List 38. Tecaj XLI. i Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošiljafie AAI A l/vi#\ A ^ 1 J f* f\ _____1 1 ^ J__ C\ -, 1 1 Â A 1 V - — ^ « ^v ^ « t " A po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. i' i ' A -V -><. i ■ ■ V ljublj ani 19. septembra 1883. 'V Obseg: Premiranje konj. — Kakošni kraji so za setev in kakošni za sadbo gozdnega drevja ugodni. mna kopuni Miklošičevi slavnosti. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. (Dalje.) Podoba (povest). (Dalje.) Naši dopisi. Novičar. Kako se kuret-Govor gosp. prof. Kreka pri Gospodarske stvari. Premiranje konj. V Ribnici je bilo prignanih 3. septembra 12 kobil z žebeti. in dobili so: A. Za kobile z žebeti: Matija Sigmund iz Geschwinda, občina Stara cerkev, za let staro kobilo cekinov. cekinov Andrej Cvar iz Gorenje vasi za 15 let staro Janez Andolšek iz Žlebič za 5 let staro ce kine. Peter Jaklič iz Hutterhâuser za let staro cekine. Anton Pogorelec iz Bukovice za let staro medalijo. dalijo. B. Janez Podboj iz Ribnice za 7 let staro me Za mlade breje kobile, katerih je bilo pri- gnanih 5, dobili so: Franc Oražem iz Guščen za leta staro ce kinov. 2. Jurij Cesar iz Krobača, občine ribniške, za 4 leta staro 4 cekine. 4. C. Janez Kozina iz Sušja za 4 leta staro 3 cekine. Jožef Krese iz Strug za 4 leta staro 1 medalijo. Za enoletne in dveletne žebice, katerih je bilo prignanih 12, dobili so: 1. Anton Sile iz Brezja za 21etno 2 cekina. . Janez Škrab ec iz Krobača za 21etno 2 cekina. 4. Jože Jaklič iz Starega Loga za 21etno 2 cekina dalijo. Janez Pele iz Ribnice za 21etno 1 medalijo. Lorenc Grjol od sv. Gregorja za 21etno me Janez Boje iz Nemške vasi za 21etno 1 medalijo V St. Jerneji 5. septembra: A. Za kobile z žebeti, katerih je bilo prigna nih 26, dobili so: bilo Franc Vrtačič iz Pristave za 15 let staro ko- cekinov. Janez Dvornik iz Krške vasi za let staro cekinov. cekine. Janez Majcen iz Št. Janža za 10 let staro o. Jože Gričar iz Malene za 7 let staro 3 cekine, Tousseint vit. Fichtenau iz Volovč za 9 let staro cekine dalijo. B. gnanih Janez Smrekar iz Radule za 11 let staro me staro Za mlade breje žebice, katerih je bilo pri , dobili so: Franc Fabijan iz Spodnjega Gradišča za cekinov. leta 2. Franc Kerhin iz Dob za 4 leta staro 4 cekine. Anton Majselj iz Št. Jerneja 1 medalijo medalijo. Marija Tavčar iz Št. Jernej za leta staro Za enoletne in dveletne žebice, katerih je bilo prignanih 15, dobili so: cekina Vincencij Smola Grma za dveletno žebico bico Janez Klančar cekina. Št. Marjete za dveletno že 3. Jože Globevnik iz Stare vasi za dveletno žebico cekina. medalijo. Janez Grm iz Skocijana za dveletno žebico D. Anton Widmar iz Prapreč za dveletno žebico medalijo. Franc Recelj iz spodnje Prekopre za dveletno žebico 1 medalijo. Na Vrhniki 7. septembra: A. 23. dobili so: Za kobile z žebeti, katerih je bilo prignanih cekinov. Vincenc Ogorelec iz Skoflice za 12 let staro Andrej Marinka z Unanje Gorice za 6 let staro cekinov. 3. cekine. Henrik Findler iz Postojne za let staro Janez Crne iz Kozarij za 9 let staro 3 cekine. LuKa Jerala iz Samotorce za let staro sre brno medalijo. 6. Jernej Jeraj iz Sinje Gorice za 6 let staro medalijo. Martin Oven iz Podsmreka za let staro medalijo. 302 Za breje mlade kobile, katerih je bilo pri- lovanje v gozdu edino setev rabiti gnanih 4, dobili so : Nasadbe metavale so se za Matej Smuk iz Bevk za 41etno 5 cekinov. cekine Matij Remž iz Brezovice za 3% letno gozda in so e pomislimo, da je bilo v onem času še dosti grajščine, katere so oskrbovale skoro 3. Janez Zdešar z Unanje Gorice za 41etno vse gozde naše dežele, nekoliko na pogozdovanj medalijo. C. Za enoletne in dveletne žebice, katerih bilo prignanih 15, dobili so: 1. kraj mislile da golih je manjkalo je sposobnih delavcev setev ceneja. se ljudstvo s tem ni nič pečalo Zarad tega bila je dveletno žebico Ignacij Stefin iz Zaloga (postojnskega okraja) za cekina Jože Gams iz Iške Loke za enoletno 2 cekina Albert grof Lichtenberg za enoletno 2 cekina D medalijo Miha Jenko iz Slavine za dveletno 1 medalijo Franc Gerdadolnik iz Horjula za dveletno 10. septembra A 20, dobili so Kranji Za kobile z žebeti, katerih je bilo prignanih Dandanes, ko so ogromno uže izsekanega sveta grajščine kmetom odstopile in se je na stotine oralov gozda na golo posekalo, pričeli so enake prostore v veči meri posevati ali zasajati. Večletne skušnje so pokazale, da so za setev naslednji kraji ugodni: Plitva skalnata tla, ali veče planjave z drevesnimi koreninami preprežene. Na takih krajih bile bi nasadbe drage, renine odstraniti Obširne. bi se morala prst prenašati in ko lego zemljo puste planja se ni bati pogina setve katere imajo pa tako To cekinov Jakob Basaj iz Suhe za 7 let staro 7 cekinov. Da solačni strani ležeči pašniki ali gozdni prostori teri so vsaj toliko z grmovjem zaraščeni, da njež se pravi . ka- Valentin Gradišek iz Trzina za 9 let star cekine Franc Kepic iz Cerklj dika dosti sence in zavetja najde za leta staro redi e hočemo dolzega in brezvejnate drevj iz- . Župnik Anton Golobič iz Cerkljan pripoznalni diplom, ker je svoje darilo prepustil nasledniku v vrsti Za nasadbo se priporočajo te-le zemlj Lahke, rahle emlje Matej Sršen iz Skaručne za 5 let staro 3 cekine, dejanega drevja iz tal ne izvlekel se je bati, da bi mraz Lorenc Kavčič iz Medvod za 8 let staro srebrno medalijo, katero je pa prepustil nasledniku ter dobil pripoznalni diplom. tam Na zemljah, ki so močno s travo zaraščene se vsejane sadike zadušile Na močvirnih ali suhih. i medalijo Anton Knafelj z Dobrepolj za let staro emljah zeló rahlih peščenih Jože Grašič z Golnika za 7 let staro 1 medalij Za mlade breje kobile, katerih je bilo pri T* 'H * mrzlih krajih, kjer mlade sadike mraz pomori Na rebrih strmih gorá, ker bi vsejano seme, ozi roma majhne sadike, dež spral. gnanih 14, dobili so Iz tega je razvidno , da se gozdi s setvijo in na kinov. Franc Stroj iz Dvorske vasi za triletno 5 ce- sadbo enako ceno in vspešno obdelavajo, samo da se godni kraji izvolijo za setev in nasadbi ugodni Janez AValland iz Hlebec za 3V0letno 4 cekine setvi kraji za nasadbo dalijo Anton Primožič s Pristave za 3V2letno 3 cekine. Matej Barlo iz Luže za triletno 1 srebrno me- Kako se kuretina kopuni. Kolikor bolj se razvija in raste meščansko življenje Za enoletne m dveletne žebice, katerih je in se množijo ter zboljšujejo priprave za promet, toliko bolj se množi tudi povživanje jedi boljše in dražje vrste Jože Olifčič iz Žapuž za triletno 1 medalij bilo prignanih 9, dobili so Franc Jenko iz Podreč za 2 let staro 2 cekina. in njihova cena raste ako ne raste s povživanjem ob Andrej Kozjek iz Čirčič za 2 let staro 2 cekina. enem iu enakomerno tudi množina dotičnega živeža na Jože Grašič iz Golnika za 2 let staro 2 cekina. trgu Med mesnino je zeló čislana kuretni in po Franc Jenko iz Podreč št. 11. za 2 let staro 1 sebn0 .za kopune plačujejo se redno prav dobre cene medalijo. Sloveči so po avstrijskih mestih o. medalijo. Franc Kumar, župnik iz Mošenj, za 2 let staro izrekoma na Dunaji pa tudi na mizah francoskih bogatašev štajarski kopuni in DJ dohaj leto za letom lepa svota denarja v Kar je bilo živine prignane, se sme splošno pohva- štaJarsko deželo, v druzih južnih deželah pečaj liti; bila je dobro gleštana in kazala vesel napredek. ~ posebno dobrem stanu bile so vse v Kranj pripeljane kobile in žebice pincgavskega plemena, večidel zeló po- žlahnene po državnih žebcih, za katere se daje podpora. zelo malo večemu za domačo potrebo s kopuni se pa Zato so zavoljo premalega števila daril gospodarji Jože tovalci nekoliko bolj brigali za rejo kop Golob iz Šentjurja, Blaž Keršič iz Vodic, Jakob Kli nar iz Moš in Marija Kur al t iz Mengša za pri- peljane kobile z žebeti od darilne komisije mogli prejeti Nasprotno je celó lepi kuretnini izrekoma puranom mladičem v južnih deželah, razun večih mest, cena zeló nizka. Ne bilo bi tedaj napačno, ako bi se naši kme- inov , ker se redno enake starosti endar prodajajo še enkrat dražje, kakor petelini javno pohvalo. Kakošni kraji so za setev in kakošni za Akoravno je kopunenje znana reč onim, kateri so se s tem delom pečali, vendar pa zna marsikomu drugemu biti vstreženo, ako to ravnanje tukaj popišemo, držeči se popisa v „Wiener L« Ztg sadbo gozdnega drevja ugodni. Dveh oseb je treba za to delo. Ako se ima kopu-niti petelin, prime ga ena oseba in ga drži tako, da je hrbet navzdol. Drusra oseba prime, potem ko je od- Pred 40 leti, ko je bila gozdoreja še na nizki sto- stranila perje, kar ga je na poti, z dvema prstoma pinji razvitka, se je sploh mislilo, da se more za obde centimeter od zadnjice gori trebušno kožo, jo nategne 303 malo na kviško in zareže potem va-njo okoli 3 centi- prošnje, želje in hrepenenja, ki so pretekle srečne in metre dolgo zarezo med stegnicama. — Zdaj so čeva nepozabljive dneve puhtele na raznih rimskih svetiščih popolnem vidna in zdaj se previdno seže s kazalcem iz mojega srca, ponavljal sem tu vnovič, in vnovič, in najprej na levo, potem na desno skozi rano rahlo za še le vnovič. Besedam blagorodne baronice Pilátové, da hrbtom gori, odtisneta se rahlo na obeh stranéh na hrb- se v Rimu mora prositi za veliko in mnogo, zadostoval tenici ležeča jajčka ter se izlečeta. — Zdaj se rana v sem tedaj v polni meri. Ce se marsikaj izmed tega do trebušni koži zašije z volneno nitjo, rana se pomaže z zdaj še ni spolnilo, s tem nikakor nočem reči, da je neslanim surovim maslom in se na-njo pritisne še nekaj prikrajšana mogočna roka Najvišega. Kar še ni, je vse lesnega pepela in delo je končano. Rana zaceljena je lahko še! In ločitev od bazilike! — Kar naravnost in navadno v dveh dneh, in ni treba posebne postrežbe, očitno naj povem, da je bila težka, grenka in britka. Cas za kopunenje je najugodnejši, kedar petelinčki ravno Umeti jo popolnem zamore le tak, ki jo je uže sam začenjajo peti, in boljše je v gorkem vremenu, kakor v skusil. Nekako silo sem moral prizadjati sam sebi, da premrzlem. sem poslednjič zapustil kraj, katerega bi tako rad še Ako bi se hotela kopuniti piška, je pa ravnanje enkrat v življenji videl, kakor raci gledam in živim. drugače. Tu je tikoma nad zadnjico pod kožo jajčnica Ko sem prišel iz bazilike, ogledal sera še enkrat debelosti lešnika. Ako se vrh te napravi za 1 centi- vso njeno zunanjo ogromnost in lepoto, zunanjost Va- meter dolga zareza ter se od spodaj pri zadnjici jajč- tikana, sloveči vatikanski trg, potem pa zasedel fija- nica s prstom pritisne na kviško, stopi iz rane, se od- kerja, in ukazal se peljati na tiberški otok „Ponte qua- striže z ojstrimi škarijami, rana zopet stisne, s suro- tuor capi" , da se še ondi poslovim od svojega rojaka vim maslom in pepelom zamaže, in delo je v kraji brez gosp. P. Benedičiča. Al tam čakala me je huda skušnjava. Gosp. rojak zastavil je vso svojo zgovornost v šivanja. to, da bi me pridržal še ene dni v Rimu, rekoč, da sem še vse premalo videl ; da je nespametno, za tako malo dni hoditi sem iz tolike daljave; da je v mičnih mestih bližnje rimske okolice videti še veliko veliko znameni- tosti itd. Pa kaj sem hotel? Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Levi en i k. (Dalje.) Po slovenski deklamaciji, med katero je ves čas zmožnosti jezika mí tudi ni kazalo."Ostal sem" toraj pri nekako vrelo po vseh mojih čutih, sledile so točke naglo sklepu, da odhajam. Po odhodu soromarjev ostal bi bil čisto sam; uže to bi bilo nekako neprijetno; samemu pa popotovati kasneje ali čez morje ali pa skoz zgornjo Italijo pri ne- ena za drugo. Vse vršilo se je odlično. Se proti Ker je imel gosp. rojak nujna opravila v bolnišnici, ni me mogel iti nič pospremit, kar mi je bilo jako žal, popoldanski uri skončala se je akademija. Sv. oče vzdignili so se zdaj iz sedeža, s prisrčnim govorom zahvalili tim več, ker sem želel obiskati še dve sloveči "svetišči se navzočim romarjem za tolike dokaze otročje zvestobe namreč cerkvi Jezusovo in pa sv. Ignacija Loja-in udanosti nasproti apostoljskemu Sedežu, želeli vsem lanskega. Gospod rojak mi je o ločitvi vendar na-srečno povrnitev na dom in pravi kristijanski mir, ter tanko zaznamoval ulice, po katerih naj hodim, da ju ne sklepu vsem podelili še enkrat z največo ljubeznji- zgrešim. Pot peljal me je zopet skoz judovski mestni vostjo in prijaznostjo (vendar pa ne tako slovesno, kakor prejšnji dan) sv. apostoljski blagoslov. Pooblastili so ob enem vse nazoče gg. duhovnike, da smejo ob prihodu na dom svojim občanom podeliti papežev blago- » Ghetto", prehodil sem še nekoliko ulic m oddelek kmalu stal pred cerkvijo Jezusovo (ali Gesú). Ker je bila odprta, podal sem se nemudoma v njo. Staro to slov. Koj za tem so Njihova Svetost s Svojim sijajnim spremstvom odšli skoz postranske duri iz dvorane. Moj up, da bom morebiti ta dan tako srečen, poljubiti sv. Očetu nogo, splaval je bil tedaj po vodi. svetišče ni, in šteje še le nekaj malega čez sto let; kar pa zadene bogastvo, blišč in krasoto, s katerim vsem se ponaša, vredno je popolnem imena, katerega nosi. Po- svečena Je Podal sem se pa vendar gor v neposrednjo bližavo pa- v Rimu. namreč najsvetejšemu Imenu Jezusovemu. Tudi gledé velikosti šteje se ta cerkev med prve Postavljena je v podobi Križa, katerega osre peževega prestola, da bi ogledal natančno vse posâmes- dek je kronan s prelepo malano kupijo. Po obokih cele nosti po dvorani. Moji znanci porazgubili so se mi bili drugimi romarji vred podal sem se tudi jaz iz vsi. cerkve so videti najlepše slikarije (fréske), stene pa so Vatikana. Pred manoj šli so Poljaki, izmed katerih mi eden rekel, da se gredó zdaj poklonit še svojemu slovečemu rojaku, prevzv. g. kardinalu Ledochowski-ju, oblečene v prekrasni marmelj. glavni desni kapeli ter poslovit se od njega. Neki notranji glas mi je svetoval , naj se jim tudi jaz pridružim. Prav bi bilo, ko bil to storil; morda bi bil prejel o tej priliki spo-minjsko svetinjo, za katere smo morali pozneje Slovenci tako moledvati, predno smo jih prejeli. Ko sem prišel na vatikanski trg, bil je moj želodec uže precéj nemiren, kajti v Vatikanu poživljal se je le duh. Podal sem se toraj v gostilno „Trattoria Europea", v kateri sem se uže prejšnje dni večkrat okrepčaval, ker so bili ondi dovolj pošteni in postrežni^ ljudje. Po obedu pa podal sem se čisto sam gor v Št. Petersko baziliko, da bi se poslovil od nje. Ta ločitev po pravici povem ni bila lahka; še zdaj se mi nekako stoži pri srcu, kedar se spomin jam na taiste trenutke. Ljudi je bilo čisto malo v baziliki ; zamogel sem jo tedaj še enkrat nemotljen obho- jn jg^j rimski cerkvi, diti, ogledati in prepustiti se vsega svojim čutom. Vse je altar, posvečen velikemu indijanskemu apostolu sv. Frančišku Ksaveriju, o katerega gorečnosti in neumornih trudih je celó neki protestant, prebravši njegov življenjepis , izrekel razsodbo: „Ako ima katoliška cerkev res svetnike, ta (sv. Frančišek) mora biti". Roka njegova shranjuje se na tem altarji. Njemu nasproti (v glavni levi kapeli) pa je altar pričetnika jezuitskega reda, sv. Ignacija Lojolanskega, kateri je pač največi kinč te cerkve. Srebrni kip tega slovečega svetnika stoji na altarji med čveterimi stebri iz lazurnega kamna; njej ob altarnih stranéh pa predstavljate dve skupini (Gruppen) iz marmeljna: paganstvo, zmagano po sv. veri; in krivoverstvo, zvládáno po sv. Cerkvi. Pod tarjem pa počiva truplo sv. Ignacija Lojolanskega v trugi iz pozlačenega brona, ki je z raznimi žlahtnimi kamni bogato okinčana. Tako so tedaj telesni ostanki dveh zeló slovečih svetnikov, ki sta si bila v življenji osebna iskrena prijatelja, tudi po smrti združeni v eni (Dal. prih.) * - 304 Govor gosp. prof. dr. Kreka pri Miklošičevi slavnosti. Slavni zbor! Velečastita gospoda gostje! Predragi mi rojaki in rojakinje! Slavnostni odbor počastil me je z laskavo nalogo, da Vam sporočim iskreno njegovo dobrodošlico. Pozdravljam torej iz globočine svojega srca Vas vse, naj ste prišli iz bližine ali daljave počastit in z nami vred slavit učenjaka velikana, moža evropske, da ne rečem svetovne slave, po rodu pa priprostega sinu prekrasnih ljutomerskih goric, katerega je dojila in zibala mati Slovenka. Pozdravljeni najprej veleslavna gospoda učenjaki, ki so se prijazno odzvali našemu povabilu in so prišli le-sem ali iz lastnega nagiba, ali so jih pa poslala učena društva kot vredne zastopnike svoje pri današnji svečanosti. Posamno vseh omenjati mi ni mogoče, a dovoljeno mi bodi, da se posebej spominjam zastopnikov „Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti44, da se spominjam preslavnega predsednika njenega, izbornega zgodovinarja gosp. Fr. Račkega, in uda njenega, slove-čega jezikoslovca in rojaka našega, gosp. prof. Matija Valjavca. Da je akademija jugoslovanska danes zastopana celó po predsedniku svojem, štejemo sipo vsej pravici v posebno čast. Drugo znanstveno društvo na slovanskem jugu, t. j., „Srpsko učeno društvo44 sicer žalibog ni poslalo posebnih poverjenikov, ali srbski narod počastil je drugače prav sijajno našega slavljenca in ž njim prav tako današnjo svečanost. Ne le da mu prav srčno častita učenjak na glasu in sedaj minister nauka in bogočastja, g. Stojan Novakovič, v svojem in v imenu svojih ministerskih tovarišev srbskih, javlja nam drug brzojav, odposlan po ministru vnanjih del, gosp. Piročanci, še veselo vest, da je račil kralj srbski Milan I. našemu rojaku prigodom njegove sedemdesetletnice podeliti red sv. Save prve vrste (red svetog Save prvog stepena). Da je tudi naš znanstveni zavod, da je „Slovenska Matica44 pri današnji slavnosti častno zastopana, umeje se samo ob sebi. — Pozdravljeno dalje občece-njeno razumništvo naše v vseh njegovih slojevih in stanovih, neprestano delujoče za narod in ž njim vzajemnega se čuteče! Pozdravljen mladi naš naraščaj, osobito vseučiliščna in srednješolska mladež, veselje in nada naša ter, dal Bog ! tudi porok veselejše bodočnosti naše domovine. Pozdravljen pa vzlasti ti, predragi mi narod slovenski, ki si uže pri tolikih prilikah sijajno pokazal hvaležnost, priznanje in občudovanje možém, ki so pridobili neminljivih zaslug za drago domovino, bodi-si kot znanstveniki, bodi-si kot pesniki in pisatelji sploh, bodi-si kot jeklenega značaja prvoboritelji za narodne pravice in svetinje. — Narod pa, kateri časti svoje za domovino zaslužne rojake, časti s tem najbolje samega sebe in kaže jasno svoj bistri razum, probuje-nost svojo in samosvest, — vseskozi uzorne lastnosti, ki mu ohranjajo neodvisnost in samostojnost ter ga skrbno varujejo, da ne postane žrtva, ali da s pesnikom govorim: podlaga tujčevi peti. S posebnim zadostenjem in poudarjanjem treba nam je pripoznati, da so se vse te lastnosti ali, bolje rečeno, narodne čednosti v novejšem času našega narodnega probujenja najsijajnejše kazale po slovenskih divnih pokrajinah med Muro in Dravo ležečih. Tu se je svoje dni po stari slovanski šegi pod milim nebom vpričo mnogo tisoč naroda slavil pisatelj „Dogodivščne štajerske zemle", vešči zgodovinar Anton Krempelj. Isto tako proslavljala sta se tukaj pesnika: nepozabljivega imena Stanko Vraz in daroviti Štefan Modrinjak, prvi posebno sijajno in to v srčnem vzajemnem društvu najbližjih nam bratov Hrvatov, v katerih našel je naš Stanko drugo domovino in kateri na slavo in v zahvalo poklonil je toliko in takih pesniških umotvorov, da ga naši bratje po vsi pravici prištevajo najodličnejšim svojim pesnikom, pesnikom prvakom svojega naroda. In zopet smo se sešli, da se klanjamo velikemu rojaku, po srečni naključbi bivšemu iskrenemu prijatelju pesniku Stanku Vrazu za mladostnih let, — da se klanjamo Franju Miklošiču. Vendar pa je današnja slavnost v dvojnem oziru nekoliko drugačna od poprej navedenih. Prvič namreč imamo srečo, danes proslavljati še živega in še krepko v svoji stroki delujočega rojaka, in drugič proslavljamo znanstvenika, čegar ime slovi daleč čez domovinske mejnike vsega slovanstva, kajti njegovo občudovanja vredno slovstvovanje postalo je v mnogem oziru mednarodno in v nekem smislu celó občečloveško. Moj namen danes ni o vsem tem govoriti natančnejše, marveč Vam bode Miklošičevo življenje in slovstvovanje z lastno mu zgovornostjo in temeljitostjo razjasnil gospod slavnostni govornik. Omenjam pa vendar gredoč, da akopram je slavljenčevo delovanje posvečeno vsemu slovanstvu, ima vendar Slovenija vzrokov dovolj, kolikor moči hvaležna biti velikemu sinu svojemu, in izmed vseh teh vzrokov navedem naj prav kratko samo dva. Slovenščina dobila je po njegovem duševnem trudu tako znanstveno lice, kakoršno zahteva najstrožje sočasno stanje jezikoznanstva. Komur dotična velika dela slavljenčeva niso dostopna, prepričaj se o resnici mojih besed iz prelepe „Sjovenske slovnice" našega učenega jezikoslovca g. Jos. Šumana, kateri je na čelu napisano, da je sestavljena po Miklošičevi primerjalni slovnici slovanskih jezikov. Le nekoliko natančnejše je treba pogledati vá-njo in resnica mojih besed pride ob sebi na dan. To je en vzrok globoke naše hvaležnosti napram našemu slavnemu rojaku; drugi je strinjen s starim cerkvenim ali obrednim jezikom. V mislih mi je oni jezik, ki se je v devetem stoletji po Vélilri Moravski in po Panoniji veličastno glasil tudi v cerkvi, jezik slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda in njunih učencev ter neposrednjih naslednikov pri vzvišenem njihovem poklici, jezik, o katerem govori najstarejši ruski letopisec rekoč: I radi byša Slověni, jako slyšaša veli-čija božija svojimL jezykomb (radostni bili so Slovenci, da so slišali veličestva božja v lastnem jeziku). Temu častitljivemu jeziku znanstveni temelj stavili so mimo drugih Jos. Dobrovský, naš Jer. Kopitar in véliki ruski znanstvenik Aleksander Christoforovič Vostokov; a veličastno poslopje dovršil je naš slavljenec in tako dovršil, da ga nobena časna sila ne more porušiti. Tu in tam bode na tej krasni mozaiki še kakov kamen drugače obrniti ali kakov kamen odstraniti in z drugim nadomestiti, ali zgradba sama na sebi ostane bistvena nedotaknena. In ta zgradba sama, čegava je izmed slovanskih narodov? Večina slovanskih znanstvenikov pravi, da bolgarska, ali naš slavljenec se s prav prepričevalnimi razlogi temu močno ustavlja, kakor sta se uže ustavljala naš genijalni jezikoslovec in rezki kritik J. Kopitar ter svetovno znani pisatelj „Slovanskih staro-žjtnosti44 P. J. Safařik proti koncu svojega življenja. Častitljivi ta jezik, katerega tembolj občudujemo, čimbolj mu sezamo do jedra, je slavljencu našemu slovenski, natančnejše staroslovenski, in to imé je popolnem opravičeno. Temu nazoru udalo se je danes uže več prav veljavnih znanstvenikov in smemo se nadejati, da prej ali slej v merodajnih krogih splošno prodere. — To pa je velika pridobitev za nas kolikor v jezikoslovnem, toliko v slovstvenem oziru, kajti prav velika razlika je, ali pričenjamo zgodovino svojega jezika in slovstva uže z devetim, oziroma desetim, ali pa stopram s šestnaj- 305 stim stoletjem. Brižinski spomeniki so preneznatni po obsegu in po vsebini, da bi hodili tu v poštev; tudi niso pisani v panonski, ampak v norični slovenščini. Ko bi naš rojak za svoj narod ne imel drugih zaslug od imenovanih (ima jih pa še mnogo več, kakor Zabavne stvari. Podoba. Vam bode gosp. slavnostni govornik razjasnil) bi vendar njegovo imé z zlatimi črkami zapisano dovini slovenski. ostalo v zgo- Povést. Ruski spisal N. V. Gogolj. Preložil L. G. Podgoriean Ali kakor sem omenjal, posvečen je njegov trud vsemu Slovanstvu in nekaj tudi drugim evropskim jezikom, osobito romanščini in staroindijščini, in je vsled tega njegovo veliko imé zaslovelo povsod koli se bavijo z jezikoznanstvom, in bavij se po vsem naobraženem svetu njim (Dalje.) Iz početka so s potom oblivale umeteljnika take zahteve, vse to je moralo kazati se, nremišljati je bilo in toliko istinitega uspeha, ondi je naravno tudi mnogo pa je toliko truda treba, a rok (frist) so dajali majhen. Naposled je izpo- znal, v čem je delo, in ni ubijal sè s posebnim trudom. priznanja in časti. Da je naš rojak prvi slovanski je- Iz dveh, treh besedi je presodil, kako hoče naobražen zikoslovec, kar jih je kedaj bilo in kar jih zdaj živi, biti kedo. Kedor je hotel Marta, imel je v obrazi Marta; pripoznano je brez ugovora; ali učene glave trdijo da komur se je zljubil Biron, temu je dal Bironovo postavo. J V k/i V/J u^u T Vi U/ ^ till UV^VUV ^Ld f V> Ui Ulj V t, U.U ^ v J^ J^vuj tvm u. j w utvi i v J/vv vt« » v » bil tudi prvi med vsemi zdaj živečimi jezikoslovci Dama, katera je hotela biti Korinna, Undina, Aspazija, ploh pripravljen je bil takoj na vse jako dragovoljno, dal je Naj poslednje obvelja ali ne, toliko smelo trdimo, sam ob sebi vsakemu dosti blagoobrazija (lepote), kada si je pridobil po svojih mnogobrojnih izbornih delih tera, kar nam je znano, ne pokaži nikoli ničesar in ka-takovo sijajno imé, da bi bil še tako naobraženemu teri na ljubo tudi nepodobnost prizanašajo umeteljniku. narodu na ponos. Prišteval bi ga onim, naravno sila Po kratkem časi je začel sam čuditi se nenavadni bi-redkim osobnostim, onim velikanom učenosti, kateri se strosti in smelosti svojega čopiča. Kedor pa je dal na-tudi velikim narodom porajajo jedva vsako stoletje en- malati se, umeje se samo ob sebi, vsak je bil močno « ^ T • • w ^ -i • <• ____^ vesel in slavili so ga, da je veleum (genij). po šegi. Cartkov je naposled v vsakem oziru bil živopisec Vozil se je na obede, spremljal je dame v sli- krat. Ni torej čuda, da ga toliko učenih društev šteje svojim udom, da mu na prsih blesti toliko odlikovanj in osobito, da ga je milost Njegovega veličanstva presvitlega cesarja povzdignola v viteški stan, mu podelila naslov dvornega svetnika in ga imenovala dosmrtnim udom je često, da je družbe treba umeteljniku, da mora varo-gosposke zbornice državnega zbora avstrijskega. vati svoje česti; umeteljniki, da se oblačijo, kakor čev- Pri toliki slavi in tolikih častéh ohranil je pa ven- Ijarji, da ne znajo vredno vesti se, da se ne vladajo po karnice, tudi na izprehode, oblačil se je gizdavo in trdil dar slavij prirojeno mu skromnost, in kar je po- viši pristojnosti, da so brezi vsakoršne omike. Doma i sebnega uvaževanja vredno, ohranil tudi vročo ljubezen v delavnici je ustanovil red in čistoto na moč natančno, do svoje domovine, domovine slovenske. V dokaz temu udinjal je dva izborna lakaja, preskrbel se je z gizda- mi bode navesti le en slučaj in to tembolj, vimi učenci, preoblekel se je nekolikokrat na dan v razna jutranja oblačila, kodral si je lase, pečal se je z dovrševanjem različnih načinov, kako je treba spreje- dovolj ker je v ozki zvezi z današnjo svečanostj krogu bila se je lansko pomlad sprožila misel ožjem prazno vati Miklošičev sedemdesetletni rojstni god. Ta lepa mati goste, trudil se je z vsemi mogočimi sredstvi, da misel padla je bila na rodovitna tla. Sestavljen je bil bi odičil svojo vnanjost, da bi prijeten vpliv imel na slavnostni odbor, obstoječ iz veljavnih mož vse Slove- dame; s kratka: v malem časi nisi poznal v njem lehko nije, kateri je počastil mojo malenkost s predsedništvom in ob enem mi naročil,- da se z nakano sklada svečanosti počastiti poprašam rojaka našega, ali ako se sklada, ali ne bi hotel tega skromnega umeteljnika, ki je popřeje neznan delal v svoji sobi na Vasiljevskem otoku. Smelo se je izražal o umeteljnikih in umeteljnosti, poveličati s svojo navzočnostjo, trdil je, da nekedanjim umeteljnikom dajó preveč do 25. dan vinotoka odgovoril je na moje pisanje in v stojanstva, da do Rafaela nobeden ni malal osob, temuč tem odgovoru stoji, v naščini se vé da, med drugim lotke (puppe); da misel veje opazovalcem v domiš- doslovno tudi to-le: „Poročilo, da štajerski Slovenci na- ljavosti, kakor bi v njih bilo videti kaj svetega; da Ra menjajo sedemdesetletnico mojega godu obhajati, me je fael sam ni malal zmirom dobro, o marsikaterem njega jako razveselilo; še veče bi bilo moje veselje, če bi mi delu da je ohranila se le ustmena slava; da je Mihael mogoče bilo, te slavnosti se udeležiti. Ali moje slabo Angelo bil samo širokoustnež , ki je hotel slepiti le z zdravje mi tega ne dopušča. Recite, lepo Vas prosim anatomično znanostjo, mičnosti pa da nima nikakoršne, vsem mojim prijateljem v mili moji domovini in po dru- in da je sedaj pravega bleska, čvrstega čopiča in kolo-gih slovenskih deželah, koliko sem jim hvaležen za čast rita iskati treba le v devetnajstem veku. Tako je, to meni namenjeno." Te dražestne besede ne potrebujejo je rado, naposled prigovoričil sam do svoje hvale, nobenega tolmača. Našega velikega rojaka toraj posebno j? Ne, jaz ne umejem govoril je n veseli, da ga spoštuje, časti in slavi mila domovina, napreženi sedé in čepé, ter delajo naprej; kako drugi človek, ki Tudi posledice temu so jasne vsakemu same ob sebi bilo bi odveč, še posebej nje opozarjati Svojim kratkim besedam dostavim samo še eno spretnosti; veleum (genij) dela smelo, bistro. __y 1 • _ ____ _ i • • v • , Ti ~---' „ ■ 1 • • ________ „ 1----X „ 1___ . nekoliko mesecev ubija se z obrazom, to trdim jaz, ni umeteljnik, temuč mučenec; jaz ne verujem, da bi imel Dejte, iskreno željo, s katero se tudi navzočni gotovo skla jaz opominjal je in navadno obračal se v goste date in z Vami isto tako vsi, ki so danes v duhu pri «jaz sem to podobo izdelal v dveh dneh, to-le glavo nas. Ta želja je: Previdnost božja nakloni slavljencu sem obrazil samo en dan, to-le nekoliko ur, to skoro še mnogo srečnih let neutrujenega delovanja, učenosti uro. Ne, jaz .... jaz priznavam , ne sodim , da je v • na korist, domovini nasi pa m vsemu Slovanstvu na umeteljnost to, če kdo stavi črtico za črtico, to je ro slavo U kodelstvo, pa ne umeteljnost. Tako je govoril svojim naročnikom, naročniki pa so čudili se moči in smelosti njegovega čopiča in začeli so glasno vikati, ko so slišali, kako brzo je do- 306 delal ta in ta obraz, in drug drugemu so opominjali: „To je nadarjenost, res nadarjenost! — gledite , kako se oči svetijo mu, kedar govori! Il y a quelque chose extraordinaire dans toute ta figure!" Umeteljniku je bilo milo, ko je tako sodbo slišal o sebi. Ko so bile novine prinesle natisneno hvalo o njem, veselil se je, kakor otrok, če prav je to hvalo bil kupil za svoje novce. Nosil je list s tako hvalo po-vsodi in nehoté kazal ga svojim znancem in prijateljem, a to vse je tješilo ga z največo prostodušnostjo. Rastla je njega slava, množila so se naročila, množilo se je aelo. Uže so od njega jeli zahtevati podobe in obraze, ki je malal jih in dodelaval o učilnih letih. Malal jih je sedaj brez velikega truda , izgotovljal je v risku le glave, drugo pa je dajal, da so učenci dogotavljali mu. (Dalje prihodnjič.) Slovensko slovstvo. Vabilo k naročbi „zgodovine štajerskih Slovencev 40 let bo uže, kar je izišla v Gradci (leta 1844.) Krempeljnova povestnica štajerske zemlje, knjiga, po kateri so bili štajerski Slovenci tako radi segli, da je uže davno pošla. Namesto prirediti 2. izdajo Kr. „Do-godivšin", nameravam jaz v bodočem letu izdati in založiti svojo „politično in kulturno zgodovino štajerskih Slovencev", katero so mi nekateri odlični štajerski zgodovinarji pregledali in popravili. — Da pa mi bode mogoče število iztisov določiti in se na ta način prevelike izgube pri tem nevarnem podjetji obvarovati, prosim vse domoljube, da bi mi naročnikov in naročnine (cena 1 gold.) naprej nabirati blagovolili. V Krškem dné 15. septembra. J. Lapa nje, meščanske šole ravnatelj. Naši dopisi. Iz Gorice 17. sept. (Izv. dopis.) V Tolminu so bili dalj časa brez pravega sodnika, in so posle zadnjega opravljali sodnijski pristavi; zdaj pa pride v ta trg, ki je preobložen z velikimi sodnijskimi opravili, g. France Kodrič kot pravi c. kr. okr. sodnik, ki je bil doslej kot tak v Cerknem. Kolikor mi vemo, je ta uradnik slovenskega jezika zmožen, in je po vsem dosedanjem njegovem obnašanji soditi, da, bo enakopravnost v ura-dovanji spoštoval tudi za Slovence, če ne bodo slovenske stranke same proti sebi ravnale, in če torej poslednje ne bodo same sebe bile po glavi z nemškimi vlogami. Pa v Tolminu dajejo leto za letom neki odvetniki slovenskemu občinstvu slab izgled, in to so taki, od katerih narod pač drugačno obnašanje pričakuje. Kolikor sem jaz slišal, se narod na kmetih zeló huduje, da tudi v Gorici odvetniki slovenskega rodů služijo strankam samo ali skoro izključljivo v tujščini. — Gosp. Anton Hribar, vodja c. kr. deške vadnice v Gorici, je dobil zlati križ za zasluge. Ta gospod je, kakor v obče trdijo, jako delaven šolnik, prejšnja leta se je trudil, da bi povzdignil narodno petje na Goriškem; zadnji čas pa se je popolnem umaknil z narodnega pozorišča. Upajmo , da nekaj svojih moči narodu še nadalje posveti; saj je g. odlikovane^ znano , kako narod blaženja s petjem potrebuje. — Častni kanonik preč. gosp. St. Kafol, dolgoletni nadškofijski kancelar, postal je pravi kanonik naše prvostolne cerkve; kot kancelar pa pride na njegovo mesto č. g. Matija Kra-vanja. — Cesarjeva zahvala, razglašena po ministru Taaffeju, se je brala po goriških mestnih , in , kakor „Ed." poroča, tudi po zidovih tržaškega mesta samo v nemškem in italijanskem jeziku! Slovence so toraj popolnem prezrli ocl strani tržaške vlade. Včeraj sem jaz v Korminu, ki se imenuje z večo pravico laško (furlansko) mesto, isto zahvalo videl vendar tudi v slovenskem jeziku, in je po tem in tudi po obliki papirja sklepati, kakor da bi bili za Gorico in morda tudi za Trst slovensko prestavo samo odrezali! Vlada doslej ob takih prilikah vendar ni žalila slovenske narodnosti, kakor se je to zdaj zgodilo. Skoro bi človek prašal, ali bi ne bilo pristojno, da bi naši deželni poslanci, ki so zdaj še zbrani, vlado zarad tega prestopka interpelovali. Ako bomo molčali, potem bo lahonstvo še predrzniše, ki uže godbo c. k. polka terorizuje, in se je na žalost slovanski polk naposled udal in na pr.< za Ischio koncert naznanil na plakatih samo v nemškem in italijanskem jeziku, prej ko ne v strahu, da mu laški pobalini plakate pomažejo , kakor se je bilo to zgodilo prešlo spomlad! ^ (Konec prih.) Prem 8. sept. (Dalje. ) Človek si večino svoje hrane kuha, peče, praži in tudi drugače pripravlja, da mu je užitna, tečnejša, bolj redilna in ložeje prebavljiva. Koliko jedil bilo bi v surovem in nepripravljenem stanu razvajenemu človeškemu želodcu ne le neprebavljivih, nego tudi celó pogubo- in smrtonosnih! Ravno tako tudi sicer sama na sebi trda in pusta krma, ako se nekoliko priredi in pripravi, domači živini prav dobro tekne. Vsak živinorejec dobro vé in je iz lastne skušnje sam prepričan, da živina samo suho, trdo in dolgobilj-nato slamo zeló nerada jé, se ob njej nič ne zredi in tudi nobenega dobička ne daje. Če pa slamo ali pusto seno nekoliko z deteljo pomešamo, jo dobro v rezanico razrežemo, v zadosta velikem čebru nekoliko poparimo in stati pustimo, da se nekoliko skisa, in če potem tako rezanico še malo s slano vodo poškropimo in nekoliko z otrobi potresemo , je to za živino potem prav dobra in tečna hrana, katero z vso slastjo rada uživa in se po nji, ako se jej o pravem času in zadostno ž njo klade, tudi prav dobro redi. Tako pripravljena slama ali druga pusta krma je uže sama na sebi za celo dobro tretjino bolj redilna , nego bila bi v suhem stanu polagana, ter je tudi nič pod zló ne pride. Uže na ta priprosti način se s prav maiim trudom pri krmi veliko prihraniti more, kar naj bi se sploh ne le tukaj, nego po celem postojnskem okraji v svojo lastno korist in boljši napredek domače živinoreje poprijelo in vpeljalo. Res, da so na Pivki sploh, sosebno pa še v tej okolici za obilo pridelovanje živinske krme zeló neugodne okoliščine; a tudi v tej zadevi dá se z ne prevelikim trudom še precej veliko koristnega in naprednega doseči in dognati. V to svrho priporoča se pred vsem prav toplo živinorejcem na Pivki, da pričnó na svoje njive tudi deteljo lucerno bolj sejati, katera zeló hitro raste, se na enoistem prostoru med letom more večkrat kositi in daje obilno dobre in tečne sveže krme. Daje pa poleg tega, ako se ni pustila predolgo rasti in steblije njeno oleseneti, tudi dobro in tečno suho živinsko krmo« Ta detelja vzdrži se za krepko rast in obilni pridelek na enoistem prostoru tudi dosta dalj časa (več let), nego vsaka druga detelja. Ima pa ta detelja tudi še drugo dobro lastnost, in to je, da živine, ako se jej v svežem stanu polaga, ali pa, če se ž njo popase , ne napenja , kot je to pri drugih deteljah, osobito pa še pri rudeči štajarski detelji, vsled katere je uže marsi- kako živinče v nevarnost prišlo pred poginom. — Še enkrat se poudarja, da lucerna na malem prostoru obilo dobre, tečne in redilne živinske krme daje. Vse uže sedaj doma přidělováno senó naj bi se v prihodnje tudi in edino le doma vporabljevalo, ne pa v lastno škoda a 30? in osodepolno pogubo za slepe cene v Trst in Reko iz važevalo tem naj se doma iiilo nekoliko več živine , a pred vsem naj bi se pa živine nikoli in ni kdar stradati ne pustilo; sestradana in glad trpeča ži Goč županu vipavskemu Karolu Dol n S tef Habet župa » županu v radoljškemu Franc Hudoverniku. spovedniku uršulinskega samostana v nikakoršne^ dobička ne donaša, nego pod- črnomlji Antonu Paul vina ne le vržena je tudi raznoterim boleznim, kakoršne ^živino rejcu morejo ves hlev sprazniti Škofi i Loki Matiji Jerihi, okraj zdravniku v Ljubljani Cel est Schiff gospej dr. Schifferja v učitelju na vadnici v Ni pa še dosta za koristno živinorejo samo to se pridela obilno dobre, tečne in redilne krme, mora se poleg te tudi na to gledati, da se kraju merno in dobro živinsko pl slabo narast in malo dobička vpelj , da nego pri- L j ubij ani Janezu Tomšiču, nadučitelju in županu v Cerkljah Andreju Vavkenu, zasluge; vsem zlat križ z a Slabo pleme daj nadučitelju v Smarji Janezu Borštniku župan živinorejcu se njegov Grudnu -----------j _ ---—-jvwiivuu JLFvicjuiiirvu ^ ^upauu na Ježici Ignaciju Cundru, županu v Dolah Pavlu obilni trud pri tem malo obrestuje. Na plemenenji je vse ležeče: slab bik in morda prav lepa kravica dajeta , nasprotno pa tudi nepo-z dobrim in žlahnim županu v Domžalah Mateju Janežicu takim umnim ple slaba in malovredna teleta meniji va kravica oplemenj kom daje lepa in čvrsta teleta, menenjem more se v petih rodovih novo in dobro živinsko pleme prirediti lostno je to , da domači živinorejci preskrbitev pleme nitih bikov v svojo lastno škodo in pogubo tako lahko lekarniškemu provizorju v Ljubljani Gasparj_. zini, učitelju v Železnikih Jožefu Levičniku, županu Ilirski Bistrici Aleksandru Licanu, županu v Črnem vrhu Janezu Peternelu lepo popolno Jožefu Potepanu, preparatorju deželneg resnici ža Ljubljani Ferdinandu Schul županu v Spodnjem Zemonu i muzeja v polji Luki Strahu ? župauu v Marija vsem b žup. v Gorjah Juriju Žumru križ s kro za lug ? tja v en dan opuščajo. Za Pivko se kot misij najbolj katero naj bi se, ker to ob enem na vrat na nos goče ni, pa vsaj polagoma v teh krajih vpeljalo. Obila Badj upokojenemu davkarskemu slugi v Litiji J najpriležnejše priporoča sivo štajarsko pleme, ljani Jožef nadpazniku dež. posilne delavnice v Ljub mo J D o b n i k e r j Lindtnerj črkostavcu v Ljublj korist temu bila bi gibna Ljubljane. (Odlikovanj (Dalj prih.) liani Jožef u Schelk Presvitli cesar so z slugi deželnih uradov v Ljub mestnemu stražniku v Ljub najvišim sklepom od dne septembr t slugi Mihaelu Schuberju, upokojenemu uradnemu v Novomestu J šen j em dotičnih taks med drugimi milostljivo podelili: križ za s prizane- Žigajni Vasi Petru Wachma Sobet in županu v knezoškofu ljubljanskemu dr. J a Zlat lug » vsem eb gačarj liki križ F Jož efoveg d deželnemu glavarju kranjskemu grofu Gustavu Thurnu red žel k druge vrste predsedniku kranjske hranilnice Aleks. Dreo-u, županu ljubljanskemu Petru Grasselliju, kononiku dr. Janezu Gogali, vpokojenemu svetovalcu deželne Deželnega predsednika barona Winklerja in pa kanonika stolne cerkve Andreja Zamejca imenovala je občina Horjulska za svoja častna občana. Slava ! (Deželni zbor kranjski) pričel je zborovanje svoje vlade Ant Laseh klukarju in grajščaku dr posestniku dr. Josipu Po- zoškofa zopet pretekli ponedeljek dne 17 redutni dvorani. Nazoči so bili m ob 10. uri v vsem red ž k vit. Savinschegg Brauneta vsi poslanci razun kne-župana Pet. Grasselli-a in kočevskega župana tretj vrste Baron Taufferer vodji trgovske šole Ferdinandu Mah in taj zbora ni vdeležil kateri se dosedanjih sej ? storil je obljubo začetkom te seje niku trgovinske zbornice v Ljubljani Janezu Murniku naslov cesarskeg trgovcu v Lj ubija r ščaku Otonu Deteli ljubljanske Gustavu reto val L e o p o 1 ? Blirger j J graj načelniku železniške postaje združenimi močmi videti je, da se mu je zdravje nekoliko zboljšalo Potem omenja deželni glavar veselih dogodeb zadnjega časa, navzočosti presvitlega cesarja v naši deželi in lepih dni 6001etnice, katere je slavila vsa dežela „z Habitu, dekanu v Postoj Ja in dostavlja željo, da bi tudi v nezu Hofstetterju, uradnemu vodji ljubljanske hra nilnice Rihardu Janeschit ljani dr. Frid Keesbacherj zdravniku v Ljub dekanu v Be vsem drugem javnem življenji obe stranki enako složno sodelovali. Spominja se dalje vesele dogodbe v cesarski rodbini, rojstva nadvojvodice Elizabete, ter sklepa z Kovačiču, mestnemu fmku dr. Vili Jožefu Kušarju, grajščaku » magistratnemu gunjah Silvestru Kešetu, dekanu v Trebnem Janezu emu Kovaču, grajščaku dr. Josipu Koslerju, predsedniku trgovinske zbornice v Ljublj v Vipavi grofu Karolu Lanthieriju, vodji ^kranjske obrtne družbe Karolu Lukm svetovalcu v Ljubljani Ljudevitu Peroni , županu krškemu Viljemu Pfeiferju, grajščaku na Gracarjevem Turnu Karolu Rudežu, županu kamnjškemu dr. M. Samecu, županu kranjskemu Karolu Šavniku, dekanu na Vrhniki Martinu Šlibarju, županu preddvor-skemu Edvardu Urbantschitsch težki križ Franc » bino o-klici* na presvitlega cesarja in vso cesarsko rod-; zbornica pa je trikrat ponovila živio-klice. Potem oddala so se razdeljena poročila dotičnemu odseku, konečno potrdile so se volitve kmetijskih okrajev in mest, razun črnomaljskega okraja in pa mestnega okraja Tržič-Kamnik-Radoljica, o katerih še niso bila predložena poročila. Volitve velikega posestva izročile so se po nasvetu dr. Papeža posebnemu odseku peterih udov, v katerega so bili potem, ko se je po nasvetu dr. Poklu-karja seja pretrgala za nekoliko časa, izvoljeni Jožefovega reci 5 vsem vi slanci baron Apfalt Kersnik Svet in dr. Z arnik i dr sni po Papež i županu kočevskemu Jožefu B niku požarne straže niku obrtnega Doberlet Ljublj u, načel predsed ntonu Kleinu tej seji oglasil je dr. Zar ni k nasvet, da se županu gorenje-logaškemu Matiji Milavcu , županu spremeni statut mesta ljubljanskega, in bo utemeljil ta predlog v eni prihodnjih sej pri spodnje - logaškemu Adolfu Mulley-u vod j ljudske šole ljubljanske Andreju Praprotniku varničarju v Ljubljani mestne to- hodnj Tekoči teden zborujejo nepretrgoma odseki, i seja pa bo prej ko ne prihodnji ponedeljek Gust T novomeškemu Antonu Vertacicu ni esu, meščanu vsem zlati križ (Pešpolka ljubljanskega baron Kuhn oddelek) je zdaj v Varaždinu; iz došlega nam pisma čujemo, da je s krono za lug Mislimo, da je župan v Gorjah Jaka Žumer. Vred. 308 tam vse mirno in povsod, kamor so prišli na Hrvaškem jalec, poroča se od vseh strani, da je mirno, da se mo naši vojaki, zato se nadjajo, da se uže koncem meseca rejo zdaj nemiri v obče smatrati za minule. Vojdači so septembra zopet vrnejo v Ljubljano. (Dr. Josip Marinko), zdaj duhovni pomočnik pri sv. Petru v Ljubljani, imenoval je naučni minister za učenika veroznanstva na državni gimnaziji novomeški. (Zahvala.) Vsled odlikovanja podeljenega mi po preveliki milosti presvitlega cesarja od blizo in daleč došlih mi predragih in sočutnih čestitek mi dozdaj ni bilo še mogoče rešiti s posebnimi zahvalami, zato se za zdaj po tej poti presrčno zahvalujem za nje kakor čujemo , povsod zaprti". Sodnije imajo dela na vsa kola. Pester Lloyd u pa > ki rad Hrvate črni i Ljubljani dne 19. sept. 1883. Dr. Poklukar. ima tudi od onega dne poročila iz Zagreba, v katerih trdi, da nemiri še niso zadušeni. — Iz Gline naznanja ravno ta list, da gre tam vse v kolobar, da so šole in cerkve oropane in razdejane; v Jaminici da so župnika Živkoviča oropali in stražnika Rakosa težko ranili ; tudi tik bosenske meje da so se sprijeli in so trije kmetje umorjeni. med drugim , da je ljudstvo reklo, mi nočemo ogerskih grbov in jih bodo odpravili od vseh uradov in trafik, da hočejo cesarskega orla, to je njih stari grb. Iz Rujevaca poročajo „Narodne Novine'4 Novičar iz domačih in tujih dežel. Vkljub tem starejim dogodbam vse kaže, da se bolj in Dunaja. Razun kralja španjskega prišel je na Dunaj tudi kralj srbski zahvalit se cesarju za podeljeno mu čast imetnika polka; oba kralja podala sta se s cesarjem k vojaškim vajam v Bruck a. koder odide kralj španjski naravnost v Homburg sarju nemškemu. L. od ce- Minister za deželno brambo grof Welsersheimb prejel je red železne krone 1. vrste. Svečanosti o priliki dodelanja mestne hiše dunajske so minule in prišla so tudi pričakovana odlikovanja gotovo v zadovoljnost vseh pri zgradbi res vdeleženih in zasluženih oseb; župan dunajski pa njegova namestnika ska večina državnega zbora. Izrekoma niso ne češki in in dotični odsek mestnega odbora prejeli so doloma ne slovenski ali drugi konservativni listi hotli podpiha bolj bližamo ocl vseh domoljubnih strani težko pričako vanemu pomirjenju na Hrvatskem , posebno ker je v Zagrebu zopet vse mirno in so odpravljene tudi izjemne naredbe za javno varnost. Ogerska. — Pri vsaki priliki in pa zopet noveji čas, ko so se na Ogerskem in Hrvaškem pričeli neredi, začeli so nemški liberalci po eni strani božati Ogre, pa drugi pa jih hujskati zoper našo sedanjo večino državnega zbora, češ, da je Taaffejeva, Slovanom prijazna vlada kriva nemirov na Hrvaškem , en list pripoznaval je vso krivdo deželnemu predsedniku baronu Winklerju. Pa na te limanice se niso vsedli ne Ogri ne tastran- n zahvalo cesarjevo u deloma „izraz cesarjeve zadovolj- vati razprtije med Hrvati in Ogersko, temveč so pri \j ^oaijuT - } uvjivuutv I*)*** ^ ~ T -----* o i f ^ ' i • i v posebnem pisanji — pa brez redov. Vsled tega vsaki priliki trdili, da je to domača translajtanska nosti" velika, pa zaslužena poparjenost. pravda j kateri sicer želimo kar prej, toliko rajši konec Dné 16. t. m. blagoslovljena je bila nova česka potom prijazne poravnave, sicer pa se ne vtikamo v njo. ljudska šola v X. okraju ustanovljena po društvu Ko- Bolj odločno in brezozirno pa so merodajni ogerski i v A. OKraju usiaiiuvijcua. pu umo^u ^ — — --j— Radovedni smo . ali se bo zdaj res podrl časniki odbili zavezno ponudbo naših liberalcev. . . J , . ' . , 1 -v _____v •• \t _ XT i- D- U r7 + r, « rU,™ pilil n I I ■ ■■ ■ Na to so „N. fr. Pr.," „Deutsche Ztg." in drugi časniki to vrste odgovorili deloma potuhnjeno, deloma s surovo mensky". nemški Dunaj, kakor so leto in dan trobili tamošnji Ve likonemci. . , 1M , .. ... Električno razstavo še zmiraj obiskuje mnogo stimi. Zdaj pa po preteklih treh tednih ponovili so zopet ljudstva. Pretekli teden povabili so presvitli cesar raz- svoje stare ponudbe in na to odgovarja jim „Pester stavliavce domače in tuje in dotični odbor, vsega sku- Loyd", njih dolgoletni prijatelj in zaveznik, tako: „Da paj nad 500 oseb , v redutne prostore kjer so imeli tedaj ne bode nikakoršnega dvoma, hočemo še enkrat po predstavljanji pri cesarji piuctv/iu , ^ w ^ ~ «»a»« — -O" ----7 --------------- na večer bogato pogr- jasno in odločno izreči z vsem poroštvam za to, da nas njene mize Koroška Deželnega glavarja namestnik, veliki Nemec Jesernigg, tarnal je pri otvorjenji koroškega deželnega zbora, kakor bi se za Korošce res bližal sodnji dan, rekel je med drugim: „Snidemo se v zeló resnem položaji, temelji države so omajani, terezijanske in jo- zefinske tradicij > so zapuščene, vsega nobena ogerska stranka ne bo na laž stavila. V notranje boje avstrijskih strank, dokler se one ne dotikajo kroga naših pravic in naših koristi, se mine vtikamo; mi v tem oziru nismo nikogar zavezniki, mi tam, kjer se gre za notranje zadeve Ogerske, nikdar zunaj ne išemo zaveznikov, ampak bi nasprotno vsako kakor tudi vašega poguma in vse vaše moči bo treba, da bodete te razmere pre ptuje vtikanje odločno odbili, vender dosti razumljiv. u Ta odgovor jim bode našali Prav krasne in možate besede so to, krasne Rim Časnik „Moniteur de Rome" potrjuje na ker človek res ne vé, bi se li bolj čudil predrznosti ali znanilo lista „Germania" od dne 17 t. m v vseh na bolj kratkovidnosti nemškutarskih liberalcev koroških, drobnostih tedaj ki smejo tudi pod sedanj bilo tretjina Slovencev na Koroškem, in še potem sku ,čll »mil nuciai^» iw* uoxviu, muuuuoim v."J * , vlado ravnati, kakor bi ne cerkveno-politični postavi pritrdil resnično, da bi bil papež zadnji šajo prav po babj 6 tcirililtl) gVIVfV iv v íii.vi- 7 — mora njihov protinaraven stan razpasti tudi brez gibanja gotovo v živem čutji da Slovencev in brez unanjega pritiska Morebiti pa je liberalnim Korošcem žal , da jim je sedanja vlada in državnega zbora večina skoraj vsilila blizo milijona državne podpore za vredjenje vodotoča dravskega! —Radovedni smo , jeli vendar ne bode zastopnik cesarske vlade baron Schmid poprašal Jesernigga, v čem Žitna cena v Ljubljani 12. septembra 1883. Hektoliter: pšenice domače 7 gold. 96 kr 8 gold. 99 kr turšice 5 gold. 60 kr banaške soršice 6 gold 47 kr rži 5 gold. 20 kr ječmena 4 gold 6 kr se prosa 5 gold. 34 kr ajde 4 gold. 71 kr ovsa 2 gold njemu in koroški Nemški po sedanji vladi godi krivica 76 kr Krompir 2 gold. 90 kr. 100 kilogramov Hrvatska Zadnji uradni telegram iz Zagreba od 17. t. m. glasi se tako v Krajni Banalski, Po izvzetih dveh slučajih katerem znan razsa Odgovorni vrednik: Alojzij Majer in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani