ft Bi-"t.* j igj;::-. If undelivered return ta: j I ImJmJ /// / / y "GLASILO K. S. K. V^ 1 I JEDNOTE" yLmU/////lri& 6117 St. Clair Are. ——•a^a^V^^X^m11/rSL/// iI— C LEV ELAN, O. j ________---\\rj\Sl l ftf r —/ //i I—y - The largest Slovenian * I ^Sm*® Weekly in the United State« » ---—\l ^ 'fP^n1^ *§§§ f9 ff\ I ff // of America. J ------\V VU ^m^M^rM-Mrm Sworn circulation 15,200 | ----t^JA For members yearly ... SO.M . \a3i.|"^V*!—? LjjJl \ P^HKiiwfOT Iffl^n n. For nonmembera ............$1j60 —' v/Tv^^/i^^ 0//U [tOTBy \ Foreign Countries _______$M>0 >% — |M \ —nfZrmTkTffVvOf < '"\lljf_ Telephone: Randolph 628. pgS^ JO^K^Č^^ Y ....................... . OF THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION _;_M Seoond-Claoe Matter December 12th, 1923 at the Poet Office at Cleveland, Ohlq, Under the Act «f August 24, 1912 __ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OP POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1108, ACT OP OCTOBER 8, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918 Največji slovenski tednik e Združenih Državah. Ishaja vsako sredo. ima 13,200 naročnikov. ' Naročnina: Za člana, na leto _____$0.84 Za nečlane.....................$1.60 Za inozeouitvo _________»J« NASLOV uredništva in upravni&tva: 6117 SL Clair Ave. Cleveland, O. Telefon: Randolph 628. CLEVELAND, O., 15. APRILA (APRIL), 1925, Leto XL — Volume XL DRUŠTVO "TRIGLAV. NOVA POSTAVA VLADA BO ZASEGLA VSE PARNIKE BOOTLEGGER. JEV. PREMOGARSKA STAVKA. Morgantown, W. Va„ 6. aprila. — Sesti dan velike premo-garske stavke v severnem delu države West Virginia je danes potekel z resnimi spopadi med kompanijskimi stražniki in stavkarji. Tukajšnja Brady-Warner premogarska družba je svojim stražnikom naročila, da ne smejo pustiti nobenega unij-oljše in podporne matere K. S. K. Jednote, dasi naše društvo ne napreduje, kakor bi bilo želeti; v zavesti pa smo si, če bo naša Jednota tako 'napredovala po večjih naselbinah, se bo sčasoma isti duh vsepovsod razširil, najsibo še tako mala ali skrita naselbina; torej korakajmo vsi. skupaj i>od zastavo našega brata predsednika! s Dne 18. aprila bo naše društvo priredilo veselico. Za isti dan je pa djala Mina svoji sosedi Meti: "Prihodnjo soboto se bove, pa spet la vrtele, kaj ne?" Meta: "Šurting, zasukale se bove kot 4ajnc;' čemu pa tudi ne?" Mina: "Meni je moj mož Frank obljubil, da mi bg za soboto kupil pov#em nov židan gvant in bele šolne." Meta: "Ali še ne veš, da bo na tej veselici igrala izvrstna Alexander godba? Poleg tega bo pa še neka zanimiva dramatična igra, da bo smeha za počit!" Mina: "Torej na svidenje dne 18. aprila P- Društvo Marije Magdalene, it. 162, Cleveland, O. Ker je bilo naše društvo že lirej veliko v številu članstva, in je sedaj, v času kampanje pridobilo še okrog 175 članic v obeh oddelkih, se je s tem povečalo tudi delo. Zato je društvo sklenilo, da se bo pobiral asesment TRIKRAT na mesec in sicer prvič kakor navadi na vsaki redni seji však prvi pondeljek v mesecu; drugič v stari šoli sv. Vida vsako TRETJO nedeljo od 1. do 3. ure popoldne in tretjič pa na domu tajnice 18. in 19. v mesecu. Prosim vas torej, da to vpošte-te in plačate, kakor je določeno za plačevanje. Nadalje moram tudi opomniti vse one, ki so zaostale s plačevanjem napram društvu, da svoj dolg poravnajo, kajti če ne, se bom ravnala po društvenih pravilih. .Torej cenjene mi sosestre, držite se reda, pa* bo prav za vse! Ker nam pravi pregovor, da mora biti Človek včasih tudi malo bolj vesel po težkem delu, se zato prileže kaka poštena zabava. Zato se je naše društvo odločilo prirediti veselico dne 16. maja v Grdinovi dvorani; bolj podrobno o tem bom prihodnjič poročala. Vesela novica: Od gotove Strani sem zvedela, da je naše društvo dobilo tretjo nagrado v minuli 'jutyUtini kampanji. Zopet bp enkrat več zapisano v Zlato knjigo. Na to nagrado smo vse članice društva Marije Magdalene jako ponosne; glejmo, da dobimo zopet kako na grado koncem junija. S sosestrskim pozdravom, Frances Ponikvar, tajnica. lik oglas našega vrlega zanimanja, na kojem radimo več 3 mjeseča, a to je naša predstava sa plesom. Kako ovo vidite, se tako bu vršilo. t S tem vas sve prisrčno pozdravljam, i sam vam udani Matt prozenič, tajnik. Društvo sv. Jožefa, št. 169, Collinwood, O. Na*anja se tem potom vsem našim članom in članicam, da se je uredilo radi velikega navala novopristdplih članov plačilne dneve. Od sedaj naprej še bo pobirala meseČnina razen redne mesečne seje, še vsako nedeljo od 9. do 10. ure pred-poldne v cerkveni dvorani. Vsi tisti člani in članice, ki ne morejo priti na sejo, lahko poravnajo tozadevne pristojbine ob nedeljah ob gori določani uri. S sobratskim pozdravom, Ernest Terpin, tajnik. Dalje naznanjam cenjenemu članstvu, da bo imelo naše društvo dne 25. aprila skupno spoved, dne 26. aprjla pa sveto obhajilo. Nekaj članov je že Opravilo svojo velikonočno dolžnost . Ker smo —iako bi rekel — v naši naselbini kot čreda brez pravega pastirja, se društvo ne bo vdeležilo korporativno z regalijami; za isti dan je nam obljdbil Rev. Oman, du- N*ZNANILO. Iz ureda društva sv. Mihalja, br. 163, Pittsburgh, Pa., se naznanja članom in članicam na-šeg društva, da če se obdrža-vati dojduča sjednica dne 19. aprila točno ob 2 sati posle podne. Bračo i sestre! Kako vam je več obelodanjeno u prošlem broju "Glasila" ~ (15.), da bu ova sjednica vrlo zanimiva, ka-kve još niste imali, stoga vas fnolim, da bi bili prisutni a vi, osi m bolesnika i važnog rada. Dogjite ranije da pričnemo točno u 2 sati jer imamo važni točka. Prvo če biti davanje tro-mesečnega finančnega izvešca za januar, februar i marc, 1925; drugo imamo opet važna predgovora: biranje odbora za našu prtdstavu, .koju svi željno č'e-kamo, da društvo sv. Mihalja prvo pokaže novicu vrle i zanimive šaljive zgode u živi-slika ili osoba u s tarok rajskem odelu i ponošaju. Opet bute čuli izjav u naši vrli članov i članic: "No, i, koji su pristupili ove godine 1925 u naše redove pad zastavu našeg društva i K. S. K. Jednote, jer budu vsi čitani na budučoj sjednici; stoga sv opominjam, koji su pristupili i vpisani posije sjednice, da buju prisutni, i da polože prisegu za naše i svoje društvo. Bračo i sestre, možemo se NAZNANILO IN VABILO, društva Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich. Po dolgem zimskem in postnem času bo naše društvo zopet priredilo veselico z igro in plesom in sicer* v soboto, dne 18. aprila ob 8. uri zvečer v Hrvatskem Domu na 1331 fi. Kir-by St. Odbor se skrbno pripravlja, da uredi vse potrebno za najboljšo postrežbo cenjenim gostom; zato najuljudneje vabimo vse sobrate in sosestre in vse cenjene rojake v Detroitu. Dobro nam došli! Za dobro postrežbo in veselo zabavo vam jamči pripravljalni odbor. , S sobratskim pozdravom, v imenu društvenega odbora: Paul K. Madronich, blagajnik, o- Slava Collinwoodu! Kakor zasnubi jfena kraljica prihaja pomlad v deželo. Vse se veseli in vse se raduje prihoda vigredi. In pomlad je priplula iz nebes tudi na Collinwood in poljubila hrepenečo zemljo in vlila v nas novo življenje. Pomlad nas je odela s svojim dragocenim krilom iz cvetja in rož v nedeljo dne 22. marca, ko smo praznovali med nami Jedhotin dan. In mi, vdani sinovi smo ji nabrali polno svežih" rož in cvetk in ji slovesno položili ta šopek najlepšega cvetja v njeno naročje. Zastava društva sv. Jožefa, št. 169 K. S. K. Jednote je tega dne veličastno za-vihrala v zmagoslavju in slavi ter pozdravljala nove bojevnike za vero,'dom in narod. Omenjeno društvo je priredilo novim kandidatom slovesen spre- 6. uri so se pričeli zbirati novi kandidatje, katerim so naše nad vse požrtvovalne kuharice priredile okusno večerjo. Vrsta, za vrsto zavednih bojevnikov se je zbirala v obširni gornj-' dvorani in truma za trumo je polnila sleherni prostorček, sleherni kotiček Slovenskega Doma. Že je bik) vse napolnjeno in natlačeno zavednega občinstva, a še so prihajali in dohajali novi roji slovenskih mater in slovenskih delavcev. Vrata Slovenskega Doma so bila vsem odprta, ^katoličanom in nekatoli-čanom in vsak je lahko vstopi! brez vstopnine. Veličasten pogled po dvorani je živo pričal, da je ta nepregledna množica cvet slovenskih delavcev, ki so prišli z veseljem in navdušenjem. da manifestirajo za to, kar nosijo v srcu, ljubezen do vere iri ljubezen do materinega Jezika. Točno ob 7. uri se je uvrstil sprevod, katerega so vodili maskirani zagovorniki. .Kandidati novoustanovljenega mladeniškega društva sv. Alojzija so nosili na prsih pripete bele nageljne, članice novega ženskega društva sv. Helene so se spoznavale po rudečih cvetkah, a člani društva sv. Jožefa, št. 169 so nosili narodni znak. Ves ta sprevod in vso nepregledno vrsto teh novih vojakov in bojevnikov za naše ideale in naše skupno mišljenje je predstavljalo vse najboljše iz krogov slovenskega delavstva. Ob vstopu novih kandidatov je zapel močan zbor pevskega društva "Soča" prekrasno pesem "Pozdravljeni." Pri tem se mp-ra javno pohvaliti vodstvo omenjenega pevskega društva, ker nas je počastilo yi presenetilo s tako močnim in izurjenim pevskim zborom. Med sprevodom je sviral mladeniški godbe-ni zbor društva sv. Vida, št. 25 Jednotino koračnico. Operna pevka Miss Elizabeth Grahek nam je zapela latinsko pesem "Ave Maria" tako ubrano, tako nežno, da je cela dvorana strmela in občudovala to izborno operno pevko. Nato je .sledil po glavnem predsedniku bratu Anton Grdina'-slovesen sprejem novih kandidatov. Vseh novopristoplih je bilo 308. Občinstva v dvorani je bilo pa po povprečni cenitvi nad 1,000. Ganljive in v dušo segajoče besede glavnega predsednika so privabile marsikomu solze v oči in navdušenje je preželo navzoče, ko je glavni predsednik pozval vso zbrano množico naj zakliče v počast noviiQ članom trikratni "Slava!". Iz tisoč ust, iz tisoč prs je otl- Vlda, št. 25, društvo sv. Lovrenca, št. 63, društvo sv. Jožefa, št. 146, društvo Marije Magdalene, št. 162, društvo sv. Ane, It. 150 in društvo Presvetega Srci Jezusovega, št. 172 iz West Parka. Pevsko društvo 'Soča" je zapelo še par izbranih komadov in Miss Elizabeth Glrahek je očarala poslušalce še ( dvemi pesmimi. Glavni predsednik se je zahvalil na tako dobro vzpeli slovesnosti in ogromni vdeležbi in slavnošt se je končala. Razšli smo se vsi v navdušenju utrjeni in oživljeni la na&e pravične ideali* videli imo da Collinwood je naš in la so slovenski delavci naši; ljim je veljala ta slava; njim laj doni slava do konca dni. Collinwood je vstal in nad njim vzhaja vse oživljajoče solnce. . . Karol Skebe. predsednik. , Brnest Terpin, tajnik. Bridgeport, O. — Dear Editor: The present campaign fon new membership in our organization has been conducted with such wonderful success, according to the reports in our official organ, that must be of much interest to our members, and why should it not be, is it not the fact, tljat the K. S. K. Jednota. hAs stood the burden of caring for its sick members, widows and orphaned children for 31 years and without a word of disatisfaction has always met ,its obligations with cheerfulness and with joy to her children. Yes, that is the cause why we should rejoice and make every effort to make the K. S. K. Jednota stronger, bigger and more cheerful than ever. In Bridgeport, O., on March 22nd a total amount initiated to the K. S. K. Jednota was 30; certainly a victory for, a small community like Bridgeport,. A little help in making a campaign a success. Now, in order that the new members as well as the old will get the real meaning of the organization, a meaning of your oath that you have taken when you joined the organization. I feel that I must call you!" attention to a few items which should be of interest to you. First, remember that you arc a Catholic, it is your duty to live up to the rules of our Holy Mother the Church. Second, that you are a member of K. S. K, Jednota of which you could not be if you was not a practical Catholic. Remember your duties as a . mevala "slava." ter se razlegala1 m™bcr of "°t ne- jem, katerega si bodo zapomnili j po širni dvorani in setrala sle-1 * your m6nthly meetings. ii.4.: l;__l:i: .. j______• __ . . I hf>v mav nnl Ko ^f _____i vsi tisti, ki so bili v dvorani navzoči, še dolgo vrsto let. Zapomnili si bodo dne 22. marca, 1925 tudi nasprotniki našega mišljenja, ko se je Collinwood oprostil okovov brezverstva in vstal oživljen in prerojen v znamenju križa. Prišli so od blizu in od daleč odličnft osebnosti in glavni-uradniki K. S. K. Jednote, med katerimi smo opazili glavnega predsednika, brata Antona Grdina, glavnega tajnika, brata Josip Zal ar j a iz daljnega Jolie-ta, vrhovnega zdravnika, brata Dr. Josip Graheka iz Pitts-burgha, vrhovnega duhovnega vodja, brata Rev. J. J. Omana, urednika "Glasila," brata Ivan Zupana, glavnega nadzornika, brata John Zulicha, priljubljenega domačega župnika, Rev. Vitus Hribarja, društvenega hernemu do dna duše. Slava naj doni vam slovenskim delavcem, ki ste prihiteli in pokazali, da vas brezverski strup še ni otroval; slava vam slovenskim materam ,ki ste pripeljale svoje otročiče v naročje K. S. K. Jednote. V našem navdušenju smo se ozrli nazaj na nase prednike, na naše prvoboritelje, Ki so postavili in utemeljili na šo Jednoto, ta največji spomenik slovenskega naroda v Ameriki, in koje že sedaj krije hladna zemlja, in zdelo se je nam,, kot da se sliši glas iz groba? ki kliče tebj šlovenslci naselbini Slava! Slava! Vrstila se je vrsta govornikov, ki so deloma v slovenskem. they may not be of interest to you for ^ while, but by your efforts you will finally g<£ interested and work for the welfare of our Holy Mother the Church, or beloved country and our »grand organization in which over 25,000 members are united, and working for the same ideas and principles. Do not depend on officers of your society- or organization, to do all the work; there is no doubt that every one of them is willing to do his duty and more, but your assistance must be there in order to make a success. Therefore let all of us get together ami work for the inter- ponesti i sada znamo kaj jesmo duhovnega vodjo, Rev. Milana i kaj su složna brača i sestre,1 Slaje, društvenega zdravnika, kaj mogu -da napraviju; o tem Dr. Omana in slovenskega od-ču vam drugi dopis obelodaniti J vetnlka A. J. Žužek. V dvorani moj zaželjeni cilj, kaj mi u mo- j Slovenskega Doma nas je pri-joj glavi vršilo i mojim nogamj čakavaio še posebno razočara- ni je mira delo — bilo bi preveliko obelodanjeno u članaku; mislim, da vi svi znate mpju ififeal o društveni pojama, stoga čete nači na ovoj strani ve- ri je; gostovala je med nami opčma pevka čikaške Civic opere, Miss Elizabeth Grahek iz Jolieta, 111. ter nas počastila s svojimi proizvajanji. Točno ob deloma v angleškem jeziku po^ of our nobIe organization Vedali, o koristih in prednostih with our KUPreme officers for K. S. K. Jednote. Govorili so stroI«er K S. K. Jednota. klavni predsednik Anton Grdi- i t Bei,t w,shrs to you Brother na, glavni tajnik Josip Zalar jEdlU)r members of our vrhovni duhovni vodja Rev. j!: Or*anwation. J. Oman, ftev. Vitus Hribar, urednik "Glasila" Ivan Zupan, vrhovni zdravnik Dr. Josip V. Grahek, glavni nadzornik John j Bridgeport, O. — Z vseh Ziilich in zdravnik Dr. Mihael strani se čujejo nad vse vesela . * poročila naših čet v Jednotini Pri slavnosti so bila Častno armadi, v večjih in manjših ta-zastopana krajevna društva iz!borih. Zato, dasi malo pozno Glevemrida, kakor društvo sy.'pa vseeno sledi nekoliko poro^ Fraternally yours, Anton Hochevar. čila tudi iz naše male Jednotine postojanke. Na Jednotin dan 22. marca popoldne, sta se zbrala oba tukajšnja društva, moško in žensko v društveni dvorani, kjer je bilo na jako slovesen naqin sprejemih 30 novih članov in članic obeh oddelkov. Jako lep prizor je bil, ko je 13 mladeničev in mladenk za od-rastli oddelek in 17 za mladinski oddelek 'prikorakalo v dvorano, katere je zaprisegel predsednik sobrat Anton Hočevar ter jim z lepimi in vspodbud-ljivimi besedami v angleščini raz tolmačil pomen in > namen društev in Jednote. Brat Mi hael Hochevar, ki najtwflj pozna zgodovino društva sv. Barbare, št. 23 je obrazložil kakšne tež koče so bile ob ustanovitvi društva, a sedaj pa upa, da bo naše društvo ostalo na trdni podlagi, ker pristopa toliko mladih članov v društvo kot še nikdar prej. Sobrat Andrej Hochevar pa je v jedrnatem govoru apeliral posebno na mlajše člane, da naj se vedno zanimajo za društveno življenje, ker tako bodo najbolj spoznali kaj so katoliška društva. Dalje so pozdravili nove člane še sledeči: sobrat Louis Sušteršič, sobrat Joseph Hochevar ter predsednica društva «v. Ane, sosestra Mary Hoge. Vsi so navduševali članstvo, da naj Se vnaprej vedno deluje za društvo in še večjo in močnejšo K. S. K. Jed noto. 1 ] Trideset novih članov naen krat sprejeti v naša društva, naselbini kot je tukajšnja, bi se zdelo pred enim letom nekaj nemogočega, kar se je pa vres-ničilo, da smo v resfiici dosegli več kot smo pričakovali. K temu je mnogo pripomogel lan^ ski shod, ko so nas obiskali glavni uradniki in navdušili za društveno življenje, da je postalo zanimanje za naša društva in K. S. K. Jednoto vsestransko In ko je bila kampanja za nove člane otvorjena, se je naše članstvo z vso vnemo zavzelo za razglas vrhovnega poveljnika in šlo na delo, osobito junaške so se izkazale članice društva sv. "«Ane, posebno odbonnice, ki so porabile vso svojo zmožnost, da so dosegte nepričakovani uspeh; zato vsa čast njim in vsem, ki so tako navdušeno delovali v tej kampanji, da se je članstvo K. S. K. Jednote tukaj pomnožilo za 60 članov in članic. Skupno šteje K. S. K. Jednote v naši naselbini 270 članov in članic v obeh oddelkih. Ko je bik) društvo sv. Barba re, št. 23 pred tridesetimi leti (10. marca, 1895) ustanovljeno z komaj 13 člani, ter se je pozneje še zn/žalo na sedem članov, niso tedanji ustanovniki nikdar mislili, da bo ob 30 letnici društva, imela K. S. K. Jednota v tem malem -premogar-skem kraju dva tako lepo cvetoča društva s tolikim številom članstva. Očividno je bila tukaj Božja pomoč zraven. Zato smo danes lahko veseli na lepe uspehe in hvaležni Vsemogočnemu ter našim ustanovnikom, izmed katerih so štirje še vedno desna roka pri našem društvu. • . Bratje in sestre! Pokazali ste, da z vztrajnostjo in dobro voljo se doseže marsikaj, kar se zdi včasih nemogoče. Poslušaj mo še v bodoče oklic našega priljubljenega, z dušo in telesom za Jednoto vnetega vrhovnega poveljnika brata Anton Grdina in nadaljujmo naše za-početo delo z istim navdušenjem naprej, da bomo dosegli vse, kar se da doseči za naša društva in K. S. K. Jednoto v tukajšnji naselbini. % Delo po tukajšnjih premo-gorovih še vedno počiva ter ni nobenega znamenja, da bi pričeli delati. Kar je mlajših ljudi so se razkropili po bližnjih tvornicah, kjer zaslužijo vsaj za življenske^ potrebščine; starejši pa morajo še vedno čakati na premogorove; kdaj jih bodo odprli, se pa neve. Naši žogometarji ali K. S. K. Jednote 6ase ball club, kakor ga nazivajo tukajšni Amerikanci, se pridno učijo. Ball park so precej prenovili in očistili tako, da je sedaj v najlepšem stanju. Pred kratkim so tudi dobili krasne' uniforme z velikim in lepim imenom K. S. K. J. Ko znana in nad vse priljubljena rojakinja Mrs. Mary Skube, sor proga Fred Skube-ta. Omilo-vanja vredna žena je bolehala več let. ter je morala v tem času prestati več nevarnih ope- bodo igrali prvo igro se bodo racij f zdaj jo je smrt rešila na dali slikati v uniformah, kate- da,J'nega trpljenja v najlepši terih slika upam, da bo priob-čena tudi v našem "Glasilu dobi 33 let. > I Pokojna Mrs. Mary Skube je Prvo igrp bodo Igrali 19. aprila bi,a hči Mr- in Mrs- JosePh z Wheeling All Stars, na doma- mcha» tajnika dru*tva 8V- Jo* čem bali parku v Boydsville, O. Želimo jim, da bi pri prvi igri zmagali! Pred kratkim jo je mahnil v žefa, št. 112 K. S. K. Jednote. Živela je ves. čas tukaj na Ely, kjer je bila rojena. Ko je bila še zdrava, je z vso vnemo in Cleveland-Newburg znani in ob- rrada delovala na društvenem polju, tako tudi za našo sloven sko cerkev sv. Antona kot čla- čespoštovani rojak Anton Lov-še, kjer si je poiskal boljšo po-. . . . lovico. Rojaku Anton Lovšetu mca društva Krnskih mater želimo obilo sreče v novem za- Spadala je k trem slovenskim konskem stanu, v katerega bo dr^tvom: sv. Antona, K. S. K stopil prej ko ta dopis zagleda Jednote> Ma"Je Čistega Spo-beli dan, ako se mu kaj poseb-"četj* J' S" K' Jednote ir> sv nega ne pripeti. Ker se mu v Newburgu zelo dopade, zato bo menda tudi tam ostal, kakor se je izrazil. Pozdrav vsemu članstvu K S. K. Jednote. Frank Mirtič. I/)vrenca S. H. Z., k ženski postaji društva Makabejk in Ameriški pomožni legiji. Tu kaj zapušča'neutolažljivega moža, štiri sinove in dve hčeri očeta, pet bratov in dve sestri. Kako zelo je bila pokojnica priljubljena v naši naselbini, je IU. — Članice I p^kazal n^en ve,ičasten Pogreb katerega so se številno vdeleži la* vsa gorioznačena društva, Springfield, društva sv. Rozalije, št. 140 K. S. K. Jednote so na Cvetno ne-, . deljo opravile svojo velikonočno njen,h znancev ter drugega ob- dolžnost. Veliko članic je sicer r'"8)?' da tak° lep6ffa ^^ ze dolgo ne pomnimo. Naj bo vspodbuden|^agopokojnici <*ranjen blažji spomin. Počivaj v miru Hudo prizadetim sorodnikom naše iskreno sožalje! Poročevalec. o manjkalo, a katere so se .vdeležili, so dajale vzgled svojim otrokom, odrast-lim in majhnim, ter vsem žup-Ijanom. V lepem redu, z društvenimi regalijami na prsih; so zasedle častne sedeže v prvih klopeh ob obhajilni mizi ter z vzgledno pripravo sprejele sveto obhajilo. Častiti gospod VELIKI DAN K. S. K. JEDNOTE V STEELTON, PA. (Nad« 1 jeva ni«) Zatem je bila k besedi po-župnik Mažir, ki je daroval sve- zvana Miss Mary Bratina, taj to mašo, je bil vzradoščen nad nica društva Marije Milosti veselim pojavom verskega živ ljenja'. Polne, št. 114, ki je občinstvo lepo pozdravila in izražila željo, V društvo sv. Jožefa^ št. 189, | da naj med vsemi vlada mir in k. S. k. Jednote sta bila spre- gloga'in da naj Slovenci in Slo-jeta dva nova člana: Andrej venke pristopajo k haši materi Vaško in Barbara Nadazdy. Pri k. S. k. Jednoti, ki tako vest-zadnji seji se je skleiylo, da bo no skrbi za svoje članstvo društvb prirejalo "Card Par- življenju in tudi po smrti za ties" in druge zabave vsako njih dediče. "Naj raste naše drugo sredo v mesec4 v svrho | članstvo! Naj raste in cvete nakupa društvenega bandera. V sredo, dne 15. aprila' ob 7:30 zvečer se je vršila prva "Card I Dermeš, ustanoviteljica društva Party" v klubovi dvorani. Na Marije Vnebovzetja, št. 181 društvu sv. Jožefa je očividen Razložila je pomen tega banke-blagoslov. Člani se mesečnih ta in prve obletnice v sledečih f sej radi vdeležujejo, ker so besedah: kratke in stvarne (business- "Spoštovani gospodje župniki, like). Kjer je pokoj Božj i, tam cenjene mi sosestre in sobratje je zadovoljstvo, vspeh in sreča, in vsi tukaj zbrani. Vesel dan Bratje in sestre, čuvajte ta dra- je danes za naša društva, ker mati Jednota. Bog vas živi!" Njej je sledila Mrs. T)orothy gocen zaklad! Članice. Marijine praznujemo god zaščitnika na-družbe so | še K. S. K. Jednote sv. Jožefa. polnoštevilno sprejele velikonoč- Vesel dan je tudi za naše dru-no sveto obhajilo na Cvetno ne- štvo Marije Vnebovzetje, št. deljo. V roki molitvenik, med 181 K. S. K. Jednote, ker pra-prsti sveti rožnivenec, na prsih znujemo prvo obletnico! Eno družbino regalijo, tako so kle- leto ni dplgo, a>o pogledamo v čale pred oltarjem ter priprav- bodočnost ali preteklost, vendar Ijale svoja srca na prihod Ne- pa se veliko preživi in doživi; beškega Ženina. Častita sestra veliko tudi doseže in stori, ako Rafaela je Voditeljica Marijine | se dela s požrtvovalnostjo za družbe naših deklet.-Altarno društvo je pred krat-1 svojega bližnjega kim nakupilo nove talarje in Tako smemo tudi ______ koreteljne za naše ministrante, upati, da smo vsaj nekaj doseg našima gospodoma pa vsakemu le in st&rile na polju našega"ka-lepo novo albo za veliko noč. toliškega društvenega življenja Občinstvo ^'e govornici živahno dobravalo, nakar se ji je stoloravnatelj lepo zahvalil, trdeč, da je resnica, da je to društvo lepo rastlo, ker je v enem letu dospelo do tako lepega števila članic (45). Bodril nas je da bi še naprej tako agilno delovale. Vsaka naj bi pridobila pet novih članic, pa bo dru štvo štelo 270 članic. Potem je bila pozvana Mrs Amalija Dolinar, predsednica društva št. 181, ki je navzoče prosila, da naj še zanaprej dobivamo nove članice; obljubila je v to svrho tudi sama delovati kar ji bo največ mogoče Dalje je apelirala, da naj de lujemo složno pri naših društvih in pri K. S. K. Jednoti. K sklepu se je še občinstvu zahvalili za tako veliko vdeležbo pri ban ketu in novim članicam, ki so pristopile v tako lepem številu Hvala pevskemu zboru za lepo petje. Hvala našemu Father Gladeku, ker so nam pripomogli do zaželjenega cilja. Našim društvom je pa govornica za klicala: Da bi uspešno rastla in cvela še naprej! Nato je stoloravnatelj brat Marko Kofalt pozval k besedi tajnico društva št. 18L Ma/y Koščevič, ki je občinstvo pri jazno pozdravila in se zahvalila za tako veliko vdeležbo, na tako lepem redu in poslušnosti, in da želi, da če niso še vsi, kar je tukaj zbranih pod zastavo K. S K. Jednote, da naj pristopi jo. ■ (Konec prihodnjič) -o- dobro naroda, vere in za dobro med seboj smemo tudi me članice Altarno društvo tudi vodi častita sestra Rafaela. V spomin desetletnice delova nja našega častitega gospoda župnika Mažirja med nami, so mu šolski otroci podarili srebrni venec za umetno izdelani svileni blazinici. • Vdeležba pri postnih pobpž-nostih, ob sredah in petkih zvečer ter pri božjih službah ob nedeljah, osobito iik Cvetno nedeljo, je bila zelo dobra. Zlasti je naša mladina bila dobro zastopana. Z zadovoljstvom in zadoščenjem napolnuje srca naših župljanov dejstvo, kako žlahten sad že sedaj po teh kratkih letih rodi naša župnijska šola. Mladina, ki prihaja iz naše .šole, je zvesta Bogu in svoji domači slovenski cerkvi. . To so naše duševne radosti ob velikonočnem času. Boga pa prosimo, naj nam vidnega svojega blagoslova tudi v bodoče ne odtegne. Poročevalec. Ely, Mian. — Dne 24. marca je umrla v naši naselbini obče in delovanja. Ustanovile smo pred letom dni novo društvo, katero smo priklopile k najboljši slovenski katoliški Jednoti; pridobile smo v našo sredino precej novih Članic, ki bi morda drugače nikdar ne spadale ne k temu, ne k drugemu društvu, če bi ne bile nekatere izmed nas večkrat ne trkale . na njihova vrata in jih vabile v društvo. "Drage mi sosestre! Da, tako moramo delati tudi v bodoče Ako hočemo narediti kaj* dobrega, moramo delati skupno za naša katoliška društva, za našo cerkev in za »splošno korist naselbine. Same ali posamezno ne moremo ničesar doseči; skupno- pa lahko vse, kar hočemo. In zato naj še^v bodoče živi med nami ta veliki slovenski živel j po .znanem geslu: Vse za vero! Vse za naše večje in močnejše katoliško društveno življenje! Kar imamo dobrega v Ameriki, so naša katoliška društva, Jednota in naše farne cerkve, ki nas spominjajo tega, kar nam je najdražje'na svetu. Bog vas živi še mnogo, mnogo leti" PROTEST. V 14. številki "Glasila K. S. K. Jednote" smo čitali protest naših zavednih sobratskih drfi štev iz Barbertona, Ohio, ki od ločno obsojajo grdo pisanje in napade od strani newyorškega dnevnika "Glas Naroda," na nekatere glavne .uradnilte naše K. S. K. Jednote in našo častito duhovščino. Naše društvo sv. Vida, št. 25 K. S. K. Jednote, ki je prvo in najstarejše slovensko podporno društvo v*Clevelandu, daje bar-bertonski naselbini vse prizna nje, ker se je zavseta za ugled in čast glavnih uradnikov K. S. K. Jednote in častitih slovenskih duhovnikov. Tudi naše društvo je vzelo to točko v pretres na redni seji dne 5. aprila, 1925. Na predlog brata Widervola, podpirano po bratu Ogrinu, je bila soglasno sprejeta sledeča protestna resolucija: '. "Članstvo društva sv. Vida, št 25 K. S. K. Jednote, Cleveland, O., najstrožje graja zlobno pisanj'e urednika "Glas Naroda," ki se norčuje v svojih zakotnih kolonah iz nekaterih glavnih uradnikov naše K. S. K Jednote, osobito, ker napada našega agilnega glavnega pred sednika brata Antona Grdina. Odločno obsojamo neprestano blatenje, koje prinaša list "Glas Naroda" napram častitim slovenskim duhovnikom Ameriki. "Zahtevamo, da naj oenačerii list pusti našo Jednoto in častito duhovščino pri miru. "Svetujemo vsemu članstvu K. S: K. Jednote, da naj ne čita in več ne podpira takega lista, ki javno blati in napada naše vrle glavne Uradnike in častito duhovščino. Tudi mi pravimo: "Proč g takim listom iz naših hid in domov!" "Prosimo še ostala krajevna društva K. S. K. Jednote širom držav, da naj nastopijo s slični mi protesti na svojih sejah." V* Clevelandu, Ohio, dne 5. aprila, 1925. Za društvo sv. Vida, št. 25, K. S. K. Jednote: Anton Stemiša, predsednik. Anthokiy J. Fort una, tajnik. Ignae Stepic, blagajnik. (Pečat) POZOR TAJNIKI IN TAJNICE! Ker stopi z današnjim dnem nova poštna postava v veljavo, da bo poštnina privatnih dopisnic in razglednic mvisana na 2c., zato opozarjamo vse tajnike in tajnice naših krajevnih društev, da naj prilepijo na naše posebne kartice za .premembo naslovov članov znamko za 2c. in ne več za-le. Karte, ki ne bodo opremljene s predpisano poštnino 2c., naslovljencu sploh ne bodo dostavljene. Ako imate več kot 5 prememb naenkrat, denite dve, ali več teh kartic v kuverto in jo od-posljite kot pismo z 2c. znamko. Upravnistvo "Glasila" Dolg je kot pleša na Človeški Kočiju, mora!?lavi. fimbolj teko leta, tem ČUDOTVORNI ZDRAVNIK V PRAGI. način emanira Koči neko toplo skupine in da doseza pri tem strujo, ki ozdravi ja bolne ljudi.; čudovite uspehe. Seveda se ne obnese ta način ; _o_ zdravljenja pri vsakem. Kdor išče pomoči pri verovati v dobroto in pravič- ^ja Je nost. Koči sprejema pacijente _ in jih leči brezplačno. Lahko j M!ad človek V8e prer>efiei 8tar si mislimo, da je naval bolni- pa vse prenaša. kov pri njem naravnost ogro- _ men. Kočijev slučaj je vzbudil v celi češkoslovaški javnosti velikanski odziv. Ž njim se bavijo strokovnjaki in nestrokovnjaki. Kdor si ne zna pomagati sam, Zdravniki so prejskali Kočija in mu tudi drugi nikdar ne bodo pravijo, da je njegovo zdrav- znali pomagati, ljerije v zvezi samo s sugestijo. Na Masarykovi obali v Pragi se že nekoliko dni zbirajo in prerivajo množice ljudstva. To so ljudje, kr pričakujejo pomoči od čudotvornega zdravnika, ki je šele zdaj začel razvijati svoje delovanje, dasi že dolgo živi v Pragi. Čudotvorni zdravnik ni nrhče drug nego ugledni knjigarnar in založnik B. Koči, ki je čisto.nenadno odkril v sebi čudovito zdravniško moč, katera vabi pacijente od blizu in daleč. Kočijevi uspehi so takšni, da Jim v mnogih slučajih naravnost ni mogoče verovati. Ce bi bil Koči v svoji prošlosti drugačen kakor je bil v resnici, bi morali misliti, da ima svet zopet enkrat opraviti z rafinira-nim sleparjem. Toda • Koči je ugleden človek in je znan po svojem humanem socijalnem delovanju. Vse njegovo življenjsko delo sestoji doslej iz izdajanja izvrstnih popularnih knjig, ki so kar najboljše vplivale na široke ljudske množice. Koči je ozdravil nešteto oseb na popolnoma nepojasljiv način. Mož sam trdi, da ne zdravi ne s sugestijo, ne z magnetizmom, ne potom špiritizma, ampak j kratkomalo s pomočjo vere, katero zajema iz svetega pisma. Njegova metoda obstoji v polaganju rok na bolnika. Na ta Kar je tujega, je dobro, kar je znanega, je boljše, kar je domačega, je najboljše. Njegov način lečenja je isti ka- Deset jih na roki dela dobro kor način rimskih cesarjev samo tedaj, kadar imajo dobre-Klavdija in Vespazijana. Tudi ga "foreraana" v glavi. genijalni fantast Faracelzus je _ v XVI. stoletju zdravil ljudi na ta način. je, da Koči ne zdravi posameznih bolnikov, temveč kar cele Kar je prijetno, je največ-Posebno značilno pa;krat drago in največkrat slabo za telo in dirh. Ko se materino mleko izjalovi, se poslužujte Bordenovega Eagle Mleka, edinega pravega nadomestila za materino mleko. če pošljete ta oglas The Borden Company, Borden Building, New York, vam bodo povedali v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom. Priporočajo in predpisujejo zdravniki. Dept. 2 =ž=== >v Dramatično Društvo "TRIGLAV" VPRIZORI DRAMO KOVARSTVO in LJUBEZEN OSEBE: Predsednik pi. Walter, na dvoru nemškega kneza ... Frank V. Verbič Ferdinand, njegov sin, major ........................................August Haffner Dvorni maršal pl. Kalb J.........,.......................................... M. J. Grdina Lady Milford, knezova ljubica .......................... Josephine Ermakora Wurm, predsednikov tajnik..........................................John J. Grdina Miller, godec .....................r.............................................Frank F. Lunka Njegova žena ............—................................................«........ Mary Novak Luiza, njuna hči....................................................... Josephine Lausche Zofija, ladyna hišna -........................1_____________Mitzi Prijatelj Knezov strežaj ..:........................................_________ Frank Drašler Ladyn strežaj.----*...........................................Frank Vihtelič Vec drugih oseb Godi se v glavnem mestu nekega nemškega kneza v XVH stoletju 19. APRILA, 1925. (Na Belo nedeljo) V SLOV. NAR. DOMU ob 7:30 zvečer. Vstopnice se dobe pri A. Kolarju v S.N. Domu Cena $1.00, 75c in 50c QLASILO K.S.K. JEDNOTE Izhaja vsako vode Uataina Kranj «ko-Sl o venske Katoliške Jednote v Združtnifa državah ameriških. ' - v m? M. CUir H Uredništvo Is ttpravaiMvoi CL1YIULND, PVO. 50.& JI.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CAKNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA. by sad in the latere* ef the Ordw. leaned every Wednesday OFFICB: >117 ft Clair Ave. T( elepbone: Randolph «2* CLXVELAND, OHIO. 83 AMERIKANEC NE MORE BITI KATOLIČAN! ponatis iz "Ameriške Domovine," št. 41.) Odkar je Ky Klux organizacija v Ameriki začela širiti svojo propagando, je zmešal Ku Klux sistem že marsikomu pojme, ki je bil prej sicer dob^r Amerikanec, a Ku Klux evangelij mu je vzel.zadnjo trohico prevdarnosti in pravega amerikanizma. Odkar obstoje Zjedinjene Države, so bili katoličani v Ameriki spoštovani, brez kake hlimbe rečeno, bolj kot pripadniki drugih verskih sekt. In ravno radi visoke morale, zavedenega amerikanizma, patriotičnega spol-novanja državljanskih dolžnosti, so bili Amerikanci, katoliške vere, vselej na prvem mestu. Ovreči ne more tega nihče, kdor je čital zgodovino Zjedinjenih Držav, od prvega začetka do danes. Malenkostne duše, površne pameti, polovičarske izobrazbe, fanatičnega razuma teh faktov seveda ne morejo razumeti. Jalovi protestantizem, ljubosumen nad uspehi katoličanstva v Ameriki — ne v verskih ozirih, pač pa na polju državljanstva, politike, znanosti, patriotizma, si ni znal drugače pomagati kot da je ustanovil fašistovsko organizacijo Ku Klux Klan, katerega naloga je dosledno pobijati resnico in razvnemati plemenski in verski boj Protestantizem v Ameriki hira in .peša, od dneva do dneva. Kar ima dobrih naukov, načel, principov, je ukradenega iz katolicizma. Kar, ima v sebi slabosti, jih je protestantizem sam priborit In česar si ne more priboriti z resnico in dejstvom, to dobiva s silo. Fanatizem protestantov je rodil prohibicijo v Ameriki, češ, ako odpravimo gostilne in pijačo, bodo ljudje bolj v cerkev zahajai. Katoliška cerkev ni nikdar podpirala prohibicije, pač pa zmernost. Ker protestantovski pastorji sami niso mogli ali so bili nezmožni propagirati ukoreninjenje prohibicije, je nastala organizacija Ku Klux Klanov, ki je napovedala boj katoličanom, ker se drznejo javno napadati prohibicijo. Od- kar imamo prohibicijo, je Kil Klux Klan organizacija, na jigal da ne morejo biti dobri ameriški državljani, ker niso ž dušo m - -----/ 1 * ------------------O----—---J —1 — shodih, v časopisih in v knjigah začela dolžiti katoličane, in srcem za prohibicijo. Tekom 150 let obstoja ameriške republike se ni dobilo niti enega pisatelja ameriške zgodovine, niti državnikov politične vlade, ki bi očitali katoličanom v Ameriki pomanjkanje patriotizma, nezrelost amerikanizma. Nastopiti so morali zloglasni fanatiki kot Simmons in Clarke, voditelja Ku Kluxov v Ameriki, da sta se drznila potem, ko smo dobili-prohibicijo, napasti katoličane, da so nevredni ameriškega državljanstva, ker se ne strinjajo s Volstead postavo, ki je bila usijjenai nemoralično ameriškemu narodu. . • Priznavajoč ta dejstva, se človek foliko bolj čudi, ko či-ta v slovenskem časopisu, ki hoče biti naroden, socialističen in boljševiški vseobenem, trditve, kr so posnetek principov Ku Klux organizacije v Ameriki. Ta časopis je naša stara blufarica "Enakopravnost". V številki z dne 1. aprila — pomemben dan — je prinesla umazano, iz trte izvito, in skrajno bedasto trditev, prikrojeno natančno po naukih Ku Klux Klana, da "Amerikanec ne more biti katoličan", niti ne more biti "katoličan ameriški državljan."« Piše ta blufarica sledeče: "Amerikanizem in katolicizem sta dva pojma življenja, ki sta si v popolnem naspfotju. Dober katoličan n€ more biti pravi Amerikanec in pravi Amerikanec ne more biti dober katoličan. To je resnica, katere ne more ovreči nikako podrepniško (?) javkanje ljudi, ki se čutijo še (?) v manjšini- ... • "Amerikariizem ne prizna nikake višje posvetne oblasti od ljudi samih (?). Ljudem samim je dovoljeno, da se vladajo po svoji volji, da so sami svoji gospodarji. Ameriška je vlada ljudstva od ljudstva in za ljudstvo. Amerikanizem pomeni popolno duševno (?) neodvisnost v političnih in verskih zadevah; vlada je zelo omejena v svojih"pravicah posegati v življenje privatnikov. • (Kaj je to privatnik?) 'Katolicizem je pa v vsaki točki nasproten Aimerikani-zmu. Katolicizem pomeni v VSAKEM oziru popolno suženjstvo, in to tudi v sedanjem času, ko bi človek pričakoval, da so se cerkvenjaki (?) že kaj spametovali ... ." Tako piše "Enakopravnost". Da se ne bo treba, pozneje vračati k temu, naj takoj omenimo na tem mestu, da urednik ''Enakopravnosti", kljub svoji mladinski nepremišljenosti in nezrelosti, ni toliko prismojen, da bi sam kaj enakega napisal. Pisec gori citiranih vrst iz "Enakopravnosti" je poznan črnogledi šušmar v Clevelandu, ki"sliši na ime "Primoshic". Ker je sam prelen, da bi kaj študiral o predmetu o katerem hoče razpravljati, je šel in prepisal nekaj točk o katolicizmu in ameriškem državljanstvu, katere točke natančno tako propagira fanatičen Ku Klux Klan, kot jih je zapisala "Enakopri*n©st." Sicer je konečno vseeno, kaj piše "Enakopravnost" o veri, katolicizmu in državljanstvu. Vse skupaj je le pogreta rihta, in niti originalnosti ne moremo pripisovati gori|so bili seveda zopet katoliški Američani prvi, ki so dajali omenjenim vrstam. Vse to, kar je napisanega, je natančno vzeto iz pravil Ku Kux 'Klan organizacije. Kdor vzame v roke to ali ono glasilo Ku Klux Klana v Ameriki, bo čital enake prismodarije plitvih protestantovskih pastorjev, kot jife je zapisala "Enakopravnost". N^isati pa vseeno želi- mo nekaj odgovora in pobiti trditve ponesrečenega prepisovalca in laži-filozofa, da ga bo minulo veselje potvarjati zgodovino in resnico ter krasti Ku Kluxu fanatične nauke Kar piše "JinaTcopravnost" o raznih "ukrepih" papežev je seveda navadna ootvora. Kar "Enakopravnost' piše o papežih, je ravno tako kot bi Janez iz Rovt pisal o logaritmih. That's that. Vrnimo se k vprašanju ali trditvi, da katoličan ne more biti Amerikanec, oziroma ameriški državljan. Ta trditev sama sebe pobija in je tako absurdna, da vsak fantek, ki hodi v katoliško šolo, zna dobro odgovoriti temu. Temeljna postava katoliške cerkve pravi: Dajte cesarju kar je cesarjevega, in Bogu kar je božjega! To se pravi, vse kar^e tiče vlade, davkov, spolnovanja državljanskih dolžnosti, poslušnosti napram postavam, je katoličanom zapovedano storiti po njih' veri, Kar pa spada v vero, kar je duševnega, o tem občuje katoličan s svojim Bogom. Ali ima socialistična "Enakopravnost" kje v svojih naukih lepše, točnejše postave, ki zapoveduje rdečkarjem spolnovati državljanske dolžnosti? Ne, nikjer! Pač pa so povsod pripravljeni na punt in hujskanje, napadanje oblasti. Kdo je torej lahko boljši državljan, katoličan, ki mu vera zapoveduje vršiti državljanske dolžnosti ali raečkar, ki ne priznava oblasti? Preteklo nedeljo se je položil v Clevelandu temeljni kamen novi bolnišnici, ki je dobila Ime po priprosti usmiT ljenki — sestri Leonardi. Ta vzorna ženska je delovala na polju krščanske ljubezni in usmiljenosti v Clevelandu 32 let. Bolnico sv. Aleša je tudi sama ustanovila, in nad 25.000 bolnikov, večinoma samih priprostih delavcev, je dobilo zadnjih 22 let tu brezplačno oskrbo, zdravila, zdravniško pomoč! To je fakt, ki stoji "Enakopravnosti" ravno pred nosom, toda v svoji rdeči nesVamnosti gre mimo takih faktov, si zatisne oči in kriči po katoličanih, ki z dejanji dokazujejo svojo sposobnost ameriškega državljanstva. Ali imajo socialisti kje v Clevelandu ali drugod eno samo usmiljeno sestro, eno samo bolnico, v kateri bi zastonj pomagali bolnim delavcem? Ne, niti ene same take u,stanove nimajo, dočim ima katolicizem v Ameriki stotine bolnic, tisoče usmi-Ijenk, ki žrtvujejo svoje življenje v prid bolnim revnim in sirotnim! Ali so sposobni katoličani za ameriško državljanstvo? Kot v dokaz, da katoličani ne morejo biti dobri ameriški državljani, navaja "Enakopravnost" neke besede Napoleona, francoskega cesarja, rekoč: "Rimski papež je največja coklja na svfetu, ki stremi edino (?) za-tem, da prepreči vsak napredek na svetu • . . Če je to Napoleon kdaj fekel ali ne, o tem naj se krega '^Prinjoshic" s svojo pametjo, rečemo pa, da Napoleon ni bi katoličan po prepričanju in je bil jezen le, ker ga papež ni hotel kronati, in mimogrede, Napoleon je bil največji mesar človeštva, ki je svojih 15 let neprestano klal in mesaril narode, in če so potem izjave takega mesarja o papežu kaj vredne ali veljavne, naj vsakdo presodi po lastni pameti! Ko se je Amerika leta 1776 nahajala v najhujših stiskah v borbi za svobodo, so prišli Lafayette in Kosziusko- ter Pulaski v Zjedinjene Države ter s svojo brezprimerno hrabrostjo in požrtvovalnostjo pomagali Ameriki se osvoboditi angleškega jarma! Omenjeni možje irtiajo danes svoje spomenike po vsej Ameriki, Amerikanci jih imajo v častnem spominu za veke; Bili so dobri katof;čani, in s tem pokazali, da so lahko tudi dobri Amerikanci, ker pokažejo z dejanji in ne z jeziki, kaj se spodobi dobremu državljanu. Kdo se ne spominja svetovne vojne, katere se je tudi Amerika udeležila. Kaj je tedaj delala največja katoliška organizacija v Ameriki, Knights of Columbus? Pri "Enakopravnosti" si bodo zopet zaFisnili oči. Knights of Columbus so razdelili iz svojih lastnih sredstev nad sto milijonov dolarjev za sirotne družine, za ranjene in pohabljene, in še danes vzdržujejo posebne šole, bolnice in zavode, v katerih se pohabljeni vojaki učijo koristnih stvari* da se lahko spravijo skozi življenje ter služijo svoj kruh. Knights of Columbus so dobili radi svoje požrtvovalnosti in sijajnega razuma ameriškega državljanstva, najvišje priznanje od pred-sednikpv, kongresa in državnih postayoaaj. Kaj pa je dobila "Enakopravnost" in njeni socialisti? Tisoče in tisoče bivših vojakov se ima zahvaliti organizaciji Knights of Columbus za svoje življenje, in da so danes Koristni člani člo-\^ške družbe? Kaj so storile socialistične organizacije" v tem oziru? Kdo je torej sposoben biti dober ameriški državljan?' Za vse to svoje plemenito delo ima "Enakopravnost" sledeče priznanje: Katoliška cerkev je največja coklja na nogah naprej stcemečega zapadnega človeštva!" Toda kot mi poznamo svet, obstoje te coklje v kričaCih in fanatikih ter rdečih zapeljivcih. Katolicizma se enak epigram ne more dotakniti, ker ves kulturni svef drugače misli in — vidi. Že bolj prebrisani in prefrigani ptiči so napadali ameriške državljane-katoličane, kot so pa "Primoshici" pri 'Enakopravnosti", toda do dajies je še vsem spodletelo in so se morali konečno umakniti v zatišje s sramoto. Ameriška ustava garantira svobodo verskega prepričanja vsakomur. Niti ustava niti postave se ne vtikajo v verske razmere. Noben papež, noben škof se ni vtikal še kdaj v politiko v Ameriki, razven kar mu veleva državljanska dolžnost, cfa vols ali da je izvoljen. In v takem življenju ima katolicizem velikanski napredek. Bureau of Census v Washingtonu podaja številke, iž katerih se posnema, da je v desetin letih napredovalo aktivno članstvo katoliške cerkve za nad dva milijona duš. Pa ti pride tak neznanič in budalovič in proglasi vse skupaj za "cokljo". Blagor ubogim na duhu! In kdor kaj trdi napačnega o svojem nasprotniku, mora sam oajprvo dokazati,.kaj zna in če je to, kar zna, bolje od onega, kar napada Vzor vlade je pri "Enakopravnosti" čifutska vlada, ki jo ima danes nesrečna Rusija. Zato vlado čifuto* se "E." vedno navdušuje. V tfetjem letu boljševiške yUde v Rusiji je pomrlo nad pet milijonov oseb od lakote. Vlada jim ni znala pomagati. In umrlo bi jih nadaljnih deset milijonov ljudi, da ni prišla Amerika na pomoč. In ko je šel klic stradajočih in umirajočih po svetu, kazal. Ni se vprašalo, kaj in kdo so v Rusiji, pač pa so potrebovali takojšno pomoč. Kot kateličani so odgovorni *vo-ji vesti in Bogu, da sledijo krščanskemu usmiljenju; kot državljani so sledili Ameriki, ki je Rusijo zakladala z živežem eno leto? Ali more-biti katoličan dober državljan? In kaj so v istem času delai rdeči bratci v Ameriki ? Nabrali so fond $250.000\a trpeče v Rusiji, in so tako imenitno gospodarili s tem fondom, da so zapravili $186.000 za svoja tiskarne, časopise, plakate in uradne potrebščine, za propagando rdečega evangelja. a ostanek so menda poslali v Rusijo komunistom, če je sploh kaj tjl prišjo. To so dejstva, ki so se prala pred sodnijami, in o katerih je vsa ameriška javnost dobro poučena. Kdo je torej dober državljan, dober katoličan? Oni, ki z jezikom stresa laži okoli o svojem bližnjem, ali oni, ki dejansko pomaga'in žrtvuje! V Ameriki je 22 milijonov katoličanov, ki priznavajo papeža kot svojega glavarja v verskih zadevah, in predsednika kot predstavnika politične oblasti, kot prvega državljana Alfred Smith, governer države New York, je 'odkrit katoličan, a obenem eden najbolj prominentnih ameriških državljanov, tako priljubljen pri narodu, da ga voli vselej z največjo večino. Ali je Al. Smith kot katoličan nezmožen biti dober ameriški državljan? On sijajno vodi in upravlja največjo ameriško državo, a pisci "Enakopravnosti" iščejo smeti po kotih ter se vežbajo v opravljanju in zasmehovanju vsega dostojnega. Komu se bo vrjelo, priznanim ameriškint državljanom, ki so kaj storili in delajo plemenita dela vsak v spolnovanju svojih-.ameriških dolžnosti, ali pa Nato je kar pobral klobuk in jo brez pozdrava odkuril skozi vrata na piano. Ko je prišla pepelnica, so pa poredni vaški fantje ponoči povlekli "ploh" od Matijčkovega doma do farovžke kuhinje. Ma-tijec se je dolgo jezil, končno pa je poiskal nevesto v Rovti vasi in stopil je tisto leto, v zakonski stan. -o--— VAŽNO ZA NAŠE DRŽAV-LJ ANICE. Radi nove nasedjeniške postave je za vsako žensko, 4ci se je pred 22. septembrom, 1922 poročila \ naturaliziranim ameriškim'državljanom, velike važnosti, da ima prepis moževega državljanskega papirja. Drugače se nekega dne zna zgoditi, da ne bo mogla dokazati, da je državljanka. In takih slučajev je vsak dan vse polico. Ženska, ki je ameriška državljanka vsled poroke, ne more dobiti vrjamete neznalicam, katerih posel je zasramovati to, kar ameriškega potnega lista za izje 500 milijonom ljudi sveto! I sv sItan kraj, razven ako pre-Sicer pa ljudje, ki niso ameriški drfavljani, absolutno dlozi dr,u*' ™>lT , . * • . 1 W t t Y oirn 1 lootm 1 liot A Lrr\ nimajo pravice pisati o ameriškem državljanstvu. Le cev lje sodi naj kopitar! --rO- milijone nesrečnikom v Rusiji. Poveljnik ameriške ekspe-dicije, ki je vozila hrano v Rusijo, je bil katoličan. Papež v Rimu, "ta coklja" kot ga imenuje "Enakopravnost" je nakazal iz svojih virov, spravljenih skupaj od katoličanov, dva milijona. Red Kolumbovih vitezov se je sijajno zopet iz- „ £ISMO JI JE PISAL. Reberškemu Matijcu je bilo že trideset let, ko se mu je oživela tista žilica, ki jo pesniki tako radi opevajo: namreč žilica ljubezni. Glavni vzrok tega probujenja v Matijčku pa je bila brhka poštna kuharica Marjetica. ' V vasi Kriva luknja stoji že od nekdaj trdna kmetija Reber-škoVih. Florijan, oče Matij-čkov, si je nakopal prsno bolezen v-bosanski vojni. Kakih deset let je pokašljeval, zadnjo jesen pa legel in iividevši, da bo trba vzeti slovo, kot vrni katoličan je poklical k sebi duhovnika, da mu je opravil račun z Bogom. Nato je oče Florijan poklical k sebi še par občinskih mož ter storil oporoko, zapu-stivši kmetijo sinu Matijčku. Par-lini nato je izdihnil in imel lep pogreb. Ko je mladi Matijec vzel gospodarstvo v svoje vajeti, mu je mati prigovarjala, naj si le poišče nevesto. Matijčku pa se nič mudilo. Edina, ki se mu je dopadla in je o njej premišljeval, je bila Marjetica na pošti. Toda Matijec je bil na vso moč sramežljiv, nikakor ni mogel pogoditi, kako bi se seznanil z brhkim dekletom. Iz te zadrege ga je rešil njegov zvesti tovariš Holeščkov An-zelj. "Veš, Matijec," je prigovarjal Anzelj, "dekletu moraš napisati pismo, zelQ, zelo zaljubljeno pismo, da ji bo kar srce kipelo"' Anzelj je bil pa prav izvežban v takih zadevah. Seveda, saj je dve leti v Ljubljani hlače trgal in ko ga je oče prignal nazaj domov in ,ko je že odrastel, mu je še vedno ostal pridevek "fali/ani Anzelj ..." % "Ti mi napravi, Anzelj," je prosil Matijec. "Ce dobro sestaviš, ti ne odide par goldinar-je\ • Anzelj je obljubil, sedel v nedeljo popoldne za mizo in napisal takole: "Preljuba moja jutranja zarja! "Vzamem pero v desno roko, da ti napišem nekatere vrstice, iz zgolj ljubezni in pravice. Sest dolgih let sem premišljeval, kje bi si 'zavber' dekleta izbral,. Spoznam, da druge ni, — za moje srce si le ti! Ti, preljuba moja jutranja zarja, le s teboj bi šel do oltarja. Popusti našega poštarja; če boš pri njem služila, se boš še v vodo potopila, četudi se drugače ve, da takih kuharic ne ne-so vode. Noč in cUyi si mi pred očmi, v mojem srcu 'gmaha' ni. "Napiši mi en listek bel, da ga bo Matijec vesel. Naj bo zapisano: 'Jaz te rada imam, ti ne boš ležal v posteljci sam.' Zdaj* svoje slabo pisanje »končujem in te v duhu poljubujem; odpiši hitro mi nazaj, da se bo znalo kako in kaj. Devet cen- tov in pol — pozdravčkov, a poljubčkov še beri j, da bi bila kmalu gostija — že li tebi zvesti: Matija^ "V Krivi luknji; pred pustom. . ." ' ■ / Kak učinek je pismo napravilo na Marjetico, ko ga je prebrala, se ne ve. Stvar pa se je razvila naslednje: Matijec je čakal in čakal odgovora, toda in svoj lastni poročni list. Ako je njen mož prišel kot otrok v Ameriko in postal ameriški državljan radi očetove naturalizacije, ne more niti on, ne ona dobiti potnega lista, ako ne predložita očetovega drugega papirja ali pa prepis istega. Prepis mora biti izpisan na roko ali pa pisalni stroj, kajti postava prepoveduje vsako fotografiranje naturalizacijskih papirjev. Nespametno ravna oni, ki pravi: "Brigali se bomo, ko . ,, , .... , . pride čas za to." Toda dosti- zastonj. Ko le m bilo glasu, se krat> ko pride ^ je 0> je nekega popoldne podal na po- Vsaka ženska lahko sama pre- sto, da odda se eno pnporoee-; piše državijanski ir ^ SVOJO 1Zvoljenko. moža Tak ^ naj žena Matijčka ahrani za vsako priliko. no pismo za Poštar je nato pa hudo prijel: "Ti, Matijec, ti rečem, da ne piši moji kuharici več takih ne- j Poročene žene ne stopajo ra-umnosti! de na govorniški oder, ker ima- Matijec se je stresel, kakor jo^doma vedno dosti poslušal-bi ga kdo *polil z mrzltf vodo. i cev. NAPOČIL JE ČAS, da ameriški Slovenci enkrat za vselej rešimo vprašanje katoliškega dnevnika. Ustanoviti si ga moramo katoličani Kami. drugače ga ne bomo nikdar imeli. To je jasno kot beli dan. In jasno je pa tudi. da vsi naši vspehi, ki smo jih. dosegli s katoliškimi shodi, s kampanjami za naša katoliška društva nc bodo rodile pričakovanega sadu, ako ne bomo za tem delom, za katerega smo toliko žrtvovali imeli mič-nega in odločnega katoliškega časopisja, ki bo to delo podžigalo in krepko vodilo naprej. Zato je vprašuje katoliškega dnevnika naj. važnejše vprašanje katoliških Slovencev. 'AMERSCANSKI SLOVENEC EDINOST' vodi kampanjo za katoliški dnevnik. DOBA OD 8. MARCA DO 1. MAJA, 1925. je razglašena ta kampanjo za pridobivanje novih naročnikov. Vsak katoličan je«v tej dobi dolžan* storiti nekaj v korist katoliškega dnevnika. Ako še ni sam naročen na list "Amerikanski Slovenec — Edinost". Je njegova dolžno«!, da se naroči. Ako je že naročen, naj skuša vsak pridobiti vsaj enega novega naročnika za katoliški dnevnik. Ako bomo vsi tako storili potem bo vprašanje katoliškega dnevnika reSenp in dnevnik nas bo v kratkem pozdravil. Zato katoliški rojaki na delo za katoliški dnevnik! Pridobite novega naročnika in napišite njegov naslov na ta kupon: AMEfttKANSKI SLOVENEC — EDINOST ie*9-W«t 22nd Str«,t, Cbictfv. III. C«nj«ni: — PoiiUara Vam novca« naročnika u "«»" *------m« dobo______1______ potiljati M iMni »ulov: "Amur. Slow. — Kdi katerega blagovolit« Podpis poiilj^UUa. UMuotljau » Jolietu, ni. in 2. ..ni« lm. Mkorporirui » JoUKU. » laTL . Solventcoet iktimta oddelka znaia 100.18%: sofwntaoet vladinaketa od ,__' , tnala 121.43* Ud ustanovitve do 1. marca, 1925 znaia skupna UplaSass » podpora $2,464,630.00. , . GLAVNI URADNIKI: Glavni predaednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd St_ Cleveland, Ohio. I podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan AveTP^taTOile. II. podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Mirfn. III. podpwteed.: Mre. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave, Sheboygan, Wis. GlaviU tajn k: Joaip Zalar, 1004 N. Chicago $t„ Joliet, I1L Pomožni tajnik: Steve G Vertin, 1004 N. Chicago St., Joliat, HL Blagajnik: John Grabek, 1012 N. Broadway, Joliet, I1L Duhovni vodja: Rev. J. J. Oman, 3547 E. 80th St., Cleveland. Ohio. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, R. 303 Amer. State ftifla •00 Grant St at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR; Frank Opeka, 26—10th St., North Chicago, I1L John Jerich, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. John Zulich, 15301 Waterloo Rd., Cleveland, Ohia. Martin Shukla, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. Martin Kremesec, 2004 Coulter St., Chicago, 111. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. ' PRAVNI ODBOR: John Dechman, Box 529 Forest City, Pa. jobn Murn, 42 Halleck Ave., Brooklyn, N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 62& Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj ae pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, 11L, dopise, dru&tVene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "SLASILO K. S. K. JEDNOTE", 6117 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. VELIKI PETEK 1925 0 POLNOČI f * * (Pisc glavni predsednik K. S. K. J.) Bila je ura ravno polnoči, ko je zazvonil nočni zvohec na letošnji Veliki petek; iznenadil sem se; takoj mi je šinila misel: gotovo je Special Delivery pismo, od kake strani, in nisem se motil; s strahom sem hitel v spodnje prostore, v urad, kjer sem pod vrati našel pismo, katero sem z motnimi očmi in nekako strahoma gledal. Iz Minnesote je, to sem razločil brez očal. Kaj neki pa zopet sedaj? Gotovo kaka pritožba; nekaj posebnega mora biti! Ze ves dan Velikega petka sem bil otožen, kakor tudi že nekaj dni nazaj, radi nekaterih nesporazumov v mojem urado-vanju, in to pismo mi je bilo na prvi hip kakor nalašč prinešeno. Za gotovo sem mislil, da je to nekaj, kar mi bo stališče razmer še poslabšalo.- Skoraj s tresočo roko sem ga odpiral; ko pa či-tam, nisem mogel besedam vrjeti; zopet čitam, in ko se prepričam stavkom in vidim, da je podpisan ves društveni odbor, so se mi utrnile solze. Sedaj sem prepričan, da je pismo uradno in da se nikdo ne šali z menoj. Začetne besede mi še niso povedale dovolj. "Zbrani na društveni seji," mislil sem, da je protest, ko pa nadaljujem, sem videl, da je to glorija, priznanje in slavospev. Pismo se je glasilo tako-le: 4*Chisholm, Minn., 5. aprila. 1925. (.•ospod Anteni Grdina, 1053 E. 6-»d St., Cleveland, Ohio. ' " "Cenjeni sobrat glavni predsednik: "Mi, člani društva Friderik Baraga, št. 93, K. S. K. J.dnote, Cnisholm, Minn., zbrani na društveni seji 5. aprila, t. 1. vas pozdravljamo in vam obenem čestitajo fta tako velikanskem uspehu, katerega je zallnji čas dosegla naša K. S. K. Jednota pod vašim vodstvom. Ponosni smo na vas, na moža, ki tako lepo vodi našo dično Jednoto. Kot ste dose-daj pokazali, ste vredni vsega zaupanja, zato tudi upamo, da boste še v prihodnje delovali za korist in izboljšanje naše slavne Jednote in mi, člani, vain bomo sledili in pomagali. Ne ozirajte se. kaj vaši. istotako naši sovražniki pišejo in nas blatijo; bolj ko vas bodo, blatili, bolj se bodo sramotili; saj za \ Mrkim' petkom, dnevom trjiljenja. pri Velikonočna nedelja, dan zmage. Tudi naša K. S. K. Jednota je šla skozi boje, kateri so ji groziti, da jo razsujejo; totja ravno letos za Veliko noč je tudi za našo K. S. K. Jednoto prišla Velika nedelja, dan slavnega Vstajenja. In ker je to veliko vaša zasluga, zato sprejmite naše srčne čestitke ua tako lepem uspehu. * Želimo vam vesele velikonočne praznike; za pirhe pa sprejmite naše srčne pozdrave. V imenu društva Friderik Baraga, št. 93 K. S. K. J. Frank Fierst, predsednik, (društveni pečat) John Stcrle, tajnik. * Jolin Znidarsich, blagajnik. Na to pismo v odgovor; Cenjeni mi člani društva Friderik Baraga in cenjeni mi vsi člani in članice, kateri mislite dobro! Nikar ne mislite, da sem lačen časti in slavospevov; teh ne zaslužim in za sebe jih ne potrebujem. Ali povem vam pa, da so mi priznanja od vaše strani kakor sladko olje v moje rane. In pismo mi je prinesel angelj miru ravno v času, ko moje srce podlega ranam. Čudim se, da je to prišlo ravno v času, ko najbolj premišljujem o tež-kočah, katere me navdajajo v mojem uradovanju za Jednoto. Jaz sem slabič, ki ne morem mnogo prenesti, naša organizacija K. S. K. Jednota pa je velika, težka butara, katera je še polna nekdanjih bolezni, katera še ni očiščena in začel jena vseh ran, katere je prejemali tekom dolgih let, in zato mi je to pismo in še druga jednaka pisma od društev iff posameznih članov in članic taka dobro došlo, da mi je to v največjo pomoč in tolažbo. To mi daje zopet novih moči in poguma; to mi je v dokaz, da je članstvo, ki dobro »misli, po vsem za menoj in zato pa zopet vstajam iz potrtosti v novo1 življenje z novim pogumom* To, kar mi očitajo Zgagarji ali Prosvetaši, me niti ne zanima ali žali, to je brez pomena, od teh ne morem pričakovati drugega, ker to je njih princip; od takih* kakor so oni. mi ne moremo boljšega pričakovati; pustimo jih tam, kjer so, branimo svoje, držimo skupaj, čuvajmo sebe. Ali nekaj drugega me boli in to prihaja iz naših vrst, in to je hujše od drugega, kar je nam očitno sovražnega; boli me pa zato, ker celiti te znotranje rane bi pomenilo narediti nove rane na telesu Jednote, kje drugje. In zato je bil meni letošnji Veliki petek ves ča& pred očmi. Pismo društva Friderik Baraga govori prav, ko pravi, da za Velikim petkom pride tudi Velika nedelja, samo jaz dostavljaip še to-fc: Za cvetno nedeljo pride Veliki petek; ta petek pa tr$jq dolgo, dolgo na zemlji, ta petek ne preide; sam Bog je tnorml podleči temu Velikemu petku, in sa nas bo ta Veliki petek ostal z nami, dokler se ne vležemo tudi mi v grob. Vsa naša dela, katera danes mislite, da so velika, da so dobra, bodo un%na pred vašimi očmi tako, kakor so hila uničena vsa dela našega Odrešenika. . Kaj vse/je On storil za svoje ljudstvo. Gorel je zanj čiste ljubezni, ozdravijal, nasičeval in blagodarjal ga je; za trenutek so spoznali, da je Bog, in ko jim je pa povedal, da ne dela, prav, ko greš, so se takoj obrnili napram Njemu in njso odnehali, dokler Ga niso spravili na križ. Tako se j> zgodilo, m godi in se bo godilo vse čase, dokler bo stal svet; taki smo vs ljudje, če si ne prizadevamo zatajevati svojih strasti. / Naša Jednota je imela že tudi velikih mož, voditeljev, uživali so priznanje; spoštovani so bili, mnogo zmožne j ši so bili oc mene za vodstvo Jednote. In danes, kaj so? Tiste naše bolezni, katere imamo od znotraj, so počele razjedati in delati rane. Neodkritost in nesobratstvo lastnega članstva; morda še od strani takih mož, od katerih bi se pričakovalo največ dobre vspodbude in ljubezni odkritosrčnosti, sta začela organizirati tropo pod Oljsko goro, ki se je zarotila, da se mora uničiti onega, katerega se priznava za velikega; ne oziraje se, kaj bo trpelo ljudstvo za krivice. Nase so vseli kri in krivice rekoč: "Doli ž njim, naj bo karkoli hoče; tega se mora uničiti!" To se je godilo pri nas, in to zna zopet priti na nas. In zato vas sedaj opominjam, ko mi priznavate dela zaslug; teh zaslug jaz nisem sam pridobil, za menoj so delali drugi moji so-uradniki in še delajo; z nami ste delali tudi vi, bratje in sestre in še delate in boste delali. Ali, zapomnite si eno: Kadar se bo dvignilo sovraštvo in maščevanje napram meni, ko sem si ga drzno nakopal na svoje rame s tem, da povem resnico enemu in drugemu, takrat bodo padli samo na mene in po meni. Vi se morda temu čudite, šalite ali ne varajte se; ne bodite užaljeni, pač pa čuvajte in stojte pri tem, kar ste sedaj prepričani. Jas vam dajem svojo častno besedo, da bom ostal z vami, sa vas in za K. S. K. Jednoto, če me tudi kdaj vi ne boste razumeli, če me boste tudi obsojali, kadar vam bodo drugi drugače razlagali moje nastope. Ako bi jaz tega ne mislil,^bi nikoli ne prevsel vodstva Jednote. In zatorej vi, društva in posamezniki, člani in članice K. S. K. Jednote, prisrčna, vam hvala, ker stojite z menoj in za menoj. Ostanite temu zvesti. Z največjim veseljem bom z vami naprej za boljšo in večjo Jednoto; priznavanje, katero mi vi dajete, bom rabil za orožje, da zmagujem; za sebe ne iščem ničesar, sam pa nisem prav nič brez vas in vašega priznanja; in ker za sebe in svojo korist ne iščem ničesar, je torej vaša dolžnost, da ste z menoj in za menoj; in ako imamo jaz in moj skupni odbor tudi vas za seboj, potem bomo šli neustrašeno naprej, armada, katero imamo za seboj ne bo mrtva armada; ideje, katere imamo, so tako velike, da mora na te ideje pristati vsak Slovenec in Slovenka, ki je bil krščen in ki se šteje, da je° katoličan. V družbi in pod zastavo K. S. K. Jednote se bomo vsi združili, narodno in katoliško; v naše vrste bomo klicali vse naše somišljenike, in ne dvopnim, da bo prišel čas, ko se bodo nam pridružile tudi vse one organizacije, ki mislijo in čutijo z nami, da smo Slovenci in Slovenke, ne samo po misli, ampak tudi v resnici pravi katoliški narod, in takrat bo pa pravega Vstajenja dan i do takrat pa bo še večkrat Veliki petek v tugah in zdihovanju in to radi naših lastnih napak. Ne ustrašimo se; ohranimo vsi zavest in pogum, katerega mamo danes v svoji organizaciji, delajmo skupno, potegnimo v svojo sredo vse naše katoličane; pozabimo burno preteklost, zacelimo vse prizadete rane in videli boste, da bo to edina prava pot do Velike nedelje, v katero kot katoličani verujemo; toda to je pa velik in težak boj, v kateremu bo marsikdo padel, ker ne bo imel poguma pred očmi in ker bo poslušal one, ki nimajo čiste vesti. Dovolj smo imeli ran, ali te rane so bil« nam pri-zadjane zato, ker smo si sovražnika izzivali sami, ker se nismo sobratsko ljubili; ker smo bili morda sebični, častihlepni ali pa prevzetni. Vse to, kar je padlo* na nas, smo si sami zaslužili in zato naj pa sedaj nam to služi v dobro, da se bomo med seboj spoštovali in stali vsi eden za drugega v bodočnosti. Mnogo skušenj smo prestali v preteklosti, ker smo delali nepravilno. Z velikim uspehom pa bomo napredovali od sedaj, ker bomo delali skupno, kdor pa tega ne bo videl in hotel z nami delati, ga bomo pustili, naj ostane na strani, mi pa bomo šli novo pot ljubezni in bra-toljubja nemoteno naprej; v naše vrste pa bomo vedno vabili in klicali vse one, kateri mislijo dobro z nami. To sem napisal, ker sem bil ginjen v srce; prišlo mi je iz srca in želim, da gre tudi vam v" srce. Meni je K. S. K. Jednota največje veselje, dokler bom videl, da se tudi vi zavedate, da je to najdražja slovenska svetinja našega naroda v Ameriki." —o—---\ dDYWfoo ae je Bojnar razgleda-val po širni dveršni, okrašeni zrcali & srebrnimi t, ki so že opasfli, da seboj možaka, s kaše dalo kaj pošaliti, se trum$an priskakali in se mu klanjali kakor največjemu go-spodu. Dobro se je zdelo to Božnarju, a do besede je prišel lete, ko se je spomnil, da snu je vroče in da je Žejen. "Četrt vina!" Natakar mu je našteval vr ste. "boljšega, boljšega!" se opogumil Božnar. "Potem pa jesti, pa kaj takega, kar je samo gospodah Natakar se je šegavo na-smehnihl: Ostrige, gospod, pravkar smo dobili čisto sveže. Izvolite?" 0 tej jedi pa Božnar ni še čul svoj božji dan . "Ce jih je gospoda, jih bom pa še jaz," si je mislil in ukazal ostrige, da se ne osramoti. Doslej je bilo vse prav. Ko pa so stale ostrige pred njim na mizi, si ubogi možak ni znal pomagati. Nalil si je čašo vina, izpraznil, potem pa se obupno obrnil v enega natakarjev Dočim so se drugi skrivoma muzali, je ta resno pristopil in mu rekel: "Dovolite, gospod, gotovo še niste vajeni te jedi! To se napravi takole! Vzamemo ostrigo, jo razkoljemo takole, orosi-mo s citrono in — sluk! pa je v želodcu." Potem se je umaknil, ko je prazno lupino položil nazaj na krožnik. "Ej, to pa ni taka umetnost To bodo doma zijali,.ko jim povem, da sem jedel ostrige!" Vzel je v roke ostrigo in na-lravil vse, kakor mu je pokazal natakar. Ze je imel sluzavo snov v ustih, a ni mu hotela dalje. Zakašljai je in ostriga je odletela na bleščeče pološče-na tla. "Joj, kaj sedaj ? Kaj si bodo mislili?" 'Ni dolgo razmišljal, stegnil je roko, pobral sluzo in jo brž položil v prazno lupino pred seboj. "Kako naj se je lotim sedaj T* si je ubijal glavo. Ko je tako premišljeval in ugibal, mu je sluzno telesce zopet zdrsnilo na tla. Tu pa ni mogel več posredovati. V hipu je priskočil gosposki kužek in hlasnil po ostrigi. A glej, spa-ka, v par trenutkih jo je tudi ščene izpljunil. Zopet se je Božnarju posrečilo, da jo je ne-opa^ovano položil v prazno škotfkino lupino na mizi. Tu je pristopil natakar. Da ga o'pogumi, . vzame v roko ostrigo na mizi, ročno posesa in urno odbeži, ker so ga klicali na drugem koncu sobe. Sedaj pa Božnar ni več razumel samega sebe, ne drugih: "Jaz sem jo izpljunil, pes jo je izpljunil---kaj bo pa z onim s škrici . . ." OSTRIGA. Kmet Božnar *v polhograš-kem hribovju je bil trden posestnik, zlasti pa dober živinorejec. Svojo živino je vzrejal in prodajal tako dobro, da so ga zavidali daleč naokoli. S sejmov se je vračal Božnar vedno zadovoljen in pa r- kar mu je bilo včasih v napak — precej širokoust. Ko se je odpravljal s težko verigo čez pleča proti domu, si je natančno določil postaje, kjer si odpočije in se okrepča. No, njegov načrt je bil tak, kakor nekaterih slavnih železnic naše o|je domovine; vedno je bilo postaj več, kakor določeno. Šele ko je bila vrlemu Božnarju glava težja od verige, je pomislil, da je namenjen pravzaprav domov. No, jezik mu je bil vztrajneši in zanesljivejši od koraka. Ko je poučil vsakogar, ki ga je srečal po ppti od mesta do doma, poučil o svojem rodu, iiqptju in slavi, je navadno srečno stopil pod rodni krov. Tako, kakor tisto leto, pa se Božnarju še ni obneSlo. Far volov je prignal. Retf sta bila vola lepa, saj je skrbel zanju in krme je bilo to leto v izobilju.; Kupci in mešetarji so ga ker oblegali. S kupčijo je bil brž gotov, s kupičkom nadvse zadovoljen in likof je bil obilen. Z vedrim obrazom zadovoljnega Kranjca se je iztrgal iz kričeče druščine, da «e odpravi v svojo domačijo. Za mešetar-je in znance se dalje ni več zmenil, zakaj v glavi se mu je oglasila nova misel, ki rau.ni dala miru. "Da, preden odrinem, si privoščim kaj posebne- fa za priboljšek, kaj takega ar si privošči samo gospoda, prava, ki ima denar, ne jara, ki hodi na kmete, da se naje. Sa-veda, v hotel moram iti! Kaj gostilna, to ni nič!" tako «i it mislil Božnar. NI pa bil r»vfto imenitna podoba, kc* je stopil po mramornem tlak tj, pokritem p preprogo na parketna tla hotelske restavracije in rožljajoč z verigami sedel kar fc prvi mizi, ki je b{la slučajno prazna. PremiŠljaje, kako hodijo ijnd* je po tej poledici, je polagoma snel verige in jih obesil na sednji stol. Bilo je po in gostje že r*z|li. PREROKOVANJA ZA LETA OD 1925 DO 1930. Okultilti pravijo, da so leta 1922 do 1925 druge svetovne vojske. Je tudi res, z gospodarskega vidika namreč. Nemčija bo vodila boj s Francijo še do leta 1927., potem bo nastopila za njo lepa doba. Viljem pa teh lepih časov ne bo več doživel. Poljska bo razpadla še pred letom ~1927. Nemčija bo dobila, svoje dežele na vzhodu nazaj in si bo prlklopila še Avstrijo. .. Severna polobla naše zemlje se bo v notranjosti spremenila« potresi bpdp vznemirjali Francijo, posebno pa Italijo, lava se bo pomaknila proti severu. Led od tečaja se bo začel pomikati s tako močio proti jugu, da bo ogrožal plovbo in botfc morali razstreliti Ogromne množine le-(\a. Obenem bo pa južni tečaj bolj zlezel. Zaključek vseh eh dogodkov bo ta, da se bo težišče zemlja premaknilo. Sedaj pa pride glavno. Let* 9i!5..najferž jeseni, bo izšla na vzhodu velika meglena pega, ttzvfla s? bo kmalu v blešči komet. Na Francoskem in na Angleškem se bo hudo treslo, zemlja bo butala sem in tja in vstili se bodo nanjo meteori, v številu dosedaj še nikdar opazovanem. Sedem mesecev potem, ko se bo komet ppjavil, se bo po^reznUa Anglija v morje, tfko tudi deli Severne Franci je in sosednjih pokrajin. Veliko bo trpel Hamburg, veliko tudi obrežna mesta Severne AAterike. Ob istem času, ko Ae bo An glija pogrezala, se bo pojavila v bližini Azorov nova celina iz valov morja. Najbrže ona bajna dežela Atlantida, ki se je bila pogreznila pred 11,000 leti. Videli bomo na njej sledove izredno visoko razvite kulture; stari Atlantijci so imeli že vodljive zrakoplove in so dobivali iz navadne trave pšenično zrno. Tedaj se bo začel čas mirnega razvoja, velikih odkritij in znamenitih iznajdb. Nemčija se bo prerodila, angleške kolonije bodo postale sa mostojne države. Kanada se bo združila z Zedinjenimi državami. Prišel bo nov učenik narodov in učil novo vero. Pod nebje bo lepše, zemlja bolj rodovitna. V Afriki bodo odkrili snov, ki bo združevala lastnosti aluminija in jekla. Indijski učenjak bo okoli leta 1930 napravil elektriko tekočo, in njeno pomočjo bo človek igraje prenašal velikanske tovore. Znašli bodo univerzalni letalni šotor, gibal se bo z isto lahkoto po zemlji, v zraku, na vodi in na ledu, in prišli bomo v njem na severni tečaj. O Amundsen! V morju okoli severnega tečaja bodo odkrili čudovito deželo z bujnim zelenim rastlinstvom in visoko razvitim narodom. To bo še lepo! KNJIŽNICA ZA PRISELJENCE NA ELLIS ISLANDU. Dočim priseljenci; katerih je vedno mnogo na priseljeniškem otoku, dobivajo tam hrano in stan, vendarle je res, da nimajo tam duševne hrane, to je Čtiva, na razpolago. Priseljenci, ki sedaj prihajajo v Združene države, so vsi pismeni, kajti zakon ne dovoljuje prihod nepismenih. Ni torej čuda, da se priseljencem v dolgih urah, dnevih ali celo tednih čakanja na otoku, bodisi ker morajo čakati na končno dovoljenje za vstop v Združene države ali bodisi ker čakajo na deportacijo, toži po knjigah in drugem čti-vu v lastnem jeziku, da s tem kratijo ure strašnega dolgočasja. Da se temu od pomore se je sprožila ideja, da bi se ustanovila tujejezična knjižnica na Ellis Islandu. Za začetek so uradniki Foreign Language Information Service iz svojih zasebnih knjižnic darovali v to svrho nekoliko knjig, ki utegnejo zanimati priseljence, pridržane na otoku. Ta skromni začetek utegne biti temelj tu-jejezične knjižnice na Ellis Islandu. Uradniki Foreign Language Information Service, so dosedaj darovali 86 knjig, namreč 15 čeških, 13 finskih, 4 francoske, 16 nemških, 6 slovenskih, 8 8rbo-hrvatskih, 9 NAZNANILO IN ZAHVALA. Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest o smrti moje dragoljubljene žene in matere treh nedorastlih otrok v Frančiške Adam, roj. Peterlin, ki je za vedno zatisnila svoje oči dne 27. marca, 1925 v starosti 32 let. Pokojnica je bila rojena v vasi Hudikonec, fara sv. Gregor na Kranjskem, kjer zapušča stariše, 3 sestre in enega brata; spadala je k društvu sv. Ane, št. 3 S. K. P. Družbe. Na tem mestu izrekam najlepšo zahvalo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izraženo sožalje, za obiske za časa njene bolezni in ob njenem mrtvaškem odru; hvala za obilno udeležbo pri pogrebu in za darovane vence. Ne morem se vsakemu posebej zahvaliti, vsled česar naj velja ta zahvala vsem skupaj. Bog vam plačaj vašo prijaznost in dobroto! Nepozabno pokoj nico priporočamo v molitev in blag spomin. Svetila ji večna luč! Žalujoči ostali: John Adam, soprog. Peter, John, Frances, otroci. Marija Stefanič z družino, svakinja. Calumet, Mich., 30. marca, '25. NAZNANILO IN ZAHVALA. S potrtim srcem naznanjamo vsem znancem in prijateljem žalostno vest, da smo za vedno zgubili našega ljubljenega sina in dragega brata Antona Mustar, ki je umrl 29. marca v bolnišnici sv. Jožefa v Joliet, BI. Dolžnost nas veže, da izrekamo tem potom srčno zahvalo društvu sv. Cirila in Metoda, št 8, K. S. K. Jednote, dalje vsem našim sorodnikom in prijateljem. ki ste darovali vence pokojniku in ki ste naročili zanj svete maše zadušnice. Hvala lepa tudi vsem, ki ste pokojnika spremili k večnemu počitku! Tebi pa, nepozabni nam sin, oziroma ljubljeni brat, naj bo lahka žemljica! Do zopetnega snidenja nad zvezdami! Žalujoči ostali: Johaoa Mustar, mati. x Frank Mustar, brat. Joliet, 111., 2. aprila, 1925. PAZITE NA SVOJ ŽELODEC! Walter Johnson, zmagovalec pri zadnjih svetovnih serijah žogometne igre (Baseball) in najboljši metač žoge vseh časov, j^ nedavno v nekem članku pripomnil, da ima dosti žogomet-nih igrale^y razne želodčne ne-prilike. Tu on sam skrbno pazi na svoj želodec, vsled česar je vedno zdrav in krepak. Vsakdo bi si moral izbrati sledeče geslo: "Pazi na svoj želodec!" K temnaj pa še dostavi: "To dosežes, če rabiš Trinerjevo grenko vino!" To zdravilo popravlja vaše napake, katere delate pri jedi; to vino vam iz-čišči črevesje, pomaga prebavi poljskih, 99 ruskih in 6 slova- £ ^P™^ ^rupene snovi iz Stih. Drugi darovi bodo kmalu'creVesJa' To zdravdo vas ne bo sledili. Brezdvomno se vsi tujerodci zavedajo, kaka usluga se s tem napravlja rojakom, katerih je tedno mnogo na otoku, saj du-1 evna hrana j eravno tako po-trebna kot telesna. Mnogi bodo gotovo le srečni, da morejo svoje knjižnice prispeti kako cnjigo. Vsakdor, ki ima doma caso knjigo v dobrem stanu, tatere več ne potrebuje, jo la-itko pokloni v to humanitarno in rodoljubno svrho. Na tak način bi bila kmal« na razpolago precejšnja tujejezična knjižnica na otoku. Knjige naj se pošiljajo s predplačano poštnino ta Research and Reference Bu-;*eau, Foreign Language Infor-; nation Service, 119 W. 41st St., ft* York City. ■o ■ nikdar varalo. Poslušajte kaj piše Mr. John Szivan iz Lorain, O., dne 18. februarja: "Jaz rabim edino in samo Trinerjevo grenko vino za svoj želodec, ki je bil dlje časa v neredu; zdaj sem že mnogo boljši." Ali ste že poskusili Trinerjev Liniment, Če vas je nadlegoval revmati-zem, nevralgija, hrbtobol, izmučene mišice in otekline? Ali veste, da je Trinerjev Cough Sedative najboljše zdravilo zoper kašelj in prehlad? Ce teh zdravil ne morete dobiti pri vašem domačem lekarnarju, pišite na: Joseph Triner Co., Chicago, 111. (Advertis.) PRISTOPAJTE h K. S. K. Jednoti, prvi in najstarejši atomski podporni organizaciji v Aatariki! G. P. Danilevskij: Kristus sejalec. Živel je star vdovec kazak Naum. Imel je dva sina, Andreja in Ivana. Naum je obogatel s tem, da je izvažal sol in trgoval z živino. Izselil se je iz rojsttie vasi in se nastanil nedaleč od nje na samem in si napravil pristavo v stepi kraj gozdov. Ljudje so Naumu zavidali • srečo in bogastvo. Imel je prostorno hišo, na debelo pokrito s kolmežem in okrašeno z barvastimi arabeskami, in dvorišče, obdano z ograjo. A česa ni bilo na dvorišču? Tu so bila teleta, kure, gosi, svinje, krepki, doma odgojeni konji in pitani, orjaški voli, pa ne samo eden, ampak pet parov, ki so se lepo pisani pretegovali, vpreženi v voz soli, šli zanosno in vlekli vsak za dva ali tri. Starec je bil še čil, a je slutil,' da bo kmalu umrl. K sebi je pozval starejšega sina Andreja. Rekel mu je: "Ti si že oženjen, imaš dobro gos]x>dinjo, imaš male otroke, Ivan je pa še samec; oddam vama dedščino. Vzemi lopato!" Peljal je Andreja k gozdu. Bil je večer, mesec je izšel. Dospela sta do gozda in se ustavila na poljani v grmičevju pri krevljastem votlem dobu. "Kopiji," je rekel oče; "jaz bom stražil." Andrej je začel kopati in je izkopal lonec iz litega železa s pokrovom. Oče je vzdignil pokrov ; lonec je bil poln srebrnikov, med njimi so se pa v mesečini bleščali celo cekini. "Poslušaj," je rekel oče Andreju, "sedaj veš,, kaj je naše bogastvo. Ljudje me smatrajo za čarovnika, toda stvar je čisto preprosta. Vse je prepojeno z mojim in vašim delom. Pravijo, da je zlato važno in pelje navzgor in da je najlepše šteti svoj denar. Jaz pa pravim: 'Delaj, orji, sej!' Kakr šna je njiva, kadar se or je, tak šen je pridelek. Ce je pes kosmat, mu je toplo, če je kmet bogat, mu je dobro. Samo ne bahajte se z denarjem in Boga se bojte! Ivan je mlad; kadar se oženi in bo imel prvega otroka. daj ta del tega denarja božji hiši, ostalega si pa pravično razdelita in pomnožujta, boječ se Gospoda, premoženje še dalje1. Bog poplača trud; mravlja je mahna, a prerije gore. Jaz sem tebi, ki si starejši, povedal to skrivnost; ti krepko varuj njo in vso družino." Lonec sta zopet zakopala v zemljo in se vrnila. Starec je preživel še eno- leto, se privlekel do jeseni in v jeseni je umrl. / Minula so tri leta. Andrej in Ivan sta živela prijateljski, delala, trgovala in vodila gospodarstvo, kakor takrat, ko je bil oče še živ. "Glejte, ni vzela hudoba čarovnikovih ljudi," so besedovali ljudje, "ti so še sposobnejši od očeta. Vse jim gre izpojf rok. Zlato kladivo železna vrata prebije!" Spomladi tretjega leta je Ivan, pri slovesu ob grobu svojih dragih, spoznal črnooko in rdečelično Gano. Zaljubil se je. Ljubezen — ni požar; vname se — in je ne ugasi; Ivan se je odločil, da bo snubil. Minul je čas najtežjega dela na kmetih; žito je dozorelo, bilo je požeto in omlačeno. Po vaseh in po pristavah je vladalo pohajkovanje in veselje; saj imajo v jeseni celo vrabci pivo. Andraj je poslal k Ganinem očetu na Pokrov bratove snubce in pred štiridesetdanskim postom se je vršila bratova svatba. Ženi Andreja in Ivana sta začeli prijateljsko živeti; po vrsti sta pometali hišo, pekli in kuhali, šivali in prali, molzli krave in oskrbovali perjad in živi-no. Brata se nista zanimala za svoji svakinji. Tako je poteklo leto. Andrej je videl, da je Ivan še vedno brez otrok in je obžaloval brata. Spomnil se je očetove oporoke. Zahotelo se mu je, razveseliti Ivana in razdeliti ž njim očetov denar, pa se je bal prelomiti očetovo zapoved. Nameraval je storiti drugače. Počakal je ugodne prilike, in ko sta orala, je izpre-gel vole, jih izpustil na pašo in peljal brata k dobu. ::Ti, Ivan si mi dober in pošten brat," je rekel, "in tvoja gospodinja spoštuje mojo. Povem ti oče^crvo tajnost. On je nama razen posestva zapustil tudi denarja. Tu pri tem hrastu, na tej strani in pod to korenino, je zakopan lonec s srebrniki in cekini. Tebi povem to*za slučaj, da umrem. Nihče, razen mene, niti moja gospodinja, ne ve tega. Vidiš, jaz sem ti odkril; razdeliti si ne moreva do določenega roka — oče je določil pogoj."-' Povedal je bratu ta pogoj. Ivan se je priklonil Andreju do tal. Govoril,je: "Hvala ti, da si mi zaupal Kdo drug na tvojem mestu bi utajil tako dedš^no; vidim, da si mi pravi brat. Mogoče nama ne bo treba več dolgo čakati — spoštovala bova očetovo voljo." Ivan je govoril iz srca. Kakor je rekel, tako je tudi delal; ni terjal od brata delitve očetove dedščine, ampak je dalje delal skupaj z bratom, a se ni vzdržal, da ne bi vzradostil žene. Ivan je bil ž njo na sejmu. Videl je,' da vsi, celo najrevnejši in najbolj zanemarjeni kmet je omišljajo razne tkanine in kupujejo ženam praznične obleke. Marsikdo je še spomladi kakor osmo j en štor — a za zadnjo polrubljevko kupi ženi kaj novega. Ta rdečo volnato ruto, oni ovratni nakit iz koral, pisane čevlje, ali kak robec. Ivana se je polastila nevolja. Tisto leto je bila slaba letina, slaba kupčija z živino in vsi so gnali nazaj domov neprodano blago. Kako naj bi tedaj prosil brata za denar za ženino obleko? Andrej je bil že za svojo leno skop za take stvari in je govoril za šalo: "Najboljši nakit je ženina poli le vnost." "Ne- toži," je rekel Ivan ženi po cesti; "tudi mi bomo še imeli denar; takrat ti vsega nakupim in boš kakor pisana kraljica. Pojdeva na božjo pot, opraviva prošnje molitve in Gospod lama da otrok. " Otroci — so božji blagoslov; kdor jih ima mnogo, tistega Bog ne pozabi. Gana že tako ni bila v zad-ljem času nič kaj dobro razpoložena, a sedaj j« postala čisto zamišljena: Kam vendar cika mož? Stvar ni vsakdanja; gotovo ima kaj posebnega v mis-•ih. Začela je izpraševati moža, \ on se ni izdal. Ko pa so šli la božjo pot in so se vrnili domov skozi gozd, je Ivan, kakor da bi bil utrujen, sedel pod hrast, prisilil ženo, da se je zarezala, da nikomur ne fzda njegovih besed, in ne le, da bi x>vedal samo o očetovi oporoki jlede zaklada, ampak ji je celo dokazal tisto mesto, kjer je bil naklad zakopan. 2ena je od ra-losti zaplakala in se je zaklela )ri vseh svetnikih, da nikomur ne odkrije tajnosti, ki jo je nji jovedal. Od tega časa je postala Gala vesela in je še raje delala za moža in za bratovo družino, vstajala je prva in zadnja je hodila spat. Kopala je na vrtu in plala; predla, ali je pa stala vodi do kolen in prala, a ni jmolknila glasna pesem. Ljudje so govorili: "Andrejeva že-la je pravi korenjak, Ivanova je pa še boljša; nihče ne omlati n ne ožme bolje od nje; po ijihovi pristavi in zemlji je ho-iil Bog." Bilo je o Petrovem. Viharno poletje. Oblaki 30 se zbirali in lastirali nebo. Odmevalo je silno grmenje in p&dal je obilen, blagodejen dež. Žito je dozorelo čudi hitro. Trava je zra-atla do pasu. Podražila se je ti vina, ovca in sploh vse. Brata sta gnala na bližnji trg nekaj starih krav in ovac, kar jih je bilo odveč, in sta izvrstno prodala. Sklenili so — in so peljali na drug, bolj oddaljen trg za zimo pitane voli. 2 njima je šla tudi Andrejeva žena, da bi pokazala zdravniku bolnega otroka. Gana je ostala sama doma. Uredila je po gospodarstvu, dala Andrejeve otroke spat in sama legla. Ven dar ni mogla zaspati. Nejasne misli so ji švigale po glavi. Gozdni zaklad ji ni šel iz glave. Gana je stopila iz hiše, si pogrnila suknjo ob pragu in legla Kajti na zraku je bolj sveže Noč je bila temna, tiha. Vse nebo je bilo posuto z zvezdami; zlate iskre so padale na zemljo. "Kakor cekini!" je pomislila Gana in si je s suknjo pokrila glavo, da bi ne videla teh padajočih isker, tega neprestanega bliščanja. "Ne, to je božja soba,v* je mislila, "zvezde so okna in skozi nje lete angeli na zemljo!" Naenkrat je vztrepetala in ni vedela, aH je v snu ali bdeča, pretrpela to, kar se je potem zgodilo z njo*. Gana je premišljevala: "Kaj bi Ivan delil zaklad Andrejem? Ivan je boljši od Andreja; tako kfasen in dober, in me ljubi . . . Sama zagospe-darim očetovemu bogastvu; ne smejejo se vsi zaman in nas imenujejo skope gospodarje; pokaževa. ljudem, kako je treba živeti — da me mož še bolj vzljubi." Spomnila se je, kam je postavila lopato, in jo je vzela ter šla v gozd, ne da bi se obula, ampak bosa. V gozdu je bilo tiho in temno. Gana je poiskala poljano in hrast in začela kopati pri njegovi korenini, a roki sta se ji tresli, da je komaj držala lopato. Premagala je strah, izkopala lonec in je poravnala zemljo, celo s travo je pokrila mesto, kjer je bil zaklad. ,Pri-Vzdignila je pokrov, potipala pod njim z roko in je preble-dela: lonec je bil v resnici poln denarja. "No, kam sedaj s tem?" je premišljevala-Gana:-"Doma ga ne morem niti skriti, niti spraviti; vzdignejo se, preiščejo in vse najdejo." Sla je globoko v gozd, mahala z rokami in nogami in je zagledala pri svetlobi zvezd suho lipo, ki so jo vedno videli še daleč s polja ter zakopali pod njo lonec. Sedaj ne najdejo!" je mislila Gana in odšla ter sel ogledovala, da bi si bolje zapomnila izbrano mesto. Prišla je db-mov, postavila lopato na mesto, kjer je bila poprej, legla- ob pragu in zaspala. " Gana je dolgo spala in se ni spominjala in ni več mogla spoznati, ali je spala tu isto noč, kot je šla v gozd, ali je bilo to čez nekaj dni, samo slišala je, da zraven nje govore. Tiho je obrnila glavo: videla je, kakor da bi bilo svetlo, in zraven nje je ležal Ivan, ki se je vrnil s trga, a k njemu se je nagnil, ga budil Andrej, ki je bil bled in nič več podoben sam febi, in mu je nekaj tiho in preplašeno govoril. Kaj ti je?" je vprašal Ivan, ko se je zbudil. "Kaj? veliko gorje." "Kakšno?" "Očetov zaklad so ukradli." "Kako to veš?" "Sel sem gledat; izmaknili so ga." f "Kaj gledat?" Andrej" molčal. Jaz nisem ukradel!" je pregovoril Ivan. "Kdo pa?" "Ne vem." "Poslušaj, Ivan," je rekel Andrej, "razen tebe ni nihče zato vedel in ne ve; priznaj in pokaži, kam si nesel denar, jaz ti odpustim." "Jaz nisem ukradel, rotim se." "Ne, ti?" Ivan je skočil. Gana, ne živa, ne mrtva, je ležala in se bala, da se ne bi ganila in izdala. Naokoli je postalo še bolj svetlo. "Torej sem — jaz tat?" je je iz- vprašal Ivan. . "Da, tat," je odgovoril Andrej; "in če ne priznaš jn ne poveš — te bo konec." ' . Ivan .se je vrgel na brata; a v uijegovih rokah je bil nož. Gana je zapazila ostrilo noža, videla je od zlobe izkaženi svakov obraz in obraz moža, ki se mu je godila krivica; hotela jima je zavpiti, popolnoma priznati, a ni mogla niti besedice izprcgovoriti. Poleg nje se je pričela v somraku nema, strašna borba rodnih bratov. Nobenega krila, nobenega stoka. fTopla kri je udarila Gani v glavo. Zavedla se je; Videla je — da je že davno napočilo jutro; v hlevih so mukale krave in odgovarjala teleta in ovce in so prosile, da bi jih spustili na polje. Gana je skočila, pogledala po dvorišču, skočila v hišo in tedaj je spoznala, da se ji je sanjalo: zaklada ni izkopala in Andrej in Ivan .se še nista vrnila domov. "Torej so bile sanje?" je pomislila Gana in se prekrižala — sen — je brat smrti; toda če so sanje grozne, bodi Bog milost-ljiv!" * " Življenje na pristavi je šlo po starem. Samo v Ganini duši ne po starem. Ni je zapustila misel o prikazni v sanjah. "Kaj naj bi to pomenilo?" je premišljevala, "ni se mi zaman kaj takega prikazalo. *Ali sem stopila na tujo, sovražno sled? Ali sem gledala do ju tranje zarje skozi okno? Brat se je vrgel na brata . . . prazne čenče! Taka prijatelja sta; zaradi denarja se ne bosta nikdar spoprijela z noži." Začela je misliti in misliti, gledati na polje, v gozd. Drevje je porumenelo; z njega je padalo ' listje. Napočila je# zima. Sneg je pokril polje in za-metel gola drevesa in grme. Spomladi je šla Gana v gozd, kakor da bi šla po šmarpice. Poljana okrog hrasta je že zelenela; zemlja pri korenini ni bila prekopana. Vse je celo, se je pomirila Gana; "bodi, kar bo; tudi to je res, rajše počakamo. Kakšno bogastvo! Bogatini pa na tem svetu preštevajo z golimi rokami suhe petake!" Napočila je neznosna vročina. Ljudje so se plaho ozirali proti nebu in so zaman pričakovali dežja. Nebo je bilo brezoblač-no. Soparica je bila silna. Zemlja je pokala; vse je velo in se sušilo. Ivan in Andrej z ženo so orali na polju ozimino. Gano so pustili doma, da bi kuhala in -pazila na otroke. Od jeseni je nekam bolehala; vedno ji je bHo neznosno in pusto: sedaj je vzdihovala in molilar, sedaj je plakala in komaj hodila od slabosti. Aridrej je gledal na njo in na brata in si je mis-•lil: "No, mislim, da sedaj zares ne bo več treba dolgo čakati/' Bilo je poldne. Gana je pogledala skozi okno in ni videla, da je čas za pašo. Nebo je po-temnelo. . Večjih gruč oblakov sicer ni bilo videti, a v ozračju je kraljevala nekaka megla, skozi katero je sinjel komaj vidni gozd kakor oblak. Slišala je, da so kure kokodakale; videla je, da so se vrabci kopali v prahu. Mislila je: "Hvala ti, Gospod, za dež; ni bilo zastonj nebo rdeče do zarje." Dala je Andrejevim otrokom jesti, pospravila je posodo, nalila v čist lonec vrelega boršča, narezala kruha in vse to zavila v robec, da bi nesla na polje« Obula se je ter rekla otrokom:, "Sedite pri miru, dokler se ne vrnem," in je šla s culo v vežo. Tedaj je videla v kotu lopato in se prestrašila. "Sanje, sanje," je pomislila, ne da bi se zavedala od .strahu in od mučne radosti, ki je še sama ni razumela. Odprla je duri v stransko sobo, postavila tja culo, zgrabila za lopato in odšla frroti gozdu, ne da bi pogledala okrog. Šla je, kakor da bi imela peruti. Sla je, a nasproti nji se je vzdigal in rastel izza lesa teman, nevihtin obide iit je meži- kal s sinjimi in svetlordečimi bliski. "Dež pojde, a mene ne dobi, je mislila Gana, "hitro odkop-Ijem in zakopljem na drug kraj." Že je zagledala nad drevesi vrh stare, suhe lipe. Gana je stopila v gozd.' Debela kaplja dežja ji je kanila na obraz. Tedaj se je od nekod spustil in pribučal strašen vrtinec. Odmeval je silen, oglašujoč uda rec groma. 'VSe se je zavrtelo v prahu, nakopičenem listju in vejevju: polje, travniki in Ga np sama. Videla je, da ji je padla iz roke lopata in da jo nese, kakor travico, nekam visoko; visoko, z listjem in vejevjem, nekaj belega, oblačnega in neprestano grmečega. S strahom je zapazila, da jo je zgra bil poljski vrtinec. Od strahu ni mogla niti moliti, niti misliti. Pogledala je doli — zemlja se je še kopiaj videla; okrog in okrog oblaki, bliski in grom rjove in stoka. Vrtinec je odnesel Gano v nebo. Oblaki so se razpršili. Zagledalo se je solnce. Nad oblaki — je' bil drug svet. Travniki so zeleneli in po sveži njivi so hodili nekaki starci . Gana se je nahajala zraven njih in je tudi videla, da je spredaj — sam Gospod Kristus in za njim apostola Peter in Pavel in. božji pravičnik, zmagalec Jurij. Gana se je začudila: Gospod Kristus je bil v sivi suknji brez ovratnika, gologlav in je nosil košaro. Jezus je zajemal z roko pšenična zrna in je sejal; Peter mu jih je stresal iz mernika. Pavel in Jurij sta pa zadaj vodila vole in branala za njima zemljo. Gospod pa je zagledal Gano in jo je pozval. Padla je pre-denj na kolena. "Gospod, najslajši Jezus," je začela govoriti Gana, ne da bi se ►upala pogledati v Odrešeni-ka, ."vidim tvoj čudež, jaz sem na nebu; toda zakaj si ti mene, grešno in priprosto deklo, vzel z zeiplje, od moža in sorodnikov v tvoje visoko kraljestvo?" Slišala se je mogočna beseda: "Da bi ti vse videla." • "Toda, Bog pravični, mili Bože," je govorila Gana, "jaz sem v svojih grešnih mislih mislila, da je tvoje kraljestvo v večni svetlobi solnca, da sediš na oblačnem prestolu v vencu iz zvezd in v obleki iz jutranje in večerne "zarje; a ti si v navadni suknji — brez ovratnika in *se-ješ žito, kakor ubog sejač. Tebi služijo angel j i in apostoli, ali ne moreš ti v svoji vsemogočnosti tudi nas, vse uboge, narediti bogate? Mi bi potem ne delali, ampak bi mirno živeli in večno proslavljali tvoje ime." Zadonela je tiha milostljiva beseda. Dobra, a lahkomiselna dekla. Bogatin dobro je, a slabo spi. Ne premišljuj o denarju; kjer govori denar, tam pravica molči. Ni večjega blagoslova kakor je zemeljsko delo. V njem in v molitvi je vsa blaženost in sreča na zemlji. Delaj in prav tako uči tudi svoje otroke." "Toda kako, kako vendar?" je v solzah prosil^ žalostna žeit-ka. "Moj mož je dober človek, a denarja imamo malo; vse, kar pridobimo, gre za gospodar stvo; dom je kakor jama, nikdar ga ne napolniš; jaz, uboži-ca, nimam niti svilenega robca, niti dobrih biserov,« niti krasnih čevljev. Moža dosedaj ne spoštujejo na svetu . . "Vse zraste iz zemlje po vaših rokah," se je glasil odgovor; "ko bo klas, bo tudi glas." Gana je slišala in zopet je nastal vrtinec. Vzdignila je glavo. Videla je, da je sama ležala na obrazu na tleh, na po-.ljani, pri hrastu. A nad gozdom grmi in švigajo bhski ter gre proti nebu bel oblak, in od tega obl&ka gre, kot od kadilne-ga dima, prijeten duh po vsem gozdu. t Gana je vstala. Na tistem mestu, kjer je .bil zakopan zaklad, je rastel zrel, sočen klas, kljub temu, da je bila suša. Gana je vse povedala možu in ga pripeljala sem. Ivan je izruval klas in povedal Andreju, kaj se je zgodilo z ženo. Brata sta pomislila in dala ves zaklad, za spomin na očeta, ubogim in cerkvi. V njihovi vasi še danes kažejo v cerkvi steno med ladjo in oltarjejn, krasno poslikano na njihove stroške. Gani je dal Bog kmalu po prikazni sina, ki so ga roditelji imenovali Bogdana. Iz najdenega klasa je vzrastla v tistem kraju pšenica, kakršne dotlej še niso videli Leina je bila čudovito bogata in vesela brata sta nakupila ženama vsakovrstnih novih oblek. VABILO NA SEJO. Vsem članicam novega ženskega društva sv. Helene, št. 193 v Collinwoodu se tem potom naznanja, da se bo vršila naša mesečna seja v četrtek, dne 16. aprila zvečer ob 7:30 v cerkveni dvorani. Pridite vse, da boste plačale asesment; ases-ment mora biti' odposlan v Jed-notin urad najkasneje do 25. v mesecu. Ako imate kaj novih članic za'pristop, pripeljite jih na to sejo. Torej ne pozabite priti na sejo dne 16. aprila, to bo v četrtek po Veliki noči! S sosestrskim pozdravom, Odbor. 108. ČL4NEK. PREHRANJEVALNE NAVADE. Od pričetka ne vedo otroci nič glede živil, razve« onih, katere se jim daje jesti. Pridobi si na ta način slast do takih živil. Od pričetka bi se moralo dajati otroku vsled tega le taka živila, ki so zdrava in zanj primerna, da se bo otrok naučil ceniti jih tjr s tem uveljavil normalne prehranjevalne navade. V gotovih slučajih lahko pokaže otrok močan odpor proti tej ali oni hrani, katere fie more zavživati, a v splošnem lahko zavživa ter ga je treba naučiti zavživanja vseh zdravih jedi. Otrok, ki vstraja pri tem, da ne mara tega ali onega živila, ni mogoče popolnoma zdrav ali pa nasprotuje I načinu kuhanja dotične hrane. Mati i mora skrbeti, da ne prismodi ali pre-: več psladi hrano otrok v 'namenu, da | prepreči odpor proti brani. Ne pokvarite prebave svojega otro ' ka z živili, ki niso pravilno pripravljena. Zunanjost živil ima tudi dosti j opravka s slastjo ter tudi pomaga pri primerni prebavi dotičnih živil. Z važnostjo mleka v dijeti otroka smo se pečali v prejšnjih člankih. Eagle Brand mleko je lahko prebavno, okusno, redilno ter ga je lahko pripraviti. Če ga uporabljate, ste vedno lahko prepričani, da dobivate mleko, ki je čisio in snažno. KOŽNE BOLEZNI povzročajo mnogo trpljenja v teh slučajih je treba jemat; SEVERA'S ESKO razkuževalno mazilo. Olajša razdražen je, odpravi srbečico in druge srbeče izpuščaje na koii. Cena 50 centov. Poskusite naprej pri lokaiju. W. F. SEVERA ,CO. CEDAR RAPIDS. IOWA Dajajte svojemu ■ otroku Bordenovo Eagle Brand mleko, živilo, ki je na uspešen način vzgojil* na stotine air sočev otrok: Lahko ga je pripraviti, ničesar drugega kot dodati vrele vode kot v navodilih. Celih 65 let so da-iale matere Eagle Brand mleko svojim otrokom, kot enega največjih darov zdravja. Priporočajo ga zdravniki za otroke, ki so slabi in bolehni, kajti lahko je prebavljivo ter nudi polno živilo. Prav kot je primerno za dojenčke, je tudi najboljša hrana za slabo prehranjenega otroka. Značilen poskus med šolskimi otroci kaže, da so pridobili otroci prehranjeni z Eagle mlekom povprečno za sedem funtov tia teži več kot oni, katere *se je prehra-njalo z navadnim mlekom v steklenicah. Strogo opazujte svojega otroka. Pogosto ga tehtajte. Spomnite se, da je slabo prehranjen otrok vedno ne-zadostne težfc. Majhen otrok bi moral dobivati po dve veliki žlici s »•* nc- 30—dolge, po $1.50, 6 kos jP ^oJK^ ^l^epahio orodje po $1.00, malo težje f T^p >. Sr Kosišča močna in trpežna, izdelana > doma na Kranjskem, po $2.00, ta lažja I J , P°Brusilni kamni "Bergamo" po 75c,. * .,.,.>.■. '' Osclnfki leseni, po 50c. , Srpi, veliki za klepati po $1.00. Motike "Struške" ročna kovane pri Dobrem polju, letos kaljene nalašč za amerikansko zemljo, po $1.50. Razpošiljamo starokrajske šlifanc literne steklcnice, ccnc so: Yi litra 90c, 1 liter $1.25, 2 litra (Štefan) $2.00. Naslov zapišite samo: Established 1857 . PRIHRANITE SI ym\ DENAR PRI POŠILJA-NJUV STARO DOMO-K VINO. I Vedno vprašajte za ceno v nasi banki. Dosegli smo stro-kovnjaštvo v tem oziru, da pošiljamo denar po najnižji ceni. Ker smo v zvezi z velikimi denarnimi zavodi v Evropi, si lahko pri nas vedno nekaj prihranite, ko pošljete denar v staro domovino.. Pridite še danes k nam glede inforkna' cen. Gotovo boste zadovoljni. Razpošiljamo tudi v vse kraje dobro zapakirane bakrene kotle s kapo in cevmi. Premoženje to banke inaia 912.000.000.00 Vaši prihranki vloženi pri nas, so vedno varni. Vi živite lahko v aa-ffipfc^ teriRoli izmed naših držav, euT^^ in vendar ste lahko vložnik n* na*' banki, prav kakor bi «1 Jfcj^ živeli v našem m^tu. Pišite brk*U nam z* pojasnila in dobili * I fell boste odgovor z obratno po-SBuSS st0 T svojem jeziku. Mi pla-™ 8 lik čujemo po 8 odsto obresti na IRsZSI prihranke, in jih prištejemo s MU h glavnici dvakrat na leto ne pgpSlo glede pa to ali vi predložite ElInB svojo videno knjigo ali ne. IH^TO Na« kapici in rezervni sklad Ml♦ vsoU wet kot $740,000 )• HBV^ enak varnosti za vaš denar. Uši ugled od strani občinstva, kateremu ima postrežbo, in od katerega prejema najizra- i'osebna ponudba gospodinjam — Zastonj! 30 dnevna poškušnja 33 komadov sestav samo $4.85 ■ Arrt-rt POZOR, velika razprodaj* in prilika dobiti t« jI I ra- f komade*, namizni ponrebr- r^/ ncoi aestav. jamien za vii k'«« ••atojei iz: « noiev. ^^fc'lufflS-*—^ 6 vilic, 6 in 6 ma- m -^S^M?? lih iiie. 1 act za naaki. 1 M ^ k i lica 7M. Kladkor. Trpcioa B^^^^^moa ^Jk lepa ovratnica 24 palcev ^vMHRPlil^^W**^^. ttBUe dulca, aktKMika, uhani, iz-* Ircy" • >.■ OjKnj? vratno po«laiena za prstni- ■H1'- - -" -'Jn rS^Ki 'm ca- tenake -vrate meda* ^■MBySiBCir""iirrt* I liončck ca vašo »lik«, ure- jSi^Sjp • jen a tremi hrlimi in tremi H^Sb ^nUHr barvanimi kamenčki. Kra- ' Hjt^iggMI ano ansle^arKa iadelka. nBni ^^^^^^ , velika in pozlaieaa Senaka '^JKjjficifi broika. Orialna taponka ^ ' ^ in druco kot kate na aliki. - Le ca dobo meča meaeca vara pKJtko dobiti vao le kraanc tslvari. po ti nicfci ceni. ZADOVOLJSTVO JAM-v CENO ALI TA VAM VRNEMO DENAR. , Mi nc vpratamo denarja t naprej. poiJjHe nam ta oclas in SSc. v poštnih inamkih sa l>«iil Jat vene troikc, ostalo bla*o pa plačale potCDi. ko «e vam bJaso prinese na dom. LOKALNE AGENTE, ali zastopnike, ki bi prodajali Trinerjevo grenko vino in druge Trinerjeve izdelke v naselbinah, kjer š£ nimamo zastopnikov. Pri tem ni potreba imeti nobene posebjte izkušnje Za pojasnila se pismeno obrnite na: JOSEPH TRINER CO. 1333-4? So. Ashland Ave. Chicago, HI. (Adv.) Naš zavod aživa naj nalog nuditi naiuHudnej zitejšo naklonjenost. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON STS. u JOLIET, ILL. 'GLASILO K. Sl K. JEDNOTE,". 15. APRILA, 1925. ■ii—ii-jji---'.—XJ. ,. .UJLI"!!1^1 :________i___L^ssa Tel. 1874 W. Joliet, BI. NajboljSe uglaševanje glasovir-Jev (Piano Tuning) po nizki ceni. Delo garantirano. R. ZUPANEC 805 N. Chicago St. Joliet, III. ustavilo —" , j "In potem bo šlo hrepenenje proti svoji domovini — veste, kje je? "O ko bi mogel zdaj pred vašimi očmi odpreti nebo, potem bi vam lahko pokazal domovino! Toda ne morem. Gori ne predre nobeno človeško oko. Gori in v nebo predre samo ve- NAZNANILO Večno hrepenenje * i Nemško spisal P. Kljig. Poslovenil F.' O. T. Cenjenim rojakom vljudno naznanjam, cTa sem z dnem 1. decembra prsselil svojo notarako pisarno na 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa., kjer borit sprejemal v izvršilo vsakovrstne notarske posle bodlil ta Ameriko ali stari kraj. Torej pridite aH piiite v bodoče na: ANTON ZBASNIK, lavni notar, 4*05 Butler 81, Pittsburgh. Pa. zdravniki niso znali kaj mu manjka. Nad vse potrtega srca naznanjam vsem sorod pikom, prijateljem in znancem, da je /noja iskreno ljubljena žena Ta stniaj »e je priprtil John Ambruikiju ki jc hodil k »travnikom celih nedcm let; naravno, d« j« to veljalo njegovo drufino na tisoče dolarjev, in ubogi moi j« moral prestati dosti Lorteiin. Omilovanja vredna d-uiina j« ie preklinjala svojft usodo kajti o*e je postajal vedno bolj slab, da r.o končno te vsi „ad nJim obupali. Klicali to zd«j tega »daj onega profesorja, ki je vsak. do zmajal z »lavo da . bolnik ne bo nlkdar okrevul, jeravno je bil v najlepših molkih letih. Nekega dne pride semkaj U star« domovine njegova teta. koj« moi Je bil zdravnik. Ta ienica j« i* na prvi pogled spoznala, kaj bolniku leanjka, reki« j« da na i >arojijo Iz Pittsburga znana zdravila za odpravo trakulje. In v resnici iez par dni zatem je tla od njeg* 8* ievljev dolga tra-kulja ki Je polagoma tega mola mučila skoro do smrfl. V dveh tednih je Mr. Ambruaky pridobil celih »5 funtov na teii: ima zopet zdravo barvo in b!?guje svojo teto. ker mu je dala pravi nasvet. — Dosti moških, ie-na in otrok se zdravi po nepotrebnem ker ne in« jo kaj je varok njih bolezni: mu« jih pa trakulja. Predznaki trakulje so: mali kosi tsakulje se prikaiejo, izguba teka, otoinost, belkast jezik. kolcanje. zgaga, bolečine v hrbtu, glavobol, omotica in črnkasti obrobki pri očeh: težave v želodcu. "»»rt kasta koia. izguba na teii, slaba sap« iz uat, mriaja do dela in do iiv. Ijenja ni božjastni napadi. Vse to kaže da imate trakuljo v sebi. ki Je včasih do 60 čevljev dolga, če trakulja »leze človeku » sapnik, ga lahko zaouii. Radi tegn pazite pravočasno, da se/te nadležnosti iznebite. Naročite J.nxtan zdravil«- že dane«, koje vam takoj dopožijemo po prejemu »10.4» Naslov: The Laxal Med. Co. »4S Laxal Bid? Box, 963 Pitsburgh. Pa. — UiUn Je JC-polnoma nedolžno idravilo, toda uspeino Na prodaj v lekarna*. Navedite pri naročilu svojo starost. Da se požiljatev zavaruje priitejte zraven ž« 26 centov. Jaz MARY ŠTALCER CLEVELAND, O. sem rabi,a jfPjF strašno odpadali ta- B » izgubila, ako ne bi II ca bil a Wahčičeve Pj| Alpentinkture, od ka- jd^m. - K tere so mi lasje ta- Wt dati in dalje krasno - X* in *ost' rastejo ta- 31 1 1 ko, da imam sedaj ^^^WP^W dolge lase, zakar se g. Wahčiču lepo zahvalim. Imam pa Se več drugih zdravil, katere bi morala imetf vlaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kakor so moške, ženske in otročje. Za rane, ipekline, kraste, grinte, bule, turove, srbečo kožo, prfthute na glavi, zoper sive lase, revm$ifizeit>, kostibol in trganje, Rurfe očesa, bradavice itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. JAKOB WAHCIC 1436 E. 95th St. (blizu Wade parka) CLEVELAND, O. (M) Marija Skube ROJ. AGNICH, dne 24. marca preminula po večletni, mučni bolezni, zapustivši mene ter 6 otrok v starosti od 7 do 17 leta. Pokojnica je bila rojena dne 4. avgusta 1891. v Ely, Minn; spadala je'k trem slovenskim društvom in siceir dr. sv. Antona, št. 7lf. KSKJ., dr. sv. Lovrenca, št. 7. S. H. Z. in k dr. Marije Cist. Spoč. št. 120. JSKJ. Vsem tem društvom, tako tudi vsem drugim se srčno zahvaljujem za darovane vence in rože; hvala tudi vsem za naročene sv. maše zadušnice in tistim, ki so jo obiskovale za časa njene bolezni in smrti. Hvala vsem društvom, sorodnikom in prijateljem za vdeležbo pri pogrebu. Hvala družinam Bajuk in Dragovan iz Soudan, Minn., ki so prišli na pogreb. Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Bodi ji zemlja lahka! Naj v miru počiva! Spavaj sladko, draga žena, , zlata naša mamica! * Bila si nam vsem ljubljena, Mirna tebi jamica! NAJVEČJA SLOVENSKA * UNIJSKA . TISKARNA V Zjedinjenih državah je vedno pripravljena postreči društvom vseh Jednot, trgovcem in posameznikom za vse vrste tiskovine. NAJNIŽJE CENE TOČNO POSTREŽBO UČEN IZDELEK dobite vselej v naši tiskarni. Mi tiskamo "Glasilo K. S. K. Jednote" in mnogo drugih časopisov v raznih jezikih. 28 letna skušnja tiskarstva je naša učiteljica. S cvetjem grob Tvoj okrasili bomo v trajen Ti spomin; rože s solzami zalili ».naših srčnih bolečin. Solze te se posušile bodo šele vse tedaj; duše naše ko združile k Tebi došle v sveti raj! - Žalujoči ostali: Fred Skube, mož, Joaip, John, Stephen, Math, Mary, Elizabeth sinovi in hčere. Josep Agnich, oče, in 5 bratov ter 2 sestri in več sorodnikov. Ely, Mjnn. dne 28. marqa, 1925. AMERIŠKA DOMOVINA V svojem lastnem poslopja 6117 SL Clair Ave. CLEVELAND, O. že izdelujem HARMONIKE, ki so med vsemi drugimi izdelki priznane za najboljše. V izdelovanju harmonik sem torej dosegel najboljšo skušnjo in prakso. Da so moje harmonike v resnici najbolj znane in 'priljubljene, dokazujejo številna pohvalna pisma iz vseh krajev širom držav. V zalogi imam tudi najnovejše slovenske in druge PIANO ROLLE la PLOŠČE ZA GRAMOFONE. Pišite po cenik. Pri meni boste dobili vsak muzikalični inštrument, mali ali veliki, za nizkrf ceno. Blago razpošiljam po celi Ameriki. Se uljudno priporočam rojakom. potreboval več krvi. s I PLESOM KOJU PRIREDJUJE Društvo "Sv. Mihalj" odsj. 163. K. S. K. J: u srijedu 22. aprila, 1925. u Kranjsko-Slovenskom Domu 57th i BUTLER ST.. PITTSBURGH, PA DOJILJA ANTON MER V AR Music Store, 6921 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND. OHIO. ... Nikola Težak Štefanija Težak .. Franca Pugar .... Pavao Tončit ... Barica Lisjak Stjepan Miladin Rozalija Tončič Dramatično društvo "IVAN CANKAR" IMAM V ZALOGI £E NAD 12 LET PRAVE LUBASOVE HARMONIKE tri in Ulrl-vrstne. dva, tri in itiri-krat. nemško in kranjsko uglašene kakor tudi kromatične in pa kovfekc. Harmonike so tajboljtev« dela m opremljen« s zaporo za zapreti. Imam ▼ zaloti tudi le rabljene har-mopike vsakovrstnih izdelkov po nii-kih cenah. IMAM V ZALOGI IMPORTIRANE STAROKRAJSKE NA ROKO KOVANE KOSE U najboljieg« Jekla, dolge od SS do 35 inčev. Posamezna kosa stane $2.00 z rta-k« In kljaiem vred: lest ko« skopaj ali ve« po $1.50; imam tadi troje vrst« klepalno orodje po (1.06 garnitura In BEKGAMO brusilne k«mn« po Me. Pri vseh teh cenah j« poštnin« le vi teta. VABILO ^mHIMWnMlMWIimilliWIIIIIIllimilWtMiiiMHiHMinHWWlllllllHIMHIItlltlitllturk 1 TO R N A D O A L I OG E N J "Hj | 2 Tornado ali ogenj, naj zadene hifto eden ali drugi, vas lahko = C spravi ob v* premoženje v teku pol ure. Na U način pride človek S S & celega življenja. Ali je potreba tolike rizik«? || = S dok,*r plačate samo $4 od vsakih tisoč dolarjev = I »■ * je dovolj poceni in kakor je potrebna = S »»▼■**»*«■• proti ognju, ravno tako je potrebna proti tornadu. g Z* vse take slučaje a« obrnite na s JOHN ZULICH, Ji s WATERLOO RD. CLEVELAND. O. i = I ____Telefon Eddy = rriitiiiHUMtNiiiiintiimiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiitii}^ 323 EPSILON PL, BROOKLYN, N. Y. ZASTAVE, BANDERA, RE GALIJE in ZLATE ZNAKE as draftra ter čUm K. S. K. i. izdeluje EMIL BACHMAN 21tT S. Ha«Ha Av«. Chicago, UL