I na Izhajajo vsako sredo y poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za eeio ieto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr V Ljubljani 23. januarja 1884. Ob s e g : Pospeševanje živinoreje na Stajarskem Gospodarske stvari iz deželnega zbora kranjskega. (Dalje.) tovanje književnega in gospodarskega odseka Matice Slovenske 19. dan januvarja 1884 Posve- Volitev državnega po slanca na Stajarskem na město umrlega ;Mihe Hermana N dop Novičar Gospodarske »tvari. fc B ubožnost, ako prosijo, đovoli podpora za nakup potřeb-nega bika. tem smislu se je okraju ptujskemu za na Pospesevanje Živinoreje na Štaiarskem. kuP đvel1 muricodolskih in dveh marijadvorskih bikov J 3 přivolila podpora 640 goldinarjev s pogojem, da se roke došlo nam je poročilo kmetijske družbe ima (lenar, ki se strži za bike, kedar ne bodo več spo- stajarske za svoj občni zbor, kateri bo dne 19. in 20. sobni za pleme, zopet obrniti za nakup druzih ple- februarija. ^ menskili bikov vsaki podpore 80 gold., za okraj celj- Poročilo je sicer kratko, vendar pa omenja po- ski přivolilo se je za nakup 7 bikov podpora 560 gold. menljivejše zadeve društvene na kratko, in to v sedmih oddelkih : > Deželno-kultu deve sploh okraju slovenjegraškemu za nakup 5 bikov podpora 400 gold., okraju brežiškemu za nakup 6 bikov pod poduk Pospeševanje poljedelskih vednosti poljedelski nadaljevalni pora 480 gold., še drugi občini v ravno ta namen pod pora 60 gold. duk in v tem 5 Skupaj se je tedaj za nakup 39 bikov razdelila popotno podučevanje Pospeševanje živinoreje 5 društveni list podpora 3420 gold. * konjereje ; c) prešičoreje in to reje m i) čebeloreje 5 reje kuretnine goveđoreje Biki nakupovali so se po okrajnih načelnikih in 5 ibo- vmoreja Rastlinoreja, in to sadjereja mnarstvo in gozdarstvo Zboljševanie u—y • • ~ . 5 rastline za kupčijo pla je glavni odbor le tedaj pripravljen, prevzeti posredo vanje, ako se za to naravnost naprosi. Po predlogu podružnice izhodno-graške dobil je glavni odbor v 59. občnem zboru nalog, na to delati da se na graškem živinskem trgu vpelje: ? Pomočni delavci pri poljedelstvu 6. Stroji in . Dru štve odje7 in zadeve. ono Danes hoćemo posneti iz omenjenega poročila samo kar zađeva viiv, ivai lucvit živinorejo, ker ravno 10 zanima (leželo kranjsko zdaj v prvi vrsti zato, ker se po izrečenih željah naših živinorejcev pripravlja nov nacrt deželne postave za pov'zdigo živinoreje se ima pri pređlaganji te postave ozirati zeló tudi na ravno v ta namen leta 1882. sklenjeno deželno postavo Ni dvomiti tedaj, da je zanimivo za nas avno to zanima m ? štajarsko kako je na podlagi one za Štajarsko veljavne postave tamošnja kmetijska družba delovala za povzdigo tamošnje živinoreje, za katero veljá omenjena postava. Poročilo glasi se v posnetku sledeče Izvrševanje postave od 2. januarija 1882. porabilo se je pri licenciranji plemenskih bikov 935 gold, iz državne podpore in 3200 gold, iz deželnih pomočkov za premije bikov. Dosedanje razdeljevanje plemenskih bikov potom dražbe spremenilo se je tako, da se onim občinam, ka- prvi vrsti do mestnega zbora glavnega mesta Gradec tere so po novi govedarski postavi vezane, držati si z vlogo, v kateri so bili ti predlogi vtemeljeni, nadalje plemenskega bika in ob enem zamorejo dokazati svojo pa gledé prenaredbe vžitninskega davka in pa naprave Prisilna in izključna prodaja po živi vagi in s prisilnim uradnim vaganjem; prisilno uradno naznanilo in zapiso-vanje vsake sklenjene kupči je zavsako živino (glavo) pri vaganji v ta namen, da se izvé prava tržna cena po živi vagi; nameščenje zdaj vsaj dveh zapriseženih, vendar ne prisilnih tržnih mešetarjev kot strokov-njaških posrednikih med živinorejci dežele in pa kupovalci ; pobiranje vžitnine od 100 kil žive vage na mesto dosedanje od glave; dalje bi bilo delati na to, da se zgradi tržna lopa za vsaj 200 goved v ta namen, da se po-lagoma pride do deželnega, središčnega živinskega trga in pa napravo postaje za vkladanje in razkladanje blizo živinskega trga, kot temeljni pogoj za deželni, središčni živinski trg. Izvrševaje ta sklep obrnil se je glavni odbor v postaje za nakladanje in razkladanje živine do c. kr. Pri nas, kjer so vsled velikoletne prostosti razko- ministerstva za poljedelstvo in pa denarstva potom savanja zemljišč navadna kmetijska posestva postala po- c. k. namestništva prav nujno prosila pomoč. prek zeló mala, tedaj kmetje poprek v resnici revni, ne Predlog pregledovalnega odseka, da bi se razun smemo pričakovati, da bi se pri nas našlo zeló veliko plemenskih bikov razdelovale tudi junice, ni se mogel število posestnikov, kateri bi hoteli svoje sinove po do spolniti, ker so bila sredstva, ki jih je imel glavni vršeni ljudski šoli, ko so uže pri moči toliko, da se odbor na razpolaganje za nakup plemenskih bikov, v morejo doma vaditi pri kmetijskih delih in starišem iz- razmeri k velikemu številu zalitevanih in v resnici po- datno pomagati, pošiljati še za par let v kmetijsko šolo. trebnih bikov zeló pičla in pa, ker je vspeh v prireji To bo toliko težje, ker z 20. letom nastopi splošna po telicali številoma manji, in vrh tega se pri telicah vojaška dolžnost, katera sinove zopet kmetijstvu odtegne ne more zanesljivo trditi, jeli bodo dobre za pleme in za tri leta in več. pa ker junice te starosti dostikrat mnogo boljše ple- Pri takih okoliščinah zdi se nam, da se bode treba menske vspehe obetajo, kakor se pa kasneje vresničijo. pri osnovi naše kmetijske šole v prvi vrsti ozirati na Od mnogo strani čula se je vtemeljena želja 5 da posredni poduk 5 to je na izobraževanje onih oseb se na vseh prostorih živinskih trgov napravijo živinske katere imajo po svojem pokliču priliko in tudi veljavo, vage in pa, da naj bi se vprihodnje novi živinski somnji med kmetovalci širiti z besedo in izgledom umno kme- s pogojem přivolili, da se napravijo živinske vage. tovanje; take osebe pa so naši duhovniki in poleg Glavni odbor obrnil se je v tej zadevi do dežel- njih naši ljudski učitelji. nega odbora, ta pa do c. kr. namestništva. To pa je Največi sad deželne kmetijske šole obeta se tedaj odpisalo, da vé ceniti pomenljivost živinskili vag za v tem, da bode naša duhovščina in pa naše učiteljstvo živinsko kupčijo, da se je vsled prošnje c. kr. kmetij- v kmetijstvu podučevano, da bode potem moglo samo ske družbe štajarske uže večkrat naročilo c. k. okraj- neprenehoma z besedo in izgledom širiti pri vsaki pri- nim glavarstvom o priliki privoljenja novih živinskih liki vsak v svojem krogu umno gospodarstvo. Ako se somnjev, naj vplivajo na občine, da se na trgih ali pa pri posebnih okoliščinah v posamezne kraje še pošlje blizo njih napravijo živinske vage. Zaukazovati to ali v kmetijstvu popolnem izučen pa tudi skušen strokov- pa privoljenje, somnje odvisne storiti od tega pogoja, njak, ako se poleg tega še posebej in z drugimi sred pa žalibog po postavi ni mogoče. stvi pospešujejo posebne stroke kmetijstva, izrekoma Vrh tega se bode vprihodnje pri privoljenji novih vino-, sadje- in živinoreja, tedaj smemo pričako- živinskih trgov okrajna glavarstva zmiraj pozivalo, vati od takega prizadevanja tudi obilega sadú. da občinam napravo javnih vag po moči priporočajo. Ako si mislimo našo prihodnjo kmetijsko šolo, da Ob enem je deželni odbor pozval okrajne odbore, da bode imela služiti ravno navedenim namenom, tedaj ne naj po vsi moči na to delajo, da se v onih krajih, kjer bo mogoče osnovati jo drugod, kakor v središči dežele, so živinski somnji, napravijo živinske vage, in oddal v Ljubljani, kamor imajo pred vsem vsi naši deže- je ob enem dotični poduk, spisan po društvenem taj- lani enako daleč, kjer je najlože preskrbeti vseh učnih niku, da ga okrajni odbori razširijo. ■ pripomočkov in kjer imamo ravno one zavode: v prvi Enako razdelil je glavni odbor poduk o živinskih vrsti semenišče in učiteljsko pripravnico (pa tudi gim vagah po svojih podružnicali. Vsled ^vabila deželnega odbora solnograškega, bi se tudi Štajarska pridružila ugovoru zoper prošnje da nazijo in realko), iz katerih zavodov smemo pričakovati največi del učencev prihodnje naše šole. Omenili smo uže, da se nam zdi potrebno gledé na dunajskega mestnega zbora za odpravo prepovedi uva- naše skušnje to šolo snovati v zmernih mejah gledé po- trebščin. pa tako, da se lahko širijo po potrebah. žanja goved iz Ruske in Rumunské, izročil je glavni odbor vse dotično gradivo štajarskemu deželnemu odboru s prošnjo ; da naj se ta oni agitaciji dunajski z vso močjo nasproti stavi. (Dalje prihodnjie.) Gospodarske stvari iz deželnega zbora kranjskega. Drug poduk v kmetijstvu. Slovenska Matica. Posvetovanje književnega in gospodarskega odseka Matice Slovenske (Dalje.) Kar zadeva kmetijsko šolo samo, ozirati se je pri njeni osnovi na potrebe, katerim ima vstrezati. Ni dvomiti, da poduk o kmetijstvu pade naravnost v rodovitna tla in neposredno rodi sad, ako se poduču-jejo kmetovalci sami, tedaj v prvi vrsti sinovi boljših Navzoči so Klun, kovič. 19. dan januvarja 1884. odborniki: Grasselli, Marn, Levec, Jare Kržič, Pleteršnik, Praprotnik, Robič, bene » Suklj Tomšič. Vilhar, Wiesthaler Gospod predsednik naznani, da je sklical odbor v kmetovalcev, kateri so namenjeni svoj čas prevzeti in posvèt zarad posebnih nasvetov o preinetnbi matičnih osobno obdelavati zemljišča očetova. pravil in opravilnega reda g. prof. Rai ča in pa zarad Ako taki mládenči obišćejo kmetijsko šolo in se z pisma gosp. Svet ? kateri predlaga, naj bi se iz besedo in poskušnjaini naučé umriega gospodarstva, po- redni zbor sklical pozneje, na pr. meseca maja stanejo potem hoté nehoté izglednejši gospodarji vsi okolici za poduk, to se vé da po razmeri lastne raz- Gosp. prof. Levec priporoča, naj se ustreže želji Sveteca, ker sklepi tega izrednega zbora itak ne bodo upljivali na letošnj leto umnosti in marljivosti. Ena pomanjkljivost pa se pri takih učencih prikazuje redno in sicer v tem, da je zmiraj velika težava naj se skliče zbor takrat, ko bode zborovala kmetijska Ker je bilo v zadnjem občnem zboru govorjenje, da takih učencev zadostno število pripraviti, da obiskujejo uiu^», «i^m. t* , kmetijsko šolo. To kažejo nam dežele, v katerih so ako bi se ne oziraje se na to zbor pozneje sklical. Tudi kmetije še veče, nerazkosane, tedaj kmetje bogatejši, na prof. Senekovič je te misli, naj bi se, če uže y te- pr. na Koroškem, Štajarskem, Avstrijskem itd. družba zato meni W i e s t h a 1 bi ne bilo prav ? kočem mesecu ni več mogoče, vsaj februvarija sklical Z ozirom na to , da poslednji občni zbor ni goto-yega dneva določil, na katerega bi bil vezan odbor, da je treba ozir imeti na g. Svete ca in tudi na duhov-ščino, se odloži izredni zbor na ugodniši čas po véliki noči. na dan 16. aprila. Gledé Raičevega nasveta želí gosp. predsednifc, naj bi gospodje, ki so pripravljali in nasvetovali prena-redbo pravil, vso reč še enkrat v roke vzeli, da bi bilo celotno delo. Gosp. prof. Suklje predlaga, naj se izvoli odsek 3 članov ter naj izdela organično premembo pravil do prihodnje odborové seje ne oziraje se na nasvete gosp. Raiča, kateri se mu zdijo v mnogih ozirih prenapeti. Gosp. Senekovič odvrne, da gledé pravil se mora ozir jeinati na predloge vsakega Matičarja, pri opra-vilnem redu pa odbor ni vezan se ozirati, ker opra-vilni red sostavljati njemu pripada.^ Volijo se gg.: Senekovič, Suklje in Ant. Zu- pančič, da naj sostavijo náčrt, ki se ima avtografiran poslati vsem odbornikom pred ono sejo, pri kateri bo o tem razgovor. Gosp. predsednik izreče v imenu odbora gosp. prof. Levcu najtoplejšo zahvalo, ker je tako vrlo dobro ure-dil letopis za leto 1882/3. in ga prosi, naj bi še dalje ostal urednik letopisu. Gosp. Levec je voljen prevzeti uredovanje tudi za tekoče leto ter se bode dotično povabilo gg. pisateljem v kratkem priobčilo s pristavkom, naj bi došli rokopisi vsaj do 1. junija; „Lovčevi zapiski" pa naj se dajo v kratkem v natis, in sicer v „Narodno tiskamo", da bo cela knjiga enakomerna, in v ta namen naj bi se tudi paginiranje nadaljevalo, ker je prva knjiga majhna. Za tiskanje druzih knjig pa se gospodarskomu odseku dá nalog, da razpiše konkurs, in sicer za zdaj, ko se pre-narejajo pravila, samo za eno leto, da-si je odbor prepričan, da bi pozneje utegnilo hasniše biti, ako se na-tečaj razpiše za več let. Gledé vpisován ja novih udov se določi, da le oni imajo pravico do le-tošnjih knjig, kateri se vpišejo do 1. junija 1884. 1., ker bi sicer ne bilo lahko določiti števila od-tisov. Dotlej naj tudi vsi Matičarji dopošljejo svojo last-nino. To naj se po časnikih razglasi in tudi preloženje izrednega zbora na dan 16. aprila. Politične stvari. Volitev državnega posfanca na Stajarskem na mesto umrlega Mihe Hermana. Odbor Slovenskega društva za Stajarsko je v seji 15. januarija sklenil p. n. volilcem nasvetovati, da raj-nemu g. Mihajlu Hermanu kot najvrednejšega nasled-nika izvolijo dne 31. januarija t. 1. v Ptuji, Rogatci in Ljutomeru enoglasno čast. g. Božiđara Raiča, mno-gozaslužnega župnika sv. Barbare v Halozah. Njegov lastnoročno napisani politični črtež se glasi: Božidar Raič, volilcem volilnih okrájev: Crornje-Radgonskega, Ljuto- merskega, Ormožkega, Sv. Lenartskega, Ptnjskega, Šmarijskega, Rogačkega. „Bridka smrt pokosila je sredi decembra 1883. leta za nas darovalno življenje blagega gosp. Mih. Hermana, bivšega deželnega in državnega poslanca rečenih volilnih okrájev, in c. kr. vlada razpisala na 31. dan t. m. dopolnilno volitev državnega poslanca. Slovensko ljud- stvo samo in zastopano po svojih razumnikih iz navedenih volilnih okrájev izreklo je svojo iskreno željo, da naprtim težko poslanško breme na svoje rame. Izgovori in izpričevanja niso nič pomagala, torej zgodi se volja národová; vsaj je glas naroda glas božji. Ako bode moči narodu slovenskemu s tem kaj koristiti, hočem tudi v svojem 57. letu prebiti vse neprilike, katere so s poslanstvom v zvezi; akopram je naš največi učenjak in točen poznavalec neprijetnih razmer državnega zbora in državnega poslanstva rekel : „pomilujem vsakega, kateri tamo (v državni zbor) pride". Itak, če je na blagost in srečo sorojakom, podvržem se za nje vsem nad-logam in neprij etnos ti, dobro vedoči, da me na to veže sveta dolžnost in iskrena ljubezen do svojega zatira-nega in zaničevanega naroda slovenskega — vedno ver-nega svojemu cesarju. Sedaj bi najbrže radi vedeli moje nazore o šolskih, politiških in gospodarskih razmerah? Slovenci! moje mišljenje in prepričanje narodno-po-litiško razkrito je v govorih na taborih, pri velikih narodnih svečanostih, skromneje v krajném in okrajuem šolskem svetu in v okrajnem zastopu, po mojem delo-vanji in mnogoterih volitvah, posebno pa v sestavkih po raznih naših časnikih. Sicer pa kratko ponavljam svoje naglede v naslednjih točkah: a) Osnovne, oziroma ljudske šole naj bodo narodne; ako pa je otrok po vse izurjen v slovenskem čitanji in razumenji čitanih sestavkov, v pismu in računu, naj se v imenu božjem potem začne v 3. razredu s čitanjem in pisanjem clrugega deželnega jezika, kar pa bi se naj vršilo v isti meri na meji pri naših sosednih drugoje-zičnih narodih. Za nemščino, oziroma laščino, odločene so srednje šole, to je, gimnazije in realke, kjer se učni načrt tako uravna, da bodo po dokončani gimnaziji ali realki vsi slovenski učenci na Slovenskem sevsema zmožni slovenščine in nemščine. V to svrho je treba pred vsem za-htevati slovenskih paralelnih razredcv na spodnje-štajarskih gimnazijah. Vsi gimnazijski in realni učitelji po vsem Slovenskem morajo biti zmožni slovenskega jezika v be-sedi in pismu. Kdor ne zna našega lepega jezika jedrno, naj ne jé od naših krvavih žu-ljev vsakdanjega kruha. Učiteljišče v Mariboru bodi za Slovenski Štaj er slovensko, a nemščina kot obvezni predmet. Deželno-šolsko svetovalstvo v Gradci došle prek in prek nemško in nam Slovencem navpik nasprotno, naj se preinači alivkar še bolje želimo, preseli za Slovence na Spodnje Štajersko kot ocldelek tako, da bode Slovencem pravično. Vsi šolski nadzorniki Slovencem protivni naj se odstranijo. Za slovenske pravnike naj se osnujejo početkom 1884/5. šolskega leta na graškem vseučilišči stolice, da se bode slovenski r a z 1 a g a 1 : občni državijanski zakonik, pravdni in nepravdni postopnik, kazenski zakonik, kazenskipo-stopnik, trgovinsko in menjiško pravo, za kar je světli césar z najvišim sklepom od 29. dné j ulij a 1870. bil ministru Hohenwartu za-ukazal v državni proračun vpostaviti 3600 gold., pa liberalna večina državnega zbora jih ni dovolila. Kako bi naj uradniki slovenski uradovali, ako se niso učili? i b) Vsi uradniki na Slovenskem morajo znati slovenski v pismu in besedi ; ako ne, srečno ! torej tudi z vsemi občinami slovenskimi uradovati slovenski, če se pregrše proti temu, z Bogom ! Zakaj bi naš tečni pšeničak tujci kot neznanci našega slovenskega jezika dobivali, in zato se še iz nas norca delali in nas zani- * čevali, a mi Slovenci v svoji domovini naj bi bili zado- dokler ni bila po strašanskih zaprekah sprejeta šolska voljni z ovsenjakom; vsaj naši bankovci imajo enako postava. Ko je bila ta v varnosti, začel se je pred vrednost z drugimi, in naši junaki mládenči so hrabri letošnjimi božičnimi prazniki Lienbacher sakati dalje vojaki, kakor drugi, ali še boljši, in césar jih je pri raz- proti levici naglašaje, da Čehi zahtevajo preveč ličnih prilikah pohvalil, rekoč: „Slovenci, dobro!" hočejo » uu^iuuujv , u« vuux ^uuiuiajv; l/ivyuu , &kO najnovejši čas", da morajo vsi uradniki na Ce daje Spodnje Stajarsko, ker iz Gradca nam se ne skem zuati oba deželna jezika, enako mu protivenje ne česar nam treba , čeravno mi tam mnogo plaču- nemških narodov desnice proti Wurmbrandovemu pred ...... P<> jemo. naj dobi poseben oddelek namestniški na Sloven- Jogu zarad nemškega državnega jezika ni bilo več skem Štajerji, ali kar nam je še ljubše, naj se vsi Slo- volji, tako da je korak za korakom srečno přišel po věnci združijo v eno upravo zedinjeno Slovensko. Delavcem naj se počitek privošči ob nedeljah in praznikih. Ženitev družine (pošlov) in skrajnih ubožcev naj se umno omeji. gospodarstvenem obziru naj bi tudi nekaj storila država, da se uredi deroča Drava na Slovenskem Štajarji, in naj bi se uresničila železnica, katera bi tekla nad Radgono, Ljutomer, Ormož. Teh toček izvršitev hočem zagovarjati po svoji zmožnosti in sposobnosti, in še drugih, katere mi bodo častiti volilci pismeno ali ustno na-znanili. „Vse za blagost in srečo vseh Slovencev!" Predragi rojaki slovenski! To je politična izpoved Božidara Raiča, verno zapisana zapuščina čast. blagega našega prvoboritelja Mih. Hermana, jedro narodne slovenske politike Ko to dosegnemo, zagotov-ljena so nam Slovencem naša slovenska tla, zagotovljen obstanek in napredek na narodni podlagi, postali smo drugim res enakopraven narod, ki zraven enakih bremen tudi vživa enake pravice. Da nam to priboriti pomaga, je čast. g. Božidar Raič najsposobnejši mož. nici On je naš rojak, porojen od slovenskih kmetskih starišev pri sv. Tomažu nad Véliko nedeljo, izšolan v Mariboru in Gradci, tukaj v duhovnika posvečen, kaplanil je v Sliv- posloval kot profesor slovenščine na gimnaziji v Mariboru in pastiruje uže mnogo let kot veleskrbni župnik velike župnije pri sv. Barbari v Halozah. Od rane mladosti do sedanje starosti kaže vedno vneto srce za svoj narod ; celih 40 let delà in bori se za nas Slovence z besedo, peresom in premoženjem. Njegovo ime daleč slovi kot najodličaejšega, zgovornega, neustrašljivega branitelja Slovencev. Njemu moremo z največim zau-panjem izročiti zagovarjanje svojih najsvetejših pravic in zahtev. Volite ga toraj za svojega poslanca po-vsod enoglasno, njemu vhvaležno priznanje, narodu slovenskemu pa v čast in korist. Naslednik gosp. Mihajlu Hermanu bodi naš Božidar Raič! Odbor Slovenskega društva za Štajarsko s sedežem v Mariboru. vsem v tir levičarjev. Zeló je Lienbacherja v oči bodel tudi predlog zarad gališkega zemljiškega zaklada in krivično se mu je zdelo vse , ako se pod sedanjo vlado polagoma tudi nekoliko gleda na povzdigo blagostanja do sedaj preveč zanemarjenih dežel. In tako je postal danes nekdanji „Reactionár", „Ultramontanec" itd., ljubljenec levičarskih časnikov „N. fr. Presse", „Deutsche Zeitung", „N. W. Tagblatt" in drugih takih listov, kateri še pred letom na njem niso pustili ne ene dobre dlake. Zadnje dni mislil je uganiti prav novo s tem , da je poslal kmetijskim poslancem in zastopnikom vélikega posestva desničnih klubov, pa razun poljskega, vabila, da naj pristopijo novému agrarnemu klubu, kateri pa naj bi bil poleg uže obstoječih, pa tudi ta korak je videti le slabo prikrivanje političnega obračanja Lienbacher-jevega in uže prihodnji teden pokazal nam bo prej ko ne Lienbacherja v novi podobi, po kateri se bo desnica državnega zbora prepričala, daje Lienbacher tudi gledé desnice imel prav gotove razloge, zakaj je otresivši si vezi klubove se podal grozovitostih, katere sem zadnjič popisaval, nimam danes posebno pomenljivega dostaviti. Morilec Hugo Schenk pa njegov brat Karol in ključar Schlosarek ob- med „divjake stali so 4 roparske umore, in skoraj se kaže, da se jim bo za zdaj těžko kaj posebnega več dokazalo. Grozoviti morilec Hugo Schenk je pred svojim od-hodom iz policijskega zapora v zápor deželne sodnije policiji še obstál prav strašne řeči o tem, kar je name-raval za bližnjo příhodnost v nadaljevanji svojega morilsko-roparskega početja. Obstál je, da je uže zdaj imel vse pripravljeno in Naši dopisi. Dunaja 20. jan. (Poslanec Lienbachet t • napeljano, da bi bil umořil in oropal še sedem oseb, in to v prvi vrsti hi šino iz nekega hotela zahodnjega predmestja dunajskega, katera ima prihranjenih 4000 gld. Pisma Schlosarekova, katera so dobili pri oni hišini, kažejo, da je bila ona prva, kateri je bila namenjena osoda njenih nesrečnih prednic, dogovorjen je bil dan, katerega bi se bili imeli peljati na potovanje in tudi kraj umora. Daljna za umor odločena oseba bila je gospica pL Malfati, pri kateri je tovaršica Senkova Josipina Eder služila. Malfati stanuje v osamljeni vili v Hicingu, na- menjeni so bili umoriti gospico, njeno krščenico in sta- rega strežaja, Josipina Eder pa bi bila imela pomagati, da bi bili morilci mogli v hišo, in je baje v ta namen unanja okna ene sobe odprla in samo naslonila; Josi- umori.) pino Eder pa so nameravali samo omamljeno pustiti na Zadnje — viiiMjWt — vv • JUIULI yx VUVWřťW JL^t l/VIvl/ \AJ\J1 f y VV ! i Vm f ^^^^ ^^ ^v.—w , ^ ^ ~ » —---j--- Znano je, da se solnograški poslanec, dvorni svetovalec morišči, da bi ne bil sum letel tudi na njo. Lienbacher, uže dve leti — zdi se mi, odkar nima potovanje Schenkovo in pa tovaršice njegove Eder iz več upanja postati minister pravosodja — zeló obrača. Linea na Dunaj imelo je v prvi vrsti namen, dovršiti Do leta 1881. bil je ud Hohenwartovega kluba in tudi vse priprave za oropanje gospice pl. Malfati, in ako bi izvoljen zastopnik desničnih klubov, pa kujati se je morilcev poprej ne bili zasačili, gotovo bi stara gospica začel, ko različni njegovi šolski predlogi nikakor niso Malfati danes ne bila več živa. mogli prodreti in on bil je vzrok, da se je tako imeno- Centrumsklub" —rT~1--------A------ vani « Zdaj se spominjajo, da je hišina Eder koj Prv* dan odcepil od kluba Hohenwartovega. prišla k gospici Malfatovi, in nek mož, katerega zdaj Pa tudi nov klub mu ni bil po volji in leta 1882. iz- stopil je iz njega in postal L 1U UJUCL JLVVĆJ. 1 spoznajo • U.CA) JV MH vviuvomva ^ lUCOCi JU Za potegnivši za saboj kofer, prenočila pa prvi dan ni v vili ; ko je pa drugi f" J ** LAJXJ^LM 1U )/UCJlU;l „divjak puiuguivoi Lk<\> Od /V/J auivi, \9L \JUlVJ VjLLUj JJWi fJ i ▼ A KALA* LI JLL1 V Y1I17 JU [1 (X ^^ tudi dva tovariša solnograška dr. V. Fuchsa in pa kmeta dan zopet prišla v Hieing, prinesel ji je drug mož, nam Mûnmovûi-io HnomliAnAnf u,,^ o « i, « ir o«™ ^i«™^ ___if> lm da je bil Schlosarek, prinesel je ž njo u Neumayerja. Osamljenost „divjaka" bila mu je po volji, reč Hugo Schenk, sam pismo, na katero mu Je koJ ođpisala odgovor. — Ker so v vili nekdanji hišini Eder še vse zaupali, smela se je prosto sprehajati po vseh gobah stanovanja, ne da bi bil zato kdo kaj sumil. V petkih dopoldne imela je gospica Malfati navado, s svojo krščenico obiskavati cerkev in po tem pribežališče za stare, onemogle ženske v gornjem Sentvidu, ravno v ti8tem času hodil je star strežaj Peter vsak dan vse potrebno nakupovat in videti je, da je odí čas Eder po-rabila, da je prej trdno zaprta lesena oknica odprla in samo prislonila, tako da bi bili morilci lahko prišli v hišo. — Drugi dan pozvala je policija hišino Eder v zaslišanje zarad med tem zaprtega Schenka. Med tem, ko je bila Eder pri policiji, zapazili so pa po naključji, da je bilo trikrat zaprto okno tako popolnem odprto, da bi bil lahko přišel morilec v sobo brez zapreke, in iz te v spalnico gospice, kjer je imela razun gotovine samo dragocenosti spravljenih v vrednosti nad 10.000 gold. — Od onega časa dala je gospica te dragocenosti drugam prenesti in dobro spraviti. One drage koralde, katere je Eder vkradla in dala Schenku, je prej ko ne vkradla uže minulo spomlad, ko je bila gospica šla v ženski azil, ko ga je obiskal nadškof, takrat pomagala je Eder gospici pri oblačenji in ji je dala tudi koralde. Schenk zastavil je koralde v Lineu razun peterih najlepših; katere je dal svoji bolj priljubljeni tovaršici Emiliji Hôchs-man, rekši, da so od zeló imenitne gospé, katera jih je dobila od franeoske cesarice Evgenije. 0 daîjnih svojih namenih rekel je Schenk, da bi bil po oropanji gospice Malfati umoril tudi edinega sve-doka njegovega hudodelstva, Josipino Eder, potem pa z Emilijo Hochsman pobegnil v Ameriko. To je obetal Emiliji uže preteklo poletje, potem ko je umoril Keterlovo, toda rekel je, da mu ni mogoče, ker ima premalo denarja. Na jesen pa ni hotel popoto-vati, ker se mu je v tem času potovanje po morji zdelo prenevarno. V pismu, katero je dne 7. januarija pisal Hochsmanovi v Solnograd, naznanil ji je, naj bo pripravljena za potovanje, ker meseca marca t. 1. bode ž ujo skupaj odpotoval. S svakom ene ženske, s katero se je nesrečnež pe-čal, govorila sta o tem, da bi pričela trgovino , in oni mu je omenil, da bi bilo v ta namen treba vsaj 21.000 gold., Schenk pa je odgovoril, to svoto bom si začetkom novega leta uže prislužil. Tudi iz Ljubljane pisala je Hugo Schenku neka „gospa", katera je hotela k možitvi pripomoći neki znani ji gospici; Schenk odgovoril je s prav prevroče pisanim pismom, pa daljne razprave prestrigel je zapor Schenkov. Pri roparskem napadu na E i s e r t a pa se pre-iskava nič kaj vspešao ne nadaljuje. 0 prijetem Pon-gracu je sicer veliko prav zanesljivih prič izreklo, da je ravno on bil poglavitni hudodelnik , toda sam še ni obstál ničesar, tudi denarja se še ni dobilo nič in drug přijet taji enako trdovratno. Smrtno ranjenega Eiserta in njegovega sina ozdravljevanje napredovalo je začetkom prav nadepolno, zadnje tri dni pa je postal stan oběh brezupen in izrekoma oče Eisert je bil preteklo noč zeló oslabljen, tako, da so zdravniki. obupali ohra-niti jima življenje. Tudi ranjena učiteljica pa je uže zapustila bolnišnico. — Policija imela bo pri tem zločinstvu sila težko delo, ako ji ne priskoči, kakor toli-kokrat, kako nepričakovano srečno naklučje, katero ji pokaže pot na pravi sled. Iz Dunaja 22. januarja. (Državni zbor.) Priprave za govorniško bitko zarad nemškega državnega jezika bile so odobeh strani v velikih obrisih dogotovljene z vče-rajšnjim večerom. — Klubovali so vsi klubi, razgovar-jali so dnevni red prve seje in nadrobno razgovarjali v prvi vrsti postopanje pri zadnjih dveh točkah dnevnega reda o predlogu Wurmbrandovem in Herbstovem. Izmed levičarjev so baje odločeni govoriti pri predlogu Wurmbrandovem razun poročevalca S tur m-a še Tomaščuk, Plener, Rus, Wurmbrand, Rech-bauer, Maag, in Beer. Izmed poljskega kluba ima govoriti razun poročevalca dr. Madejskega še: Grroholski in dr. Hausner, — izmed kluba „des-nega središča" govorila bodeta grof Hohenwart in Kl ai č, „Češki klub" pa pošlje v boj : dr. Riegerj a, grofa Clam Henrika, Matuša, Tonerja, Adameka, G-regra, Samca, Nadhernya, in še druge. — Koliko vseh govor-nikov od desnice in levice na vrsto pride, ravnalo se bo po teku obravnav in ni mogoče naprej določiti, čuje se le toliko, da bode od desnice govorilo 5 do 6 go-vornikov in ravno toliko od levice. — Od strani kluba Coroninijevega govoril bo baje Coronini sam, morebiti nekako posredovaje, sicer pa bodeta oba Rusina in Schwegel, kakor čujemo, glasovali za predlog, laški udje pa, ako bodo navzoci, proti, mogoče je pa, da se ze-dinijo za posredovalni predlog. Misli se, da bode za glavnega govornika desnice zbran dr. Hausner. Za razpravo pri Herbstovem predlogu vpisani so govorniki: za: proti: Meissler, Trojan, Kraus, Kusý, Alter, Hevera, Menger, Janza, Maag, Vašatý, Lustkandl, Fanderlik, Wiedersperg. Kolikor se danes more prevdariti, končan bode dnevni red prve seje s predlogom Wurmbrand-Herb -stovem vred v vsakodnevnih sejah tekočega tedna. Grledé predloga Wurmbrand-ovega čuje se, da se bode stavil predlog na vtemeljen prehod k dnevnemu redu z ozirom na to, da po § 11. lit. m. volilnega reda za državni zbor sklepanje o postavali za izvrševanje državnih temeljnih postav ne spada v področje državnega zbora. Drugič pa z ozirom na sedajni dejanski stan, po katerem nemščina v državi gotovo ni na stran potisnjena. 0 prvi današni seji državnega zbora morem danes podati sledeč posnetek. Navzoci so skoraj vsi državni poslanci, tudi novo izvoljeni poslanci, S aim, Dobřenski, Dres 1er namesto odstopivših knezov Jurij in Ferdinand Lobkovic in barona Pfeil prišli so že v zbornico in so obljubili, ravno tako levičarska poslanca iz moravskega vélikega posestva. Pri otvorjenji zborovanja spominjal se je med drugim predsednik dr. Smolka med tem časom umrlega štajarskega poslanca M ih a Hermana. Na dalje odgovoril je minister Dunajevsky na interpelacijo zarad postave o povračanji preveč plačanega zemljišnega davka. — Minister baron Praž a k odgovoril je potem tudi na štiri interpelacije spadajoče v njegovo področje, na eno zarad sostavljanja imenika porotnikov, na dve menj pomenljivi, pa tudi na ono za nas Slovence prav pomenljivi, zarad sodnijskega adjunkta Rot s cha del-a v Šmarji na Štajarskem. Minister omenja v svojem odgovoru, da je zvedel, kaj se je godilo pri obenem zboru šmarijske podružnice nemškega „Schulvereina" pri razobešeni nemški črno-rudeče - zlato - rumeni zastavi, kako je govoril predsednik nemške podružnice Rothschádl. Predsednik šta-jarske deželne višje sodnije dal je po naročilu mini-strovem te dogodbe preiskati in preiskava potrdila je vsa poročila, katera so se prej objavila zarad veden ja pristava Rothschadel-a. Naročena je bila zato zopèr njega disciplinarna preiskava, — pa disciplinarni senat graške nadsodnije izrekel se je, da v naređenih činili ne najde povoda za disciplinarno preiskavo Potem oddal se je predlog posebnemu odseka, za Vkljub ternu pa si je minister stel v svojo dolžnost, z kar so glasovali tudi nekateri Galicijani vsled sklepa ozirom na to, da mu je po postavi skrbèti za dobro klubovega. drugi točki dnevnega reda, predlogu poslanca sodnijsko upravo, ne dopustiti, da bi bil sodnijski uradnik načelnik nemškega Schulverein-a, ker ima kot Richter j a zarad omejenja eksekucije sodnik dan za dnevom opraviti s strankami o njih p r e- makljivega imetja govoril je Richter sam skoraj WVU11I1V 'v,u V/J/X^T^A « oui«uaauu, V 11JA1X J ^ & " v/m JV ^IW^i ocwx* oau.u tožbah soditi in bi se naravno moralo krhati zaupanje celo uro in za njim Wiesenburg, kakor je bilo vi v nepristransko postopanje takega uradnika, ako bi cle ti » vsled nezadovoljnosti njegovih demokratičnih du na čelu stal društvu, katero gotovo delà za nemško- najskih volilcev. narodne namene, ako bi se to tudi ne imenovalo po litično društvo, in to v okraji šmarjiskem, kjer biva Po tem bil je predlog Richterjev oddan pravnemu odseku za kar so glasovale vse stranke zbornice. poleg 18000 Slov mo 85 Nemcey po Ker je bila po teh razpravah ura uže precéj pozna zadnjem ljudskem številjenji. Minister imel bi bil pra- čez dve skîenila se je seja. Jutri ima budgetni vico po disciplinarni postavi, Rothschádel-na přeme- odsek rešiti več nujnih reči in ima v ta namen sejo ob štiti, to toliko bolj, ker ne spada v vrsto samostojnih 11. uri dopoldne. Prihodnja seja bo zato v četrtek ob 11. uri zjutraj sodnikov, ampak je le pomoćni sodnijski uradnik Pa Ť minister ga ni hotel premestiti, tudi mu ni prišlo na v kateri bodo prva branja danes razdeljenih vladinih Schulverei- predlogov in potem predlog Wurmbrandov in pred- misel prepovedati mu še dalje ostati nov, ampak ravnal je proti njemu gotovo po naimečjem log Herbstov. načinu s tem, daje potom predsedništva nadsodnije graške Prvi govornik proti predlogu Wurmbrandovem bo naročil, da naj Rothscliàdel odloži Onega društva pred- grof Hohenwarth. Koncem seje prebral se je predlog sedništvo. Konečno enakih slučajih družili krajev prav tako postopal ne leznice v državno last. otovlja minister, da bi on v vladin zarad prevzetja Franc-Jožefove in Rudolfové že g led na dno st zastopano v dotičnem okraji Ta odgovor pozdravila je desnica, katera je z ve liko pozornostjo spremljala odgovor ministrov, z ži-vahnimi „pravo"-klici." Nadalje prebral je zapisnikar one prošnje, katere so med tem došle predsedništvu in konečno prebere se še interpelacija Chlumeckija in drugov v zade-vah centralizacije državnih železnic. Po tem še le prišla je na vrsto razprava o dnev-nem redu, in to v prvi vrsti: predlog dunajskega - a, da bi se dovolilo na Dunaji društva «Soča Gorice 18. jan. občnem zboru političnega u » Sloga a i je včeraj zboroval tukaj, priobčuje sledeče poročilo: „Na povabilo, ki je bilo razglašeno v dveh zadnjih številkah našega lista, sešlo se je včeraj ob 11. uri toliko društvenikov Sloge" v prostorih podpornega dru 111VV uluouV/uiauT » ťiUOlv/llu ^uuj/viu^u, VIJ. v* štva, da je mogel predsednik g. vitez dr. Tonkli kmalu poslanca 'steudel prostovoljno ganj mrličev Steudel govoril ni obširno, tudi ni povedal ničesar o tej zadevi, česar bi ne bil uže bral vsakdo v časni- kih j kdor je brigal kaj za to vprašanje in za govor njegov se tudi niso brigali ne poslanci ne poslušalci Proti predlogu oglasil se je k besedi poslanec de Pflugel, kateri je v blizo pol ure trajajočem prav dobrem govoru naglašal, sklicevaje se na avtoritete zdravniške, da pokopališča, kakoršna imamo, ako se pri njih ravna po dotičnih naredbah, niso nikakor splošnemu zdravju škodljiva, temveč nasprotno, da bi bilo sožiganje mrličev v tem oziru gotovo bolj nevarno. Tudi stroški po določeni uri odpreti zborovanje. Društvenikov se je bilo nabralo do 40; vlada ni bila zastopana. Prvi spre-govori predsednik, pozdravi navzoče ter izrazi svoje veselje, da so se društveniki v obilném številu sešli k ob-čnemu zboru. Na to poročal je društveni tajnik, gosp; vodja Povše, o društvenem delovanji preteklega leta. omenil je vladine odloke na peticije lanskega občnega zbora za vpeljavo posebnega tečaja za vrtnarice na c. k. učiteljskem izobraževališči v Gorici in za ustanovljenje otroškega kot vadnega vrta na istem učilišči ter za vpe ljavo slovenskega kot učnega jezika za Slovence na dr sožiganja so v primeri pokopavanja mnogo veči in v dokaz nepripravnosti takega ravnanja z mrliči skličuje se na to, da je v Goti, kjer je gotovo izobraženost zeló velika in kjer imajo uže več let dragoceno pripravo sožganih samo za sožiganje mrličev do zdaj bilo je 120 mrličev — število sožiganj pa pada od leta do leta bolj in to enako v nemški Goti, kakor v Zurichu, Milanu in druzih laških mestih. Srečno pa je naglašal govornik tudi versko stališče katoličanov s tem, da je omenjal odločno prot.ivenje vseh vernih katoličanov zoper to napravo , katero je rodilo žavnih ljudskih in srednjih šolah goriških. Poročal je, kako je odbor izvršil ocl lanskega občnega zbora dano mu nalogo za napravo slovenskega otroškega vrta in za ustanovljenje „Ljudske posojilnice" v Gorici. Omenil je društveno delovanje pri lanskih volitvah v deželni zbor, peticijo za vpeljavo posebne sodnije v Brdih, na katero ni še odgovora, in kaj je storil odbor, da bi se društvo razširilo in utrdilo. Poročilo bilo je sprejeto enoglasno in z občnim potrjevanjem. Na to je poročal društveni denarničar, deželni ra čunar gosp. Andrej Jeglič, o dohodkih in stroških dru štva in njegovega otroškega vrta v preteklem letu. Iz leto revolucijsko 1848. po onih krogih, ki so tajili Boga tajili neumrjočnost človeške duše, tajili zvezo med tem oběh računov se spozna, da je odbor lani dobro gospo-daril. Prebereta in sprejmeta se proračuna društva in vrta za tekoče leto 1884. Kot pregleclovalci društvenih računov se izvolijo na predsednikov predlog gg. mejni grof Anton Obizza, Jožef Ivančič in J. Grbec. Na to pridejo razne peticije na dnevni red. Prva se prebere ona, ki prosi visoko c. kr. vlado, naj bi življenjem in večnostjo, in si prizadevali, odpraviti ča stenje spomina naših rajnkih in molitev za rajnke Govor Pfliigelnov sprejela je desnica z glasno pohvalo predložila deželneniu zboru goriškemu načrt postave za in mnogo poslancev čestitalo mu je pri dokončanem deželni kulturni svet, o katerem smo zadnjič poročali. govoru Za Pflugelnom govorili so še z a Steudelnov pred- sedanjega predsedništva c. k. družbe, da bi se za kme log dr. Rozer (zdravnik) in tržaški Burgstaller sklicaje tijski razvoj vse dežele enakomerno skrbelo , kolikor Peticija priznava in poudarja hvalevredno prizadevanje se na danes izročeno prošnjo mestnega zbora tržaškega, pripušča sedanja društvena uravnava, poudarja pa in da bi se sožiganje mrličev dovolilo tudi za Trst, ne da dokazuje, da na mnogo strani bi deželni kulturni svet bi bil govornik povedal več, kakor kratek posnetek izročene tržaške prošnje. 5 suhoparen bolje ugajal kmetijskim potřebám. Nasvetovana peticija se sprejme enoglasno brez razgovora. Potem pride v razpravo peticija za sistematično (po đelovanja bralnega društva in občine potrebnoga za náčrtu urejeno) ravnenje in širjenje koroške ceste ob příhodnost. Soči. Opisana je važnost te ceste v kupčijskem, gospo Omenjal je, da je tuđi mlajšim ljudem v odločeuih darskem in vojskinem oziru. Našteta so mesta, na ka- urah treba dati priliko, da dohajajo v bralno društvo in terih potřebuje cesta ali širjenja zaradi prevelike ožine, da se deloma podučujejo, deloma pa se jim berejo podali zravnenja zaradi strmih klancev ali mostov, zaradi učne povesti uže posebno zato, da ne zahajajo po dru-potokov, ki tečejo čez cesto. Peticija se je sprejela z zih napačnih potih, kjer se ne navadijo nič prida in po UUIjUQUT J \J \J\J£A X WIJ1WJU, k>\j o^ivjuîm Là a LU. I_l a. p