Delavski list Časopis n intera slovenskega delavskega ljudstva. lUdniilo i« u p r » mi i t » • j. VI« AmnlU T In K. iihnj. mk pni la pMtk hw V.«i u nto M*1 fU. » ki, n H m» M. to, » Mi» lat» »0 ki. - Poukom tt«»uto 4 ki. *T* Sodrugi in delavci, skrbite redno sfa razšiijanje lista ~W§ Delavci! Delqjte in agitiate uže aedsy za delavski praznik 1. rray. mkrnmm Vabilo na naročbo. S štev. T. se je pričelo novo četrtletje za naročbo „Delavskega lista". Pri tej priložnosti i veseljem poročamo, J« si je .Delavski li«t* pridobil zaupanje (fi zavednem slovenskem delavstvu. Toda,veje m delavskih krogov, katerim dela* imopitjr ai znano, i» Uik. it bflj do-Mnwrrr"——i. i obstanek. Ako hoče nje- «q nalogi zadostiti, ako boi« biti in o«tati ▼•ino in dobro orožje v borbi za osvobo-jenje proletarijata, potreba je neprestana agitacija naših sodrugov /a razširjanje. Sodrugi bodite peotruj«.no delujoči pri vabljenja naročnikov. Listi t ta namen »o vedno na razpolaganje. tedi tad. d, ^ pa^ ^ ^roi- ni ki zvesti untali, ter naročnino koalo pon rili, kakor tudi novih naročnikov pridobili. Upravništvo Naš n^mi sovražnik. (pé vMttpfNIl). JmmJAVSSS ri«i Ml lindi * »*n4%-■>>• (UT..h U*kt«U «tat I« nm«M aafaal Ak* M Milu k.tW kraal Ih lmta: ,j«i Iman drniiao", Uk. ptaTi drl.ix: J»t » koja jw M auji «tlaka*. .Jest te bojujetn za moje otrok**, poeti LUxaganf v svojej zgodovini čas Romano 1871, zaklicati proletarja, kateri je v boju za naj*v«tojto lastnino člov«4»a, zopM. obV ker (s j« zatiranj*, gospodarstvena snžnoet pred naredila k prevratu nagnjenega. Ia akoravno je ▼ bojn kot obrekovan padel, ako bo takrat zvijača, izdaja ia v pervi venti rila zvezanih moči denarja, človekoljubje na lrrii pribil», človeštvo, seveda le delavno, je jokalo čez premagan«. Dandanes ja seveda boj proletaria!a za bolj li obstanek običajno drugače«, delavstvo je prillo do boljiega spoznanja, in tukaj ramo govoriti z Bebel-nom kateri ékera drlavnem zboru ». ponđaijal đa ako N tela poskusiti, z silo ivoje cilj« proizvesti, bi bila država n« 1« samo danes, temveč vedno v položaju, z svojimi sredstvi sile, katera so (državi) nn razpolaganje, soeialdemokratijo LISTEK a p i t a I in delo Ako k denar odtegne kroženju alt prometu nantatc zaklad. Vsakdo, kdor blago prodi, brezna bi drugo nakupil, napravlja zaklade. V za/etlài prometa z blagom spremeni se preostanek uporabne vrednosti v denar, io takd zadobi zliti/ in srebro pojem ali izraz preobilosl ali vogastvo. Nekateri narodi /. manj ra/viiim dllom. nakopipavali so ziik!«>(<■ na posebnu na'iil: zakopali so jih. Ker množina 'ina in hitrost v prnve-deriji blaga, kalern se nahaja v prometu, podvrženo je obili menjavi, tako zahteva promet enkrat več, drugokrai manj deuara. l'o-treli» je. rekli hi. takozvano skladišča v ugonobiti, ter da je že pred leti omenil da so časi preiti, v katerih se j« zanoglo misliti, z starimi sredstvami «ile obstojati drla vai in družbinski rad prekucniti, d* živimo v razmerah, kjer bi za to vsa dragi Isktofji prilli v upraianje, da bi m taaeglo, ako bi pradrugačenje državnega in JruŽbinskega roda potrebno postalo, isto tudi drugim potom dovesti. Toda k izpeljatvi na ta ali oni način morajo biti junaki. Mi ym — ljudstvo — smo vedno držali k našim junakom, od Graecba-sov dO Ullrioha v. Hutfen, od «rada«* žrtev sliiiroo, n« bodo , vero vzeti, da ti Morajo junaki roditi. Hai čas j« * družil na tisoče krajev razkropljeno prizadevanj« stoletij v euo skupno terjr.ter Vsakemu j« lastnina njegov čin. Nobeden nima pravice »kopljevati (wuchernl z delom drnzih. Priprosta tofjatev, ceno zaktevanje. In vendar se j« vzdignila *»a dražba moči zoper a kot jeden mož. Kakor v križa vstih voj-jaha duhoven zraven viteza ia kakor v U*!>v divj* gospod i» hlap»c zoper Da, tndi hl«pec toper hlapca! Ia zakaj f Gibanje delavskih množic, katerih cilj je popolnoma predmgačonje današnjega druž- katera se denar iz prometa odteka in zopet v promet spravi. To so banke. V trgovini je denar največkrat računska svetinja in ne plačilno sredstvo. Večina s« na papirju pogaja in rafunij » različne osobe, katere enkrat kupijo in potem zopet prodajo, inej seboj. Le rnzltka (diferenca) se od časa do časa v pravem dcnaru obračune. Nastane pa v tem prometu motenje, imenuje se to denarna kriz«, katera se s tem odkrije, da vsakedo hoče imeti prnvi denar in nikomur ni služeno le z domišljeno papirno vrednostjo. III. oddelek Promena d o uh m v kapital (linpitKtvo) Videli stni>. da je poleg prvotne oblike promet« j hladom bliigo-iliimr-iilngn nastopila tudi neka draga: denur-bliigo-denar. Na mosto | prodati, da se zamori* kupili, torej kupiti 711 prodati. Tor«} je razloček mej denarom kot takim in kapitalom. Denar, kateri j« zadnje kroženje v prometu storil, spremeni se v kapital. Opazili smo skoraj, da bi bila velika bedarija, denarno vrednost proti enaki denarni vrednosti meujavati. Pri menjavi z blagom ne zadobimo isto, temveč menja se eua uporabna v red no. t za drugo. Tu pa zadobimo denar za denar. Torej inora nekaj na sebi imeti, da se s In menjavi' pečamo, in to ji. da denar menjamo za rrf deuara. Oba b to prvi in tretji sta cena, denar d »luži le kot menjalno sredstvo : oba d in d v drugi primeri nista nlkukii eena, ker mora zadnji d večji biti, nego prvi. 1'ri Irgovskem kupim 11 nastopi kupovanje, .Ia m* dražje zopet prodaja, naj jasneje na dan; tudi uhrtnijski kapital ima isto naguenje. Kako nastane torej višja vrednost blaga i* Ker kapitalisti svoje blnjjo nad pravo vred- benega ml», im« Telilo in modnih »oyrulli ikot. ksteri m »ploh Je dobro in zadovoljni čutijo. razredi Ijudstva t predpravicami — posestniki in gospodujoči. Najbolj urnimi ili na) ti ujm »ovratnik proletariincga gibanj« pn ni za iskati t verstah njih takorekoč niirav-tiih nasprotnikov, temveč t svojih kolonah. Kako 8» imenuju »ovratnik, kateri na» zadržuje, jarem kapitalizma «drobili ? Ta sovratmk m imenuj« brtlbHlnotl llndeferentismus). Minino«, Jnpoglavost in hlapčotvo »o. t katerih velika delsvuka mnoi ia naprej živi, iu ta brezbrižnost veliku vìv škoduje ljudskemu gibanju nego vse ' zatiranja gospodujoèih in »tiskanje posestnikov. Na pol prijatli »o nam nevarneji nego najscrviiteji sovražniki, in da se pravičnost ne razvije >te vzrok vi. ri bmbriiui, ri katerim je rs« jr.ìmj'. Vaia narodna in vendar »opet mej narodna topogl»TO»t je vzrok se ne izvrii zadosti kmalo prerod človetke družbe *f korist vseh ljudi naj »i bodo kte-regskoli razred* sli stann. Večjidel teh brezbriinih nima zoper terjatve delavstva nti za oporekali, so takorekoč ca videz prijatlji teh nazorov. Ali oni mislijo da bode gibanje oživljajoča ideja sama do uresničenja prodrla, ali pa mislijo saj to bo še dolgo let trajalo in nji)-na pomoč pride pozneje tudi Se prav. Navadno nosijo taki ljndje znane fhrsxe po astih : .brez mene se bode tudi zgodilo* ali „kadar pride pravi ča» bodem jest tudi zraven!* in poleg tega roke uno v naročju deržijo ali pa pesti v "lepa stiskajo, ami a» msjtté »trak urpoirtbmt in šktrJhire pofasmtuh Jelaeskrga gibanja. Zatorej vojsko, največjemu »ovratnika, ■oper brezbrižnost IK» nostjo, konec naj bode tjesje, pridrol»njs ia pbwj«!:, oa| znal in bofiiFkffl Vseh delavcev in njHl je iteti Državnozborske volitve! Volilno gibanje je v polnem teku. 1'ovsod raz jasnujejo razne stranke svrj« • ačelu. io kanili-dalje prepovedujejo luko bodo ljudstvo osrečili z raznimi postavami in sklepi Vsalu stranka hoče imeli več z-isltig za ljudstvo, vuka h če biti bolj patrgotičaa nego druga, vsaka b"če meti prvo tablo v korist občega blagostanj.! itd Mi delavci a* m ram1) rpratiti, katera stranka pa je endsr v resniri storila kaj <1'»brega za obče blagostanje tore; Vidi v korist delavcev, in ludi k kor se pravi, malih ljudi, obrtnikov, malih kup.tv iti , ksteri tudi niso na boljem, akoravnu se še vzdigujejo noe tj o prodajejo? Ne. ker kapitalisti, kateri prodajejo, bi morali tudi nad pravo vreJuostjo kupovati in tako L dobiček pri prodeji z škodo kupovanja enak bil. Vrednost m- ne pomnoži. Ako kapitalii-t na premer zamenjH pšeni'-o vredno 40 gld., za vinu < mino 50 gld.. ima dobička 10 gld.; ali vr"luost olirli stvari pšenii e in vina ji- 'JO gld. pre I kakor po menjavi. Vrednost »t ne poinuož po kupu in prodaj Ako trgovec iz l'IO «Id. po prodaji njegovih stvari, kave. »ludkoija ud. na-n-d: li't gid.. prilli'- inu poi'iii v-uki «Id. 1 gld. 10 kr Ako zopi.i nakupuje ima /.a uporabiti 110 gld.; novih 10 giti. mu zopet prm"-"' iako predilo.-' kakor izvirnih 10" gld Tako zadubimo dohodek na dohodek. ]'r-| iif-ita-r i-govui im'-'iujenio to -kupr-iu dobeVk in ' ii lar jr to. da- v pokriti obliki, pri trj ..(., / blagom priti y..i j.ia\ j.* \-t- jedno, j» ii blago, .- kat'-riui Irgnp mo, Kina ali 'ii-iiar. J'ri eti'-mu ji pu prrp'.ieduiio, pij drugemu kol postavni dobiček dovoljeno. V ,,. kj . poiuvrnlnu če» ileltVc», »II M »trankl «a »ahvalltk» kakrlno peii ilelaVslMgn IJudsltK* Ml »I moramo odgovoriti na t.' >la je m ii. l.ene zine I lazličnih »trnrik » knle-rili je bil »oluv|j«i rozpiAčeni dtž.ivni zbor In razno barvna vladni večina, kitom bi se bila la v ialini «pomnih delutakega ljudstvo, razm p a r p'osamnlh mol ntnoben* stranka «dopila t.i temeljito zbcjjlsnje i S po.tnvod.Jnl polk Sit er se j« bxvll đrlivnt zbor a «wljalno reformo, toda vie kar «• je »godite j« teko nedostatne, da niti za piči» o ne ovira aplotnega obe-žari ju (jud.tlva V bi ini »e je le na eni »Iran) nekaj dalo ali bolje pokazalo, ila se je teui loije na drugi sli ani več uzelo. Oglqmo si n. pr. postavo v zavarovanju delov, ev v slučaju bolezni, »lein se je delavrem la-korekt č nalt žil davk, z navidezno ilobrialelnoeljo, tako ao s* clajial« občine na stroike delavcev, Vem« preskrbljeni» ul osih se je naložilo delav-alvu, pri tem ko so narstčall indirektni davt.1, s katerimi Je ■ si vpokojeni Ansnčnl minister DunaJ«»skl tako umetelno napraviti ravnoteže v državnih dodkih In lolstkib. Indirektne davke pa nosi zopet »golj delavstvo, ker ao naloženi ns živež tor^j mora pri vsakemu kotček i kruha ka-leregi kupi davek plačati Ali je bilo morebiti v korist ljudstva da se Je dslo tovarnarjem slsdkorjs ns milijone gbi boniAkat Ije da z-imi rejo vzilrlavati podjetja, na drnyl strani p» as naložil dsvek ns slat. pila t i li laj p e r v i k r a t v volilno gibanj« Mi delavri zam oremo le zalo sranko sgilir.iti, ker je clinj katera^terja pravi, e za delavt e. ti je z i sidoiiio ljudstvu. V pervi vr»ti »plotnn v.tlilno praviro zi vse zasb p« IV kler ne bomo imeli spiotue vobi e pravice tudi ne-moremo državnega zbir.i spr-snall »a ljudski za-stop Tisti poslanri kateri ne vstopijo z.i »pltSno volilno pran o so splob sovrnlniki delavskega ljudstva, in ako se še lako veliki ljudski prijatelji štejejo. I lelav i agitujte le za kamini ite so- nam'js pokazati «f» p^^Wno Vol Viro, v lo Izrabim ) volilno glkanje afc-J „j^i^Uk rfalaMAV oflOI» (nNRnmV^P ireittfwf. ItmMUštUMU: Živijsnjs pod«s».d»U»«evje počasno hiraajs pft ■Isbej plači is dalgeia dela la «odili neraraoiti I* življenje. Podzvatki dolsre«, kateri sstvi m« I j, »s kstvrssi »losi vsa produkcija ia kultura, sima sikakegs deležs od tega «sdi halo bed« to. sko »• odstrani kapitslističso dsrstvo. Su nutrii» ps isko dolgo čakati mi t io moramo uie rvJaj akrbeti, da un in naii otro«! ss propademo v aironuUtvu. Zstorsj ksket proletarijat v .eh dstelž, »krsjtsaj« čssa. Za podiem.k» dtlsves j« to t« pv kakor vs«« dragim delavesm, kar J« tèdi ■naso od vseh ljudi. Mi hočemo torsj pottat »o upéjats Ma, v katare saj h vračuaa vpeljevasje is ma. Prepovedass saj bo več asga 6 Mkt po S ardsto raz^ea pri asvsrsssti »a I jadi ia Jam». Pa tudi prenapetost dclsveav po skotdasa» dela jih sničsjs. Oslsvse as pri tsi» (iH, đs p»-•tana butni sovrataik, avoju moi zgodaj zaprav^. ter tivljsaj« v nevarno«» stavi, zato saltatasi* potiamo prrportd akorinf» dAa. Zadetek (aiesda^ ps a« ami pri lata trpati ia postati maajti, is tedi M aaaé pr«patč«s biti krstosti po«satsik«v. Ki h*-évmo minimalni soafaiat, kateri naj s« določi pa krajavik razmerah. Predao a« bode peatavso določeno, bode»»-mi » vaccai notisi dekli, d* po trdi otgsnitse^l la iimliAal aeitiaiil saSMa ita aaiaalti ™ . ' 'ipf-j^t Wy. ■ • '} vi?'"1" Pri aatrtpa vode a tshr, arabegs irata, rro- «n«. aopsrs, ognja i« apkih aaVarnih poloJ.Je« v takte, saj s« debrai čss aa ini, a tea tasta« k*ri »rt akrajis, pri tea pa saj a« pntča saalstek 4 normalni i*is »čini. Vaa običajna koapovaka obi 'jtnja aaj as erf-Jtraniio m la I ani ko» «Mal prazalk določi. Rttolueija k lil. tu.'t i : Noia p"*taru o bralorifimih, katera bi imela prineati red, doaedaj ai hib ispeljsaa. Aks — t» tudi »godi, protivi ae nam, ds nati ulitki, »a katar« amo leta in Itta plačevali bode i nate stsroatao preakrbljevaaje bod« trtev nj« slab« oskrbi ia posm^kovalnvata nsdsoretv» i, lave. lfi protaatttjeno proti tea.«, da zakri vijanja d muh oropani. Mi »ahtavamo, da tpt tava, katera je dopustila, da smo lak» dolg» krvavo za-luitni drnar plačevali tudi naie zahtev» lagttiofi in garantira. m* Trgovcc P. kupi od H. za 100 gld. kave ler jo proda I. za 110 gld. P. imel je torej 100 gld.. 11. kavo v vrednosti 100 gld. in I 110 gld., vsi trije »kupaj 31(1 gld. Taka je »tvar preti menjavo. Kako pa izgleda po menjavi V P. lina 110 g|.l„ H 11)0 in 1. kaio v vri:ilno>ti 100 giti -kupaj torej zopet .'liti giti. Kaj he je zgodilo? Vredno»! kave m pomnožena, ker je iz |in-e>tva ml enega prišla v ilrngo Morebiti ji' Itila halli I I" «Id vritlna in 11. ju ji-|.retino P. produ!; pon in jr imel 11. prvotno vrednost Ilo g! I, P. loti gl.l, in | I II» g|.|„ -kupaj .'<20 gld. pu inriijnvi ima II 100 gld., 1*. m I. »Mik 1 IO giti., »kupuj torej zopel ( :;_*«» gld. IMiiii la/.luiik jr ta: 10 gl.l iz /••p« II |rrinimal«i jr v ž.rp P. Tu: |r niogtiir. tiri jr kil va Iti:» glil. jvrrtlna. P k UJM jo za 100 gld. m produ za lilo gld.: putem nniijo vm »kupuj .'lift giti ! Pu menjali ima 11. 100 gld., I. kavo v vre- dnosti 105 gld. iu P. 110 gld.. torej je P od li. in I. po 5 gld., (kupuj 10 g. zaslužil-Na tiob-n način se po trgovini blaga n« bode nova vrednost. Tako obogati eden na stroške druzega. Menjalna vrednost je. kakor smo videti, dulutVna po oiièiiem človeškem, družbenem pol rei.ur lil delu. katero potrebuje za izdelovanje blngu, merjeno po času. potem lahko vsak posestnik blagu priklopi novo vrednost svojega drla. ako je na primer iz platna naredil -rap'r ; pridrjano pu limi e le toliko več v retinosi, kolikor dela tiči v blago. Višja cena boje to tudi izražala. Kedor torej več vrednosti vzame, kak r da. iiri-voji ,i znesek ptu-jrga drla. krr vrr.|no-t ob-tnji r.lirio le mi delu. Ia -kopušk» uilaiiost na znesek ptujega dela je pretlpugiij luigasiMi ,kapitalizmu) in odpruva skupuške postuve iv llolaudiji) Jio piizinlevanji librraleev je bila usto narHvua. krr ni nobenega uzroka, isto dejanje pri blagu odobravati pri drnarju pu obsojati tl>»l pr.) Mi prote»t«jeae daljo pesti WatorUUam, k» teta eo »»tje». p. podjetoikib, k »Uri jo larabljt » » «jih»»» ooobne prodnoati: »tare»«, e k »Uri cakrblj- runjr nn»topi je pri na», a t ritrae* in aaUetnlnea deh» nitje, nego prt dragih podjetjih meejona. n. vitje nego In. Za o»krh|jevanje ■aajo H trda* dolutila poetatiti, d» aa U Uk« prvaaogokrat riti», oaobn »n dototevala. Poezije Uj bode «oaUjae ae kakor luka ■iWSna. Ka t tak aatia m^i aaH ponreretralkl aajaaaj roliko dobiti, kakor dragi* delateea daj* ttreroraaje proli nezgodna. K»r knapov.ke bratovMine ( Werkabrudvrla-doa) taaooaVrb annoino delajo, koalirijeke poetavo ia elebodno preseljevanj» aaitnjeje, tahteraian •teree/rajr rwi f.ii-rt hnUorifia ia Hrfaaori'far minta br.*cr)Hm, kalrro naj oakrbajejo dotarci eaai, katerih nadaortuo in nadvodatro naj a* dr. tavae oeatraliiaje » ditoni nrn hnfrrH» pod-kik ia plevtaìb delavcev. Fri lek imajo bùi tubiere reocega pod arto plat bega dotare« enakr, ako j« » no afi drago bealo »Mia vptateval ia me* raka agaba zahtrt iikljateaa biti. — Pri itatepa pod «aaaakik delatoer ia dela ia preatop h kak drngeaa poda, aaj m optatila, katera ja p la érta) e Watorttiao iati peotijoki blagajni odkateje, k knterej apada Marea e nori .boki, ako ja a» pri MU atrakl, tako agodaa apeljava katar fri beate vttioak. Ako pa taka ape|jave aa ehotoja la ako pak dolare« no »»Upi * nabea podjetje kot tak. patra naj aa m o gotovina To alega al optatila povraojo aa la ia ajakik ali iaealidaik blagajaic, nikakor pa ao ia botnitkih klanjalo L Mk: Škod podroaakik ta pltviaik da- .i. WW'. Sloveči nraerikaneki romnnopiacc Eilvard liellam j popituje deteUmJlto »tnluje takole : Da te dobro raiuma, kako \jndje v tem tasu liti in kakorine ao rnzmore mei bogatimi in »Iromaki te najbolja primarja èloveika lruiba i velikansko kotijo Pred to kotijo ja vpreieao braz Iterila ljudi]. Koèijai j» ktkotn, ki neprenehoma i biten priganja. Vendar ar pride le potati naprej. Osta je »trma in grudati*. Datiramo pa je pot tako tetama je vendar kočija napolnjena i ljudmi, ki tov! i v najhujiih klancih na »topijo U voza' V kot.iji »edeti je prav prijetno in i rat no. Potovali-ev ne nadleguja noben p'ah, oni lahko razgledujejo okolico in pretojr.iejo, kako ta ali oni izmet vpreiencer viete. Vsak »i tvoj Kxlet komar hote prapuatiti. Vendar h tak tedel tndi lahko «gabi. Ker J« pot stvarna, pri vaakaa bunljeju veliko potovalo» r-iz kotija pada. Kdor pa pada na tla. jo prisiljen takoj ugrabiti vrv m to koéijo rleti, v katari je ravnokar tcdeL Sereda im«aajijo to vri reliko n et reto. Osi, U H T ki " Srd nepreetanem itraha, an Pa vprata mi ali aùalijo? Ali ai to ugodno tirale ta — primerja i o »odo bratov m iettar, U to rpreieni v voi» Ali iiaijl ««miljenja z onimi, ktanh jib tamo aratea dutaj razloti ? O pai; uantilanja pokertjejo vetkrar, oni, ki to v kočiji, t u p rateaci; posebno t/krat, kadar ja ceeta poeebao tlaba ali klaaej velik. Qb taoih prilikah ja neznano neprijetno vii' ' kako obapaao te trudijo VtPKV*- _ Kakav aa* ja taaaa «ara Mara« takoj pri uatnpa po |. 1. del. knjiiiea gospodarja 11 rotiti troj iiktt; drab pa liaeti aa a». Otrok Ugo te tedi Mieteikrojaéklpeaegat Anton Stirar al mogel laktu«, la tendi tega Ja bil ab pel II. ari Ia po.Ulja potrgajte, kljak puro*trt kUaaga (««podarja, da jo pridoa la pojita mletem* katera ga tudi al bita alt aakarjaaa ia tardata aopopioliro. ZjatraJ ta ja podalo vat goapodtrjtr . kejMkemf tfrjtri troja dtlartt, kateri te pa rljoai a adgavorem .bode ta * Ca ja |rtM a pel «raa^atik kaaaortaì » Urar praé g. okrtjarg» koaitarja je bil »peatasc .K laijti vami* odgovor .alt* patea je dobil aaiaj 4eta*tks kkjii>eo, katera ja priaoaal neki od (llf idteja piallai dntnroa ta »paat Sfirarja. Taka ja tale opaladaa dobil avajo pro^toat rat taranea, ta tradea, dragi pa ta penija. ta) pcifikt » i bratoritiai porraitL Dototba ia titor-jauv iaa ao igaditi aa poli rita I a pota. 3. Votdmrtt Zabtavad te ima, da ao rtakema delareo vrott pravila bratoritiae ia atatboai red. Dalja » tvoje naj aokotiko praaaaje, praznovala ta tadl krita rinaka — v katero aarodjo jo aok * • g. T. WeU padel, t tjatekba akodom kateri ti je r kroniki gotoi» prri praetor pridobil. 8klicaa ja bit ed geri Mataa nap ia eaaoh kiten eo hoteli priliko porabiti, d| M pritok agitacije ta drtavaaabenka voBtva. Staer aam ai nana akakorioimi natoti da (Izrirai dopi».) ____(Aatagewtlll tadao atea ae r"rrrit" ^miM r"-!...... (nutoritkt i titr. Dne 21. jnnnrnrja t. I. tnnknznlo je »lavno e. kr. okrajno glarar»tro na podlagi naie poata». ,za potepuhe" pntrolirenje po centi in pò hi*nh : kntern poaltra »e pi tukaj taku razume. Ua »e v.acega di lavra zadaći ako nima dt-lavake kujiru-v trpu, tli pa te ga gg. itndarji, polieijali in fi nnnenrji oaebnn ne poznajo. To pa tr ri>- »adoaluj.-pak .patrole* ao po noti od »—3. zjuiraj prodrle V vif ratebnih hi», kjer potirajn irudin il- iaa, katerega »t tat botoli potaobli teavot navedeno le toliko, da ta aaj tkTeetelja g. W. aieao tali nijedne be-•ada da bi laaogli ta platni prizor vaaj rapopaati. 0. W jo odkljncil abod trr poudarjat vaino»! m potrebo aboda, kjer aa driavaozborake volute pred darmi. Naaaaaii je daevai rrd kti<-ri ae gtaai L pregled obitoega aUaja : II I>ogor»r o driar-notborakik volitvah; 111. !ia»v pri bododam Ijsdakea. ahoda dalli« aa prvi maj uatopiK. T» pn» Mii^i kaka etrataa da aa smete** ramne • Lj.bljmi t Jatoaem Mira. RI tada «a ja delalU» filarj* >-|«taom» laostal». kar >a bte radili Italia t apaxaaaiera kak» |l Isa f. Waak. la al dalf» kar je aril irlarae da hi jm r.:ilaa pratica aIt aa kartama, aadaf p* ki ir |ram jkì «pioli» pravah aaapratt delavcem ■ad am^B. Skrajni tal ja da U a* taU V <>kaM Il vnrt de-taratra . drfranBi. Ut a^ M I^ahQaiuke daiartm «kraafl. OMabfama fai <4 priliki tadi da V IJak- baai aàaa fonWb yadakef» ahoda. Ml ekteaOt »aH' * mMb paatopaafa li i pelai demokratka ptNdajkmi ca dziarni iker. Ta ar t Hbi U lakka poprati^ C r a d a 11 t r a. POLITIČNI PREGILO ftm i»«» JHB 0 potrebnih bdnlklh nakag» slfcnr»k«g« jM^f-; nlks Mati lem a^ahaja. Izdatek 40 mark «rt »UM**! na l.-r. */.» dnlevno bruno. .i'aKoplK«. hn.Jire In 1 ilruktTM. - Kiy ,lw eg» wednjl alf» seveda ne mora more »lorlll, »a jasneje pristavlja Kty dobro »»hiljeleno za »radnji alno I Seveda Skal Igrati, »a la pitam nalivati, a iraeinlm llpliein. kakor Indijanrl bahati, ln i« noof«rtf«n «« pa bonlellh vlailli - lo znojcr« srednji, «tan, to p» tudi popolnoma zadoalnj» njagovt dnievnl Tili nI na katari aa nahaja. Delava« nasproti o izobraševanj«. In la v aabl v korist, da porabi kolikor mngrla za dulevno hrano. VeČ:a U»x n« mor* datava» dotanti» takem borine» IM« grajajo, ljudeh, katari na rajajo aatbo okoln umor« delavao la vaptetvatl, ako It» taki IJiidj* 1 iiiHnJaJo. Sarei!» mi dobro vemo kald» ta i nami dah vrl, kjer «*d* da so IxobrsJenl L pa ludi redo, da bn, ko aa bodo delavci v oblinam Številu imbratti pritel konec vatga odarutlva. Kajti I* navadni datava« pranaHa robatvo, a tvadnl vodi tvoj« liutna nilav« aam. Bogati Franoo^j«, ao al, md tleielah froano veljavo pridobiti, ■ " NamUdo I V nadrljo 32. L ta. a» priredi » d'orasi ,R«I*I Europa» proaM »hod. -- Dneval radi Ratfovaajanje o drlav^oibaraklk »«rlNa», /n iu!oi*a rolli*« prurito. Za. E 15; upravniitvo : Smirhov pri Prtga, ir»trasse 225. Iihaja dvakrat meae^ «tao 20 kr. 5». ia 4. »redo * me«eea. <%trtletaò ,Àrbelter-Zeltnog" na DaBaja. — yredoiitvo ia upravniilvo : VI Guiap«ador-feratraaa« 60. Iihaja v*alri petek. ČHrt!« 1. Izhaja .1 ia 3. sredo v meseca. 30 ' ja bita tepe« praacaafciija aa aVaMJtk« Štovani »o izrabili v ajem modai itabar pri vladi, torij sna vaadar biti, da ba aeaUkoliberalaa stranka prida da vtadaaja. Itovi miniater Steiabaeb. katari je poklican meato Danajevrtkija je aeki boli nemškega dnha. ter met aa aocijalna rtformr. Kam zna prav biti, akorarno ne pniaknjr-aio doat. uà tega. Sploh imamo o nemiko-liberala« drinke ravno Ubo malo sa pričakovati kakor ad alovas-ako-koaaerrativna. Kakor aa kaia bode morata vaaka vlada ra-inaati s socijalnim vpraianjem, alovantke ia »lo-veaike gtaaita pa israbljmja U v aacijonalao bnjekaaj«. del aemiU liberalci bodejo a aoeljalnim vpraiaajem apreviti relitev aarodaega vpraiaaja i dnevarga rete, ter naglaiajo da s« mora narodno vpraianje pred resiti, potem aa bode samoglo Ir le eocijalno v latini reiiti. To pa nikakor ni rra. aocijalno rpralanje prodita vedno s vaijo silo v prro vrate javnega divljenja la bod* prej »11 pas-nej preko»ilo rs* drngi. in aob*da* »trsaka ali vlada ne arare iato odstraniti, najmanj pa s narodnim rpralanje m, dokler nebode releno. Trat. v petek 6. t. m. ino imeli takaj obravnavo sarad natega lista. Zotoicni so bil : urednik L. Zadnik. isdajalelj J. 6imnovee, ia ravnatrTj tiskarne" g^Polid, ia lo sato kar re je po mnenju driarnega prardniltra isdala druga naklada Itev. 7. katera jf bila zaeaiena. Obrarnara je bil» preloitea, sa-torej porodamn v prihodnjič natančneje. RAZNE VESTI Duievna bruna I ,int xa borzne po-'■■tiln in dividende »Hanoverske Neueste Narb-re I,len. objavlja naklednjo notico I inševna brana T ikajšni ki ijalnodeini-fcrsrXen li»t «Volkswille» ob«.vu jeta dni »estavko lidiTtitlj Jele Almnorr. Bosall ►TaSfoaj*. talari »o njìk denar ut d"br* obraatl ponudi». Hajejo, kakor nam J« (nano v, odatototkov franroakegn (juetotva, N", odstotkov, pa nimajo nld odved da b. zamagli, denar ponujati, ali ao pi » sretnem polriai'i v bogati I" moriji lakoto in m raj trpeli. 'I «daj na O' i strani v nekoliko rokah nakupitenja neizmernega bc-ga»lv». na drugi strani pa velika mittilra laénil in zuirazenib nemauidev Vendar to ne ovira gelove gospode o francoskem bratstvu govoriti Jn p s ,ti Z ravno uko pravico ta tudi tal Avotrijanci atueli o natem narodoMa bogatstvo govoriti, tuj I mami Ft.tlwhil.ta In Schwarxeuberga me I na šum rojari. Pri nas pa tudi ne dovoljujejo iniljone za l;t£ne in zmrazene'1 Pa colevo tudi le za-a-l 'ega, kjer v Avstriji iiii.fo lat. to in inruza ne trpi. K delavskemu gibanju. „VactkMatt «ter Dreehsler" tt^I Uredaiitvo in npraTniStvo : TI. 8chn trasse 12. Izhaja I. in 3. fetrtek v Četrtletno 30 kr. .Prele SehnhmaeherZeltong* na Dunaju. FredniStvo in uf.ritvnijtvo : VII. Xev-stifigossr 135. Izhaja 1. in 4. četrtek n meseni. Četrtletno 30 kr. .Vorwaert»* (knjipntiskarski organ) na D u naju. Uredništvo: Vil. Ziegliergasse 25; upravniitvo: I. A m BergI 1. Izhaja vsak petek. Četrtletno za Dunaj gld. 1.10, sa Austro-Ogersko gld. 1.15. „Hutmnrhrr F.iebnrjcnn' Oesterr.-ung. na D u n a j u". l'redniStvo : V. Griesga.«*. 22; upravaiétTo : V. St hTarzhorngasse z. Iznuja .Drr Texfilarbeiter. ' Reichenben. Wa-li'ti>teinstrasse 15. relja za i-etrt leta 25 kr. Sodrngi, delavci ! Nabirajte povsod i marljivo za podporo llata, da bode mo- Za zvila nje pa.e. ,., Dunaju »o st.,.. II vsi ćev- c(H,e jsdavateyCm svojo nalogo iivršiti 1 ljarsk| poin. čnilci t »tri.jk Slabe pl.ide so jih pr - __ «ila. k tej »topnji, ker p ..jet ili nikdar niso h. - ; Vsm nppdn}itvil dt.lalskih list0V se eli dobnm POU.U, zb.1^., pl.f, ltevse,„u je osi ^ ^ „weiJa,| „eTilke B med čevljarji strsno vc !k;i in nekate i nimajo niti jjHjon, oblek in obuv il -, ila hi z mogli zapustili del.iv-, niie. vkljob da so veitno |.rid o delali. Sodnici L, ,A11U> A^beilerbliìtter wcr.len um TuumIi- trebil«, zatoraj naj se nabira kjer mogoče z i bojujoče 'nun " trpine. I.er njih zrnat:» je tinh naša. Nefc. j podjetnik v je že pr znalo nov lirif, le od pod-! pore je odvisna p .|.ilna zmaga Osemurni delavni čas. Renna beseda onim. kateri t eira št> nt» votlo. Velja il kr —^f Niiioi'ila sprejema ure.ltiišlvo natrga l'~t«. OPOMBA. K pozivu n» p'idUgi contrHlnog» volilu.^n odt> -ocij»lni.-d-n.okr»tpčiii. nlranke » Ar-lriji, kali ri je bil objavljen t tadnji j H. naiig» li«ta. unirmi». opomnili, da naj «• donar, ako j« kj" kuj im.gorr nabrati za volilni fi.nd, polilja na Dunaj na ured niltto ,Arbeitorzeitung* VI. Onm|wndnif|.r«lra»»" N. 60. kor ae budi. ludi od taro pomi iihvhIì vsi »trnAki za volilno agitacijo. 11. številka izide dne 6. marca. Tinkama llwlelie * Tr,lu. i.,.dnu l^udevlt Zadoik..