ZADRUGA.
List za razpravo narodno-gospodarskih vprašanj.
Glasilo zveze slovenskih posojilnic.
„Z združenimi modml !**
Štev. 4.	Y Cel ji, 30. aprila 1885. Tečaj II.
Izhaja vsak mesec enkrat.	Velja za celo leto s pošiljanjem vred 1 gld. 50 kr. — Inserati po dogovoru. — Naročnine, inserati in dopisi naj se pošiljajo uredništvu v Celji, glavni trg št. 105.
Navod za osnovo posojilnic in njihovo delovanje.
(Sestavil načelnik zveze slovenskih posojilnic in sprejel deželni odbor kranjski za pouk občinam, katere si hočejo ustanoviti denarni zavod.)
Splošne opombe.
Ako se je sklenila osnova zadruge kot denarnega zavoda na podlagi državnega zakona dne 9. aprila 1873 (državni zakonik št. 70) treba je nar popred pomisliti:
a) ali ima posojilnica služiti za večji ali manjši delokrog (obseg);
b) ali bodo zamogli posebno v prvih letih društveni udi sami za potrebna denarna sredstva skrbeti, ali si bo zadruga ta denarna sredstva na podlagi skupnega kredita od drugih zavodov ah pa od v društveni zavezi nestoječih oseb kot posojila ali hranilne uloge preskrbeti morala.
Prva točka (a) kakor tudi druga (b) bo pri določb pravil za dotično zadrugo merodajna. Ako ima namreč posojilnica le za mali okrog, na primer le za obsežek ene ali več župnij namen, vzel se bo obrazec pravil za kmetske posojilnice, v drugih slučajih pa se sprejmejo razdaljšana pravila, ktera imajo kot pogodbo tudi nadzorniški sovet.
V večej meri kakor točka (.a) uplije točka (b) na določitev pravil in sicer v prvej vrsti zaradi vsprejemnega poroštvenega načina.
V	slučaji namreč, ako so posojilnični društveniki sami zmožni, si preskrbeti potrebni denar, in nijso nepogojno primorani pričakovati ga od nedruštvenikov posojilnico ali pa od drugih denarnih zavodov kot hranilne uloge ah posojila, izvoliti se sme „ omejeno “ poroštvo; tam pa, kjer slučaj nij tak, naj se sprejme brez izjeme ^neomejeno" poroštvo. Zaradi tega so še posebno opomni, da tudi hranilnice smejo le takim posojilnicam posojila dajati, ktere imajo neomejena poroštva.
Z obzirom na te glavno točke zbrati si bo potem jedno izmej štirih priloženih pravil in sicer za posojilnice z večjim delokrogom: obrazec (a) za omejeno; obrazec (b) za neomejeno poroštvo; za posojilnice z manjšim obsegom: obrazec (al.) za omejeno in (bi.) za neomejeno poroštvo. —
Razun poroštvenega načina jo važna tudi določba visokosti društvenih deležev. Akopram
-UUfUV;--*'
<■
- ' ,
bi nazor posojilnice zamogel le tak biti, pri kteri se zadobi denar izključljivo le iz društvenih deležev, bo vendar pri nas v nar redkejših slučajih mogoče, to dejansko izpeljati, na dragem kraji pa tudi državni zakon dne 27. septembra 1880 (državni zakonik št. 151.) društva na marsikak način zadržuje, sezati po tem nazoru, ter ta zakon društva z malimi čistimi dobički deloma popolnoma, deloma percentuvalno prihodninskega davka opro-ščuje. Visokost čistega dobička pa je odvisna v velikej meri od denarne svote, katera je kot društveni delež vplačana v razmeri k denarni svoti, ktera je ali kot hranilna vloga ali pa kot izposojila tudi del društvenega denarnega zavoda.
Razun toga obzira na obdaoenje posojilnic, treba-jer pa tudi še kazati na drug važen faktor, kteri je pri določbi visokosti društvenih deležev vmes merodajen, namreč način društvenega poroštva. Ko pri neomejenem poroštvu visokost poroštva nij odvisna od visokosti deležev in ne upliva pri neomejenem poroštvu visokost deležev na ni-kaki način na društveni kredit, pri omejenem poroštvu je pa visokost poroštva samo in jedino odvisna od visokosti društvenih deležev, in iznaša to poroštvo samo dvakratno visokost deležev, ako pravila kake veče mere ne določujejo.
Z obzirom na dosegljivi društveni kredit se morajo tedaj deleži pri omejenem poroštvu primerno visoki (10, 50, 100 gld.) določiti, pri neomejenem poroštvu pa se znajo deleži po 1, 2 do 5 gld. določiti. Zaradi števila udov načelništva bilo bi samo opomniti, da naj ne iznaša manj, kakor tri; pri večjih posojilnicah pa zna njih število tudi 5, G do 7 udov iznašati.
Kako daleč naj sega delokrog posojilnic?
Ker je pravi namen teh zavodov le ta, dajati posojila na osobni kredit, tedaj ne proti vknjižbi, naj okrog, v kterem se dovoljujejo posojila, ne preobsega okrajne sodnije okraja, ker drugače nij lahko nadzorovati dolžnika in porokov zaradi kreditne zmožnosti.
1.	Registiovanje zadruge.
Da se more ustanoviti hranilna in posojilna zadruga, treba je, da se združi 10 do 12 mož, najmanj pa toliko, kolikor določujejo pravila za načelstvo in nadzorstvo, kolikor mogoče kmetski posestniki ali sicer ve-
ljavrii možje. Ti se med seboj zedinijo, kdo vstopi v načelstvo in nadzorstvo ali kdo bode pregledoval račune. Njihova imena, stan in stanovanje vpišejo se v pravila na dotičnem mestu (§. 31.). Pravila podpišejo vsi, ali vsaj izvoljeni funkcijonarji. Tu se naglasa posebno važnost in previdnost pri volitvi udov prvega načelstva, kajti zadružni kredit je pač večji del odvisen od veljave in kredita, katerega uživajo udje zadružnega načelstva osebno v javnosti. Vsi ti podpisi se morajo pri sodniji ali pa pri notarji legalizovati. Ako se posojilnica napravi v kraji, kjer ni notarja, mora se povabiti notar na dan ustanovljenja ali pa, ako je blizu notarsko mesto, lehko gredo člani načelstva in nadzorstva sami k notarju. Vendar je bolje, da pride notar k prvemu zboru in napravi potrebna pisma.
Od teh pravil, ktera veljajo kot izvirna pravila, narediti se mora po sodniji ali po notarju poverjeni prepis.
Dalje se napravi prošnja za regis t r o v anj e zadruge, na kteri morajo na dotičnem mestu vsi udje načelstva svoja imena lastnoročno podpisati, ti podpisi se morajo po sodniji ali po notarji legalizovati.
Slednjič mora se narediti k tej prošnji še tako zvani „nadpis“ (rubrika:) —
Zaradi kolekovanja treba opomniti sledeče:
Od izvirnih pravil dobi prva pola kolek za 1 gld., druge pole pa po 50 kr., prepis izvirnih pravil dobi samo kolek za poverjenilno opazko; čez ta kolek se namreč pise poverjenilna opazka, tedaj določuje ta kolek sodnija ali pa notar, ki prepis poverjuje. Prošnja za registrov anj e dobi kolok za 1 gld., nadpis pa za 15 kr. Ta prošnja za re-gistrovanje s prilogami, to je izvirna pravila, prepis pravil in nadpis, vloži se potem pri tisti okrožni ali deželni kot trgovinski sodniji, v ktere okrogu je sedež zadruge.
Ta sodnija bo vpisala zadrugo v zadružni zapisnik, bo poskrbela uradno naznanilo, in bo o tem naznanila načelstvu in mu ob ednem vrnila izvirna pravila. Ako je potem načelstvo dobilo to na znanje, naroči si za zadružno delovanje potrebnih tiskovin in knjig, na primer v „Narodni Tiskarniu v Ljubljani, kjer se dobivajo vse potrebne tiskovine.
Ob jednem se naroči štampilija s polnim zapopadkom firme, in za pričakovani promet dostojno velika zoper ogenj varna kasa za hranenje gotovine, vrednostnih papirjev in dolžnih spričeval (dolžna pisma, menjice).
II.	0 delovanji hranilnih in posojilnih zadrug.
a)	Sprejem novih udov.
Nove ude v zadrugo sprejema načelstvo, katero naj pazi, da se le pošteni ljudje sprejemajo. Novim udom nij treba podpisati pravil, temveč podpišejo samo pristopno izjavo. Po podpisu te ^jave se zapišejo v zadružni zapisnik ter dobivajo proti plači društvenega deleža in določene pristopnine, ktera navadno znaša 2 gld., društveno knjižico.
b)	Dovoljenje posojil.
Dovoljenje posojil je narimenitnejše opravilo načelstva, kajti pri lahkomišljenem postopanji utegne zadruga zgube trpeti. Ker se posojila proti vknjižbi v zemljišnih knjigah le izjemno dovoljujejo in pri tacili posojilih že samo po sebi mora posredovati pravnik, kteri ima paziti na pravilno postopanje, hočemo tu natančneje govoriti le o postopanji pri posojilih na osobni kredit. Pri dovoljenji takih posojil je potrebno, da je načelstvo kolikor mogoče natanko podučeno o premoženjskih razmerah prosilca in njegovih porokov. Ako načelstvu te okoliščine nijso osebno znane, ima se obrniti do kacega zaupnega moža. Takih zaupnih mož naj bo nar-menj eden v vsakej župniji nastavljen, če posojilnica obsega več župnij.
Zaradi informacij se porabijo posebne popraševalne pole.
Ta tiskovina naj se sploh porabi pri vseh prošnjah za posojila, tedaj tudi takih, b kterih razsoja načelstvo brez zaupnikovega mnenja, ker se na tej podlagi v seji načelstva o posojilni prošnji razgovarja in sklepa. Kot vodilo pa naj velja, da mora vsaka posojilna prošnja se rešiti v redni seji načelstva.
Po obsegu delovanja in po krajinih razmerah naj se določi, ali imajo biti vsaki teden jedenkrat, ali vsakih 14 dni jedenkrat redne seje načelstva za resenje mej tem časom vloženih posojilnih prošenj. Za te redne seje nij potrebno potem posebnih povabil.
Sklepi takih sej se vpišejo v posebno knjigo za posojilne zadeve in se po vsakej seji od vseh navzočih podpišejo.
Dolžno pismo naj podpišejo stranke le v zadružni pisarni, izvzemši pisma v kterih se podpisi po notarji ali sodnijsko legalizujo. Ako se podpišejo poroki ali žiranti, ki udom načelstva nijso osebzo znani, imajo se skazati s spričevali ali z identičnimi pričami. Dolg se potrdi ali z dolžnim pismom ali pa z menjico.
Najceneje za kmeta je, ako se mu dajo posojila proti dolžnemu pismu z zapadnim dnevom ('/< ali ‘/s leta). Ako se posojilo po tem času še daljo pusti, nij potreba novega dolžnega pisma, temveč se samo plačilo obrestij vpiše v društveno knjižico in dolžno pismo ostane nedotakneno. Taka dolžna pisma se smejo po zapadnem dnevu brez daljne od pove d be izterjati. Obrazci za taka dolžna pisma dobijo se pri načelstvu „Zveze slovenskih posojilnic v Celjiu. — Kor imajo ta dolžna pisma tudi opazko za dovoljenje vknjižbe, naj so zemljiščine številke dolžnikove posesti na dotičnem mestu vpisujejo. Razun posojilojemalca in porokov naj vsakokrat tudi dolžnikova žena dolžno pismo kot porokinja in plačnica podpiše, podpišete naj pa dolžno pismo tudi dve priči. Društveniki načelstva no smejo podpisati dolžnega pisma kot priče, ali pa delati križec za stranko, ki no znajo pisati. Pred podpisom dolžnega pisma naj stranke dolžno pismo same preberejo, če pa čitati ne znajo, naj se njim usebina dolžnega pisma natanko probere in vsakokrat tudi raz-
loži, kaj pomenjate besedi: „porok in plačnik" in da poroki na podlagi tega pisma ostanejo zavezani ne samo do zapadnega obroka, temveč tako dolgo, daje cel dolg poplačan.
Ako se da posojilo proti menjici, rabi se naj tako zvana lastna (suha) m e nji ca, ktero menjico potem poroki (žiranti) kot s o prejemniki podpišejo. Ta men-jica ima to prednost, da nij potreba objaviti protesta, ker obdrži skozi tri leta brez protesta menjiško moč.
Podpisov prič na menjicah nij treba.
Ako dolžnik ali žirant ne zna pisati, mora se njegov križec na menjici legalizirati, ker drugače križec ne velja čisto nič.
c)	Vplačevanje posojil.
Posojilnična posojila se le dajo za kratek čas, ker so za zemljiščine posestnike obresti posojilnic navadno nekoliko previsoke. Ce se tedaj posojilo po prvem zapadnem obroku ne vrne, naj se določujejo amortizacijski obroki, to je zneski, kateri se morajo pri vsakem vplačevanji obresti vrniti tudi od kapitala. Dotična določba se vpiše v dolžnikovo društveno knjižico. Sploh pa je dolžniku dovoljeno, da vsaki uradni dan vrne p o volj ni del posojila; posojilnica pa pri tem nij prisiljena, že plačane obresti zopet odračunati.
d) 0 porokih.
Ako hočejo posamezni poroki (žiranti) od poroštva odstopiti, sme se to zgoditi le z dovolj en jem načelstva proti temu, da se nastavijo drugi načelstvu povoljni poroki. V tem slučaji je nar bolj umestno, da se napravi novo dolžno pismo; zadostuje pa tudi, ako novi porok na dolžnem pismu kot dostavek izjavi, da pristopi k dotičnemu dolgu kot porok in plačnik. Ta izjava ima ravno tisti kolek, kakor dolžno pismo samo. Ker se pa mej kmetijskimi prebivalci večkrat pripeti, da eden ali drugi porok zaradi malega sporekanja ali iz samovolje, ali pa tudi zaradi odškodnine za poroštvo, ne da bi bile dolžnikove razmere slabejše postale, hoče poroštvo uničiti, ima v vsakem takem slučaji načelstvo presoditi, ali nij morda hudobni namen na porokovi strani proti dolžniku in se naj v takem slučaji sprememba poroštva zaradi stroškov, ki narastejo s tem dolžniku, ne dovoljuje.
e) O hranilnih vlogah.
Ako se sprejemajo večji zneski kot hranilne vloge, določijo se naj daljni obroki odpovedanja, da zadruga, ako se take hranilne uloge ob svojem času vzdignejo, ne pride v zadrego. Taki posebni pogoji morajo se vpisati v hra-nilno-vložno knjižico za hranilne vloge. Hranilno-vložne knjižice, ktere so pripravljene za porabo, morajo, biti shranjene pod posebnim ključem načelstva, da se ne zlorabijo. Umestno je tudi, te knjižice z zadružno štampilijo na primernem kraji zaznamovati.
f) O rezer vnem fondu.
Glede tega opomniti je, da so tisti deli vsakoletnega čistega dobička, ki so namenjeni splošnemu reservnemu
fondu (založnim), obdačeni, da pa so zneski, kateri so določeni za posebno reservo za mogoče izgube, davka prosti.
Pri malih posojilnicah imajo pa le eden reservni fond, kteri se ima smatrati kot posebna reserva (v smislu zadnjega oddelka §. 3 izglednih pravil); tedaj se morajo vsi dotični dohodki pri obdačenji odbiti.
g)	0 ravnanji z denarjem.
Glavno pravilo naj bode, da so gotovi denarji, vrednostni papirji in zastavljene reči vedno pod dvojnin zaklepom, tako da samo eden funkcijonar nikdar sam do teh reči priti ne more, temveč da morata vsakokrat najmanj dva uda načelstva pri otvorenji in zatvorenji bla-gajnice zraven biti.
Jako važna je tudi vpeljava, da se ob konci vsakega uradnega dneva zaključi tudi denarni dnevnik, ter tako dokaže, ali se gotovina strinja s to številko, ali ne, to se pravi, gotov In a se v resnici prešteje in se primerja z denarnim ostankom, kterega kaže dnevnik.
Ta denarni ostanek se ima v dnevniku z besedami zapisati in podpišeta naj se oba uradujoča funkcijonarja. Ako prideta potem na prihodnji uradni dan dva druga društvenika načelstva na vrsto, preštejeta zopet pred začetkom uradnega dneva gotovino.
h,) 0 kolekovanji opravilnih zadružnih knjig.
Vse knjige in opravilni spisi, kteri obsegajo izključ-ljivo le pravne razmere mej zadrugo in njenimi društve-niki, so kolekov prosti, nasprotno pa se morajo vse knjige in spisi, v kteri so vpisane pravne zadeve mej zadrugo in drugimi osebami in zavodi, kolekovati po zakonu dne 13. decembra 1862 in 29. febmvarija 1864, kar pa se zgodi vže v tiskarni, pri kateri so se knjige naročale.
i) 0 računu.
Podlaga vsem daljnem vknjižbam je denarni dnevnik, treba je tedaj posebno paziti, da se dnevnik pravilno spi-suje. Vsi sprejemi se natanko vpišejo na levi, vsi izdatki pa na desni strani knjige, koncem vsakega uradnega dneva se zaključi dnevnik, to je od cele svote sprejemov odtegne se cela svota izdatkov; razlika mora pri pravem delovanji jednaka biti gotovemu blagajnemu ostanku.
Ako se to ne strinja, mora se takoj gledati, da se napaka najde. Iz tega denarnega dnevnika se napravijo potem vse vknjižbe v druge pomožne knjige, ktere se zaključijo vsaki mesec, ter se potem letni računski sklep kaj lahko napravi.
Zaradi letnega računa naj se ravna po obrasci starejših posojilnic, na primer Celjske. Vsaka posojilnica naj da letni račun tiskati in naj pošlje vsem drugim posojilnicam po eden iztis.
k) Za poduk potrebni zakoni.
Preden začne posojilnica delovati, naj si načelstvo v
lastni pocluk naroči iz „c. kr. dvorne in državne tiskarne “ sledeče zakone:
1. Zakon dne 9. aprila 1873, državni zakonik št. 70, (zadružni zakon);
2. zakon dn6 21. maja 1873, državni zakonik št. 87, (o davščinih dolžnostih zadrug), in
3. zakon dne 27. decembra 1880, državni zakonik št. 151 (o davščinih olajšavah pri nekaterih posojilnicah).
Razne stvari.
Slovenski denarni zavodi. Letošnji izkaz prometa in delovanje posojilnic bode jako zanimiv in poučljiv. Razvidelo se bode, kako lepo so se naši denarni zavodi razvijali in kako trdno in zdravo podlago imajo. Ta vkupni izkaz bi že bili prinesli, pa hočemo čakati, da imamo letna poročila od vseh posojilnic in prinesla bode prihodnja številka omenjeni vkupni izkaz vseh slovenskih posojilnic. Prosimo toraj slavne posojilnice v Šoštanji, v Ljutomeru, v Metliki, v Gorici in hranilno in posojilno društvo v Ljubljani, da nam blagovolijo svoje letne račune in poročila poslati do 10. maja t. 1.; prosimo pa tudi, da nam imenovane in tiste posojilnice, ki še nam niso poslale, poslej o tudi četrtletni izkaz tekočega leta.
Nove posojiluice. Delajo se priprave za posojilnico v Slovenjem Plajbergu in za Bekštanjsko posojilnico v Ločah na Koroškem, zadnja bode začela v kratkem poslovati. V Istriji bode postala druga posojilnica, namreč „štedionica i posujilnica“ v Krki (Veglia). Na čelu osno-valnega odbora je gospod Dr. Dinko Vitezic in pravnik gospod D. Trinajstič; in za prvo gorenjsko posojilnico v Podbrezjah (Naklas) dobilo je načelstvo zveze že pravila v pregled s sledečim dopisom:
Slavno načelstvo zveze slovenskih posojilnic!
V	dičnem kolu slovenskih posojilnic ni še zastopana gorenjska stran, oni del domovine naše, kateri šteje lepo število trdnih kmetov. Varčnost ni zadnja njih lastnost. Prihranjene novce znašali so dozdaj v Ljubljano v oni zavod, ki se po krivici zove „kranjska hranilnica". Gorenjski žulji pomogli so jej kvišku; sad pa se otresava leto za letom našim protivnikom v krilo. To in pa vzgled drugih slovenskih pokrajin vzbudil je nekaterim rodoljubom misel, vstvariti Gorenjcem lasten denaren zavod, ki naj bi postal sčasoma nepremagljiv ščit zoper navale tujstva. Nakelski župan g. Josip Košir, svetovalec njegov g. Luka Jošt in Fran Pavlin izdali so poziv, vsled katerega se je sešlo 2 7. marcija kakih 4 0 mož v Podbrezjah. Tu se je pojasnil zborovalcem namen in uprava posojilnih društev. Zanimanje zanje postalo je splošno. Izvolili so izmed sebe odbor 15 mož, ki naj pripravi pravila. V seji 9. t. m. podal je Fran Pavlin odbornikom načrt pravil, posnetih po celjskih in ljubljanskih. Slavni deželni odbor, katerega je poprosilo ž u-panstvo nakelsko za pouk, nasvetoval je, naj se osnuje zadruga z neomejenim poroštvom; predlog, stavljen v tem zmislu, pa je ostal v manjšini. Potem, ko so se pravila točka za točko pretehtala, izbral se je ožji os n ovalni odbor 5 udov, kateremu bodi nalog, da konečno oživotvori »Prvo gorenjsko kmetsko po-
sojilnico v nakelski županiji se sedežem v Pod brez jah.“
Omenjenemu odboru je dobro znano Vaše veleizkustvo, katero je priklicalo uže toliko posojilnic na beli dan, zato se drzne objaviti slavnemu načelstvu „Zveze slov. posojilnic" nujno prošnjo, da blagovoljno preudari, so li pravila, odobrena od 15. členega odbora, taka, da bi se smela predložiti v potrjenje in da izvoli ukreniti vse, kar treba, da se čem preje postavno registruje imenovana zadruga-
V	Naklem 11. aprila 1885.
Osnovalni odbor prve gorenjske kmetske posojilnice.
Računski sklep 1. 1884. posojilnice v Ormožu kaže prometa 164’115 gl. Aktiva: posojila, 49.148 gl. 38 kr.; pasiva: deleži z obrestmi vred 11.359 gld. 32 kr., hranilne vloge 24.834 gl. 36 kr., izposojila 8592 gl., rezervni fond 5393 gl. 09 kr. Občni zbor imela je 26. t. m.
Posojilnica v Št. Jakoba v Rožu na Koroškem prometa 344.093 gl. 98 kr. Aktiva: posojila 133.495 gl. 29 kr., v hranilnici 12.000 gl.; pasiva: vložin, t. j. deleži z obrestmi vred 60.370 gl. 04 kr., nadvložin, t. j. hranilne vloge 78.342 gl. 63 kr., rezervni fond 5249 gl. 88 kr.
Denarna obrtnijska pomočna družba v Ljubljani,
prometa 721.444 gl. Aktiva: posojila 156.792 gld.,'pasiva: deleži 16.364 gl. 52 kr., hranilnih vlog z obrestmi vred 119.266 gl. 95 kr., izposojila 10.000 gl., rezervni fond 14.312 gl. 54 kr.
Gornje savinjska posojilnica v Mozirji imela je v 1. četrtletji t. 1. prometa 87.252 gl. 96 kr., med tem je posodila 32.384 gl.
Celjska posojilnica imela je 1. četrtletje prometa 203.256 gl., hranilnih vlog sprejela 55.118 gl., izplačala 41.788 gl., posodila pa je 31.150 gl.
Davki posojilnic. Dve posojilnici obrnili ste se do načelstva zveze slov. posojilnic o zadevi previsokih davkov. Eni se je odmeril davek za 1. 1885 na 787 gl. 57 kr. gre ji pa samo 248 gl. 16 kr., druzej se pa hoče odmeriti 140 gl., ki bi imela samo 11 gl. 57 kr. pravičnega davka. Iz teh slučajev se vidi, kako različno postopajo razne finančne oblastnije pri obdačenji posojilnic; v obeh slučajih vložila se je pritožba in mi smo prepričani, da se bode ta tri- in večkratni davek znižal. O stvari sami in o izidu bodemo sicer še natanko poročali. Taki pretirani zneski bi zamogli posojilnico celo zadušiti in za-toraj je jako potrebno, da se vsaki predpisani davek na vse strani natanko pretehta, je li pravičen? Usojamo se slavne posojilnice opozoriti na to, da si načelstvo zveze slovenskih posojilnic in uredništvo „Zadruge“ šteje v svojo dolžnost v takih slučajih dati dotičnemu zavodu vse pripomočke na roko, potreba je le, da pošlje posojilnica o pravem času dotično davkarsko plačilno povelje s podlago odmerjenju davka vred načelstvu zveze v pregled.
Izdala se je tudi dne 23. t. m. (XV. kos) nova postava o davkih posojilnic, oziroma se je spremenila postava dne 27. decembra 1880. Mi smo že poudarjali, da se prav za prav ni ničesar z novo postavo spremenilo, potrebno je bilo te postavne spremembe le zarad tega, ker so finančne oblastnije svojevoljno na škodo posojilnic prejšno postavo tolmačile, kar pa zdaj ni več mogoče, zdaj se jim postavno dostavljajo misli prejšne postave. Potrebno se nam zdi v prihodnje celo postavo raztolmačiti.
Izdajatelj in lastnik: Mihael Vo.šnjak. — Tisk „Narodne Tiskarne" v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Maks Veršec.