Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Stev. 95
Sreda, 25. novembra 1936
Leto XI
Čuvajmo delavske zbornice!
K skuDilini delavske zbornice v Ljubljani
Notranja politična vprašanja dozorevajo
Za koncentracijsko vlado
Samo JRZ je proti
Ako nas znamenja ne varajo, stojimo pred preokretomi v notranji politiki. Čas zastoja je najbrž minul in nadejati se je, da se bodo dogodki odslej razvijali z večjo naglico.
V tej domnevi nas potrjuje več okoliščin: izdelava osnove sporazuma srbskega dela združene opozicije za skupen nastop z gibanjem! dr. Mačka za ureditev hrvaškega narodnega vprašanja v okviru državne skupnosti; avdijenca dr. Mačka pri knezu-namestniku pred njegovim odhodom v London; službeni obisk dr. Korošca v Zagrebu in izjava dr. Sto-jadinoviča na shodu v Skoplju.
Srbsko-hrvaški sporazum tvori jedro naše notranje politike.
Postojata pa dve ralični gledanji, glede razpleta zamotanega notranje političnega položaja. Obe smatrata izpremembo režima kot izhodno točko.
Toda med tem ko združena opozicija izstopa z zahtevo, da se s pripravo za reševanje naših notranjih političnih vprašanj poveri koncentracijska vlada, v kateri bi bile zastopane vse stranke oz, gibanja, ki imajo svojega oslonca v ljudstvu, pa stoji JRZ na stališču, da je treba sestaviti koalicijsko vlado JRZ z dr. Mačkom, češ, da JRZ itak predstavlja ljudsko večino v vsej državi, dr. Maček pa na Hrvatskem.
V krogih združene opozicije in tudi v taboru dr. Mačka poudarjajo, da koalicijska vlada JRZ z dr. Mačkom ne prihaja v poštev, kajti reševanje notranjih političnih problemov ne more biti nobena strankarsko politična zadeva, ampak zadeva vseh delov naroda.
Misel koncentracijske vlade, ki bi vrnila ljudstvu svoboščine in pripravila tla novi demokratični ureditvi države je treba iskreno pozdraviti. Kajti čimi prej bomo prišli iz sedanjih razmer, tem bolje.
Brezposelnost opada?
Deloma gre za potvorjene številke
iz fašističnih držav
Statistika Mednarodnega urada dela o gibanju nezaposlenosti v svetu kaže, da je na vsakih 100 brezposelnih v 1. 1929 odpadlo v 1. 1936 še novih 36. Vendar pa je brezposelnost v opadanju. Največ brezposelnih je bilo 1. 1932; razmerje med številom nezaposlenih v 1. 1929 in številom nezaposlenih v 1. 1932 je bilo 100: 280, t. j. na vsakih 100 brezposelnih v 1. 1929. jih je odpadlo v 1. 1932 280. Ta statistika pa je pomanjkljiva, ker so razne države.	! »>''n pod
fašističnim režimom, pričele potvarjati številke o nezaposlenosti.
Samo 97 milijonov dobička v enem letu. Angleška rudniška družba v Trepči izkazuje za 1. 1935-36 samo 97 milijonov dobička. Tu bi se dalo nekaj dobiti za naše finance — če družba slučajno ne uživa kakšnih davčnih ugodnosti.
Pogreba notranjega ministra s. Salengrosa v Lille se je udeležilo preko pol milijona ljudi. Na grobu se je poslovil od pokojnika ministrski predsednik s. Blum,
Letošnja skupščina Delavske zbornice, ki se je vršila v nedeljo, dne 22. t. m. v Ljubljani, je bila prava
manifestacija delavskih in na-meščenskih delegatov,
ki se vsako leto sestanejo. Ta skupščina ni bila le pregled poslovanja v minulem: letu in sestava programa za novo leto, marveč je bila mnogo več, bila je javen apel na vse delavstvo, da čuva to svojo ustanovo, da ji da svojo največjo moralno podporo. Kakor nerad hvalim, kakor kritično gledam na vsak pojav v delavskem gibanju in socialnopolitičnih ustanovah, moram priznati, da me je ta skupščina genila do srca. In kako ne. Ta soglasnost, to enako gledanje na socialni položaj delavstva in nameščenstva, ta iskrena volja, da se ohrani ustanovo neokrnjeno in avtonomno v pravem pomenu besede. Vse to je prišlo na tej skupščini do najpopolnejšega iz raza.
Zato po vsej pravici imenujemo skupščino manifestacijo delavskega in nameščenskega razreda. Kakor imajo delodajalske organizacije in korporacije vse državljanske svoboščine, tako gredo tudi delavskim in nameščenskim organizacijam in ustanovam po enakih zakonih kakor onim.
Ne moremo na tem mestu priobčiti temeljitih in obširnih poročil in se zato omejujemo le na nekatere konstatacije.
Najprej je skupščina odobrila zapisnik III. skupščine. Z letošnjo skupščino poteka triletna poslovna doba zbornice ter se morajo v zmi-slu zakona v kratkem razpisati nove volitve.
Predsedniško poročilo je podal predsednik s. Sedej. Navedel je važnejše dogodke, ankete, konference ter opisal delovanje delavske zbornice z ozirom na izboljšanje delavskega in nameščenskega položaja. Povdaril je, da Delavska zbornica ne more biti birokratični anarat, marveč mora biti živ organ z delavstvom in nameščenstvom, ki ščiti interese teh. Pomembna je
sklenitev kolektivnih pogodb,
ki obsegajo nad 32.000 delavcev in delavk
v Dravski banovini. MinistfStvo socialne politike ima po § 67 zakona o zaščiti delavcev kontrolirati Delavsko zbornico. Želimo, da se to vrši objektivno. Iz dotičnega odloka je razvidno, kakšne so naloge kontrole, iz katerih se pa tudi da sklepati z oziromi na izjave delodajalcev, da je bila to njih želja, da bi s tem otežkočili stik z delavstvom1. O koraku bo še odločalo upravno sodišče, kar je potrebno zaradi načelne odločitve. Delovanje Delavske zbornice ni bilo nikdar politična kupčija, marveč je bila vedno le manifestacija za zahteve delavstva in nameščenstva, kar mora ostati tudi v bodoče.
Tajnik s. Uratnik je poročal
o socialnem položaju
ter v lepem referatu podčrtal, da se kljub neznatnemu dvigu gospodarstva, socialni položaj ni izboljšal. Nezaposlenost tudi ni padla. Naravni letni prirastek delavcev je ta-
ko velik, da znaša prebitek še vedno na leto okoli 15.000 delavcev. Položaj je težak. Izboljšati se more le z dvigom industrije ali pa z odprtjem mej, da pojdejo ljudje v svet. Večja zaposlitev se izraža dejansko le v tekstilni industriji. Naloga države je, da dovoli z novim proračunom večje kredite za nezaposlene, vsaj to potrebo priznava tudi Borza dela. Če tu omenimo načrte o delavskih bataljonih, moramo povedati le, da je ta problem neresen. Mnogo lažje bi bilo s socialnim položajem, či bi delodajalci bili za sporazumno sodelovanje glede opravičenih zahtev. Pa tudi delavske organizacije morajo biti disciplinirane. Vzgoja discipline je prva, ker delavstvo, čim opusti disciplino, je brez vodstva in izpostavljeno mnogo večji nevarnosti in često tudi neresnosti, ki se rada maščuje. Organizacije se morajo med seboj podpirati v interesu delavstva.
Poročal je še o zakonu o minimalnih mezdah, ki ga zbornica ni dobila na vpogled; o razširjenju pokojninskega zavarovanja za nameščence, o rudarskem zakonu, o zakonskem načrtu o hišnih poslih ter zakonu o delavskih razsodiščih. Pripomnil je končno, da novi totalitarni sistemi niso zdravi, ker so delo oseb. ne pa duše naroda.
Blagajnik s. Čelešnik je podal blagajniško poročilo. Iz prebitkov knjižnice se deloma plača dolg, deloma se kupijo nove knjige za A^a-ribor in Celje.
Za finančno kontrolo je poročal s. Petejan ter priporočil absolutorij upravnemu odboru in blagajniku.
O proračunu za 1937 je poročal g. Žužek ter pojasnil nekatere postavke.
O novem volilnem redu je poročal Kosem. Volilni red poenostavi volilno postopanje. Načrt je pregledala še posebna komisija.
O službeni pragmatiki za nameščence Delavske zbornice je poročal dr. Bohinjec ter povdaril potrebo te kolektivne pogodbe.
V debati se je oglasila cela vrsta govornikov. Tako s. Čobal, dr. Bohinjec, ki je predložil posebno spomenico glede avtonomije Delavske zbornice, inž. Žumer, s. Petejan je govoril o uspešnem delu Delavske zbornice in odklanjal komisarijat, ki ga JRZ časopisje izrablja v politične in agitacijske svrhe. V dokaz je prečital letak, ki so ga izdali pripadniki JRZ na Pobrežju pri Mariboru ob priliki občinskih volitev. Nato
(DisliHiiv ki* nninin«"«u»'» =»■»■• npupu
sta Petejan in Zemljič utemeljevala zahtevo po razširitvi pokojninskega zavarovanja na vso državo in vključitvi trgovskih pomočnikov in strojnikov v zavarovanje. Lombardo je predlagal, da se podaljša poslovna doba zbornic na štiri leta, delavskih
Na čehoslovaških železnicah so se prve dni novembra vršile volitve zaupnikov celokupnega železniškega osobja ter funkcijonarjev za bolniško blagajno. Volilccv je bilo 235 tisoč, za 13.000 manj kot pred štirimi leti. Volilo jih je 216.151 (zad-
zaupnikov na dve leti, s. Bricelj graja načrte o delavskih bataljonih ter povdarja, da v lesni industriji delajo še 12 letni otroci, s. Kellner zahteva starostno zavarovanje, s. Jelen odklanja uvedbo takozvanih »razsodišč dobrih ljudi«, kjer ne bodo sodili poklicni sodniki, temveč upravni uradniki, ki so odvisni od vsakokratnega režima. Tudi prizivna možnost ni predvidena, kakor pri obrtnem sodišču v Ljubljani. Zato bi bila uvedba teh razsodišč v veliko škodo delavstva. S. Šušteršič govori o položaju stavbinskih del., s. Arh ožigosa saniranje bratovskih skladnic, ki je z vsako sanacijo pa-sivneje in manj nudi vpokojencem ter predloži posebno spomenico. Govorila sta še Kosem in Kores, prvi o dolžnostih Delavske zbornice, da podpira delavstvo in zaupnike, drugi pa o silno slabih razmerah delavstva v Prekmurju ter s. M. Selanova o zak. o poslih, ki je predložila posebno spomenico. Končno sta govorila še ss. Godnik in Jakomin, prvi o razmerah v Celju, kjer je bilo odpuščenih 300 delavcev in skoraj vsi zaupniki, drugi o podtikanju raznih očitkov glede mezdnih gibanj, da gre le za agitacijo, kar pa je podtikanje, ker socialne razmere gibanja naravnost diktirajo.
Predsednik se je zahvalil vpoko-jenemu pisarniškemu ravnatelju zbornice s. Kopaču in pozdravil s. Stankota, ki je bil postavljen na to mesto.
Po zaključeni debati so bila sprejeta soglasno vsa poročila, resolucije in inicijative, kakor tudi absolutorij upravnemu odboru in blagajniku ter novi proračun za leto 1937.
V debati so govorniki navajali nekaj naravnost groznih dejstev in razmer. Ne ščiti se socialnopolitična zakonodaja, ne vrši določeni delovni urnik'in brez krivde je bilo razrešenih cela vrsta zaupnikov, preden sc je izvedla kaka preiskava. To dokazuje, da ima delavstvo še težke naloge pred seboj. Zato naj se delavstvo in nameščenstvo združi trdno v svojih organizacijah, varuje disciplino, ker je val delodajalske reakcije močan in velik. Nedvomno nas čakajo še težke borbe, ki jih bomo pa izvojevali le, če bomo dobro organizirani ter porabili vsa zakonita sredstva v obrambo svojih pravic. Kakor je bila 'ta skupščina izraz enotne volje, tako naj bodo tudi naše organizacije enotne v interesu — proletarijata!
Kongres socialnodemokratienih žena na Čehoslovaškem se je vršil od 23. do 25. oktobra t. 1. Žene imajo v stranki organiziranih (konec 1935) 37.853 članic. Razentega sodeluje v delavskih telovadnih društvih 18.850 žena, 8150 deklic in 29.052 šolskih deklic.
njič 205.670). Bili sta postavljeni dve listi, ki sta se borili za 2284 mandatov.
Prvo listo je tvorila »Demokratska delovna vzajemnost«, sestoječa iz sledečih društev: »Unija«, »Der Eisenbahner Verein«, strojevodje,
Siiaina zmaga demokracile nad zdru>
Seno reakcijo pri volitvah na čehoslovaških železnicah!
Doma U* sveh*
Vladine Jete sijajno branijo svoje postojanke
Zavrnjeni vsi napadi na Madrid
Ofenziva španskih nacističnih generalov se je zaustavila pred vrati Madrida. Zaman je vodil Franco svoje Marokance v naskok. Zaman so italijanski in nemški letalci sejali bombe na mesto, ga rušili in zažigali. Vladine čete so odbile vse napade sovražnika, ki ima zaznamovati ogromne izgube.
General Franco je pred Madridom doživel poraz. V svetovni vojni so generale, ki so izgubili bitke tako velikega obsega, nemudoma odstavili in poklicali pred vojno sodišče. To bi najbrž tudi sedaj ne bilo drugače. Ker pa v Španiji ni višje sar-že od samega Franca, ga seveda nima kdo odstaviti in soditi.
S svojim neuspehom pa je general Franco pokvaril tudi vso režijo mednarodnega fašizma, ki je bila tako skrbno pripravljena in preračunana. Predvideno je bilo, da bo sle-
kurjači, Zcmska Jednota« ter društvo uradnikov s srednješolsko izobrazbo.
Nasprotno listo pa je tvoril »blok« združene reakcije ter fašizma. Bili so tu v objemu hitlerjevsko usmerjeni Henleinovci s Hlinkovimi slovaškimi klerikalci in — dasi čudno zveni — češkimi agrarci! Poleg teh še razni fašistično usmerjeni drobci.
Blok ni bila nikaka idejna združitev, ampak je imel edini cilj: zmagati! Cele tedne pred volitvami so bili socialisti izpostavljeni časopisni kanonadi. Grdili so jih in obrekovali, obenem pa pisali, da jih sploh ni več! (Prav tako kot to delajo pri nas.) Toda prišel je dan plačila. In reči moramo: Vsa čast češkim so-drugom, ki so storili svojo proletarsko dolžnost!
Glasom objave volilnega izida je prejela Demokratska delovna vzajemnost 172.702 (zadnjič 148.339) glasov in 1862 mandatov, na blok reakcije pa je odpadlo samo 42.385 (zadnjič 49.903) glasov in 408 mandatov na društvo rokodelcev pa 689 glasov.
Demokratska vzajemnost je, kljub manjšemu številu volilcev, pridobila napram zadnjim volitvam 24.363 glasov, medtem, ko je blok izgubil 7518 glasov.
Hudo so bili tepeni Hlinkovi klerikalci: kajti demokratska vzajemnost je prejela v obeh slovaških direkcijah, Košiče in Bratislava 17.716, blok pa samo 9314 glasov, dasi je še pred nekoliko leti imela Hlinkova organizacija veliko večino.
Demokracija zmaguje!
Marta Tausk:
Zofka Kveder
(Spomini na najino prijateljstvo.)
Zofkino umetniško prizadevanje, njeno delo, v celoti presoditi in oceniti, nisem poklicana; to naj store njeni rojaki, ki so čitali njene spise. V nemščini je malo pisala, čeprav je bilo vredno občudovanja, da je Zofka, ki ji je bil materin jezik slovenščina, toliko in tako čudovito lepo pisala tudi v nemščini. Toda kar je bilo za nas, za njene nemške prijatelje največjega pomena, ni bilo njeno literarno delo, temveč njena prekrasna, svobodna osebnost.
In te vrstice, — ki jih narekuje iskrena ljubezen in neomajna zvestoba, — naj pripomorejo tej močni, lepi in dobri ženi, vsemu kar je bilo v njej velikega, globoko človeškega in ženstvenega, do pravičnega nresojanja.
Življenjsko zgodbo Zofke morem samo tako podati, kakor mi jo je sama pripovedovala v resničnih prazničnih urah najinega prijateljstva, v najinih skupno prečutih pol, da, celo celih nočeh. Tako kakor mi jo je sama razodela, ali kakor sem jo obdržala v svojem spominu. Upam da bo to skoraj eno in isto, ali, vzgojena skozi dolgo vrsto let k samokritiki in lastni kontroli nad seboj, morami vpoštevati možnost, da se je
dilo priznanje Francove vlade po Nemčiji in Italiji v trenutku, ko bo general na čelu svojih čet vkorakal v Madrid. Vse je bilo določeno točno na uro in minuto. Med tem ko so radio postaje v Nemčiji in Italiji objavile svetu priznanje Francove vlade, čakajoč, da bodo hkratu lahko javile tudi zmagoslavno vest o zavzetju Madrida, je Francova brezžična postaja molčala. Silen vtis, ki naj bi ga vzbudila v svetu vest o zavzetju Madrida in istočasnem priznanju Franca iz Rima in Berlina, se je razblinil v nič.
Franco pravi sedaj, da sploh ne bo več napadal Madrida, ampak ga bo skušal obkoliti, kajti grozdje je prekislo. Dočitn je bil doslej padec Madrida preračunan vedno na dva dni ali tudi samo na par ur, pravijo v Francovem glavnem stanu, da bodo Madrid zavzeli šele čez 14 dni,
Ojunačen vsled priznanja svoje vlade po Italiji in Nemčiji je Franco te dni objavil, da bo blokiral barcelonsko luko, vse potniške in trgovinske ladje, ki so namenjene v Španijo pa podvrgel preiskavi.
Na to vest je sedaj odgovorila Anglija solidarno s Francijo in Ameriko, da bo smatrala vsako ustavljanje, preiskovanje ali kako drugo nasilno postopanje z angleškimi ladjami za običajno piratstvo (pomorsko ropanje). Angleške vojne ladje bodo v takem primeru streljale na vsako
V kartagenski luki zasidrano vladino brodovje je dne 23. t. m. napadla skupina tujih podmornic. Ena podmornica je izstrelila torpedo in zadela križarko »Miguel Cervantes«.
Vest je vzbudila ogorčenje v Londonu, vsled česar sta se Rim in Berlin požurila, da zanikata, da bi bile pri tem napadu udeležene njune podmornice.
Jože Križaj iz Koprive na Krasu je pred štirimi leti pobegnil z vojaškim letalom iz Italije v Jugoslavijo. Tu so ga zaprli, letalo pa vrnili italijanski vojaški upravi. Pred skoro dvemi meseci je Križaj skrivoma za-
v mojem spominu kaj premaknilo in predrugačilo. Ali eno lahko z mirno vestjo potrdim: vse kar boni tu povedala, vem od same Zofke, vedo-rna nisem premaknila nobenega kamenčka v mozaiku, ki — epizoda k epizodi, spomin k spominu, sestavljen v 23. letih, — tvori Zofkino življenjsko sliko.
Bilo je v pozni jeseni leta 1903., nekaj tednov pred rojstvom mojega drugega sina, v Sarajevu. Zvečer pride moj mož domov in mi reče: »Ti, dragica, povabljena sva k P.: pride tudi neka slovenska književ-nica tja, ki se nahaja tu na študij-skenu potovanju; Krajnčevičevi tudi pridejo.« (Silvij Krajnčevič, hr-vatski pesnik.)
Jaz — takrat zelo potrta radi težke bolezni svoje matere, ki je tudi nekaj tednov pozneje umrla, in radi mojega stanja, ki me ni posebno priporočalo za družbo — nisem imela volje da bi šla.
»Slovenska književnica?« sem rekla — »Nisem radovedna. Vendar ti sam lahko greš.« Ponoči se vrne moj mož, ves živahen in navdušen: »Lahko ti je žal da nisi šla,« je rekel. »Zofka Kvedrova bi se ti gotovo zelo dopadla. Ni kaka navadna eksaltirana punčara. Mlada, lepa, živahna, človeško priprosta in iskrena — no, sicer pa, rada bi te spoznala in te bo obiskala.« »Ona, me-
nadaljnjih 14 dni pa bodo rabili, da ga očistijo. Nek dovtipnež je dejal, da je naj večje mesto na svetu Madrid, ker Francove čete že tri tedne korakajo po njegovih ulicah, pa še vedno niso niti sredi mesta.
Mraz in sneg sta jo zagodla Francu
Poleg silnega odpora vladinih čet, je zadnje dni začelo nagajati Francu tudi vreme. Nastopilo je deževje in začelo je tudi snežiti. Španija ima namreč v svojem osrčju kontinentalno klimo, kot n. pr. Sibirija. Te klime pa Marokanci ne prenašajo. Ker drugih čet nima na razpolago, je Franco v veliki zadregi.
Boji v madridskih predmestjih
so zaključili ugodno za branilce, ki so pognali napadalce v beg, stotine pa jih je ostalo na bojišču.
nacistično ladjo. Le vojne ladje legalne španske vlade imajo pravico preiskovati tuje ladje, toda tudi one ne bodo smele nasilno nastopati.
Glede napovedane blokade barcelonske luke s strani generala Franca, je jasno, da jo more izvesti samo s pomočjo italijanskega ali nemškega brodovja. Ker pa bi taka blokada bila v nasprotju z zgoraj obrazloženim angleškim: stališčem:, najbrž tudi iz te blokade ne bo nič.
Najmanjši incident pa lahko dovede do zelo neljubih zapletljajev.
Rusija oboroži svoje ladje
Da zagotovi nemoten pomorski promet s Španijo je ruska vlada sklenila oborožiti vse svoje- trgovske ladje. Obenem je del ruskega vojnega brodovja dobil nalog, da spremlja transporte v Španijo.
pustil Jugoslavijo in odšel v Španijo, kjer je vstopil v službo madridske vlade kot pilot. Udeležil se je več zračnih poletov in napadov na nacistična letala ter vojaške postojanke, dokler niso nekega dne nacisti Kri-
ne obiskala?« — Zdaj pa sem bila že napol osvojena. In res, prihodnji dan je prišla z gospo M. P., velika, vitka, lepa — kljub naočnikom, ki jih je nosila, — mladostnosveža v pogledu, barvah in kretnjah, iskreča se življenja, vabeča in osvajajoča vsa srca, ne samo mož, tudi žen in deklet, vse ljudi, vse ki imajo »dušo«, v tistem času smo vsi iskali »duše«, svobodne, dobre, odkrite, brez predsodkov, hrabre ljudi, ki se upajo upreti konvencijonalnosti in malomeščanstvu in marsikateri izmed nas si je to »nesodobno«, »blazno«, »nepraktično« in »nezrelo« sa-njarenje ohranil do svojih sivih las in k tem se je prištevala tudi Zofka. Imela je sicer samo posamezne obledele nitke v svojih krasnih črnih laseh. Do zadnjega — ko je postala že od razočaranj bolna in od bolezni razočarana, ko je bila njena velika vera v samo sebe omajana, njenega duha poroti zlomljene, — je še prosila razumevanja, hrepeneče je iztezala roke, iskala je srca, ki bi se hotelo odpreti njenemu in ga sprejeti z ljubeznijo, — brez sodbe in obsodbe. — da bi sprejelo takšnega kakršno je bilo, srce, ki bi ga tudi ona rada sprejela v globoki, občečloveški, razumevajoči in sočut-stvujoči ljubezni.
Nepopolnosti mojega prijateljstva se z bridkostjo zavedam, če se spo-
Parlament — 10. decembra. Predsednik parlamenta je izjavil časnikarjem, da se skupščina ne bo sestala 25. t. m., kakor je nameraval, ampak je bil iz različnih ozirov primoran sklicanje odložiti do 10. decembra.
Kaj pa to — protižidovske demonstracije v Zagrebu. V Zagrebu so frankovski študentje, ki se jim je pridružila fakinaža, napravili pohod po Iliči vzklikajoč proti Židom in komunistom. Spotoma so vdrli v knjigarno Breyer in jo razbili. Poročila pravijo, da je bila policija presenečena. Ko je prispela na lice mesta, demonstrantov že nikjer več ni bilo. — Frankovci pravijo, da so proti Židom, ker podpirajo komuniste. To je približno ideologija ,ki jo pri nas zastopa »Slovenec«, čeprav je bedasta.
Ne za 400, samo za 200 milijonov
dinarjev železniškega materijala bo naročila naša vlada v Nemčiji, ker upa, da bo ostalo polovico že lahko izdelala v Zenici.
Zaščita kmetov — zaščita denarnih zavodov. Vsled uredbe o zaščiti kmetov je od 1. 1934 pa do sedaj dobilo 277 zavodov dovoljenje za odlog plačil, sanacija je bila odobrena v 14, likvidacija izven konkurza 32 denarnimi zavodom.
Invalidsko vprašanje še vedno ni rešeno. Letos smo čitali. da je invalidsko vprašanje dokončno rešeno z novelo, glasom katere so neke kategorije invalidov in svojcev dobile pravico do invalidnine, ako so se prijavile v roku do 30. septembra 1936. Sedaj pa je izjavil minister za socialno politiko, da bo invalidski zakon še ponovno noveliran in priznani novi invalidi. Torej ni res., kakor se je zatrjevalo, da je invalidsko vprašanje rešeno.
Pieteta. Katoliški »Slovenec« le poročal o demonstracijah v Parizu, ko se je izvedelo za tragično smrt ministra Salengra. — Da da dušica svojim simpatijam do francoske vlade — ki je izvoljena od ljudstva s tajnim in svobodnimi glasovanjem — si je izbral poseben naslov: »Samomorilec Salengro vznemirja Francijo.« Na takt in pieteto je »Slovenec« že čisto pozabil odkar se vojskuje na strani nacističnega generala Franca, ki s topovi in bombami ruši cerkve v Madridu.
žajevo letalo sestrelili. Križaj je skočil iz gorečega letala s padobranom, vendar tako nesrečno, da so ga zajeli nacisti in ga ustrelili. Križaj je eden izmed onih Slovencev, ki so darovali življenje za svobodo španskega naroda.
mnim, da se mi ni posrečilo, Zofki izgubljenega zaupanja v samo sebe zopet vrniti. Naj skušajo zdravniki razjasniti fiziološke vzroke melanholije, naj nam pripovedujejo filo-zofje o monizmu in dualizmu, naj juristi sodijo čez lastno in tujo krivdo, — pravilnega odgovora nam ne bo znal nihče dati. In koncem koncev ni pesniški narodni izraz resnice nič bolj oddaljen — če primerjamo, kako neskončno daleč sta obe zadnji dognanji znanosti in preprosta vera od večno skrivnostnega — ki pravi: umrla je od srčne tuge. »Ki sem vse zapustila radi ljubezni — me je končno ljubezen zapustila.«
Torej Zofka me je obiskala. Čeprav se je mudila samo teden dni v Sarajevu, je prišla dvakrat k meni, ki sem ji bila tuja, ki nisem bila niti umetnica, temveč čisto nezanimiva žena nekega odvetniškega koncipi-jenta. Najini srci sta se našli. To poznanstvo z Zofko štejemi še danes, po 23. letih, potem ko deset let delujem v javnem življenju, ko sem videla mnogo odličnih ljudi, sem imela z mnogimi pomembnimi možmi in ženami opraviti in sem si pridobila marsikako prijateljstvo, med svoje največje in najmočnejše dogodke v življenju. Zofka zame ni navadno poznanstvo, ona je kos mojega življenja.
(Dalje prihodnjič.)
Napad tuje podmornice na špansko vladno brodovje
Na Španskem bojišču justificiran slovenski letalec
Nevarnost mednarodnih zapletijajev
Anglija za svobodo pomorskega brodarstva
Štev. 95______________________________________  »DELAVSKA	POLITIKA«________________________________________Stran	3
7g m&U Ucaiev
Maribor
Celje
Predavanja za delavstvo
1935-36; poročilo o izvršenih ukrepih, da se zagotovi uspeh Pomožne akcije tudi v zimi
1936-37; poročilo o načinu oskrbovanja in zaposlitvi brezposelnih ter o otvoritvi ogre-valnice za slučaj hude zime.
Šele nesreča mu je pripomogla do večjega »stanovanja«. Zadnjič smo poročali o eksploziji bencina v »stanovanju« velikem komaj par kvadratnih metrov v Danjkovi ulici, v katerem je bivala štiričlanska družina. Po eksploziji, pri kateri so vsi člani družine odnesli težje ali lažje poškodbe, je mestna uprava nakazala nesrečnikom cel vagon za bivanje.
Jager pa jaga... Škorc ne mine teden, da ne bi naši dnevniki poročali o uspešnih in občudovanja vrednih brakadah kakšne odlične lovske družbe ali pa vsaj zabeležili smrti nedolžnega zajčka, ki je padel zadet od roja svinčenih zrnc iz puške tega ali onega velikega rodoljuba, katerega potem predstavi list kot pravega junaka dneva široki javnosti in mu čestita lovski blagor. Te dni je pa naše dnevno časopisje zabeležilo nek izreden lovski dogodek. Znani mariborski lovec je ustrelil na Pobrežju močvirnega bobra — iz Južne Amerike. Strašna zverina je kolovratila po polju in ogrožala — gnijoče preostanke poljskih sadežev. Kdo ve koliko časa bi bila še delala ogromno škodo, da njenemu početju ni napravila konec lovčeva svinčenka. Ljudje so te dni ugibali kako težek mora biti lov na tako amerikansko zverino in da mora biti lovec zelo hladnokrven, da se ji približa. V pomirjenje naj služi, da je bila zverina — udomačena. Z njo so se igrali otroci in če si se ji približal se je postavila vedno na zadnje noge, pa ne morda, da te napade, ampak da se s teboj poigra. Kakor nam pravijo je bober lovca celo poznal, ker ga je že enkrat videl pred svojo kletko, v kateri je živel zadovoljno s svojo družico, ki sedaj žaluje za njim, poleg lastnika.
Delavske zbornice točno ob 9. uri dopoldne. Predavanje je namenjeno predvsem delavskim zaupnikom, kakor tudi funkcijo-narjem strokovnih organizacij. Kdor se zanima za socialno zakonodajo, naj ne izostane 1
Tečaj za vzgojo otroka na Ljudski univerzi v Celju priredi v četrtek, dne 26. t. m. svoje drugo predavanje: »Otrok ob vstopu v šolo.« Predaval bo g. dr. Žgeč Franjo.
KINO .METROPOL-, CELJE
25..26 novembra; ABECEDA LJUBEZNI.Film je sniman po Nestrojevi veseloigri. V glavni vlogi: Luise Ullrich, Paul Horbiger, Theo Lingen.
27., 28. novembra; POSLEDNJI AKORD. Največja umetnina letošnje sezone. V glavni vlogi:
Willy Birgel, Lil Dagover in drugi.
28 novembra: MATINEJE: ROB N HOOD EL-DORADA ob 16. uri. Vsi prostori v parterju 3-60, na balkonu 4 60 Din.
Mežica
Neopravičeno so nas stlačili v svojo vrečo. O izidu občinskih volitev v Mežici je poročal »Slovenec«, da je bila pri nas izvoljena JRZ-kompromisna lista. To poročilo pa ni resnično. Res je, da je bila v naši občini ena sama lista in da sedi v novem občinskem odboru 10 socialistov, 7 kmetov in obrtnikov in en nameščenec. Gospodje so se sami ponudili za skupno li-stot Socialistom pripadata župan Lam-precht in podžupan Trbovc Franc. — N \
Rudar.
Prevalje
Na razna vprašanja naših naročnikov sporočamo, da je gostilničarka Trdinova na Lešah odpovedala »Delavsko Politiko«.
Zakaj jim niste nabavili dežnikov? »Slovenec« je ugotovil, da se je ustavila ofenziva Maročanov pod poveljstvom njegovega prijatelja Franca radi tega, ker je začelo baje deževati. Vidite, kakor ste modri in previdni, na to ste pa pozabili, da bi afriške črne vojščake pravočasno opremili z dežniki. Ali ni škoda, da so se rdeči spet utrdili samo radi tega, ker so Afrikanci brez dežnikov?
Železniški most, ki bo vezal Jugoslavijo in Rumunijo bo zgrajen preko Donave med Kladovom in Turnom. Severinom.
Zavarovalnico »Feniks« bodo sanirali in ne likvidirali, kot se je govorilo. Kaj bi ne bilo pametnejše, da bi zavarovalnico prevzela država? Zakaj zavarovalnice še nadalje pustiti v rokah kapitalistov?
*
Avstrijska amnestija. Avstrijska vlada je julija meseca izdala amnestijo, ki se je tikala tudi socialnih demokratov Franca Rauscherja in strokovnega tajnika Holowatyja. Prvi je bil obsojen v socialističnem procesu v marcu mesecu na deset mesecev ječe, Holowaty pa najprej . na deset let. po pritisku javnosti na štiri leta ječe zaradi ilegalne strokovne organizacije. Po pomilostitvi so pa oba poslali v koncentracijsko taborišče v Wollersdorfu. Holowaty ostane v taborišču dve leti. Čedna pomilostitev — na zunaj.
Španski nacisti so zadržali sovjetski transportni parnik s tovorom za Nemčijo. Oficielna ruska Tass-agencija poroča: V Gibraltaru je neka vojna ladja španskih nacistov ustavila sovjetski transportni parnik »Sojusvodnikov«, ki je vozil 10.000 ton plinovega olja za Nemčijo in ga prisilila, da se je vsidral v pristanišču v Centi. Olje je kupil nemški »Benzolverband« in bi ga moral parnik raztovoriti v belgijskem pristanišču Ertfelde, kjer poseduje nemški koncern skupna skladišča z belgijsko firmo »Pourfine«. — Rusi pravijo, da se obnašajo španski nacisti kot pirati in ni izključeno, da bo prišlo do zapletljajev. — Vest pa je tudi sicer zanimiva: Hitler rohni proti Rusiji in trguje z njo, v Belgiji pa si francoski in nemški kapital delita skladiščne prostore.
Od 5000 — 40. Irski fašistični general O’ Diiffley se je odpeljal na ponnoč generalu Francu, pa ne s 5000 možmi, kot je pred meseci napovedal, ampak kar samo s celih 40. Ostalim je navdušenje splahnelo.
Angleški parlamentarci v Španiji.
V Alicante je prišlo šest angleških poslancev: trije konservativci, dva delavska in en liberalni. Poslanci se hočejo na lastne oči prepričati, kako je v Španiji.
Gospod general se skandalizira. Španski general Franco je ves iz sebe, ker pred Madridom ne more nikamor naprej. Pravi, da so vsega krivi tujci, ki se bore na strani vlade, zlasti pa, ker jo zalagajo z muni-cijo in orožjem, kar je po njegovem pravi škandal. Narobe pa je popolnoma v redu. da on prejema orožje iz Nemčije, Italije in Portugalske ter da se zanj vojskujejo tujska legija in Marokanci. Gospod general je duhovit.
Zopet devet smrtnih obsodb v Rusiji. Sovjetske oblasti so zaprle celo vrsto članov raznih nemških gospodarskih misij in specialistov radi suma špijonaže. Na protest nemške vlade, je odgovoril ruski komisar za zunanje zadeve, da bodo vsi aretirani postavljeni pred sodišče. Sodišče je vseh devet obtožencev, med njimi več pristašev Trockega, obsodilo na smrt radi sabotaže.
Stavka na Japonskem. Na Japonskem stavka 30.000 delavcev. Kakor znano je položaj delavstva v deželi vzhajajočega sonca najslabši na svetu. Japonska policija je najbrž drugačnega mnenja in misli, da stavkajo delavci iz sarme objestnosti, zato je proglasila voditelje stavke za prevratne elemente in jih zaprla. Čudno je le to, da naše reakcionarno časopisje vsako stavko v Franciji napihuje v nedogled, o stavkah na Japonskem in v Ameriki pa niti ne poroča. Seveda, Bluma je treba j žagati.
Skrivnostna intervencija. Pred sreskim sodiščem se je vršila že ponovna razprava v tožbi odpuščenega delavskega zaupnika proti neki tekstilni tvornici na plačilo mezde, ker je smatral zaupnik, da je bil neopravičeno odpuščen in bi mu morala vsled tega tožena tekstilna tvrdka plačevati mezdo še do konca leta, kakor traja zaupniški mandat. Zaupnik je bil odpuščen že meseca junija in se je vršila sedaj že druga razprava. Pri tej razpravi je predložil zastopnik tožene tovarne v obče presenečenje zaupnika potrdilo banske uprave, da je banska uprava na prošnjo podjetnika potrdila odpust zaupnika in razveljavila njegov zaupniški mandat. Zastopnik zaupnika je proti temu navajal, da ni bil nikak zakoniti razlog za odpust in da bo po pričah dokazal, da je tožena tvrdka dosegla razveljavljenje mandata vsled nedopustne protizakonite intervencije ter je ponudil za to tudi priče. Sodišče je razpravo preložilo. Javnost bi gotovo zanimalo vedeti, kdo je interveniral, kako in še marsikaj drugega? Priporočali bi »Slovencu«, da se zanima za stvar in jo ob priliki vplete eventuelno z imeni za kak svoj članek proti Židom in kapitalu.
Kdo plača račun te »divje« konkurence? Pri neki večji stavbi so te dni oddajali mizarska stavbena dela. Udeležilo se je ponudbe del več tvrdk, od katerih je ena ponudila, da napravi delo za Din 290.000, dve drugi za Din 220.000, tretja za 190.000 in končno en podjetnik za Din 170.000. Vsi bi napravili razpisano delo po istih načrtih in z enako vrednim materijalom. Kako je to mogoče? Nič drugače, kakor da plača razliko delavec z znižano mezdo. Odtod torej te nesramne mezde, ki ne dajo delavcu niti za najskromnejše življenje kruha.
Seja širšega odbora Pomožne akcije za siromašne sloje se bo vršila v torek, dne 24. novembra ob 18.30 uri v mestni posvetovalnici. Na nji bo podano poročilo o poteku Pomožne akcije v poslovnem letu
Šest obtožencev obsojenih radi komunizma. Dne 22. novembra se je vršila na Okrožnem sodišču razprava proti šestim osebam obtoženim po členu 1. t. 1. in 2, J. G. pa tudi po t. 3 zakona o zaščiti države radi propagande komunizma. Obsojeni so bili: Marko Josip in Šlander Vilko na 2 leti robije in izgubo častnih pravic za dobo 2 let; Oset Franc in Ubojčič Matija na 8 mesecev strogega zapora in izgubo častnih pravic za 1 leto; Goručan Joža in Borštner Jože pa na 6 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih pravic za 1 leto. Oset Franc je sodbo sprejel in je bil izpuščen na svobodo za dobo 3 mesecev. Nekateri so prijavili revizijo in priziv. Razprava je bila tajna in je trajala polnih 12 ur.
O pomenu zakona o minimalnih mezdah bo predaval v nedeljo, dne 29. t. m. s. Filip Uratnik. Predavanje se bo vršilo v dvorani
Zagorje ob Savi
Pri obratih tukajšnjega rudnika so se
pričele dogajati stvari, ki niso v skladu z obstoječimi sporazumi med delavstvom in podjetjem. V tem pogledu bodo morali delavci in zaupniki odločnejše nastopiti. Na zunanjem obratu se v tem odlikuje tako-zvana »karba«, v kateri dva krščanska je-ruzalemca kar tekmujeta za zasluge. Sploh se bomo za zunanji obrat v bodoče bolj zanimali.
Hrastnik
Rudarski vpokojenci bodo ustanovili svojo organizacijo in so tozavedna pravila že vložili. Želeti je, da se res vsi vpokojenci zanimajo za to važno akcijo in pristopijo, čim bodo pravila odobrena. Le v skupnem nastopu je uspeh! Vpokojenec.
Senovo — Rajhenburg, v nedeljo, dne 29. novembra s pričetkom ob 9. uri dopoldne v Delavskem domu. Predavatelja ss. dr. Reisman in Eržen.
Prevalje, v nedeljo, dne 6. decembra ob
Že dolgo so želeli naši delavci v dolini okrog Sv. Lovrenca na Pohorju, da bi se tudi pri njih vršilo predavanje o delavskih zakonih, ki jih njihovi podjetniki, večji in manjši delodajalci, nočejo priznavati. Radi velike razgibanosti delavskega pokreta po drugih krajih, kjer so se morala vršiti zadnji čas predavanja, pa smo imeli šele preteklo nedeljo prvo predavanje o socijalni zakonodaji v Sv. Lovrencu.
Toda ne samo iz trga, tudi s hribov, iz samotnih gozdov, so privreli skupaj lesni delavci, bradati žagarji, trpini iz kamnolomov in kovinarji iz tovarne Kieffer in drug, kjer izdelujejo kose in srpe. Dvorana nad gostilno Jelen je bila končno premajhna za vse številne udeležence.
Že ob 8. zjutraj se je pričel najprej ustanovni občni zbor podružnice Saveza Metalskih Radnika Jugoslavije, ki je poslovala doslej le kot pripravljalni odbor ter so oblasti trikrat zavrnile nepopolna pravila. Šele sedaj je bilo mogoče končnoveljavno ustanoviti to prepotrebno organizacijo kovinarjev v Sv. Lovrencu, ki bo imela mnogo težkega dela, da uveljavi časovni delovni red, ki bo odgovarjal jugoslovanski delavski zakonodaji. Zborovanje je vodil predsednik dosedanjega odbora s. Slatinek
9. uri dopoldne v dvorani gosp. Rozmana.
Zagorje ob Savi, v nedeljo, dne 13. decembra.
Ljubljana, dne 20. decembra v dvorani Delavske zbornice.
ter so si delavci nato izvolili odbor podružnice s predsednikom Operčkalom na čelu.
Nato je otvoril s. Slatinek predavateljski tečaj ter pozdravil s. dr. Avg. Reis-mana in urednika s. Viktorja Eržena, ki sta pohorskim sodrugom v živi besedi razlagala najvažnejše določbe za obrambo delavstva v obrtnem zakonu in zakonu o zaščiti delavstva. Na vzgledih službovanja sta predavatelja razložila tudi zakonite predpise o delavskih organizacijah, o pomenu izobrazbe delavca za zboljšanje mezde in delavskega časopisa, ki je dandanes za vsako borbo najodločilnejše orožje.
Zal je bilo v tem kratkem času mogoče razložiti le en del zakonodaje, predvsem predpise o delovnem času, nadurah, odpovedi, o mezdi v bolezni, izstavitvi, orožnih vajah in podobno. Vse drugo bodo morali delavci iskati zaenkrat v
»Delavski Politiki«, za katero se je priglasilo takoj 51 novih naročnikov. Delavstvo je odločno spregledalo tudi pod Pohorjem. Ono ve, kje je njegovo mesto in kako se mora boriti za boljši kos | kruha. Zato je enodušno klicalo odhajajočima predavateljema:
»Pridita čim preje zopet!«
Trbovlje
Iz volilnega boja za občine
Združena delavska, kmečka in obrtniška lista je odbila zadnji politični naskok in odklonila, da bi zadovoljila silnemu apetitu po mandatih, ki so ga kazale stranke, ki trenutno mislijo, da uživajo monopol. Delavci, kmetje in obrtniki so to vest vzeli z velikim navdušenjem na znanje in bo nova občinska uprava sestavljena res iz predstavnikov delavcev, kmetov in obrtnikov ter bo nudila največje jamstvo za nadaljnje občinsko delo v znamenju poštenosti, medsebojnega razumevanja in podpiranja.
Zanimivo je opazovati, kako brez glave so oni, ki so mislili, da morajo imeti privilegirano besedo in zastopstvo v občini.
Zadnji skupni posvet delavcev, kmetov in obrtnikov je tudi soglasno sklenil, da mora biti nositelj združene liste delavcev, kmetov in obrtnikov dosedanji trboveljski župan s. Jakob Klenovšek. Delavska skupina, ki je v občinskem .odboru najmočnejše zastopana, je pa odstopila vsem obrtnikom in kmetom tisto število mest, ki jim kot soobčanom in davkoplačevalcem tudi pripada.
Združena delavska, kmečka in obrtniška lista je lista resničnih predstavnikov občanov v Trbovljah in naj se kdo še tako strankarsko napihuje, preko tega dejstva ne more. Zato tudi ta lista samozavestno lahko računa na sijajno zmago dne 6. decembra. Nasprotnike te liste pa že v naprej opozarjamo, da se volilci, ki stojimo za to združeno delavsko, kmečko in obrtniško listo, ne pustimo begati z manevri, s katerimi mogoče misli kdo zopet ribariti v kalnem pri občinskih volitvah. — Volilci.
Revna rudarska deca dobi obutev. Načelstvo II. skupine Rudarske zadruge v Trbovljah je v mesecu oktobru vložilo na generalno ravnateljstvo TPD v Ljubljani prošnjo za podporo revni rudarski deci na ta način, da bi se ji, kot lansko leto, nabavilo obutev. TPD je prošnji ugodila in nakazala v to svrho Din 20.000 za Trbovlje ter dovolila, da se za gornjo vsoto nabavijo čevlji pri tukajšnjih čevljarjih, kar bo tudi ugodno vplivalo na zaposlenje.
Jesenice
Tri delavske zaupnike je razrešila banska uprava njih funkcij. So to glavni zaupnik vseh treh tovarn s. Perko Vencelj, glavni zaupnik tovarne Javornik s. Kralj Nace in pa namestnik javorniškega glavnega zaupnika s. Stražišar Viktor. Odlok banske uprave jim očita, da so prekoračili svoj delokrog s tem, da so kot delavski zaupniki »hujskali« stavbinsko delavstvo na stavko in se je aktivno udeleževali, s čemer je bila pa prizadeta tudi KID, kjer so zaupniki. Gre torej za to, ali smejo obratni zaupniki sodelovati na strani delavstva, kadar se nahaja v boju in v mezdnih pogajanjih, ali pa smejo biti samo mešetarji v sporih med delavci in delodajalci. To je približno podobno sporu zaradi zastopnikov Delavskih zbornic, v katerem gre za to, ali morajo biti le posredovalci ali pa lahko tudi zastopajo interese delavstva, dasi je znano, da so n. pr. zastopniki industrijskih zbornic v takih primerih še vedno zastopali interese podjetnikov in delodajalcev. Skratka: v obeh slučajih je na tehtnici vprašanje delavske zaščitne zakonodaje in njenega izvajanja. Nasprotniki delavstva seveda izrabljajo gornjo razrešitev. Vložena pa bo proti temu odloku pritožba in utegne biti nadaljnji potek še zelo zanimiv. Delavstvo in delavski zastopniki pa računajo s tem, kar »Slovenec« dan za dnem naglaša, da »so njegovi ljudje prijatelji delavstva«.
Študijsko potovanje jeseniških delavcev v Nemčijo. V nedeljo opoldan je odpotovalo osem jeseniških delavcev na stroške KID na študijsko potovanje v Nemčijo, kjer si bodo ogledali železarsko industrijo v Porenju, Porurju in v Westfalski. Delavce vodi tovarniški uradnik g. Bernhard. Na potovanju se bodo mudili deset dni. Mi upamo, da bodo vsi ti delavci gledali na razmere v Nemčiji s svojimi lastnimi delavskimi očmi in da bodo po povratku res opisali to, kar so videli, ne pa peli slavo temu ali onemu, kakor to dela neki »Slovenčev« dopisnik, ki je bil tudi v Nemčiji. Mi menimo, da bodo jeseniški delavci, ki so šli v Nemčijo, tudi ugotovili, koliko so tam delavsko zaščitne in higijenske naprave mnogo bolj na višku — kar so priborile delavstvu svobodne strokovne organizacije — kakor pa na Jesenicah in da bodo znali tovarni KID dopovedati da tudi jeseniški delavci nekaj takega potrebujejo. Po povratku delavcev iz Nemčije bomo o vtisih od tam poročali.
foftanj
Nek 70 letni siromak, po poklicu urar, je bil vedno zvest pristaš katoliških društev, član tretjega reda, Marijine družbe in kakor sam pravi je popolnoma čist pred Evinim svetom. Ta človek bi rabil zavetja in oskrbe, toda nihče se ne briga zanj; nag, lačen in ušiv tava okoli kakor deseti brat, povsod se ga bojijo, ker kamor sede, pusti polno mrčesa. To pripovedujemo, ne da bi njega poniževali, ampak da potrkamo na »srca« tistih, ki vedno toliko govore o javni morali, ljubezni do bližnjega itd. Taki primeri, gospodje, uče ljudstvo spoznavati razliko med vašo besedo in dejanjem.
Ali si ie poravnal naročnino? Ako Se ne, izpolni svolo dolžnosti
Predavanje na Pohorju, Ji0esre,«n,n‘iropeKranit’režei0 les in izdeluiel°
Ptuj
Naglo poslovanje bratovske skladnice.
Neki rudar iz rudnika Podlož-Hrastovec čaka še vedno na svojo hranarino, ki mu je bila glasom obvestila bratovske skladnice nakazana že dne 14. oktobra. Na tozadevno urgenco pri poštni hranilnici, je pa prejel odgovore, da denar ni nakazan in tako ubogi rudar čaka in čaka ...
Predavanje o socialni zakonodaji se nadaljuje v četrtek, dne 26. t. m. ob 20. uri. Predava s. dr. Reisman. Pridite vsi!
Popravljamo. Da se ne bo tvrdki Reinhardt godila krivica, popravljamo zadnje poročilo v toliko, da letos nadurno delo plačuje.
Tekmovanje aranžerjev izložb. Na pobudo agilnih trgovskih pomočnikov, ki ta čas snujejo organizacijo privatnih nameščencev se je vršil aranžerski tečaj. V nedeljo in pondeljek, 15. in 16 t. m. so pa priredili tekmovanje v aranžiranju izložb. Uspeh tega tekmovanja je bil zelo lep in moramo prirediteljem čestitati. Od tega bodo imeli največ koristi gg. trgovci, čeravno nekateri niso pokazali za stvar pravega razumevanja.
Igranj
Po volilni zmagi. V Stražišču je zmagala opozicija. 25. oktobra izvoljeni župan Križnar je bil 30. oktobra odstavljen, češ, da je zagrešil kazniva dejanja, radi katerih da je bil ovaden državnemu pravdni-štvu že 21. septembra.
Knjige »Cankarjeve družbe« dobite naročniki pri poverjeniku in sicer ob nedeljah, dne 22. in 29. t. m. od 9. do 11. ure v dvorani rest. Semen. Tudi za člane zamudnike so knjige za enkrat še na razpolago. Proti plačilu Din 20.— dobite štiri lepe knjige, toda samo še v mesecu novembru, ker potem ni več gotovo, da bi jih mogli dobiti vsi lanskoletni naročniki. Požurite torej!
»Delavska Politika« jih bode v oči.
»Pod velbom« se že dlje časa afišira »Delavska Politika«. Zadnje čase jo nasprotniki večkrat strgajo z deske. Menda jih boli, ker se okrog nje zbira vedno več čitateljev. Apeliramo na delavstvo, da pazi na te fašistično navdahnjene »kulturne« vandale. Vsak malo poglejmo, pa se nam bo gotovo posrečilo, da kalina zasačimo.
Velenje
Delavski shod. V nedeljo, dne 29. t. m. s pričetkom ob 9. uri dopoldne se bo vršil v hotelu g. Ivana Raka shod delovnega ljudstva, na katerem bodo poročali s. Jelen in kandidati liste delovnega ljudstva za občinske volitve v Velenju. Sodrugi, udeležite se shoda vsi!
Kamnik
Dva pevska koncerta je priredilo delavsko pevsko društvo »Solidarnost«, in sicer enega v Mozirju (popoldne v dvorani restavracije »Mayerhold«) in enega v Gornjem gradu (zvečer v Sokolskem domu). Oba koncerta sta bila zelo dobro obiskana in sta uspela zlasti po zaslugi marljivega in agilnega pevovodje Franca Vidmarja. Spored je bil pester. Zbor je moral več pesmi ponavljati. Mozirčani in gornje-grajčani so pokazali velik interes za delavsko pesem in prijateljstvo do delavcev. Vsem, ki so obiskali koncerta, izreka »Solidarnost« najprisrčnejšo zahvalo.
Kočevje
Bolj redno dostavljanje pošte bi želeli prebivalci v okolici rudnika. Čeprav spada ta kraj še pod mesto, dobivamo pošto le vsak drugi dan, medtem ko se v ostalem delu mesta dostavlja dnevno. »Delavsko Politiko«, ki jo uprava v Mariboru odpošlje že v torek zvečer, dobimo šele v petek, petkovo številko pa šele v pondeljek. Vse pritožbe nič ne zaležejo. Odpravili so nas z izgovorom, da se v tem kraju tudi poprej pošta ni dostavljala bolj pogosto in da primanjkuje pismonoš. Taki izgovori prizadete seveda ne morejo zadovoljiti, ker vemo, da je dovolj brezposelnih na razpolago, menimo pa tudi, da smo upravičeni zahtevati vsaj tiste ugodnosti, ki jih uživajo prebivalci ostalih delov mesta. Pričakujemo, da bo poštno ravnateljstvo v Ljubljani čimpreje odpravilo te nedostatke, ki škodujejo tudi ugledu poštnega urada in poštne ustanove.
Cvetje z vrtov ,.Slovenca glasila (?) „ne katoliške akcije
Mi smo že večkrat pokazali, da »Slovenec« s svojo pisavo in politiko v zadnjih časih velikokrat prihaja v temeljito nasprotstvo s katoliškimi načeli in raznimi katoliškimi organizacijami. Pri »Slovencu« so se nekoč razburjali radi teh naših očitnih dokazov. Končno so pa prišli do prepričanja, da imamo le mi prav, kajti te dni so zagrozili »Jutru« s tožbo, ker ga je imenovalo »glasilo katoliške akcije«. Odslej imamo torej opravka s »Slovencem«, kakršen je. Priznati moramo, da se sedanji »Slovenec« ne razlikuje mnogo od prejšnjega, o katerem so nekateri mislili, da je bil glasilo »Katoliške akcije«. Čigavo glasilo je »Slovenec« sedaj, ne vemo, vemo pa, da sta zmedenost in zbeganost v njegovih predalih ostali. Poglejte samo ta-le
prepir urednika »Slovenca« s »Slovencem«. V 267 a številki je glavni »Slovenčev« urednik dr. Ahčin (— Drin) objavil globokoumen uvodnik z mogočnim naslovom »Demon kapitalizem«. (»Slovenčarjcm« so zelo pri srcu razni demoni, ma-moni, etosi itd.) V temi demonstvu ugotavlja Drin:
»Ali se borimo proti boljševizmu, ker je pomlno brezboštvo_ (Če bi boljševiki počastili Cerkev, bi bili torej zanj, op. ur.) Toda pri tem se žal nehote in proti svoji volii (?) 'znajdemo v isti fronti z onimi, ki sedanje vnebovpijoče gospodarske in socialne razmere v Evroni branijo in zagovarjajo... Ta okoliščina vodi do usodne zamenjave, kakor da tudi katolicizem zagovarja brezdušni, mamonistični kapitalizem.«
Za izhod iz Drin:
te zagate predlaga
»Ravno vsled tega, ker se nas zmotno ali zlonamerno hoče istovetiti s kapitalistično hidro, je potreba, da svoje nasprotje do kapitalizma, kakor se danes javlja, prav tako 'odločno in jasno podčrtamo, kakor do boljševizma.«
Drin sam se menda ne zaveda, v kakšnem nasprotju je ta njegov uvodnik z drugim pisanjem »Slovenca«, z njegovimi hujskaškimi naslovi, z njegovim zlobnimi poročanjem o vsakem- demokratičnem gibanju in z njegovimi slavospevi nemškemu monopolističnemu kapitalizmu, ki ga je nekaj dni prej slavij v samem »Slovencu« drug urednik »Slovenca« g. Kuhar!
Drin pravi, da se bore on in njegovi tovariši proti boljševizmu zato, ker je boljševizem brezbožen. Toda zakaj se pa potem z raznimi sredstvi (ne samo z duha svitlim mečem) bore tudi proti krščanskimi socialistom, zakaj proti katoliškim delavskim organizacijam snujejo versko nevtralne strankarske klube in organizacije, zakaj lepo zagovarjajo sporazum liberalnih in klerikalnih podjetnikov pri TOI in tozadevno politično kupčijo priobčujejo pod »gospodarsko« rubriko, dočim vodijo gonjo proti Delavski zbornici in skušajo delavske vrste še bolj razbiti?
G. Drin, če hočete, da bodo ljudje verjeli vašim lepim uvodnikom, če hočete vzbuditi vtis, da res mislite tisto, kar pišete, boste miorali s svojimi tovariši spremeniti vso svojo politiko, vse svoje razmerje do kapitalistov in delavcev in do vseh ljudskih gibanj, za katere ne morete niti sumničiti, da so brezbožna. Dokler pa tega ne doživimo, se bo pa nujno še ponavljala in poglabljala tista »usodna zamenjava«, ki jo tako globoko obžalujete.
Zoper naknadne razveliavlienfe potrjene kandidatne liste ni pritožbe
Načelna sodba upravnega sodišča v Celju
V občini Ruše je bila za občinske volitve dne 25. oktobra 1936 vložena lista z nosilcem s. Magdičem Dragotinom. Sresko sodišče v Mariboru je listo potrdilo, dne 22. oktobra pa razveljavilo. Proti tej odločbi je bila vložena pritožba na upravno sodišče, ki je pod R 101-36-4 z dne 13. novembra 1936 tako-le odločilo:
Upravno sodišče je o pritožbi naslednje razmotrivalo:
K 1. in 2. Volilno postopanje je v načelu izročeno upravnim oblastvom, kontrola nad tem postopanjem pa upravnim sodiščem. Odločanje o potrditvi ali zavrnitvi kandidatnih list je pa upravnim oblastvom sploh odvzeto in izročeno sreskimi sodiščem, katerih odločbe so dokončne. To pomeni, da proti tem odločbam ni nobenega pravnega sredstva na višjo stopnjo rednega sodišča. Povsem iz-
KONZUMNO DRUŠTVO za MEŽIŠKO DOLINO
r. z. z o. z. v Prevaljah.
Poštni predal štev. 3. Telefon interurban šte-v, 5.
Poštni čekovni račun 12.048. Brzojavi Kodes Prevalje.
Osrednja pisarna in centralno skladiHe v Prevaljah.
Podružnice :
Prevalje, L$Se, Mežica, Črna I, Črna II, Sv. Helena, Guštanj, Muta, pekarna v Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov v Mežiški dolini.
Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Prodaja se le članom. Član društva laihko postane vsak. Delež
znaša samo Din 100.—.
Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki ter siploh vse delovno ljudstvo, kuipuijte življenjske .potrebščine le v svojih zadrugah!
V slogi je moč, v delu rešitev!
ključeno pa je, da bi mogla o zakonitosti ali nezakonitosti teh dokončnih odločb še razsojati upravna sodišča, ki vršijo kontrolo le o zakonitosti ali nezakonitosti odločb upravnih oblastev. Odločba Sreskega sodišča o potrditvi kandidatne liste ali o njeni zavrnitvi iz kateregakoli razloga je torej pravomočna in se vrše volitve na podlagi stanja, ki je nastalo s to dokončno odločbo, ne da bi moglo upravno sodišče pri odločanju o pritožbah zoper nepravilnosti volitev odločati tudi o tem. ali je bila potrditev ali zavrnitev kandidatne liste zakonita ali ne, četudi je jasno, da je eventualna nezakonita potrditev ali zavrnitev kandidatne liste bistveno vplivala na izid volitev. Edina korektura je dopustna po § 129 odst. 1 zakona o občinah, po katerem mora ban razrešiti predsednika občine, člane občinske uprave ali občinske odbornike, čim se ugotovi, da nimajo pogojev, ki se zahtevajo v tem zakonu.
Radi navedenih razlogov se je morala pritožba kot neosnovana zavrniti.
Nemška fašistična vlada dobavlja
bombe španskim nacistom
»Neuer Vorwarts«, glasilo socialno demokratičnih emigrantov iz Nem čije v ČSR, objavlja fotografijo bombe nemškega izvora, ki jo je neko letalo vrglo na Madrid, pa ni eksplodirala. Na bombi je vtisnjen datum: juli 1936, na njenih posameznih delih pa čitamo: »Fiillkorper fiir S.« in »Zusatzkorper, Reinsdorf, 3, Lief. 1936.« Nemške bombe torej mesarijo nedolžne prebivalce Madrida in bojevnike za špansko svobodo.
VZAJEMNOS7
Maribor
Predavanje. V sredo, dne 25. novembra ob 8 uri zvečer se bo vršilo v dvorani Delavske zbornice predavanje o nalogah delavske žene v sedanjosti. Predava s. Milica Stupanova. Sodružice in sodrugi, pridite polnoštevilno.
Delavski prnuni svetovalec
Delo v inozemstvu (Prevalje)
Vprašanje: Nek delavec je delal v Avstriji 9 let, nato pa je zbolel in se vrnil domov. Ko je ozdravel, je hotel zopet iti delat k svojemu prejšnjemu delodajalcu, pa ga niso pustili čez mejo, ker je bil jugoslovanski državljan. Ali more radi tega zahtevati kako odškodnino?
Odgovor:	Od podjetnika' dotični
delavec ne bo mogel zahtevati odškodnine, ker podjetnik ne odgovarja za ukrep obla-stva, s katerim je to prepovedalo delavcu delati v državi. Ravnotako pa tudi*ne bo mogel zahtevati odškodnine od avstrijske države, ki ima enako kot vse druge države uveljavljene prepovedi, odnosno omejitve glede zaposlovanja inozemcev.
Povečana fotografija (Trbovlje)
Vprašanje:	Moja	mati je na pri-
govarjanje nekega potnika podpisala naročilnico za povečanje slike, vendar pod pogojem, da na to pristane tudi oče, ki pa pozneje ni hotel pristati. Tvrdka grozi sedaj s tožbo, češ, da je potnik sploh ni obvestil o stavljenem pogoju. Ali bo morala znesek plačati?
Odgovor:	Če na naročilnici, ki jo
je Vaša mati podpisala, navedeni pogoj ni bi! pristavljen, bo v morebitni pravdi težko uspela, ker bo sodišče najbrže verjelo naročilnici, ne pa navedbam Vaše matere. Na uspeh bi bilo upati kvečjemu, če bi imela Vaša mati zanesljive priče, ki bodo mogle potrditi, da je bil dogovor res sklenjen s takim pogojem.
Občinska njiva (Megojnice)
Vprašanje: V naši vasi ima soseska nekaj zemlje, ki jo pa hočejo sedaj vaščani z biv. županom na čelu, ki to zemljo upravljajo, naenkrat prodati. Ali so k temu upravičeni brez pristanka ostalih Občinarjev?
Odgovor: Niste dovolj pojasnili, čigava last je njiva. Ako je last občine, se jo sme prodati le s sklepom občinske uprave, ako pa je last kake posebne korporacije, razpolaga z njo ta korporacija po svojih pravilih.
M. Ž. Šoštanj. Na vprašanja brez podpisa in nenaročnikom ne odgovarjamo.
Studenci pri Mariboru
Predavanje. O začetku človeške kultu-re je predaval v ljudski unuiverzi minuli četrtek prof. Stupan. Zanimivega predavanja se je udeležilo 145 poslušalcev. Prihodnje predavanje bo v četrtek dne 26. novembra; predaval bo g. prof. Baš.____
Književnost
»Težko vzgojljivi otroci«. V založbi »Žena in svet« v Mariboru je izšla izpod peresa znane pisateljice in vzgojiteljice Milice Stupanove lična knjiga »Težko vzgojljivi otroci. Cena Din 30.—. Strokovno oceno bomo priobčili pozneje.
Volnene dokolenke,
moške In ienske nogavice
iz lastne pletarne nudi
EKSPORTNA HIŠA „LUNA“
Maribor, Glavni trg žtev. 24.
MALI OGLASI
Naši čitatel|i kupu* iefo nafcetief&e pri našiti i 11 n e rent i 2i!
Franc Ksnnovnasl. Karl Rass Maribor, Gosposka ulica 3 — moda, galanterija, drobnariia in igrače vseh rrst. Nai-večia izbira in naiboliši nakup.	FRANC REICHER, MARIBOR Tržaška c. 18, se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po naijnižjih dnevnih cenah. Hitra in solidna izdelava. Bogata izbira modnega blaga.
Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVINA Delavski domF.z.zo.z. Maribor. Frankopanova ulica 1.	POZOR! Damsko in moško garderobo po najnovejši fazoni in zmernilh cenah Vam izgotovi Aršic Leopold, modni salon »Elega-Facone«, Maribor, Koseskega ulica 22. (Zadostuje dopisnica, pridem na dom.)
Zahtevajte vedno In povsod Kruh in pecivo iz Delavske pekarne v Mnrlloni. ISiss
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip .Ošlak v Mariboru.