, v severozapadnem, obmejnem kotu Jugoslavije. V soboto, dne 5. februarja smo hoteli v korist tukajšnje obmejne šole prirediti domačo veselico s srečolovom. Po zaslugi onih, ki so „krotki kot golobčki, pa zviti kot kače", se veselica ni vršila Vsled tega pa ni bilo prav nobene cestne demonstracije, nobenemu človeku, nobeni šipi se ni prav nič zalega storilo, nasprotno: vsi, ki so samostojni kot skala in odkriti kot plan, so eaodušno dejali: Sedaj pa se spomnimo svoje krajevne organizacije in tiskovnega sklada SKS., povabimo v svoje hiše zvestega prijatelja in bojevnika „Kmetijski list" ter delujmo vztrajno za slogo in moč vsega kmet- skega stanu! In uspeh! 528 kron za krajevno organizacijo, 1200 kron za tiskovni sklad SKS. in 20 enoletnih naročnin za ,Kmetijski lisi" po 50 kron, skupno 2728 kron. Nimamo torej povoda zgražati se nad šentjurskimi klerikalci, temveč izrekamo jim javno prav iskreno zahvalo, da so preprečili nedolžno veselico in tako izdatno podprli njim nad vse Jjubo" organizacijo SKS. Resnica je, da skala nikogar ne napade, a kdor se zaleti vanjo, si ob njej razbije glavo. In ti, samostojni kmetski stan, ti si skala in na to skalo stavimo svojo rajskolepo Jugoslavijo in nobena sila je ne bo premagala! — „Sa-mostojneži". — Vzglednim borcem za našo sveto stvar vse priznanje in vsa čast! Da bi našli obilo posnemovalcev, enako radodarnih in enako zavednih! Živeli! — Uredništvo. Politične vesti. ♦ (Na seji ustavnega odbora) dne 7. februarja sta govorila naša poslanca Avramovit in Vošnjak. Prvt je poudarjal, da mora ustava zajamciti pridobitnim stanovom vsestransko pospeševanje, tako da bo kmet gospodar zemlje, delavec pa dela. Nakupičenje velikih kapitalij in prevelikih posestev v eni roki naj bo ustavno zabranjeno. Kmetu mora biti zagotovljeno, da bo užival sad svojega truda, ne pa, da ga bodo, kakor je sedaj običajno, brezvestno izkoriščali velekapitalistični izkoriščevalci. (Socialni decnokratje o naših poslancih.) Kako velikansk vtisk je napravil s svojim govorom naš poslanec Avra-movič, dokazuje najbolj pisava nam sovražnih listov ,, Naprej", glasilo socialnih demokratov, piše o njegovem govoru tako-le: Vodja zemljoradnikov je povedal v svoji ostri kritiki "predloženega ustavnega načrta nekaj prav lepih misli o državi in o nalogah države. Država ni samo juristično-poli-tična tvorba, ampak v prvi vrsti socialna ustanova, ker je tudi nastala kot plod socialnega razvoja. Socialni razvoj je ustvaril v človeški družbi medsebojne odnošaje ne le oseb, ampak tudi celih socialnih skupin, in odno-šaji med skupinami niso nič mani važni kakor odnošaji med osebami. Zato je zavzel gospod Avramovič čisto pravilno stališče s svojo zahtevo, naj se ustava ozira tudi na medsebojne od-'nošaje socialnih skupin (razredov, stanov) in ne samo na osebe. Znaten napredek znači tudi zahteva zemljoracl-niškega voditelja po reviziji principov o imetju. On se sicer ne ogreva za odpravo privatne lastnine, pač pa zastopa tisto misel, ki je izražena v novi nemški ustavi z besedami: Eigentum verpflichtet, t. j. kdor ima premoženje, ga mora upravljati v občo in ne samo v svojo korist. Iz govora g. Avramo-viča se vidi, da razumevanje socialnih načel tudi v Srbiji napreduje. (Enako silno je vplival) na vse govor drja. Vošniaka. Ta govor, ki smo ga že prejeli, bomo objavili prihodnjič. (Pokrajine in avtonomija.) Ker klerikalci in demokratje begajo po deželi ljudi s svojim kričanjem o avtonomiji in centralzmu, podajamo kratek obris načrta o organizaciji pokrajine in njene avtonomije, kakor jo zastopajo naši poslanci. Država se upravno razdeli v pokrajine, ki naj bodo primerno velike, da morejo vršiti svoje naloge. Upravo pokrajine kakor tudi njeno zakonodajno oblast vrže pokrajinske skupščine oziroma od njih voljeni pokrajinski odbori. Na čelu pokrajine je predsednik pokrajinske skupščine in kraljev namestnik, ki izvršuje sporazumno s pokrajinskim odborom, od-nosno skupščino, vse posle osrednje uprave Pokrajinsko uradništvo imenuje namestnik sporazumno s pokrajinskim odborom. Delokrog pokrajinske uprave bi obsezal: Upravo pokrajinskega imetja, gradbo cest, železnic, mostov in drugih prometnih zvez, poljedelstvo, gozdarstvo, ribarstvo, regulacije, vsake vrste zavarovanje, narodno zdravje (bolnice), ljudsko naobraz-bo, nadzorstvo nad vsemi samoupravnimi edinicami v pokrajini. Jako važna je določba, da ne more brez odo-brenja pokrajinskega odbora izdati namestnik nobene naredbe. Ako pride namestnik v nasprotje s pokrajinskim odborom, tedaj ima odbor pravico pritožbe na državni svet. če bi pa bili dve tretjini pokrajinske skupščine proti namestniku, se ga mora izmenjati. Skupščina bi končno volila tudi svoje upravno sodišče. Nastop naših poslancev v ustavnem odboru je naredil na vse presenetljiv vtisk, ker je naš ustavni predlog najmodernejši in daje širokim ljudskim plastem najboljšo pod-stavo za napredek in s tem za sodelo-vanie in soodločanje v javnih gospodarskih in drugih vprašanjih. Klerikalci kriče o neki avtonomiji, pa sami ne vedo, kaj hočejo. Zeinljoradntki smo pa jasno povedali, da je centralizem enaka nesreča za državo kakor plemenske avtonomije in da se mora zato javna uprava vzpostaviti na pod-stavi široke administrativne samouprave. v kateri bodo široki sloji naroda sodelovali in tako nadzorovali javno upravo. (Eno ministrstvo manj!) Po novem proračunu bo odpravljeno ministrstvo za prehrano in obnovo dežel. Da bi mu skoraj še sledilo ministrstvo za vode in še kako drugo. (Italijani evakuirajo.) V zmisltt rapallske pogodbe so Italijani evakuirali otoka Krk in Rab. Priprave za evakuacijo Šibenika in ostale Dalmacije so izvršene. (Naša obmejna komisija) za določitev novih mej po rapallskem dogovoru je imenovana Komisija je sestavljena samo iz častnikov. (Neredi v Italiji.) V Tržiču ob Soči je prišlo do krvavih spopadov med fašisti in delavci Na obeli straneh so rabili orožje. Ubitih je bilo več delavcev in fašistov, zelo mnogo pa ranjenih. (Napad na »Edinost".) Barabski tržaški fašisti so se navalili v noči od dne 8. na dan 9. februarja na prostore ,,Edinosti" ter znatno poškodovali tiskarske stroje. Naredili so škode za 800.000 lir ali preko štiri milijone naših kron. „Edinost" izhaja vseeno naprej. To je že četrti napad fašistov, te bestialne tržaške sodrge, na ..Edinost", ki pa kljub temu odločno brani naše narodne interese. Čast ji! (Novo barabstvo fašistov.) Dne 11. februarja ob enajstih ponoči so izvršili tržaški fašisti novo grozodejstvo. Zažgali so delavski dom v Trstu in ga popolnoma porušili. V domu se je tis-kal komunistični list „11 lavoraiore". Policija je pomagala fašistom. Govori se, da je poginilo v plamenih gorečega doma sedem družin. Tako razsajajo laški kulhironcsci, tako je preskrbljeno za vamo$t. v Italiji. Sramota za Italijo, škandal za vso Evropo! Smilijo se nam le ubogi naši Primorci in osobito Tržačani. ki morajo prenašati taka naši is tva. (Razorožitev v Hotenji.) Vsled grožnje laške vlade, da izvrši hišno preiskavo. je oddalo prebivalstvo mesta Bolonje orožje. Dosedaj je bilo oddanih 5500 pušk, 3000 samokresov, 1800 bodal, tri strojne puške in nad 300.000' patron. (Giolitti pred padcem.) Verna slika notranje razdrapanosti Italije je laški parlament. Socialisti obstruirajo, vladne stranke nagajajo, nobene enotuosti nikjer. Giolittijevo stajišče je silno omajano in govori se že o njegovem skorajšnjem padcu. (Laška kraljevska rodbina) obišče ob priliki aneksijske proslave v Trstu zasedeno ozemlje. Tako dela sam kralj štafažo fašistom. Silno se pa moti laški ktalj, če misli, da bo njegov obisk tako premotil naše ljudi, da bodo pozabili na Jugoslavijo. Ne, ti so nam zvesti, kar je Vipava ravno sedaj jasno pokazala. (Čast Vipavi.) Tržaški komisar ie poslal v Vipavo laško pisan odlok, ki ga je občinski zastop vrnil, s pripombo. da laškega jezika v Vipavi ne razumejo. Prav tako! (Pomoč Avstriji.) Kakor vse kaze, dobi Avstrija vendarle podporo od zaveznikov. Sicer ne 200 milijonov dolarjev, pač pa 80 milijonov frankov. Avstrijci si najbrže pravijo: vendar nekaj! Nam se pa zdi, da dado zavezniki teh 80 milijonov le zato, da Av-striii tem gotoveje zadrgnejo vrat. (Krvavi spopadi v Aachenu.) Med belgijskimi okupacijskimi četami in civilnim prebivalstvom v Aachenu je prišlo do krvavih spopadov. Izdane so ostre odredbe za vzpostavitev miru. (Mir med Poljsko in Rusijo) še ni podpisan. Vrše se finančna pogajanja, ki najbrže še dolgo ne bodo rešena. (Rusko-rumunska pogajanja) se pri-čno v najkrajšem času v Revalu. (Boijševiško zaroto) po vseh zapad-nih državah so odkrili. Zarota je bila čisto vojaško organizirana. Njen sedež je bil v Bremenu. Vso zaroto je vodila ena oseba. (Habsburško dinastijo) bi zopet radi imeli nekateri madžarski grofie. Zavezniki pa so sedaj izjavili, da tega ne pripuste in bo torej Korlček še naprej ostal v Švici, če ga seveda od tam ne prepode, ker tudi Švicarji so ga že Siti. (Madžarske razmere.) Vsi berači na Madžarskem so obdavčeni, ker je policija dognala, da imajo berači sijajne dohodke in da so skoraj najbolje situi-rani sloj v Madžarski. Bedna dežela, kjer postanejo berači buržuji! Saditev tobaka v Jugoslaviji. Vodstvo ljubljanske tobačne tvor-nice je poslalo zadnje dni vsem županstvom v političnih okrajih krškem, novomeškem, črnomaljskem, konjiškem, celjskem, brežiškem, ptujskem, ljutomerskem in radgonskem, kjer je saditev tobaka dovoljena, oglase in tiskovine za prijavo. Ako katero županstvo teh oglasov ni prejelo, naj se obrne do vodstva ljubljanske tobačne tvornice. Rok za prijave je podaljšan do dne 20. februarja. Dobro pa je, če javijo županstva vsakih deset dni, koliko in za kako količino se je oglasilo sadivcev tobaka. Sajenje tobaka se more prijaviti tudi bližnji postaji finančne straže, V interesu našega kmetijstva je, da se naši poljedelci z vnemo lotijo gojitve tobaka. Koliko prošenj je bilo pred leti za dovoljenje saditve tobaka. Tedaj prejšnja država tega ni hotela dovoliti, sedaj pa je to doseženo. Zato vporabite sedanjo priliko, ker kdo ve, lako bo z dovoljenjem čez eno leto ali čez dve leti. Sicer da gojite , tobaka v resnici več opravila kakor pšenica, ampak zato pa dobi tudi kmet za pridelan tobak trikrat do štirikrat več kakor za pšenico. Pomisliti je treba dalje, da bo sčasoma vsled konkurence Banata in svetovnega trga cena pšenici padla. Cene tobaku so p& vsako leto v naprej ugotovljene^ tako da kmet že prej ve, koliko mu bo vrgla žetev tobaka. Ker so pri monopolu za sajenje tobaka strokovnjaki, ki vedo, koliko ti uda in dela je s tobakom, je gotovo, da bodo določevali vedno take cene, s katerimi bo kmetov trud tudi dejansko poplačan. Pri drugih pridelkih pa določa ceno konkurenca, ki je več ali manj odvisna od svetovnega trga in ki ne vpraša, ali pri de kmet na svoj račun ali ne. Zategadelj je jasno, da je dovoljenje za saditev tobaka pridobitev, ki je ni spustiti iz rok. Vodstvo tobačne tvornice mora vedeti do dne 20. februarja, koliko tobaka se bo sadilo io kje, da poskrbi za potrebno seme in aa izda pismena dovoljenja sadivcem. Zato se prijavite do omenjenega roka svojim županstvom ali bližnjim finančnim postajam vsi, ki nameravate gojiti tobačno rastlino. Pri ugodnem vremenu bo že meseca marca treba sejati tobak, da bo mogoče pravočasno vzgojiti potrebne sadike. HospoMo in gospodinjstvo. (Naredba o podporah kmetovalcem.) Po naredbi ministra za agrarno reformo morejo dobiti zadruge naseljenih dobrovoljcev, kmetovalcev in interesentov agrarne reforme subvencijo v znesku do 50.000 dinarjev. Podpora, ki se izplača eni zadrugi samo enkrat, se sme uporabiti le za kritje stroškov pri osnovanju, morebiten prebitek pa je treba vložiti v rezervni fond, ki je namenjen kritju poslovne zgube in ki je nedeljiv. (Dobava poljedelskih strojev) na račun države je ustavljena, ker je Nemčija izjavila, da hoče plačati del vojne odškodnine v naravi, pri kateri priliki bi oddala tudi poljedelske stroje. (Izplačilo pri žigosanju zadržanih 20 odstotkov) je odredil finančni minister. Za sedaj se bodo izplačale samo pri-znanice, glaseče se pod 1000 kron. (Nova carinska tarifa) bo v kratkem gotova. Gospodarski svet je dovršil svoje poročilo in bo skoraj podal tudi finančnogospodarski odbor svoje mnenje. (Za kmetijstvo.) Ministrski svet je odobril kredit 6 milijonov za nabavo semen, ki jo izvrši komisija poljedelskega ministrstva. (Železnica Beograd - Kotor.) To za razvoj države nad vse važno železniško progo so začeli graditi z veliko vnemo. Proga bo vodila preko šabca. Valjeva, Uzice in Baine Bašte do Ko-tora. (Cene padajo.) Neprestano čitamo O'padanju cen vseli izdelkov po svetu, pri nas pa ostaja vse pri starem. Kako to? Odgovor je silno lahek! Posledice svetovnega trga se pokažejo pri nas najmanj pol leta pozneje. Drugič so se založili naši trgovci z blagom, ko je stala naša krona še nižje kot je danes in bi morali sedaj prodajati z izgubo. Ker pa tega nočejo, zato se drže še starih cen, kar jim omogoča tudi visoka uvozna carina, vsled česar tuje blago ne more konkurirati z našimi cenami. Ali stalno padanje cen na svetovnem trgn bo končno prisililo tudi naše trgovce, da bodo znižali cene, kajti stalnega odiranja bo kmalu vse sito. (Prodaja usnja.) Glavna carinarnica ljubljanska bo dne 26. februarja ob devetih dopoldne prodajala v svojih prostorih pet kilogramov ustrojenega in predelanega usnja (ševro, boks in lak), cenjenega na 500 dinarjev. (Južno železnico) namerava odkupiti naša država. (Kmetijska razstava v Pragi,) ki boT od dne /2. do dne 17. maja t. /., bo n^ -Češkem največji semenj za poljedelski; stroje, plemensko živino in perutnino.!:. Obisk so napovedale vse važne "me?,v;. tijske korporacije vseh dežel in držav. 4 Tudi mi Jugoslovani ne smemo za-L\ ostati. Udeleženci dobijo polovične" vožnjo in vse druge ugodnosti v Češko £ slovaški. Čudno se nam zdi, da pripo-^ roča naše poljedelsko ministrstvo v'' Bngradu našim kmetom obisk vele-. sejtna. ki bo od dne 28. februarja doslanci. (Izvoz ovsa.) Ministrski svet je dovolil izvoz 8000 vagonov ovsa, ki pa 'x> zeh težko izvedljiv, ker so cene na-owti previsoke. in posojilnica za Kat?-K. oLolico,) registrovana zadruga z sc^ejeno zavezo, je imela v mesecu januarju leta 1921. denarnega prometa K 1,098.455-07. 135 strank te vložilo K 505.524-73, a dvignilo 140 strank K 207.068-54, tedaj se je več vložilo K 298.456-19. Posojila so se dala 9 strankam v znesku K 92.1 fO. vrnilo pa je 43 strank K 16.412-90. Iz predstoječega poročila se razvidi, da uživa sedanji odbor več zaupanja pri ljudeh kakor prejšnji in da se je prerokovanje prejšnjega odbora in njegovih privržencev, da posojilnica ne bo uspevala pod novim vodstvom, razblinilo v nič. (Stanje letine na Hrvaškem) od dne 16. decembra do dne 15. januarja. Razen v varaždinski županiji, kjer je bilo premalo vlage in mraza, je stanje zemlje ugodno. Razvoj setve je zaradi toplega vremena dober. Poljska dela so v glavnem končana Izmed škodljivih živali je omeniti volkove v ogulin-ski okolici, dočim nevarnost poljskih miši pada. Ozimina se dobro razvija Pašniki so normalni razen v vukorar-ski županiji, lcjer je bilo premalo vlage. (Žetev v Bosni in Hercegovini.) Vsled neugodnega podnebja in številnih elementarnih nezgod je izpadla lansko leto žetev v Bosni in Hercegovini zelo slabo, kar kaže naslednji pregled: poseia na Na površina Žetev hektar« . - v hektarih: v stotih: stotov: Ozimna pšenica . . 166.366 1,054.614 6'3 Jari ječmen 126.532 795.877 6'5 Rž (zimska) 21.578 126.593 5'S Oves. . . 125.495 842.744 6'7 Koruza . . 166.276 1,865.831 Krompir. , 21.586 1,006.001 46*1 Sladkorna repa . . 400 18.260 45'S -Tobak . . 1.871 17.463 9*3 ^ (Licitacija vina) bo dne 28. februar- i: ia v Bačelmatu. Prodalo se bo 500 hektolitrov odličnega starega belega vina iz sekvestriranega posestva gro . fice Julije Teleki. Izklicna cena je 250v; dinarjev za hektoliter. (Za naše ribiče ) Poverjeništvo za ' t kmetijstvo razpolaga še z nekaj tisoči. postrvjega zaroda (domače potočnice."^ oziroma križanke) po znižani ceni 80"T kron za 1000 ribic. Naročila je treba : poslati poverjenišivu do 20. februarja. ; (Žetev v Argentiniji in v Avstraliji,) t, obeh velikih žitnicah Evrope, je izpad-,. Ia dobro. V Argentiniji se uradno . ceni žetev na 23 milijonov kvarterov ^ (6686-1 milijonov litrov). Angleži"^ trde, da bo končna številka večja, še ugodnejša so poročila o avstralski že.t: vi. Žetev pšenice se ceni na 18,555.000 ^ kvarterov, dočim je znašala lani 5,760.000. Največja žetev v Avstraliji je bila leta 1916./1917.. ker je dosegla:,', 22,457.000 kvarterov. Zaradi tega sr računa na velik izvoz pšenice,, katere^ del je baje že prodan v Evropo in.'; ^(Bogastvo Amerike.) Leta 1920. so . izvozile Zedinjene države ameriške "ia ' 8.228,000.000 dolarjev blaga, tj .za 2.948,900.000 dolarjev več kot prejšnje leto. (Številke v kronah se niti ne upamo zapisati, kdor pa je junak, naj pa prebere: 1,201.288,000.000.) (Proti uvozu luksusnega blaga) nastopa najodločneje Rumunija, ki ne dovoljuje uvažati niti onih množin takega blaga, ki jih imajo potniki za ■ lastno porabo. Tudi Danska namerava izd3ti stroge odredbe proti Iuksusne* mu blagu. ^ (Rusija danes is nekdaj.) Leta 1904."" je producirala Rusija nad 25 milijonov -x ton rži in nad 15 milijonov ton pšenice. (Ena tona je okoli 1000 kg.) Zato je mogla izvoziti Rusiia letno nad... 10 milijonov ton žita, dočim je še ved-, no gnilo žito v Sibiriji, ker se ga nv moglo izvoziti. Dandanes pa je v Rusiji splošna lakota in ljudje prejemajo . v najboljšem primeru dnevno 10 dg kruha. Zakaj? — Preden so prišU .V Obrtniki, ne pozabimo, da bomo vpoitevanl samo tedaj, če bomo dobro organizirani! AH si že član obrambnega društva ,s Jugoslovanske Matice"? boljševifci do vlade, je obdeloval svobode-t Rus tujo zemljo, danes pa obdeluje državno zemljo Rus kot ilacan. Preje so bili pridelki tuje zemlie kmetova last, danes pa so pridelki imelo ve zemlje tuja last. To si zapomnite vsi. ki ste nasedli komunistom! (Najmanj vreden denar) je gotovo denar sovjetske Rusije. Za tisoč rub-Ijev (pred vojno je veljal en rubelj K 2-34) se dobi samo štiri naše krone. To je uspeh komunističnega gospodarstva kakršnega bi nekateri radi uvedli tudi pri nas. (Ponarejen denar.) Laški bankovci po 10 in 50 lir so številno in dobro ponarejeni, enako tudi japonski 50jen- ski bankovci. V zadnjem času so se pojavili tudi ponarejeni čeki „Jadranskc banke" v Trstu. Obrtniška vesti. (0Srte3 razstave.) V zadnjih ('neb smo čitali v listih vesti o obrtnih razstavah, ki se naj vrle letos in prihodnje leto. O potrebi in pomenu razstav je skoraj odveč posebe govoriti, vendar pa je živa potreba, da se ravno obrtni stan pravočasno opozori na vsako tako prireditev ter da se mu pojasni, kakega pomena so obrtniške razstave izdelkov domačih obrtnikov z oziram na izdelke drugih držav. Akcijo glede pospešitve omenjenih razstav in zaintere-siranie malih obrtnikov za njo bj m-> rale na vsak način prevzeti obrtne zadruge in obrtna društva. Odbori za prireditev takih prepotrebnih obrtnih' razstav naj bi čiru preje stopili v zvezo z obrtnimi društvi iu zadrugami ter jim obc.inieje pojasnili, v kakem obsegu se namerava, izvrši U razstava! Za podrobne priprave, oziroma oddelke v razstavi, pa naj bi skrbele zadruge in društva, ki naj vse obrtnike pravočas- |no zainferesiraio za razstave, da se I jih udeleže, ker razstava gotovo ni sa-! mo lokalnega pomena, temveč ima velik pomen za vso obrt in s tem tudi za i vso državo. Glavna napaka je obstoja-| la navadno v tem, da je bilo ohrtni-jštvo prekesno obveščeno o vseh takih prireditvah, vsled česar se ni moglo primerno pripraviti za soudeležbo razstave; posebno občutno pa bi učinkovalo to sedaj, ko se sircvine za obrtne izdelke • navadno le zelo težko dobe. Želeti bi bilo, da bi bila razstava v Mariboru' kolikor mogoče obširno zasnovana, razstavljeni izdelki pa v ponos in povzdigo male obrti naše drža ve Jugoslavije. — Asiantia. (Na velik obrtni shod dolenjskih obrtnikov,) ki se bo vršil meseca marca v Novem mestu, že sedaj opozarjamo vse obrtnike po Dolenjskem. (Pomočniški odsek „Obrtnega društva za Novo mesto in okolico',) vabi vse svoje člane in obrtnike k tečaju učenje cirilice, ki se prične že ta teden. Kdor se še ni priglasil, naj to takoj stori. Poučevalo se bo v novomeški stari gimnaziji. Podrobnejša pojasnila daje g. Agnitsch ml., predsednik pomočniškega odseka. (Vžigalno vrvico) dobe člani „Obrf-nega društva" v Novem mestu v trgovini g. Koširja. Pridobivajte nove naročnike »Kmetijskemu listu", ker pripomorete s tem kmetskemn ljudstvu do izobrazbe! Pazcr župansva kmetskih občin v ptujskem okraja! V nedeljo dne 20. februarja ob devetih dopoldne bo v Ptnju v mestni dvorani (na novem ro-tovžu) zborovanje vseh kmetskih občin glede napeljave električnega toka. Po zborovanja ee bo predavalo o sajenju in gojitvi tobaka Cena 800.000 kron. Pojasnila daje ISatevž Simlo v Ločnici, p. Sora. lice se 2 do 2 dobro delavce* ki co rmožni izdelovati navadno in strešno opeko. Poundbe ra upramištvo »Kmetijskega 'ifrta». 3 o Najflnejil llandski cement v vre&h iz jate, oddaja glavno zastopstvo „Splita" za Slovenijo: Dr. F. Jenko, Import & Eksport, Ljabljana, Krekov trg št 10, L nadstropje, desno. V Dospela je velika poši I jate v raznih gumbov za suknje, igel, modnega blaga, finih žlic, toaletnih in čevljarskih potrebščin in orodja. Na debelo in na drobno. Za obilen obisk se priporoča tvrdka Žepne, stenske, nihalne, kuhinjske ure, budiljke, zlatnino in srebrnino kupite najceneje pri trvdki Ivan Pakiž V L ublfani, Stari trg 6t. 20. dobrega sa vsako vožnjo; visok je 173 cm, opas drez 200 cm. Ivan Koslrnlk na Dobravi, p. Komenda. Prodam vitel (gepelj) za pogon z živino, ki je še popolnoma v dobrem stanju. Janko Šumi v Lescah št. 6. Vinogradniki, pozor! Na prodaj imam ved tisoč smerikanskih aepljenk, večinoma od vrst pečeka, varbovea in nekaj kavitine Vse trte so cepljene na Biparijo portalis in ca Rupestris Gotte it. 9. Trte ci kupec lahko osebno ogleda in jib pri oglsdn previame. Trie so jako lepe. Dobijo se tndi lepa, visokodebeloa jabolčna drevesca, 8 30 n visoka. Ig na« Verbid, trtntfar, p. Dramlje pri Celju tovarniška zaloga šivalnih strojev v LJUBLJANI, Sv. Petra nasip št. 7. Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 16 se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin. J afilaic© S MSB I J poljedelski!! j za ročni ln vratiln*. pogon, vratlla, čistilnike, trijerje, slamoreznloe sa pogon z roko ln silo, sadne ln vlnsk« stiskalnice, sadna mline, brzoparllnlko, bakrene kotle ln drugo ima > edno v veliki kberi v salogi lastnica po umrlem soprogu Fnancu Hitti, Ljubljana, Sv. Martina oesta it 2. I iz Mu s I odre galicokg po 20kron § za krajevne odbore SKS. in kmetijske organi- W zacije oddaja meseca februarja proti plačilu v W naprej, le v celih vagonih, franko vse želez- W niške postaje v Sloveniji, d. d. Ekonom v Ljubljani. Drugim se oddaja ta modra galica ppd istimi pogoji kilogram po 21 kron. Za manjša naročila, toda le v celih sodih ali zabojih, veljajo te ceno franko kolodvor Ljubljana. w z ANT.ČERND^ LJUBLJANA ranko Slovenske eskomptne banke Ljubljana Telefon int. št. 3 Telefon iništ.5 nasproti glavnega kolodvora kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek. Družba „IMPEX" LJUBLJANA, Krekov trg št. 10 kupuje vsakovrstno klavno živino in prašiče po najvišji ceni. a I ■ s Kapital: K 20 000.000 INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- , NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU udUBLdflttii, SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA Rezerve okrog K 6 000 000 iTTTrifl 6m t IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE ULibii bi. i.......NAJKULANTNEJB ....... DENARNE VLOGE - NAKUP IN PRODAJA EFEKTOV, DEVIZ, VALUT - ESKOMPI MENIC, TERJATEV, FAKTUR - AKREDITIVI - BORZA r, ■u Za praznike in bližnjo pomlad priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške in ženske oblfke, različno perilno blago, kakor platno, sifone, cefirje, tiska-nino v najnovejših vzorcih in begati izberi, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo tudi na - - - - raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah. - - - - & veletrgovina s mannfaktarnlm blagom Ljubljani, Mestni trg št. 3BE io. Trgovina in zaloga: Aieksandrova cesta šl 13 lian Hraios MARIBOR Sedlarska delavnica: Koroška cesta št. 17. Zaloga konjskih oprem za lahke in težke vožnje kakor tudi razne potrebšfine aa konje, navadni beli ter najiinejši bidevniki z& kočije. Obnošene opreme in eedla na izbera Kovčegi in torbice za potovanje. Vrvarsko blago. Gonilni jermeni v vsaka širini za mline, žage itd. p03tr«ž&a tofcna In solidna. Na debelo In na drobno. Kuštrin, Pnevmatike za avto in kolesa v vseh d:menzijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični material in vsako- IJaMlana, Dunajska cesta SI. 20; telefon 51 47H vrstne potrebšč:ne priporoča po najnižjih cenah Podružnica: Maribor, ]sMa ulica št. 9. Giavna hranilnica in posojilnica Slovenskih goric pri Sv. Lenartu, j^^^^miiivt Rentni in invalidski davek plačuje zadruga sama. Stanje zadnnge koncem letal920.: Hranilne vloge: Cez 1,000.000 K. — Lastno premoženje: 150.000 K. — Denarni promet: 4,000.000 K. — Vojnih posojil: Niči Popolna varnost vlog. Točno Izplačilo.