ib konoplan indllplati glasilo delovne organizacije ™ induplati jarše LETO XXXII. MAREC 1984 Neposredna proizvodnja - zaključni računi KAJ O TEM MENIMO DELAVCI V TOZD KONFEKCIJA V MENGŠU? Tokrat ne bomo začenjali naših »mengeških« novic z besedo »stabilizacija«, ker smo že tako in drugače prepričani, da je ta beseda in z njo predvsem povezano delo in obveznosti globoko in nepozabno zapisana v vsakem posamezniku, delavcu-občanu. Oglašamo se iz neposredne proizvodnje v TOZD z namenom in željo, da obravnavamo nekaj neformalnih in malo manj strokovnih mišljenj v zvezi s prikazanimi rezultati zaključnega računa naše TOZD in DO. Ugotavljamo, da so bili podatki, elementi in števila, izhajajoči iz zaključnega računa razumljivi vsem delavcem, ki so se udeležili posameznih zborov delavcev v TOZD in DO, s tega lahko sklepamo, da so strokovne službe naše DO pripravile te podatke in informacije v skladu s prizadevanji in smernicami Republiških sindikatov. Če smo hoteli in bili željni informacij in obrazložitev smo jih dobili. Kaj pa po teh obrazložitvah zaključnega računa lahko ugotovimo? V letu 1983 smo v celotni DO poslovali uspešno, kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja (omejitve, repromaterial, plačilni pogoji itd.), pri čemer smo v celotni meri izkoriščali naše notranje rezerve, predvsem pa: — večjo disciplino dela, — več vloženega dela v eni enoti, — boljša kvaliteta dela. Mnogi izmed nas pa si kljub optimističnim gledanjem na položaj in vlogo naše DO v prihodnjem obdobju že zastavljamo vprašanje: Koliko časa bomo v naši DO še izkoriščali »notranje rezerve«? Prepričani smo, da za uspešno gospodarjenje v našem TOZD in DO v letu 1984 še vedno obstajajo notranje rezerve, ki pa jih moramo še bolj organizirano in racionalno izkoristiti. Predvsem pa mislimo, da moramo boljše izkoristiti in uporabiti elemente organizacije in hitrejše prilagajanje proizvodnje malim serijam — serijskih izdelkov, namenjenih za izvoz. Dobra povezava med komercialnim in tehničnim sektorjem je dandanes še pomembnejša. Zavedati se moramo, da kakšnega posebnega denarja za razširjeno reprodukcijo (modernizacijo proizvodnje) tudi v letu 1984 ne bo, torej moramo maksimalno izkoristiti tiste delovne pogoje, predvsem pa delovne priprave in naprave, na katerih že nekaj let oziroma desetletij proizvajamo. Naj navedemo dva konkretna primera iz TOZD Konfekcija — enota v Mengšu. Že dolgo časa v naši enoti izdelujemo šotore, ki so namenjeni zahtevnemu nemškemu partnerju. Zastarela delovna sredstva in naprave onemogočajo efektivnejšo in hitrejšo proizvodnjo tega izdelka, pa si kljub temu nikakor ne smemo zamisliti slabe kvalitete izdelka. Vsak delavec v proizvodnji ve in mora vedeti, kaj pomeni padec kvalitete dela v izdelku za DO, posredno pa tudi za delavca. Bili bi krivični, če ne bi opisali tudi tega, da so v tej enoti pred nedavnim tudi proizvodnjo teh šotorov nekoliko modernizirali, saj se pri sestavljanju šotorskih streh uporablja nov kompresor, pri varjenju rink pa nov varilni aparat. Tudi v oddelku lahke konfekcije smo v polovici februarja pričeli s proizvodnjo zahtevnih izvoznih izdelkov za nekega švedskega partnerja. Ta izdelek predstavlja prevleko za stol, ki pa zahteva povsem drugačen postopek in organizacijo dela, ki je bila doslej nekako utečena. Torej se na tem izdelku učimo! Toda čas beži, izdelke pa je potrebno kvalitetne izdobaviti, zato smo in bomo vložili vse napore, da se vsi delavci kvalitetno navadimo opravljanja novih postopkov dela, ker se zavedamo, kakšen rezultat v finančnem smislu bo s tem vloženim trudom izkazan. Zato je cilj našega poslovanja v letu 1984 z discipliniranim delom izkoristiti vse naše notranje rezerve, s tem doseči boljši poslovni uspeh in tudi boljše osebne dohodke. P. Lepo urejeni prostori naše restavracije vabijo. Priprave na uvedba 4. samoprispevka V mesecu aprilu 1984 se bo iztekel III. samoprispevek za izgradnjo in obnovo šolskega prostora v občini Domžale. Sredstva iz tega naslova so se v preteklih 15. letih namenjala obnovi in gradnji šol, saj smo se leta 1968 znašli v občini Domžale v težkem položaju in na področju šolstva nismo mogli slediti razvoja v občini. Te težave in slabe razmere naših otrok so porodile zamisel za samoprispevek — da občani sami v obliki samoprispevka pomagamo reševati to vprašanje. Tako je bil (izglasovan) referendum za prvi samoprispevek 13.4. 1969, za II. samoprispevek 31. 3. 1974 in III. samoprispevek 8.4.1979. Ko ocenjujemo 15-letno delo, ugotavljamo, da smo v glavnem zadane naloge realizirali, le del objektov iz III. samoprispevka ni bil izpeljan zaradi velike inflacije in predpisov, ki so zavrli ugodna kreditiranja. Pri pregledu del smo ugotovili, da smo s smotrnim vlaganjem veliko bogatejši kot pred 15. leti, in da smo našim otrokom omogočili šolanje v sodobno urejenih prostorih. Ti rezultati naj nam bodo za motiv, da bomo brez pomislekov, ko se bomo odločali o novem programu, torej novem IV. samoprispevku za obdobje 1984—1989. In kaj vse je bilo v III. samoprispevku realizirano: — Osnovna šola Vencelj Perko Domžale — zgrajena je bila kompletna za 960 otrok v eni izmeni. Objekt je bil predan namenu leta 1981 in je stal 126.228.000 din z bruto površine 8106 m2. — Podružnična šola Dragomelj — predvidena je bila obnova šolskega prostora v znesku 2.000.000 din. — Podružnična šola Ihan ■— predvidena dozidava učilnic, večnamenski prostor, telovadnica v skupni površini 250 m2 ter obnova obstoječe šole v znesku 4.000.000 din. — Podružnična šola Krtina — predvidena le obnova šole za 2.000.000 din. Dejansko pa so bile adaptirane učilnice, kuhinja in mini telovadnica s spremljajočimi prostori ter stanovanja za učitelje. Vrednost celotnih del za 213 m2 pridobljene površine znaša 10.222.297 din. — Podružnična šola Vrhpolje — predvideno le izboljšanje pogojev dela v vrednosti 2.000.000 din. Adaptirane so bile učilnice, kuhinja, mini telovadnica ter izvedena kompletna obnova instalacij v vrednosti 9.540.215 din. — Podružnična šola Blagovica — predvidena je bila dozidava 206 m2 za znesek 2.000.000 din, storjeno pa je bilo več — učilnice, kuhinja, večnamenski prostor, zaklonišče. Prestaviti je bilo treba tudi cesto bilo v vrednosti 17.384.305 din, pridobljenih pa 365,6 m2. — Posebna šola Olge Avbelj — novogradnja poleg osnovne šole Josip Broz Tito. Skupna investicija s kotlovnico znaša predvidoma 7.192.353 din. Zgrajena do januarja 1984. — Osnovna šola Trzin — v okviru III. samoprispevka bo ostalo približno 120.000.000 din sredstev za realizacijo šole za 480 otrok. Razpoložljiva sredstva ne bodo zadoščala, zato pa bi ob sprejemu no- vega samoprispevka ta objekt lahko začeli graditi že v prvi polovici leta 1984, ker bi lahko najeli ugodne kredite. V sklopu III. samoprispevka ne bomo uspeli realizirati zaradi pomanjkanja sredstev sledečih objektov: — Osnovna šola Trzin, — Center srednjih šol, — dozidava pri OŠ Radomlje, — dozidava pri OŠ Josip Broz Tito, — dozidava pri OŠ Janko Kersnik Brdo, — dozidava pri OŠ Šlandrove brigade. Te nerealizirane načrte bi realizirali v tem obdobju s IV. samoprispevkom, ki pa ne bi bil usmerjen samo na šolstvo, temveč bi se delil: 1,5 % od samoprispevka bi šlo za potrebe šolstva v občini Domžale, 0,5 % pa za potrebe krajevnih skupnosti v občini Domžale. Tako da bodo dobile KS sredstva za realizacijo načrtov, kot so: javna razsvetljava, asfalt, telefonsko omrežje in podobno. Upam, da ga ni med nami, ki 15. aprila ne bi glasoval »ZA« na referendumu. Iva Lederer Ocene delovanja konference OOZS Induplati Jarše Ena od nalog, ki jo imamo na konstitutivni seji konference osnovnih organizacij sindikata je, da ocenimo, kako smo delovali v preteklem mandatnem obdobju. Naše delo je potekalo brez večjih zastojev in organizirano. Sestajali smo se redno, predvsem ko je bilo potrebno reševati nastali problem oziroma izpeljati kakšno akcijo. Na sestankih smo si z dogovorom in sporazumevanjem začrtali smer delovanja v konkretni situaciji in večjih razmajan j ni bilo. Morda bi bilo treba izpostaviti nekoliko manj odgovorno ravnanje predstavnikov iz TOZD Konfekcija Radomlje, saj je bilo nekaj naših sestankov opravljenih brez navzočnosti predstavnikov iz Radomelj. Glede na to, da predstavlja osnovna organizacija sindikata v Radomljah večino delavcev TOZD Konfekcija, smo mnenja, da ni dobro, da stoji pri vseh naših aktivnostih ob strani. Z aktivnim vključevanjem naših predstavnikov v vse organe samoupravne organiziranosti naše delovne organizacije in budnim spremljanjem njihovega dela ter takojšnjim delovanjem smo predvsem v zadnjem letu dosegli, da ni bilo odločitev, ki bi neposredno posegale v splošne interese delavcev. K tej naši aktivnosti nas je predvsem dodobra spodbudil primer, ki smo ga doživeli na začetku našega mandata in ki nam je pokazal, kaj se lahko zgodi, če smo premalo pozorni in neaktivni. Usmeritve sprejete ob prevzemu naših funkcij smo v veliki meri tudi realizirali. Dokaj dobri rezultati gospodarjenja v časih težke gospodarske situacije in velike borbe za stabilizacijo gospodarstva so nam porok, da naše delovanje ni bilo brez rezultatov. Tukaj ne smemo pozabiti poudariti delo naših strokovnih služb in poslovodnih organov, saj nam naše delo ne bi prineslo takšnih rezultatov brez smotrno premišljenih in pametnih poslovnih odločitev, s katerimi so prihajali pred delavce. Velikokrat smo priča opozarjanju o premajhni obveščenosti delavca o poslovnih odločitvah oziroma predlogih poslovodnih organov in o manipuliranju s samoupravnimi odločitvami »nevednih« delavcev. Mislim, da pri nas ni tako. Vse odločitve bistvenega pomena so bile sprejete na ustreznih samoupravnih organih po temeljiti predstavitvi s strani strokovnih služb in ob polni odgovornosti istih, da bodo prinesle tudi pozitivne rezultate. Morebitna zakulisna nasprotna mnenja so po mojem le sad premajhne osveščenosti oziroma premajhnega zanimanja, odgovornosti in nezavedanja, kakšne so naloge vsakega izvoljenega posameznika v katerikoli samoupravni organ. Takšni posamezniki lahko povzročijo veliko škode in je zato nujno še naprej nadaljevati s prakso dodatnega izobraževanja. Predvsem se morajo vsi izvoljeni delegati v delavske svete posameznih TOZD oziroma celotne DO zavedati, da so predstavniki delavske baze in je toliko bolj neopravičljivo njihovo neodgovorno neudeleževa-nje na sejah delavskih svetov. Nezagotovl j ena sklepčnost delavskega sveta marsikdaj po nepotrebnem zavleče določen postopek samoupravne odločitve in še dodatno obremeni delovni proces, saj je potrebno ponovno sklicati sejo. Pri tem ne bi posebej poudarjal, da se veliko samoupravnih postopkov izpelje v časovni stiski, ko je včasih tudi »par« ur časa pomembno. Zato bo že začeta akcija za osveščanje neaktivnih delegatov tudi vnaprej zelo aktualna. Praksa spremljanja samoupravnih odločitev ter kristaliziranje mnenj in stališč članstva sindikata po sindikalnih skupinah oziroma samoupravnih centrih je že pokazala zelo dobre rezultate, zato je s tako prakso treba nadaljevati. Nekoliko manj je čutiti takšno delovanje napram občinski organizaciji Sindikata in ustrezno temu tudi napram republiškim sindikatom. Zelo dobre rezultate dajejo redni posveti predstavnikov osnovnih organizacij sindikata z vodstvom občinske organizacije sindikata. Dajejo zelo dobra izhodišča za delovanje, saj so konkretni in akcijski. K temu naj dodam, da je tudi redno izhajanje »informacij« v veliko pomoč pri delu IOOOS oziroma pri boljši informiranosti vsega članstva. Vse pretekle aktivnosti ni možno v nekaj besedah spraviti na papir in zato pričakujem, da bo diskusija, ki naj sledi tej oceni, nakazala dodatne točke in mnenja, ki bi lahko bili omenjeni v tej oceni. Na koncu bi se želel zahvaliti vsem članom naše konference za dobro sodelovanje, novim pa želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Vinko Kurzvveil Programske usmeritve za delovanje konference OOZS Induplati Celotna programska usmeritev mora biti podrejena aktivnostim pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in krepitvi družbenoekonomskega položaja delavcev v združenem delu. Nenehno moramo delovati v neposrednih delovnih sredinah za povečanje delovne discipline, kvalitete dela in produktivnosti. S tem bodo dani osnovni pogoji za povečanje realnega dohodka. S stalnim spreminjanjem delovanja samoupravnih organov v DO in delegacij za SIS in občinsko skupščino, zagotoviti samoupravno odločanje delavcev v TOZD o vseh problemih družbene reprodukcije, osebnega in družbenega standarda. Še naprej razvijati sistem delitve po delu in njegovih rezultatih, tako da bo slehernega delavca spodbujal k boljšemu delu in gospodarjenju. Tu je predvsem treba misliti na diferenciacijo med slabim in dobrim delavcem. Dober delavec mora biti napram slabemu bolje plačan in to naj slab delavec tudi občuti. Z nenehnim spreminjanjem rezultatov gospodarjenja moramo zagotoviti, da bodo delavci odločen dejavnik sporazumevanja in dogovarjanja o merilih za delitev dohodka, sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Dohodkovni odnosi med TOZD v naši DO so dobri, kar pa ne pomeni, da jih ni možno krepiti predvsem na osnovi povezanosti znotraj slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva. Odločno se moramo upreti vsakemu večanju socialnih razlik, ki ne izvirajo iz dela oziroma delovnega prispevka. Določene pozitivne rezultate smo dosegli pri organiziranju delovne skupnosti Skupnih služb in zmanjševanju režije. Dosledna politika zmanjševanja števila neproizvodnih delavcev mora biti še vedno ena od naših osnovnih nalog. Birokratsko ravnanje slabi socialistične samoupravne odnose in zaupanje delavcev v sistem socialističnega samoupravljanja, zato se moramo z vsemi silami upreti vsakršnemu pojavu birokratizma. Delovanje sindikalne organizacije preko sindikalnih skupin omogoča članstvu aktivno sodelovanje pri nastajanju stališč in njihovem uresničevanju, zato ne smemo obstati na mestu na začrtani poti in v praksi že dokazani metodi dela, ampak jo moramo še naprej krepiti in razvijati ter predvsem v praksi uveljaviti. Ivanka Lederer - predsednica KOOS Induplati Jarše Pred nedavnim je bila za predsednika KOOS INDUPLATI Jarše izvoljena tov. Ivanka Lederer, zato smo jo povabili, da nam o sebi in o novi dolžnosti, ki jo bo opravljala, na kratko pove nekaj misli. Ivanka Lederer Za predsednika KOOS sem letos izvoljena prvič, zato bi težko kaj dosti povedala o svoji novi dolžnosti, ker pač še nimam izkušenj. Verjetno bi se na koncu mandatne dobe dalo dosti več povedati in tudi pokazati. Pred izvolitvijo na to dolžnost sem bila aktivna že na več področjih. Začela sem kot vodja samoupravnega centra, bila namestnik predsednika OO sindikata, nato pa sem prišla na mesto predsednika in bila istočasno delegirana v občinski sindikalni svet, kjer sem bila izbrana za člana predsedstva. Seveda, da bi lahko opravljala vse te funkcije, sem že prej obiskovala sindikalno politično šolo v Ljubljani pri delavski univerzi BORIS KIDRIČ, kjer sem dobila teoretične osnove za delo v sindikatu. V zvezi z nalogami, ki nas čakajo, bi omenila samo nekatere. Tu mislim predvsem na 4. samoprispevek, za katerega bomo v bližnji prihodnosti glasovali, "tu je še problematika stanovanjskih kreditov, sprejem raznih samoupravnih aktov, ki jih je treba bodisi zamenjati ali dopolniti. Ker je v praksi slaba povezanost med KOOS in osnovnimi organizacijami, bomo primorani ustanoviti tudi konference po posameznih TOZD. Večja povezanost bi morala biti tudi na relaciji sindikat—DPO. Tudi tu se dostikrat pokažejo različni interesi in menim, da bi z boljšo povezavo tudi tu lažje uskladili mnenja in tako dosegali boljše rezultate. Boljše bi moralo biti tudi informiranje. Delegati, ki zastopajo DO in njena stališča, bi morali posredovati tudi povratne informacije, saj ljudje tako dostikrat sploh ne vedo, kakšna so bila stališča drugih in kakšni so bili sklepi. To povzroča samo nejevoljo in nezaupanje med njimi. Že tako se srečujemo z neaktivnostjo in neresnostjo nekaterih članov IO OOS. K problemom je treba pristopati bolj resno in odgovorno, saj vemo, da je gradiva toliko, da bi praktično ves delavnik lahko sedeli samo na sestankih. Obstaja tudi predlog, da bi si naša KOOS in predstavniki skupnih služb ogledali kako drugo sorodno DO in se seznanili z njihovo organiziranostjo in videli, kako drugod rešujejo konkretne probleme. Želela bi opozoriti še na delo mentorjev. Za vsakega mentorja je mentorstvo dodatna obremenitev, ki pa ni nagrajena. Torej, če hočemo imeti dobre mentorje, jih nagradimo kot zaslužijo. Potem je tu še nerešen problem prehrane delavcev, ki pa bo, upam, rešen z nabavo novega kotla. Glede okre-vancev iz naše DO bi morali upoštevati tudi mnenje OO sindikata, ne pa samo mnenja zdravstvenih delavcev. Potem so tu še razne zabave, športne in kulturne prireditve, ki pa se jih ljudje na žalost ne udeležujejo preveč množično. Predvsem kulturne prireditve so zanemarjene, ugoden odziv je le na zabavah. Seveda pa so tudi primeri zglednega dela v sindikatu. Minulo mandatno dobo je bil najbolj delaven IO OOS tkalnica. Mislim, da bi jih morali za njihovo delo ustrezno pohvaliti. Na koncu bi želela, da bi vsi predstavniki in člani osnovnih organizacij sindikata pokazali čim večjo mero prizadevnosti pri sindikalnem delu in da bi nam bile tudi strokovne službe v čim večjo pomoč pri delu. Marjan Mali Sindikalni delavci poročajo: Kot vemo, deluje v delovni organizaciji enajst osnovnih organizacij sindikata, katerih predsedniki sestavljajo izvršilni odbor KOOS. Če govorim o njihovem sodelovanju v izvršilnem odboru, moram nekatere pohvaliti, a druge pograjati. Največ problemov je bilo iznesenih iz osnovne organizacije tkalnica in opleminitilnica ter nekaj iz osnovne organizacije Mengeš. Povsem drugače je potrebno obravnavati osnovno organizacijo Peče lin Mokronog, kateri zaradi oddaljenosti nista zagotavljali niti udeležbe na sestankih. Osnovna organizacija Peče nima niti telefona, zato je nujno potrebno, da za ti dve osnovni organizaciji imenujemo koordinatorja, ki bi povezoval sodelovanje med njima in nami. Če danes polagamo nekako račune za leto nazaj, bi rekli takole: Na pretekli letni konferenci so bile dane smernice za leto 1983, za katere moramo reči, da smo jih dosledno spoštovali. Pridrževali smo se nalog in sklepov, začrtanih na 10. kongresu slovenskih sindikatov ter liz tega izhajajoč tudi sklepov občinskega sindikalnega sveta. Vključevali smo se v razne akcije: krvodajalsko, športne, manifesta-tivne in druge. Evidentirali smo kandidate v vojna vodstva, samoupravne organe ter šolo samoupravljanja. Izbrali smo kandidata za priznanje — Listino s plaketo Josipa Broza Tita, katero je bilo podeljeno tovarišu Pavlu Zupanu ob 30-letnici samoupravljanja. Tudi pri delitvi občinskih sindikalnih priznanj naši delavci niso izostali. Bronaste plakete so prejeli: tovariš Vinko Kepic, Rajko Kavčič in tovarišica Ivanka Rems. V preteklem letu se nam je uresničila večletna želja, razvili smo nov sindikalni prapor. Posebno pozornost smo posvetili pripravam na nove občne zbore, ker je dvoletni mandat voljenim članom v posameznih osnovnih organizacijah potekel. Izvršilni odbor KOOS se je sestajal občasno, po potrebi. Sestanki so bili kratki in trudili smo se, da tudi jedrnati, ker smo se zavedali, da nas vsaka zastojna ura v proizvodnji stane devizo, kaj pa nam to pomeni, je vsem jasno. Nadalje, KOOS je sestavljena iz šestih komisij. Delovanje le-teh je različno. Veliko pohvalo moramo izreči odboru tovariške pomoči, njegovemu predsedniku tovarišici Albinci Kosmač, ki je dosledno vodila in usmerjala odbor, da so se tonamenska finančna sredstva pravično — po pravilniku, razdeljevala vsak mesec. Enako pohvalo zasluži tudi tovarišica Pepca Burja, kateri gre zasluga, da so vsi člani kolektiva, ki so zapuščali našo delovno organizacijo, predhodno poravnali tudi dolg tovariške pomoči. Športna komisija. Šport v naši delovni organizaciji uspešno vodi tovariš Rajko Kavčič. Zasluge tudi njemu, da smo v tekmovalnem športu na občinski ravni v letu 1983 zasedli prvo mesto. Danes pa se ta komisija ukvarja tudi že z individualno rekreacijo v delovni organizaciji, katerih sadov pa še ni vidnih. Kulturna komisija si je prizadevala uresničiti svojo po planu začrtano pot, vendar žal posebnega odziva s strani kolektiva ni bilo — kot primer*— proslava za 29. november. Ostale komisije: komisija za samoupravljanje, komisija za standard in socialno politiko ter komisija za izobraževanje, pa v večji meri niso zaživele, čeprav ne smemo to razumeti tako, da v delovni organizaciji na teh področjih ni bilo nič storjenega. Posamezni člani teh komisij so si prizadevali, da bi bila vsebina dela tista, ki narekuje obliko delovanja, žal pa še vedno ni dovolj posluha, še manj pa usposobljenosti nas samih, da bi bili kos vsem nalogam, ki nam jih narekuje trenutna situacija. Zato naj bi bila eno od tez za program nadaljnjega dela usposabljanje. Kot spodbuda za nadaljnje delo naj nam bo tudi občinsko priznanje ob 60. obletnici delovni organizaciji, kar je dokaz, da naša dosedanja skupna prizadevanja niso bila zaman. Poročilo nadzornega odbora za leto 1983 Nadzorni odbor KOOS se je sestal na svoji seji dne 7. 2. 1984. Pregledal je finančno-materialno poslovanje KOOS in ugotovil, da so sredstva KOOS porabljena za dogovorjene namene ter v skladu s finančnim načrtom in da je finančno poslovanje skladno s finančnimi predpisi. Nadzorni odbor je tudi sproti spremljal delovanje KOOS in zlasti nadzoroval uporabo sredstev sindikalne članarine skladno z načrtom, odvajanje sindikalne članarine, skladno poslovanje s pravilnikom o finančno-materialnem poslovanju in drugimi predpisi, pregledali smo tudii vodenje in shranjevanje dokumentov o finančno materialnem poslovanju. V okvir našega dela smo zajeli tudi pregled dela odbora tovariške samopomoči. V minulem obdobju je imela KOOS: SALDO od 28. 2. 1983 6.468,75 din PRIHODKI 191.282,00 din IZDATKI 144.323,05 din RAZLIKA med prihodki in izdatki je 53.427,70 din Zdenka Hiršman Majda Marolt Po starem bi se reklo občni zbor sindikata, sedaj pa, ko imamo 11 osnovnih organizacij, pa je to konstruktivna seja. Rezultati poslovanja v letu 1983 Uspešnost poslovanja najlažje ugotavljamo s pomočjo podatkov o delitvi dohodka po posameznih TOZD, kjer dosežene vrednosti posameznih kategorij primerjamo z vrednostmi, doseženimi v predhodnem obdobju in z njihovo načrtovano velikostjo. Pri prikazovanju omenjenih rezultatov smo se po-služili grafičnega prikazovanja, čigar prednost je v tem, da daje vizuelno predstavo o strukturi in gibanju posameznih kategorij, kar omogoča hitrejše primerjanje in oceno konkretnega stanja. O teža- vah, ki so nas spremljale skozi vse leto, pa naj si bodo administrativne ali kake druge narave, smo že veliko pisali v prejšnjih številkah Ko-noplana, tako da bi se v tem pregledu rezultatov poslovanja omejili le na ugotavljanje in delitev dohodka kot novoustvar j ene vrednosti v preteklem obdobju. Dohodek temeljne organizacije združenega dela je namreč osnovna delitvena kategorija in prav odločanje o pridobivanju in razporeditvi le-tega je pravica in dolžnost vsakega delavca v našem družbeno-ekonomskem sistemu. Dohodek ugotovimo tako, da od celotnega prihodka, ugotovljenega po plačani realizaciji, odštejemo materialne stroške in amortizacijo obračunano po minimalnih z zakonom predpisanih stopnjah. Služi nam za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb družbe, za osebne dohodke in skupno porabo, za izboljšanje in razširjanje materialne osnove dela v TOZD, za združevanje sredstev po posameznih sporazumih in zakonskih predpisih ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv. TOZD Proizvodnja: Celotni prihodek je za 51 % večji kot smo predvidevali s planom in za 79 % večji od celotnega prihodka doseženega v preteklem letu. Celotni prihodek predstavlja vrednost prodanih proizvodov, za katere je TOZD že prejela plačilo oziroma instrument za zavarovanje plačila. Materialni stroški so v primerjavi s planom za 46 % večji, njihova rast glede na preteklo obdobje v primerjavi z rastjo celotnega prihodka pa je za 9 indeksnih točk manjša. Amortizacija je bila obračunana po minimalnih stopnjah v višini 7 milijonov 404 tisoč din. Ko iz celotnega prihodka pokrijemo materialne stroške in amortizacijo, nam ostanek predstavlja dohodek TOZD, ki je bil za 77 % večji od predvidenega s planom in za 118 % večji od doseženega v preteklem letu. Iz grafičnega prikaza je razvidno, da je v strukturi 27,4 % dohodka porabljenega za skupne in splošne družbene potrebe ter druge obveznosti iz dohodka, kar je za 5,1 odstotne točke manj od planiranega in za 3,7 odstotne točke manj od doseženega v preteklem letu. Za osebne dohodke je bilo porabljenega 33,9 % dohodka, kar je za 14 odstotnih točk manj od planiranega in za 18,9 odstotnih točk manj od doseženega v preteklem letu. Povprečni čisti mesečni osebni dohodek na delavca je bil dosežen v višini 16.290 din, kar je za 28 % več od planiranega in za 38 % več od doseženega v prehodnem obdobju. Za sklade je bilo porabljenega 38,7 % dohodka, kar je za 19,1 odstotne točke več od planiranega in za 22,6 odstotne točke več kot v preteklem letu. DELITEV DOHODKA TOZD PROIZVODNJA plan 83 doseženo 82 doseženo 83 — sp/, in skup polrebe skupna poraba El obvez. do del. skup. ra sredstva rezerv n druge obveznosti Vr<\ akumulacija m osebni dohodki TOZD Konfekcija: TOZD je v obravnavanem obdobju dosegla za 23 % večji celotni prihodek kot je bilo predvideno s planom in za 42 % večji kot v preteklem letu. Dosežen je bil s prodajo skupnih proizvodov, samostojnih proizvodov in storitev na domačem in tujem trgu ter z drugimi prihodki. Padec deleža prodaje na domačem trgu v primerjavi s preteklim letom za 23,7 odstotne točke je odraz povečanega deleža izvoza, in sicer na konvertibilno področje za 6,9 odstotnih točk na klirinško področje za 17,2 odstotne točke. Materialni stroški so v primerjavi s planom nižji za 14 % in za 2 % od doseženih v preteklem letu. Amortizacija je bila obračunana po minimalnih z zakonom predpi- sanih stopnjah v višini 5 milijonov 564 tisoč din. Dohodek je v primerjavi s planom presežen za 57 %, v primerjavi s predhodnim obdobjem pa za 83 %, kar zadošča, da smo vse dele dohodka pokrili nad planirano višino. Iz grafičnih prikazov je razvidno, da je v strukturi 20,4 % dohodka porabljenega za skupne in splošne družbene potrebe, 30,2 % za osebne dohodke in 49,4 % za sklade. Povprečni čisti mesečni osebni dohodek je bil dosežen v višini 15.503 din, kar je za 26 % več od planirane vrednosti in za 36 °/o več od doseženega v preteklem letu. (Nadaljevanje na 8. strani) DELITEV DOHODKA TOZD KONFEKCIJA plan 83 doseieno82 doseženo 83 •nem spl. in skup. potrebe obvez .do del. skup. m. druge obveznosti m osebni dohodki skupna poraba sredstva rezerv okumulaaja ZBOR ZDRUŽENEGA DELA JE ZASEDAL 9. FEBRUARJA 1984 Ena izmed točk dnevnega reda je bila: 1. Uresničevanje preobrazbe odnosov v gospodarjenju z denarjem v bankah s področja SR Slovenije. — Po razpravi je zbor sprejel sklep, da je LB — banka Domžale doslej zadovoljivo pokrivala potrebe združenega dela v občini in zaradi povezanosti in medsebojne odvisnosti gospodarstva v celoti opravičila status temeljne banke, zato ne podpiramo reorganizacijo bank in odklanjamo sklenitev dogovora o kriterijih za poslovanje temeljnih bank. Sledila je: 2. Razprava o predlogu poročila o izvajanju usmerjenega izobraževanja v občini Domžale. V zvezi z uresničevanjem izvajanja usmerjenega izobraževanja so bili predloženi in sprejeti sledeči sklepi: — Izvajanje trgovskega programa v Centru srednjih šol Domžale se z novim šolskim letom 1984/85 v celoti prenese v upravljanje v Center Rudolfa Maistra v Kamniku. Delovanje ekonomske usmeritve v okviru Centra srednjih šol Domžale preneha z 31. 8. 1984. — Izobraževalni organizacijski Center srednjih šol Domžale in Center Rudolfa Maistra v Kamniku skleneta sporazum o urejanju prehoda trgovskega programa v Center Rudolfa Maistra v Kamnik. 3. Družbeni dogovor o priznavalninah udeležencev NOV. Pri tem gre le za korekcijo, ki jo narekuje stvarno reševanje vprašanj s tega področja. Bistvena elementa za pravico do priznavalnine sta udeležba v NOV in socialni element. Dogovor daje večjo samostojnost komisijam za vprašanja borcev. V obravnavi je bil tudi: 4. Osnutek programa dela zborov Skupščine občine Domžale za obdobje februar — december 1984. Osnutek vsebuje predvidene redne obravnave gospodarskih gibanj v občini Domžale. Ob tem je bilo rečeno, da se še naprej nadaljuje s prakso, da izvršni svet tudi izven programa redno poroča zboru združenega dela in družbenopolitičnemu zboru o stanju v združenem delu na območju občine. In še eden izmed sprejetih sklepov: — Tov. Hermana Breznika se razreši funkcije predsednika IS skupščine Domžale zaradi odhoda na novo delovno dolžnost. Za novega predsednika je predlagan Milan Marolt, dosedanji predsednik komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj. Marija Gostič Rezultati poslovanja v letu 1983 (Nadaljevanje s 7. strani) TOZD Maloprodaja: TOZD je v obravnavanem obdobju skladno s samoupravnim sporazumom med TOZD Proizvodnja in TOZD Konfekcija prodajala po skupno določenih maloprodajnih cenah proizvode obeh proizvodnih TOZD. Celotni prihodek je v primerjavi s planom presežen za 37 %, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 46 %. Materialni stroški so bili za 38 % večji od predvidenih s planom in za 54 % večji od doseženih v preteklem letu. Dohodek je v primerjavi s planom presežen za 33 %, v primer- javi s preteklim obdobjem pa za 46 %. Od tega je bilo 22,7 % dohodka porabljenega za skupne in splošne potrebe, 19,1 % za osebne dohodke in 58,2 % za sklade. Iz podatkov je razvidno, da so sredstva za osebne dohodke v primerjavi s preteklim obdobjem po-rastla za 34 %. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca je bil dosežen v višini 18.692 din, kar je za 26 % več od planiranega in za 33 % več od doseženega v preteklem letu. Delovna skupnost Skupnih služb: Za opravljanje del delovne skupnosti za združene TOZD je bil sklenjen poseben sporazum med zdru- DELITEV DOHODKA TOZD MALOPRODAJA plan 83 doseženo 8Z doseženo 83 + :?zzz: 39 - ^ ; * - • '' V-. " • , ' '< , * r l - s ( - z - ~ „ z .r" <• _ ' z *-1 _' „ L J .s/V in skup nntrehi IIIII1 H ohVf>7 On del skup 1 1 druge nh^nnsii liiii:] osebni dohodki 2 HkuDna nornhn sredstva rezerv 1’ *"1 ntumulaciin ženimi TOZD in DSSS. Odnosi med TOZD in DSSS temeljijo na svobodni menjavi dela. DSSS je v obravnavanem obdobju opravljala za združene TOZD dela predvidena s planom. Celotni pnihodek je bil za 14 % višji od planiranega in za 37 % višji od doseženega v preteklem letu. Iz celotnega prihodka delovna skupnost pokrije materialne stroške, ki so bili za 16 °/o večji od predvidenih s planom in za 27 % večji kot v preteklem letu. Ostanek predstavlja dohodek, ki je bil za 14 % večji od planiranega in za 38 % večji od doseženega v preteklem letu. Dohodek delovne skupnosti se razdeli na prispevke, ki se plačujejo iz dohodka od bruto osebnih dohodkov in čisti dohodek. Čisti dohodek je namenjen le za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev. Po določilih družbenega dogovora smejo OD v DSSS naraščati največ do višine povprečne rasti sredstev za osebne dohodke delavcev v TOZD, za katere opravlja storitve. Ugotovljena dejanska rast sredstev za OD v DSSS je v obravnavanem obdobju znašala 31,3 % kar pomeni, da so naraščala za 6,41 odstotne točke počasneje kot bi po določilih dogovora smela. Povprečni mesečni čisti osebni dohodek je bil dosežen v višini 23.994 din, kar je za 25 % več od planiranega in za 35 % več od doseženega v predhodnem obdobju. TOZD Restavracija in počitniški domovi: TOZD je v obravnavanem obdobju skladno s samoupravnim sporazumom o združevanju TOZD v DO in z letnim planom opravljala za delavce drugih TOZD in DSSS v okviru DO gostinske usluge v restavraciji in počitniških domovih. V obravnavanem obdobju je bil celotni prihodek v primerjavi s planiranim presežen za 6 %, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 37 %. Materialni stroški so bili za 15 % višji od predvidenih s planom in za 37 % višji od doseženih v predhodnem obdobju. Tako je bil dohodek v primerjavi s planom za 6 % večji, v primerjavi s preteklim letom pa za 37 %. Pri tem je v strukturi 35,9 % dohodka porabljenega za skupne in splošne družbene potrebe, 50,3 % za osebne dohodke in 13,8 % za sklade. Sredstva za osebne dohodke so v primerjavi s preteklim obdobjem porastla za 32 %, v primerjavi s planom pa za 12 °/o. Povprečni čisti mesečni osebni dohodek na delavca je bil dosežen v višini 18.434 din, kar je za 12 % več od predvidenega s planom in za 30 % več od doseženega v preteklem letu. 24. ZIMSKO SREČANJE TEKSTILCEV SLOVENIJE Letošnje zimsko srečanje tekstilcev Slovenije je bilo v organizaciji Gorenjske predilnice Škofja Loka, ki letos slavi 50-letnico obstoja. Srečanje je bilo na Starem vrhu nad Škofjo Loko v soboto, dne 25. februarja 1984. V izredno slabem vremenu se je zbralo 600 tekmovalcev in tekmovalk od skupno 900 prijavljenih. Na slabšo udeležbo je prav gotovo prispevalo slabo vreme. Močno je snežilo, na vrhu pa je bila gosta megla. Tako so imeli tekmovalci, sodniki in tudi gledalci izredno težke pogoje. Kljub temu se je tekmovanje pričelo v planiranem času. Za izpeljavo tekmovanj v veleslalomu so bile na razpolago tri proge. L proga pod nazivom FIS je bila za moške I. in II. kategorije, 2. proga pod nazivom KOPA je bila za moške III., IV. in V. kategorije in 3. proga je bila za ženske v vseh kategorijah. Tega tekmovanja se je udeležilo tudi naše 14-člansko zastopstvo. Tekmovali smo v vseh ženskih in moških kategorijah. Slabo vreme in težke proge ter neizkušenost tekmovalcev in tekmovalk je opravilo svoje. Večina naših tekmovalcev in tekmovalk je odstopilo ali pa so bili kasneje diskvalificirani. Tako smo na koncu imeli uvrščeni le dve članici in to Pavlo Makovec na odličnem 4. mestu, ter Bernardo Pavlič na 55. mestu in dva člana: Milana Zabreta na 39. mestu, ter Matevža Burjo st. na 47. mestu. Povem naj še, da je več kot 50 °/o tekmovalcev in tekmovalk odsto- DEUTEV DOHODKA TOZD RESTAVRACIJA plan 83 doseženo 82 doseženo 83 AAAAAAAAAA -.-L-""-."';."; *?wwvw Spl. in skup potrebe obvez, do del skup. druge obveznosti skupna poraba. Sredstva rezerv akumulacija pilo, ali pa so bili kasneje diskvalificirani. Tekmovanje v smučarskih tekih je bilo na Bukovškovem polju, nedaleč od Škofje Loke. Udeležilo se ga je 40 žensk in 71 moških. Tekmovali so v treh ženskih in treh moških kategorijah. V drugi moški kategoriji od 26 do 35 let je ponovno slavil naš Frenk KAVKA in nam edini prinesel zlato medaljo. Za zaključek lahko ugotovimo, da je bila organizacija tekmovanja kljub slabemu vremenu dobra in je potekala brez večjih zastojev. Rajko Kavčič OBČINSKO PRVENSTVO V VELESLALOMU NA VELIKI PLANINI Že naslednji dan po zimskem športnem srečanju tekstilcev, smo imeli na Veliki planini občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Žal pa se je tega tekmovanja od naših tekmovalcev udeležilo od 16 prijavljenih le 5 tekmovalcev. Utrujenost in premočenost tekmovalcev od prejšnjega dne je opravilo svoje. Za razliko od tekmovanja na Starem vrhu je bilo na Veliki planini suho ter malo oblačno vreme. Progi za veleslalom sta bili dobro pripravljeni in utrjeni, tako da je tekmovanje potekalo v najboljšem redu. Ko je bilo tekmovanje končano, se je vreme spremenilo. Postalo je vetrovno in pojavile so se prve snežinke, nato pa pravi snežni metež. Tako se je večina tekmovalcev in tekmovalk odpravila v dolino, da jih ne bi presenetil premočan veter. Tako ni bilo pravega zaključka tekmovanja s podelitvijo medalj in pokalov. Naše skromno zastopstvo je doseglo lepe dosežke. Po neuradnih rezultatih je prvo mesto v svoji kategoriji dosegla Pavla MAKOVEC, Milan ZABRET pa v svoji kategoriji 5. mesto. Ostali trije naši tekmovalci so dosegli uvrstitev nekje na sredini lestvice uvrščenih tekmovalcev. Rajko Kavčič osebni dohodki Skoraj ni tekmovanja v smučarskih tekih, ki se ga naš sodelavec Frenk Kavka ne bi udeležil. Mislim nate, mama Dolge bele noči zasneženih poljan in spečih gozdov so za nama, pomladne sape, neugnane hudourniške brzice, zrela žita, šumeče listje pod hitečimi nogami, ure, dnevi, leta čakanja ... Zdaj je vse, prav vse za nama. Bila si ena izmed milijonov žena v črnem, trepetajočih dobrih rok, rahlo sključena od let in bremen, ki ti jih je puščalo življenje, kot edino plačilo in uteho za čas večnega razodetja v tvoji zagrizeni borbi za ljubezen, za resnico o ljubezni. Živeti, mama! Ti moraš živeti, kot si živela do sedaj: v kruhu, bilkah mojih trenutkov, v vsem, kar ti je bilo blizu in kar hranim tudi še sedaj, ko si odšla. Pod visokim nebom, včasih posutim s solzami, včasih ožarjenim s soncem radosti, se še vedno oziram za vsako od milijonov žena v črnem in mislim na bela polja, na pomlad, odpadlo listje. Mislim na tvoje vztrajno čakanje. Miislim nate, mama. Koliko podobnih usod si združevala v sebi, koliko podob odseva v zdrobljenem zrcalu, koliko želja, besed in dejanj se tlakuje v cesto življenja, na kateri si trudna omahnila. Kakor druge žene, si nekoč davno tudi ti imela dom. Mladost in vabeče skrivnosti sveta, so te zvabili v svoj sladki vrtinec neznanega. Otroštvo si pustila tam, v nekem pravljičnem kraju brez imena, prepustila igrače in igre drugim, čutila si se odraslo in dovolj samostojno, da okusiš vso dobroto, udarce usode, vse zlo in vso ljubezen, ki ti je namenjena. Veliko vrat je bilo, na katere si morala trkati, preden si ponižno vstopila, premnogo senc, ki so ti zastirale pogled, te plašile. Čas pa je neusmiljeno tekel, sekal rane v srce, brazdal gube na obrazu. O tvoji sreči ne vem veliko, lahko jo le slutim, saj pripada vsem, kot hrepenenje. Tvoja materinska ljubezen je bila gotovo podobna ljubezni drugih mater, tvoj strah in skrb, enaka tesnobi in bojazni vseh, ki vedo za breme in ne vprašajo za plačilo. Na blagi ravnici, nad strmim prepadom, v hladnem meglenem jutru, v soparnem opoldnevu, srečujem na poti življenja veliko ljudi, hitečih v počivajoči večer in snujočo noč in iščem med njimi tvojo podobo. Spoznal bi te, mama. Spoznal že zaradi same resnice o ljubezni. Spoznal, čakajočo in srečno, da si me ugledala. Daljava je dobra in tišina prekriva rane kot zlati prah. In tako kot vsako leto, ti prinesem za tvoj praznik, za praznik vseh žena, šopek v zahvalo. Rdeče rože ljubezni. Rože zate, mama. Povedo naj ti namesto mene, da nikoli ne zbledi spomin na leta, trenutke nežnega zavetja in ljubezen, s katero si me plemenitila. Ostanem otrok, rdeči svet v srcu moje mame, v srcih vseh mater sveta. Dominique Utrinek iz Signalov V zdravstvu novi obrazci, nove cene Že v mesecu januarju 1984 bi morali v zdravstvu uporabljati nove obrazce za napotnice, za recepte, za nakazovanje bolniških izostankov. Vendar obrazci niso bili pravočasno natisnjeni, zato smo dobili prve obrazce 29. 2. 1984 in jih moramo uporabljati od 1. 3. 1984. Novost na teh obrazcih je ta, da moramo vpisati poleg drugih podatkov tudi ŠTEVILKO OBČANA, ki je vpisana v vseh novih osebnih izkaznicah. Kdor še nima nove osebne izkaznice, pa ima doma kartonček, ki ga je dobil ob zadnjem popisu prebivalstva vsak državljan. Zato naj vsakdo od 1. 3. 1984 dalje prinese v ambulanto tudi osebno izkaznico ali pa kartonček s številko, s katero je vpisan v državljanski knjigi. Vsi podatki bodo odslej obdelani na računalniku. Od 1. 3. 1984 veljajo tudi nove cene za plačevanje v zdravstvu, in sicer: din 1. Za prvi kurativni pregled pri zdravnikih v osnovni zdravstveni dejavnosti 65,00 2. Za obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 190,00 3. Za vsak prvi pregled pri zdravniku v spe- cialistični ambulantni dejavnosti z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 140,00 4. Za vsak ponovni obisk ali pregled pri zdravniku specialistične-ambulantne dejavnosti, vendar največ za tri obiske, ki sledijo prvemu specialističnemu pregledu 40,00 5. Za prvi obisk pri zdravniku in zobozdravniku v nočnem času med 22. in 6. uro zjutraj: — pri zdravniku osnovne dejavnosti 125,00 6. Za posamezno zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 7. Za mehanična kontracepcijska sredstva, ki se ne predpisujejo na recept 8. Za umetno prekinitev nosečnosti, ki ni medicinsko indicirana 9. Za vsak prevoz z reševalnimi ali drugimi posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik ob posameznih primerih zdravljenja 10. Za ortopedske in specialne čevlje 11. Za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za proteze in za komplet navlek za km po amputaciji 12. Za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzijo in za prosto stoječi posteljni trapez 13. Za kilni pas 14. Za bergle 15. Za aparat za omogočanje glasnega govora, za slušni aparat 16. Za invalidski voziček, za elektronsko funkcionalni stimulator 17. Za očala 18. Za kontaktna stekla 19. Za očesno protezo 20. Za oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni hospitalizaciji za največ 30 dni v koledarskem letu — na dan 50,00 320.00 570.00 190,00 1.145,00 380,00 380,00 380.00 100.00 510.00 1.590.00 125.00 1.020.00 165.00 150,00 Od 1. 1. 1984 dalje je NOČNA, POPOLDANSKA SOBOTNA, NEDELJSKA IN PRAZNIČNA ZOBO ZDRAVSTVENA SLUŽBA V LJUBLJANI, ZDRAV STVENI CENTER, Metelkova ulica. dr. šiška Stanovanjska posojila Po preteku razpisnega roka je komisija za reševanje stanovanjskih potreb delavcev pregledala vse prispele vloge in ugotovila, da so nekatere še pomanjkljive. Zato je prosilce s takšnimi vlogami o pomanjkljivosti obvestila ter jim podaljšala rok za ureditev dokumentacije do 13. 1. 1984. V času od 18. do 25. januarja so opravljeni ogledi in točkovanje v skladu z določili samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. Po tem se je komisija še večkrat sestala in posamično obravnavala vlogo vsakega prosilca glede na dejstva, ki so bila ugotovljena na ogledih. Ob vsem je treba upoštevati tudi to, da precej časa odpade za razna administrativna dela in izračune, ki so v celotnem postopku neizogibni, res pa je, da bi lahko bila prednostna lista predlagana v obravnavo delavskim svetom prej, le-ti so jo sprejeli 27. in 28. februarja 1984. Stanovanjska komisija je predlog prednostne liste pripravila na podlagi točkovanja, ki je opravljeno na ogledih ter podatkov, ki se nanašajo na osebne dohodke, delovni staž in delovni prispevek delavca. Ne glede na prednostno listo pa komisija ugotavlja, da je manjše število prosilcev le delno upravičeno do posojila, čeprav so zbrani na podlagi delovnega staža in delovnega prispevka precejšnje število točk. Prva faza v postopku dodeljevanja stanovanjskih posojil bo tako končana z iztekom roka za pritožbe na prednostno listo, komisijo pa čaka druga težja naloga — predlaganje razdelitve razpisanih sredstev. Na željo delavcev objavljamo tudi rezultate razdelitve stanovanjskih posojil po prejšnjem natečaju za stanovanjska posojila: DSSS din 1. Franc Rihtar 300.000,00 2. Gizela Rihtar 300.000,00 3. Frančiška Majhenič 452.000,00 4. Ivanka Bergant 148.000,00 5. Anton Videnšek 192.000,00 6. Franci Velepec 500.000,00 7. Marija Brojan 300.000,00 TOZD Proizvodnja 1. Viktor Marinšek 300.000,00 2. Ivanka Lederer 150.000,00 TOZD Konfekcija L Janez Koželj 723.000,00 2. Marija Škarja 300.000,00 3. Karla Kušar 457.000,00 4. Joži Strehar 224.000,00 5. Marija Lautar 347.000,00 6. Joži Pogačar 305.000,00 7. Marija Brcar 245.000,00 8. Sonja Pogačar 200.000,00 9. Zdenka Martinčič 300.000,00 Ivan Kamenšek 0 delovanju IGD Induplati Jarše v letu 1983 Naše društvo je v letu 1983 dobro izpolnjevalo svoje naloge. Veterani smo se udeležili tekmovanja gasilcev veteranov v Smokuču na Gorenjskem, ki ga prirejajo vsako leto v spomin padlim talcem v Žirovnici. Dosegli smo 5. mesto. Udeležili smo se tekmovanja v počastitev 110-letnice gasilstva v tekstilni tovarni v Preboldu, kjer smo v hudi konkurenci dosegli sledeča mesta: mlajša desetina 7., veterani pa 11. mesto. Udeležili smo se tudi svečane parade, ki so jo priredili v ta namen v popoldanskem času. Imeli smo dve sektorski vaji: na Osnovni šoli Josip Broz Tito v Domžalah, drugo pa smo izvedli v okviru našega društva. Na vaji je sodelovalo sedem industrijskih društev in eno prostovoljno društvo iz Jarše-Rodica. Vajo je pripravil tov. Jože Lavš — referent za požarno varnost v DO. Tudi za strokovno izpopolnjevanje članov IGD je skrbel tov. Lavš, ki je predaval o dihalnih aparatih in o gašenju požarov. Udeležili smo se Občinskega gasilskega tekmovanja z dvema desetinama: mlajši v skupini A in veterani. V ta namen smo pripravili in usposobili igrišče Induplati in poskrbeli za okrepčilo med tekmovanjem. Nabavili smo prikolico za gasilsko opremo, uredili priklop h kombiju in kupili tri svečane uniforme za člane društva. Vestno smo zbirali odpadni papir v podjetju in ga oddajali Dinosu. V obravnavanem obdobju smo imeli tri manjše požare v TOZD 0 sodelovanju IGD Induplati Jarše v letu 1983 je prisotne seznanil poveljnik tov. Drago Mrdjemovič. Proizvodnja, ki pa niso povzročili večje materialne škode. Vsem članom se zahvaljujemo za uspešno delovanje v preteklem letu, novemu poveljniku pa želimo uspešno sodelovanje s člani društva in s sosednjimi podjetji, s katerimi že vrsto let uspešno sodelujemo. Drago Mrdjenovič Predsednik bere poročilo in program dela za naslednje leto. Kot ena od prednostnih nalog je bila izpostavljena ustanovitev vsaj ene ženske desetine. obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA Vstopi: Juračič Stanko, transp. del. v kotlarni, vstopil 1. 2. 1984, Zarnik Judita, previjanje preje, vstopila 1. 2. 1984, Žučko Franc, vodja izmene v tkalnici, vstopil 1. 2. 1984, Zajc Vera, tkanje tkanin, vstopila 8. 2. 1984, Plaznik Milan, ključavničar, vstopil 12. 2. 1984, Narobe Vojko, vzdr. strojev, prišel iz JLA dne 20. 2. 1984. Izstopi: Strupar Darko, maz. strojev, izstopil 7. 1. 1984, Matičič Franc, del. v oplem., izstopil 10. 2. 1984, Černivec Franc, not. tran., izstopil 17. 2. 1984, Božič Valentina, prev. preje, upokojena 29. 2. 1984, Bergant Zofija, tkalka, upokojena 29. 2. 1984, Lisjak Marija, prev. preje, upokojena 29. 2. 1984. TOZD KONFEKCIJA Vstopi: Kerč Marjana, konf. šivilja OE Radomlje, vstopila 1. 2. 1984. Izstopi: Krapež Mojca, konf. šivilja, izstopila 24. 1. 1984, Strmšek Marija, konf. šivilja, izstopila 23. 2. 1984. TOZD MALOPRODAJA Sprememb ni bilo. TOZD Restav. in počit, domovi Sprememb ni bilo. DSSS Vstop: Hribar Marta, premeščena iz tkalnice v EOP-operat. na disketi. Izstopov ni bilo. POROČILO O GIBANJU OD ZA JANUAR 1984 Vrednost točke za mesec januar je znašala v btto vrednosti 0,150 din. Pregled osebnih dohodkov za mesec januar 1984, za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del in nalog. RAZRED Q Š N "S Q Š1 N ° L gl M NI G C/} cn o 8 O” O o O o c/) E™i P-< h£ n 14000—16000 35 30 16000—18000 67 1 59 18000—20000 94 5 3 69 2 20000—22000 131 11 2 54 11 22000—24000 90 8 7 29 7 24000—26000 41 3 14 12 26000—28000 30 1 9 10 28000—30000 16 2 1 5 11 30000—32000 4 1 1 1 5 32000—34000 7 6 34000—36000 1 1 8 36000—38000 2 2 10 38000—40000 1 1 5 40000—42000 1 1 6 nad 42000 1 1 9 Skupaj 520 29 19 275 102 Najnižji OD 16054 17863 18003 14303 20402 Naj višji OD 49280 40955 41244 45456 59876 Povprečni OD 21277 22799 24363 19991 30332 BOLNIŠKI IZOSTANKI V MESECU JANUARJU 1984 ■£ >N o° >N 2^ £bS 2> •o > C TOZD Štev. zaposl. Bolezer V % ■s > 11 •°> žs e> 2g Ss Redni i pod. po dopust Skupaj % Izpadle ure Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken 551 5,54 0,49 0,44 0,02 2,54 9,03 9155 Maloprodaja 29 1,29 — 1,29 68 Restavracija in poč. domovi 18 2,14 1,50 — 3,64 119 Konfekcija 288 4,55 0,12 0,54 0,09 2,39 7,69 4074 Del. skupnost skupnih služb 108 0,90 — 0,08 1,51 2,49 496 Povprečni izostanki za celotno podjetje: Zaposlenih 994 delavcev Izostanki zaradi bolezni 4,57 % Izostanki zaradi nesreč 0,31 % Izostanki zaradi nege družinskega člana 0,43 % Izostanki zaradi spremstva 0,04 % Izostanki zaradi rednega in pod. porod, dopusta 2,26 % Skupaj: 7,61 % ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta ANTONA VIDERGARJA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz OE vzdrževanja za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti Žalujoči sin Tone Vidergarj ZAHVALA Ob nepričakovani smrti dragega moža in očeta VILKA URANKARJA se iskreno zahvaljujeva sodelavkam iz OE Peče in OE pripravljalnica za izraze sožalja, podarjeno cvetje in prejeto denarno pomoč. Hvala vsem za tako številno spremstvo na zadnji poti. Žalujoča žena Pavla Urankar in hčerka Mojca Barlič ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta MIHAELA KRAMPAČA se sodelavkam iz konfekcije Mengeš iskreno zahvaljujem za izraze sožalja in denarno pomoč. Hčerka Tilka Trojanšek Izdaja v 1500 izvodih DO INDUPLATI Jarše r. o. Uredniški odbor: Darja FORTUNAT, odgovorni urednik, Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIČ, Katja KHAM, Vida KOŽELJ, Maks LAVRINC, Marjan MALI, Kristina PUNGERČAR in Franci VELEPEC. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. 4. 1974).