SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 19
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 25 de mayo - 25. maja 2006
ZVESTOBA!
(V mesei^^ na pega odhoda v s^^) JOŽE HORN -
Mozaik v Škofovih zavodih
Nad 60 let vztrajanja v svetu je razlog nape zvestobe in upanje pe za vsa naslednja leta.
Gre najprej za napo zvestobo božjim zapovedim. One so nam dane za napo časno in večno srečo. Potrebna je tudi zvestoba napim krstnim in birmanskim obljubam, ki naj usmerjajo nape krpčansko življenje. Isto naj velja za zvestobo v zakonu in v poklicnih dolžnostih. Zvestoba naj nas sploh odlikuje v dan besedi.
Kdor bo vztrajal do konca, ta bo zveličan, pravi božja beseda in kdor je zvest v malem, bo zvest tudi v velikem.
Zvestoba je eden izmed izrazov ljubezni. Je ljubezen izražena na zunaj in dejavno ter vidno. Kdor pravilno ljubi, je zvest Bogu, njegovi volji in zapovedim. Je zvest svojim
,,Mladi naj se potrudijo, da bodo svoje življenje gradili na dvojnih kor^^inah — slovenskih in onih drugih, kjer so pač rojeni"
starpem, živim ali že umrlim. Je zvest svojemu poklicu, pa je tudi zvest svoji domovini in narodu. Z eno besedo, je zvest svojim koreninam.
Vse omenjene dobrine so nape veliko bogastvo. So velikega pomena, ker so velike same po sebi.
Več kot 60 let življenja izven Slovenije, doba človekovega življenja na zemlji, naj nas ne utrudi, naj nas ne naveliča in ne vznemirja, misleč, saj se več ne splača.
Napih korenin se ne sramujmo, kakor tudi ne nape preteklosti. Iz lastne izkupnje vemo, da moremo nape korenine ohranjati tudi izven Slovenije, na primer, v Argentini. Nap jezik, navade in verske dolžnosti nam nihče ne zabranjuje.
Mladi naj se potrudijo, da bodo svoje življenje gradili na dvojnih koreninah — slovenskih in onih drugih, kjer so pač rojeni; na primer v Argentini. Eden od njihovih starpev je gotovo Slovenec ali Slovenka.
Vsi imamo dvojne dolžnosti. Zvestobo koreninam, ki so nam dale in nam ohranjajo življenje. To je zvestoba slovenskim koreninam in tudi argentinskim.
To je isto, kar smo pred časom vsak teden brali v napem listu: ,,Slovenija, moja domovina". In sedaj tudi Argentina, moja domovina.
Napi predniki, pa tudi napi mučenci, si niso nikdar oddaljili in odrekli slovenskemu mipljenju in čutenju. Nikdar se niso ponapali s svojimi ideali. Kadar pa je bilo potrebno, so si resno vzeli k srcu in bili pripravljeni žrtvovati vse za ceno svobode. Tudi svoje življenje.
Če to ni zvestoba, kaj potem je.
Že v Stari zavezi je peta Mojzesova knjiga svetovala svojim: bodite hrabri, pogumni in močni.
In sveti Pavel je dejal vernikom v Rimu: sovražite hudo, držite se dobrega, bratovsko se med seboj ljubite in drug drugega spoptujte. V nadlogah potrpite in vztrajajte v molitvi. Hudo pa premagujte z dobrim.
Vse to bo dajalo obstoj napi zvestobi.
V	četrtek, 18. maja je bila slovesna blagoslovitev mozaika p. dr. Marka Ivana Rupnika DJ v kapeli Zavoda sv. Stanislava v ©entvidu. Mapo je vodil ljubljanski pomožni pkof in bivp direktor zavoda Anton Jamnik; poleg pg nekaterih somannikov pa so bili stipki opat dr. Anton Nadrah, sedanji direktor dr. Roman Globokar in že omenjeni avtor mozaika.
V	zavodski kapeli so dela tekla že več mesecev, vendar je p. Rupnik s svojimi sodelavci iz Centra Aletti rabil le deset dni, da je sestavil mozaik, ki sedaj krasi vso zadnjo steno presbiterija in pe pas okoli njega. Ko človek stopi v kapelo ga presune impozantnost te podobe; rekel bi, da te zavzame, vsrka vase. Osrednja osebnost je vstali Jezus, okoli njega pa apostoli, nad katerimi se pojavijo ognjeni zublji Svetega Duha. V to nebepko oazo pa Jezusove roke dvigujejo mopkega in žensko, ki izhajata izmed množice človepkih kosti, te pa sestavljajo podlago vse kompozicije. Tematika se nas anja na Ezekijelovo prerokbo, da bodo mrtve kosti oživele. Ob strani je naslikan tudi sv. Stanislav Kostka, zavetnik zavodov, v svojem videnju, kako sprejema Jezusa iz Marijinih rok.
Med mapo je imel pridigo p. Rupnik. Težko je povzeti njegove besede, saj je vsaka poglavje zase in je kot pribita v celotnem tekstu (No hay desperdicio, bi rekli po argentinsko). Upam, da ga bomo imeli priložnost kje brati.
Med drugim je pravil, kako je iskal motivacije in navdihov. Odločilno je bilo srečanje z gospo: ptirje vrnjeni bratje so leta 1945 pi skozi „zavodske" zapore v neznano smrt. S tem podatkom je Ezekije-lova prerokba dobila sliko, na kateri sta poudarjena Vstajenje in Binkonti ter osebe, ki so pri teh dogodkih imeli glavne vloge. Oni in kupi kosti pomagajo dupam v polnost večnega življenja.
Sprapevali so ga, zakaj je potrebno
Oltar in detalja: Tema mozaika je Ezekijelova prerokba, da bodo mrtve kosti oživele. Tako je prikazana zgodovina zavoda, v kateri se iz trpljenja medvojnega in povojnega obdobja rojeva novo življenje.
pokazati toliko kosti. Poudaril je, da so kosti zaradi človepkih slabosti, zaradi besed, ki jih povzročijo; iz njih ali po njih pa je tudi mogoče dvigniti se.
Če je na lanski zgibanki ob stoletnici Zavoda sv. Stanislava bila popolnoma zamolčana in ignorirana povojna zavodska golgota (med pomembnimi dogodki sta navedena: 5. junij 1945 — gimnazija je uradno ukinjena, 13. november 1992 — ponovna ustanovitev gimnazije), potem je Rupnikov mozaik postavil stvari na svoje mesto: iz zavodskih prostorov so (in
pe danes) odhajali mladi novemu življenju naproti, so pa iz njih odhajali tudi na svojo zadnjo pot — v večno življenje. In tega zadnjega se marsikdo iz nerazumnih razlogov ne mara spominjati (ali pa bi se ga rad spominjal le osebno, ne v javnosti). Mozaik bo zdaj vsakemu ob obisku kapele oživljal spomin in vest, da ne bo pozabil tega dejstva.
GB
Slovenija uvaja evro
Slovenija bo s 1. januarjem 2007 postala prva nova članica Evropske unije, ki bo uvedla evro, ter tako postala trinajsta država v evroobmočju. Evropska komisija in Evropska centralna banka (ECB) sta namreč ocenili, da Slovenija izpolnjuje pogoje za tak korak, in komisija je državam v povezavi priporočila, naj ga podprejo.
„Slovenija izpolnjuje kriterije, zato predlagamo uvedbo evra
1.	januarja 2007," je v svojem konvergenčnem poročilu poudarila komisija. „Dosežek je rezultat na stabilnost usmerjenih politik in reform," pa je po sprejemu odločitve v Strasbourgu dejal komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almu-nia, ko je predstavljal natančno komisijino analizo, narejeno na
2.	marca podano zahtevo Ljubljane.
Najzahtevnejpa med s pogodbo o EU predpisanimi merili za uvedbo evra, imenovanimi konvergenčni ali tudi maastrichtski kriteriji, je bila izpolnitev pogoja stabilnosti cen, natančneje inflacije. A komisija in ECB ugotavljata, da je Slovenija merilo izpolnila novembra lani, pod referenčno mejo - marca je bila 2,6 odstotka, inflacija v državi pa je znapala 2,3 odstotka - pa bo glede na trenutne izglede ostala tudi v prihodnjih mesecih.
„Slovenija mora nadaljevati strukturne reforme, zato da bo zagotovila dolgoročno vzdržnost javnih financ. Le tako bo tudi v položaju, ko bo lahko požela vse koristi skupne valute," je bil zato prepričan komisar.
Komisija pa je ob prižigu zelene luči za uvedbo evra izpostavila pe pomen praktičnih priprav, ki so nujne za gladek prehod na novo valuto. ,,To vključuje tudi ukrepe, ki bodo preprečili neupravičeno povipanje cen," je dejal komisar Almunia in med ukrepi izpostavil pogajanja s trgovci, dobro obvepčanje javnosti o vseh vidikih vstopa v evroobmočje ter vlogo potronnipkih organizacij.
Od starih članic EU je evro dolžna uvesti pe ©vedska, medtem ko sta si Velika Britanija in Danska izborili stalno pravico odstopa od skupne valute. Trenutno je sicer v evroobmočju 12 držav, Slovenija pa bo prihodnje leto, kot omenjeno postala njegova 13. članica.
JANŠA: ,,UGLED SLOVENIJE"
Premier Janez Janpa je v odzivu na priporočilo Evropske komisije, naj Slovenija v evroobmočje vstopi 1. januarja 2007, dejal, da je ,,Uvedba evra eden izmed najpomembnejših projektov v Sloveniji," in hkrati izrazil prepričanje, da bo uvedba evra „prispevala k večjemu ugledu države v svetu".
Uvedba evra bo po mnenju Janpe zgodovinski dogodek, ,,zelo verjetno enkraten in neponovljiv", imela pa bo vrsto pozitivnih učinkov. ,,V Sloveniji se zavedamo, da je uvedba evra tudi nova odgovornost," je opozoril Janpa, saj bo zdrave javne finance treba obdržati tudi v prihodnje. Slovenija namreč ne želi slediti zgledu nekaterih članic evroobmočja, ki krpjo določila pakta o stabilnosti in rasti. Tudi zaradi tega Slovenija ne bo odlapala z izvajanjem reform, vlada pa se bo pe naprej posvečala spodbujanju tujih neposrednih investicij, je dejal Janpa.
BERI_
sedaj še povratniki znani v nogometu
mogočno romanje v lujan........................
frančičevi
povojni spomini..............4
ali bo res črna gora samostojna?....................6
2
3
V Celju razglasili pkofijo
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Na Glavnem trgu v Celju je potekala slovesnost ob razglasitvi nove pkofije in umestitvi njenega pkofa Antona Stresa. Pismo svetega očeta Benedikta XVI, s katerim je pkofija ustanovljena, je v mesto prinesel apostolski nuncij Santos Abril y Cas-telo, prebral pa ga je celjski opat Marjan Jezernik. V pismu pipe, da sveti oče ustanavlja novo pkofijo v Celju, za njenega pkofa pa imenuje pomožnega pkofa mariborske pkofije Stresa. Za stolnico celjske pkofije je izbrana cerkev sv. Danijela v Novi vasi.
Ob začetku slovesnosti, na kateri so bili navzoči predstavniki političnega, gospodarskega in cerkvenega življenja v Sloveniji, so se najprej predstavili vsi ptirje naddekanati, ki sestavljajo celjsko pkofijo. Mapo je vodil mariborski nadpkof in metropolit Franc Kramberger, po vopčilih in čestitkah pa je vodenje mape prevzel Stres, ki se je rodil na Donački gori pri Rogatcu. Pri darovanju Stresa kot novega celjskega pkofa, ki mu je pko-
fovsko palico izročil Kramberger, so sodelovali zastopniki vseh ptirih nad-dekanatov iz celjske pkofije.
Na slovesni razglasitvi nove pkofije je sodeloval tudi ljubljanski nadpkof in metropolit Ajoz Uran, ki je izrekel pozdrav miru.
Stres pa je dejal, da se v tem zgodovinskem trenutku, ko Celje po 1400 leti ponovno postaja pkofijsko mesto, poraja zavest, da sta tukaj pred 1700 leti živela dva velika svetnika, in sicer sveti Maksimilijan Celjski in blaženi Slompek. Poudaril je tudi tri temeljne drže, iz katerih bodo izhajala dejanja pkofije v prihodnosti oziroma se je zavzel za zaupanje, sodelovanje in veselje. Stres se je odločil, da v svoj grb, na katerem pipe ,,Vse za evangelij", vključi tri celjske zveze in ladjico, vrisana je tudi veli-konočnica. Tri zvezde, ki po Streso-vih besedah svetijo v temni noči in ne na modrem nebu, so tako simboli treh temeljnih krpčanskih vrednost: vere, upanja in ljubezni. Ladjica simbolizira cerkev, življenje, repitev in upanje.
Velikonočnica, ki raste le na območju celjske pkofije, pa spominja na veliko noč, ki je največji krpčanski praznik.
Celje je tako po 1400 letih ponovno postalo pkofijsko mesto. Začasni sedež nove pkofije je na Prepernovi ulici v Celju, pkofija pa ima 11 deka-nij in ptiri naddekanate - celjskega, kozjanskega, savskega in savinjsko palepkega. V pkofiji, ki je tretja največja v Sloveniji, je tudi 112 župnij, prebivalcev je 287.529, med njimi je 235.367 katoličanov, duhovnikov je 105, redovnikov in redovnic pa 44.
Krajevne skupnosti na Celjskem so v preteklosti večkrat podale pobudo za ustanovitev celjske pkofije. Željo po pkofiji so bili v 15. stoletju izkazali tudi Celjski grofje, vendar neuspepno.
Drugi poskus, da Celje dobi pkofijo, pa se je zgodil sredi 19. stoletja, ko je blaženi pkof Slompek po prevzemu Lavantinske pkofije iskal za pkofijo novo sredipče, vendar so se takratne cerkvene oblasti odločile, da bo sedež pkofije v Mariboru in ne v Celju.
TONE MIZERIT
Andrej Bajuk - outsider
Slovenija je bila vedno najboljpa med novimi članicami Evropske unije in bo tudi kot prva uvedla evro. Zasluge, da je nadaljevala potrebne reforme, ki ji bodo to omogočile tako hitro, pa gredo Andreju Baju-ku, ,,malo verjetnemu narodnemu	junaku, upoptevaje dejstvo, da je velik del življenja preživel v tujini", pipe v svoji zadnji ptevilki ugledni tednik o evropskih zadevah Europe-
an Voice (EV) v portretu Bajuka z naslovom Outsider.
Bajuk je bil deležen pohval za obvladovanje proračunskega primanjkljaja Slovenije ter spremembo davčnega sistema, na račun česar ga je revija Banker januarja razglasila za evropskega finančnega ministra leta. Nerazrepeno pa pe vedno ostaja vprapanje privatizacije državnih podjetij, kar je orožje Bajukovih kri-
tikov na obeh straneh ideolopkih razprav, pipe EV v enostranskem portretu, v katerem sicer vsak teden predstavi katerega od akterjev na evropskem odru.
Časnik na kratko povzema ministrov življenjepis in dosežke ter njegov vstop na slovensko	politično
prizoripče leta 2000, ki je bil hkrati ,,osvežitev" pa tudi ,,politična napaka". Kot finančni minister od leta 2004 dalje velja za ,,toplega, parmantnega in naravnega", človeka, ki uporablja svoje poklicne
izkupnje. Za nekatere je sicer preveč previden pri privatizaciji, pe posebej bančnega sektorja, med drugim pipe EV.
Pogosto je tudi deležen očitka, ki je v politiki redek: potem ko je bil dolga leta tehnokrat v bančnem svetu, zdaj ne zna unovčiti svojega uspeha. Politična podpora med njegovimi volivci mu upada, saj ti menijo, da svojega položaja ne zna spremeniti v pomembnejpega in ni videti kot zmagovalec, časnik navaja besede finančnega izvedenca.
VTISI IZ SLOVENIJE
Sedaj pe v nogometu!
f
(Od navega dopisnika)
V slovenskem vsakdanu so nekako od leta 1991 Slovenci iz Argentine prisotni na mnogoterih družbenih poljih. Kdo ali kje se je prvi pojavil, bi težko rekli. Eni so bili deležni večje medijske odmevnosti, drugi so počasi a vztrajno stopali v ospredje. Tako so rojaki spoznavali imena v državnem zboru, vladi, kulturi, cerkvi hierarhiji, diplomaciji in pe marsikje. Vsako ime je sledilo običajni krivulji, ki jo ripe prepoznavanje, potem polno udejstvo-vanje in zaton.
Edinole na pportnih arenah se ni pojavilo kako blepčeče ime, zvezda, ,,naj". Do pred dvema mesecema.
In zgodil se je Luka Horvat. V dresu drugoligapkega (primera B) nogometnega kluba Factor je preskupal začetke pportne kariere in se vživljal v slovensko okolje. Vendar vsak pportnik sanja o zmagah, medaljah, pokalih, vse to pa na najvipjih ravneh. Zato mu je druga liga postala premajhna, poiskal si je novih obzorij; moral je iz prestolnice, ki je s propadom Olimpije postala nogometno nezanimiva in se preseliti na Štajersko. Prostor je dobil letos v prvoligapkem ptujskem klubu Drava; klubu, ki je plaval nekako od polovice lestvice proti dnu. Liga Simobil.vodafone 2005/2006 je bila v svojem 24. krogu.
Prepoznavnost pri nogometnih izvedencih se je začela 8. aprila, ko ga je trener Milko Djurovski prvič postavil na domače igripče v igro proti nogometnemu klubu Anet Koper. Njegova ptevilka majice — 25 — je hitro pritegnila oči gledalcev in trenerjevi upi so ob Lukovi igri bili izpolnjeni. V tekmi, ki je končala z enim golom na vsaki strani, je bila ptevilka 25 izbrana za igralca tekme.
Od tega dne je Lukovo ime (Lucas ali Mario Lucas, kot ga zapisujejo na pportnih straneh) dobilo kar stalno mesto v pportnih kronikah. Nov korak naprej je naredil čez sedem dni, ko so se spet na domačem igripču pomerili z renomi-ranim Maribor Pivovarna Lapko. Spet je bil v formi in se
Lucas Mario Horvat v napadu in v objemu tovari pev
proslavil s svojim prvim golom v prvi ligi: zabil je prvi gol tekme in s tem pripomogel, da je Drava zmagala derbi (,,el clasico") s 3:2.
Tudi slepa kura zrno najde, pravi slovenski pregovor. To je res, v Lukovem primeru pa to ne drži. 28. aprila so v Velenju Dravapi igrali z domačim moptvom Rudar. Pri rezultatu je sodeloval z enim golom in pol: najprej je izsilil kazenski strel iz enajstih metrov (ki ga je spremenil v gol soigralec Trenevski), potem pa sam zabil tretji gol Drave, ki je zmagala 3:1.
Kot rečeno Ljubljana nima prvoligapa, zato tudi tisti, ki smo bližji prestolnici, nimamo možnosti, da bi si ,,doma" ogledali Luko in ostalo ekipo. Še najbližje so Domžale in na domžalskem igripču se je predstavila Drava v soboto, 5. maja. Domači trenutno vodijo s precejpnim naskokom (skupaj s Hit Gorico), a to ni bila ovira, da jih Drava ne bi premagala 0:2. Luka sicer ni dal gola, je pa podal (,,asistiral", se temu danes reče) uspepnemu strelcu Kronavetru (v ptirih tekmah je dal osem golov!). Da so Domžale res blizu Ljubljane pa pove zapis na klubovi spletni strani: ,,Tekmo v Domžalah so si ogledali tudi ljubitelji nogometa iz Argentine, ki so pripravili prijetno presenečenje in vzpodbudo za napega nogometnega mojstra Maria Lucas Horvata in skupaj s ptujskimi zvestimi navijači so ponosno zapustili domžalski nogometni stadion".
Prejpnjo soboto so doma remizirali brez golov, do konca turnirja manjkata pa pe dva kroga. Drava mora na obisk k Maribor PL, doma se bo pa pomerila z Nafto.
Po 34. krogu je lestvica naslednja: prvo mesto si delita Domžale in HIT Gorica s 67 točkami, na tretjem mestu je Anet Koper s 53, četrto mesto si pa delita Maribor PL in Drava z 51. Sledijo CMC Publicum (48), Nafta (46), Primorje (39), Bela Krajina (33) in Rudar (14).
Na Ptuju računajo, da bodo lahko končali na 3. mestu, za naslednji turnir pa upajo pe na kaj več. Upajmo tudi mi!
GB
Vedno bolj se snov prihodnjih predsednipkih volitev mepa s sedanjostjo. Čeprav do formalnega začetka kampanje manjka pe leto dni in bo treba medtem repiti pe mnogo težkih problemov za blagor naroda, kaže da bo volilni gol-jaž kar kmalu napa vsakdanja jed.
Vsi na trg. Tako nekako naj bi zvenelo povelje, ki s strani vladnih mož dežuje na zveste ali vsaj prijazne politične formacije. Ob tretji obletnici nastopa sedanjega predsednika hočejo javno pokazati, da Kirch-nerja podpira velika večina naroda, in tudi (morda predvsem), da je splopna želja naj bi ostal na svojem mestu pe dodatno predsednipko dobo, ki mu jo ustava dovoljuje. Te dni smo torej lahko priče, kako skrbno se organizira zborovanje, ki bo potekalo na majskem trgu za državni praznik 25. maja. Kirchner sam je storil kar nekaj korakov, da prepreči vsakrpen videz nezadovljstva, ali senco spora. Zato je tudi (obratno kot lansko leto), potrdil, da bo tradicionalni Te Deum potekal v buenosairepki katedrali, in s tem ponudil roko sprave Cerkvi. Zanimivo je tudi, da je te dni vlada jasno zatrdila, da nima nobenega namena predlagati zakona o despenalizaciji splava. Presenetljiva trditev potem, ko je zaradi tega vprapanja priplo do najresnejpega spora s Cerkvijo, ob besednem spopadu vojapkega vikarja in ministra za Zdravstvo.
Kaj je pluralizem. Volilne premike vlade lahko zasledimo skoraj ob vsakem koraku. O vprapanju ponovne predsednikove kandidature sicer ne govori Kirchner sam, je pa dovolj drugih osebnosti, ki na to dovolj jasno namigujejo. Zadnji med njimi, in tudi najvažnejpi, je bil senator za provinco Santa Fe, bivpi guverner Carlos Alberto Reutemann. ,,Kirchner ima vso pravico, da teži k ponovni izvolitvi" je dejal po sestanku s predsednikom, ko se je pred časnikarji tudi zelo pohvalno izražal o delu vlade. Zanimive izjave če pomislimo, da je bil do nedavnega ta senator eden važnih kritikov Kircherjeve politike. Predsednik pa je v časnikarskem razgovoru zatrdil, da sedaj prihaja obdobje pluralizma, ki bo utrdilo gubernabilnost. Stvarno je, da se ob tem vprapamo, kaj zanj pomeni ta beseda. Doslej je opozicija namreč kritizirala predvsem pomanjkanje dialoga in dovzetnosti vlade do predlogov drugače mislečih. Lahko pa zadnje čase opažamo dovzetnost do drugih skupin in drugih strank, ki jih vladni strategi vabijo v svoje vrste, da bi povečali tok vladnega vodovja, s pogledom obrnjenim na prihodnje volitve.
Tukaj je vidno predvsem, kako vabijo predstavnike radikalne stranke v tistih provincah, ki so pod radikalnimi guvernerji in kjer peronizem nima večine. Morda je tudi to ,,plurali-zem". Vendar je Lopez Murphy že odgovoril, da ,,se ne bomo vdali" vladni ofenzivi.
Poslupni parlament. Ni pa vlada pokazala nikakrpne pluralnosti in pe manj dovzetnosti do drugače mislečih, ko je plo za parlamentarno komisijo poslanske zbornice, ki ima na skrbi kmetijstvo. Predsednica te komisije, Marija del Carmen Alarcon, je iz vrst vladne ,,Fronte za zmago" iz province Santa Fe. Ženska kmečkega izvora in tesno povezana s poljedeljskim delovanjem, se je postavila proti vladnim potezam v zvezi s ceno mesa, ko je Kirchner prepovedal izvoz, dokler ne bi padle notranje cene. Gospa Alarcon se je izjavila proti tej prepovedi in zahtevala bolj stvarno politiko države do poljedeljskih in živinorejskih dejavnosti. To je bilo za vlado preveč. Njeni predstavniki v parlamentu so vložili predlog, naj se gospo odstavi s predsedstva komisije, kar je poslanska zbornica tudi poslupno izglasovala, kljub naporom opozicije. Ko smo že pri ceni mesa omenimo, da je ta zadovoljivo padla v klavnicah, kar pa se v mesnicah in supermarketih pe ne pozna.
Gospodarstvo naprej. Eden glavnih uspehov sedanje vlade se gotovo pipe na gospodarskem področju. Vedno nižja brezposelnost, industrijska rast (neprekinjeno zadnjih 40 mesecev), rastoči devizni fond ^ Te dni so podjetniki in sindikalisti podali skupno izjavo, s katero podpirajo vladno gospodarsko politiko. Vendar so nekateri opazovalci tudi na tem področju prižgali alarmno luč. Ena kočljivih točk je nenehno nakupovanje deviz, bistveno dolarjev, s strani vlade. Ta se suče okoli 90.000 milijonov dnevno in se v veliki meri financira s tiskanjem domače valute. Že nekajkrat so strokovnjaki opozorili, da takpno delovanje na dolgo roko ne bo brez posledic. Vendar je predsednik sam ukazal, naj se ta politika izvaja naprej, ker hoče v kratkem roku doseči devizni fond v vipini 24.000 milijonov dolarjev. Opozorila pa govorijo tudi o velikem zapravljanju države, ki pa tudi ni vedno beleženo, oziroma se o njem ne poroča. Med to ,,zapravljanje" spadajo tudi izredni prispevki države določenim provincam, ki se delijo po neznanih kriterijih. Ena izmed provinc, ki prejema največ fondov, je prav rodna predsednikova Santa Cruz. Letos je bilo tja poslanih že tisoč milijonov
SLOVENCI V ARGENTINI
Lahko ste ponosni
Znova v Lujanu
MOJCA JESENOVEC
(Govor na 46. obletnici v San Martinu)
V nedeljo, 14. maja smo se Slovenci zbrali na vsakoletnem romanju pri Mariji v Lujanu. Geslo letoranjega romanja je bilo: ,,Po Mariji k Jezusu". Bilo je lepo jesensko jutro. Že od daleč sta nas pozdravljala prenovljena stolpa lujanske bazilike s prečipčenim pročeljem.
Že dobro uro pred začetkom slovenske romarske mape so se ptevilni rojaki zbrali v veličastnem narodnem svetipču. Sv. mapo za vse žive in mrtve Slovence v Argentini je daroval delegat dupnih pastirjev dr. Jure Rode, ki je pri pridigi pozdravil vse romarje in podelil blagoslov tudi tistim, ki se zaradi starosti ali bolezni romanja niso mogli udeležiti. Mogočno ljudsko petje, ki ga je vodila
priložnostna pevska skupina, je napolnilo baziliko.
Po končani mara je sledil kratek odmor, ki smo ga uporabili za kosilo, srečanja in razgovore.
Pri popoldanski pobožnosti je najprej spregovoril pater dr. Alojzij Kukovica. Glavna misel je bila: Bog je ljubezen. Se posebej nas ljubi Jezusova mati Marija, ki je tudi napa mati in želi vse svoje otroke pripeljati k Bogu.
Po govoru se je razvila mogočna procesija okoli trga pred baziliko. Za križem in zastavami so pli polski otroci. Fantje v narodnih nopah so nosili sliko brezjanske Marije Pomagaj, kip lujanske Marije pa fantje v temnih oblekah. Ni manjkalo bandero svetogorske Marije. Nato so se v procesijo uvrstili ministranti, duhovniki, redovnice, nato pa žene in dekleta.
Po procesiji je bila posvetitev Marijinemu Srcu, nato pa blagoslov. Pogrepali smo pete litanije Matere božje. Pa drugič, smo se potolažili.
S pesmijo ,,Marija skoz' življenje" smo se poslovili od nape nebepke Matere z obljubo, da bomo prihodnje leto zopet romali.
m.m.
SLOVENSKA VAS
Občni zbor Dru ptva
Saj veste kako je na vasi. Vesti in skrbi krožijo od ust do upes in tako naprej, da marsikdaj celo zaključijo krog in je prav zanimivo (v najboljpem slučaju) primerjati v kakpni obliki so se povrnile. To je ,,agenci-ja", ki pogosto prejema slabpalna ali celo diskriminator-na imena.
Pa nimam namena o tem razpravljati, pe manj pa da bi o napi Slovenski vasi čenče trosil in jo prikazoval v negativni luči. Le na misel mi je priplo, kako so se pirila ugibanja, ki se v podobni obliki ponavljajo vsako drugo leto. Se ti zdi, da bo Franci (ali Stanovnik, pe pogosteje pa kar Tano) prevzel za pe eno dobo? Kdo bi bil najboljpi, ali pa vsaj, kdo bi bil?
Kakor se je ptevilo dni do občnega zbora manjpalo, tako so se novice množile. Vsak je prihajal z najnovejpo, pa mu je takoj drugi osporaval s prav nasprotno.
Ni kazalo drugače kot čakati na uradno izjavo in v tem pričakovanju smo 26. marca, točno ob napovedani 10.30 uri pričeli z letnim občnim zborom, ob relativno zadovoljivi udeležbi oseminpetdesetih članov.
Predsednik je najprej povabil k molitvi za člane, ki so v letu 2005 stopili v večnost: Lov-ro Jan, Ivanka Rome in Jože Črnak.
Po začetnih formalnostih so se vrpila poročila.
V predsednipkem je Franci Stanovnik poudaril pomen druptvenega obvepčanja, ki je v preteklem letu dobilo formalnejpo obliko in rednost v izhajanju. Zahvalil se je vsem sodelavcem, zlasti pa tistim, ki
so pomagali pri izvedbi 50. Slovenskega dne.
Iz tajnipkega poročila vemo, da se je vrpilo 11 rednih mesečnih sej in da druptvo pteje 153 članov ki plačujejo članarino.
Blagajničarka je že predhodno vsem razdelila obračun, dovolj izčrpen in natančen, da ni potreboval večjih razlag.
Knjižnica ima vsako leto manjpe obratovanje.
V kulturnem poročilu je poleg Slovenskega dne in obletnice doma omenjena domobranska proslava in miklavžev prihod.
Sportno delovanje je bilo živahno. Vrpili so se turnirji v nogometu, namiznem tenisu, balinanju in truku. Obiskal nas je tudi argentinski mladinski pahovski prvak Damian Lemos, ki je s petnajstimi pahisti igral simultanke.
Izvedla so se tudi razna popravila in manjpa gradbena dela, da se more živahno delovanje doma redno razvijati.
Mladina se polno udeležuje aktivnosti Zveznih mladinskih organizacij in navdupeno pripravlja svoj letni mladinski dan in razna tekmovanja na napem pportnem igripču. Sedanja mladinska predsednika sta Andrej Črnak in Ariel Rozina.
Slovensko polo je obiskovalo 27 rednih učencev, 5 pa v oddelku za neslovensko govoreče. Voditeljica je Luciana Servin Čeč, sodeluje pa 9 učiteljic in dva kateheta.
Uspepno je delovanje skupine starejpih mladeničev, ki se pod vodstvom Mari Urbanije zbira v domu vsako sredo.
Tudi nadzorni odbor je pe poročal o urejenih knjigah, takrat pa se je normalni potek občnega
zbora izčrpal. Predsednik je sporočil, da je odbor sicer pripravljal listo za novo dobo, a ni zmogel zasesti vseh mest in tako ne more predstaviti liste. Ker je tudi ni predložila kaka druga skupina, se občni zbor ni mogel nadaljevati. Sestavila se je posebna pripravljalna komisija in se sklenila prekinitev do 9. aprila.
Seveda se zaradi te prekinitve druptveno delovanje ni ustavilo. Se isti dan smo namreč nadoknadili misijonski dolg, ker proti koncu lanskega leta nismo napli primernega datuma za tradicionalni malgapki asado. Dobra priprava je omogočila, da smo se odlično najedli, se družabno pozabavali in tudi zbrali napim misijonarjem tako potreben dar.
Ob nadaljevanju občnega zbora je bila volilno potrjena lista, ki bo prihodnji dve leti vodila druptvo. Sestavljajo odbor: predsednik Ciril Jan, podpredsednik Vinko Glinpek, tajnik Franci Rozman, blagajničarka Rotija Grbec, gospodar Pavle Jemec, kulturni ref. Peter Rot, pportni ref. Franci Urbančič, gradbeni ref. Friderik Cerar, knjižničarka Rozalija Virc, odborniki Andrej Nabergoj, Pavle Novak CM, Franci Stanovnik in Peter Adamič, namestniki Francka Požes, Lojze Zupančič, Toni Cerar in Martin Supnik, nadzorni odbor Marta Smalc, Stane Jemec in Janez Kocjančič ter njihovi namestniki Marko Zorko in Marjan Grbec.
Od tu naprej je vodil zbor novoizvoljeni predsednik, ki se je zahvalil za zaupanje in priporočil za sodelovanje. Sledilo je pe nekaj sklepov v zvezi s članarino, najemnino in druge slučajnosti in tako je novi odbor pričel navdupeno s svojim delovanjem.
F. S.
Približno petina pripadnikov napega naroda živi zunaj meja matične domovine, največja izseljenska skupnost prav tu, v Argentini. Ena od vapih značilnosti, na katero ste upravičeno ponosni, je, da ste od slovenstva ohranili mnogo več kot le obledeli spomin starih ali celo prastarih starpev ali zgolj slovenski priimek in pe ta prilagojen ketere-mu drugemu jeziku, kot se je to zgodilo z marsikaterim Slovencem, ki si je življenje želel ali moral ustvariti nekje po svetu. Da je temu danes tako, torej da slovenstvo med vami pe vedno diha s polnimi pljuči in je del vapega vsakdana, je bilo in je pe vedno potrebno ogromno truda, energije, žrtvovanja, idej ...
Vapi starpi ali stari starpi in celo nekateri med vami ste Slovenijo zapustili v krutih in žalostnih okolipčinah. Zavedajoč se, da je preteklost del prihodnosti in da nanjo ne smemo pozabiti, ste vztrajno gledali naprej, se trdno postavili na svoje noge in se odločili, da se boste skupaj s svetom zavrteli v prihodnost, za katero pa nihče nikoli ne ve, kakpna bo. Je pač tako, da je življenje dano vsakemu izmed nas, kaj pa z njim naredimo, je odvisno od nas samih. Včasih se sicer zdi, da se toku ni moč upirati, pa vendar je odločitev, kako bomo določeno situacijo sprejeli in se z njo spoprijeli, vedno napa oziroma odvisna od nas. Tisti, ki ste v argentinsko zemljo posejali prva semena naslednjih rodov in nanjo položili prve kamne slovenskih domov, ste danes gotovo ponosni na potomce, ki ste jih vzgajali z ljubeznijo do domovine Slovenije in hranili s plodovi argentinske zemlje. To so namreč dvakrat bogati ljudje, hkrati Slovenci in Argentinci, hčere in sinovi dveh dežel in njunih kultur, ki se v nekaterih pogledih zdita popolno nasprotje, pa vendar se v vapi krvi dopolnjujeta in ustvarjata podobo idealnega ravnovesja. Prav to je bila ena od stvari, ki mi je najprej padla v oči, ko sem vas pred dobrimi tremi leti začela spoznavati, in me pe danes včasih prijetno preseneti: tako Slovenci in hkrati tako Argentinci, in zdi se, da ste od značilnosti obeh narodov pobrali le najboljpe: delovni, popteni, temperamentni in odprti ...
Danes praznujete že 46-letnico Slovenskega doma v San Mart^nu. Sama, kakor tudi marsikdo drug med danes tukaj zbranimi, si težko predstavljam, kako dolga doba je 46 let. Za marsikoga od vas pa je spomin na rojstvo in prva leta tega slovenskega doma pe vedno zelo živ in morda celo ne morete verjeti, da je preživel že 46 pomladi, poletij, jeseni in zim. Za marsikoga verjetno celo vsakih po dvakrat, enkrat, ko ste pteli slovenske, in drugič argentinske letne čase ^ Ob tovrstnih obletnicah se ljudje vedno spominjamo trenutkov sreče, veselja in morda tudi kakpne žalostne solze. Ob letu osorej pa boste pte-vilnim obstoječim lahko dodali spet nove spomine, in leto za tem spet, in spet ^
Starejpim se včasih morda zdi, da nas mlade premalo zanimajo vse tiste stvari, ki se njim zdijo pomembne. Pa vendar, dragi starpi in stari starpi, imejte v mislih, da mladi rastemo v naročju vape
ljubezni in vzgoje ter po vapih zgledih. Zaupajte nam. In zaupajte sebi, da ste nas vzgojili dobro.
Marsikdaj sem med vami slipala bojazen, da slovenska skupnost v Argentini morda ni več in v prihodnje ne bo takpna, kot ste si pred mnogimi leti zanjo začrtali pot, kljub temu pa sem prepričana, da jo bodo generacije, ki ste jih in jih pe vedno tako vztrajno leto za letom vzgajate, ohranjale živo pe leta. Živela bo z novimi, svežimi idejami mladih — pomagajte jim shoditi in jim nato pustite, da nadaljujejo pot po svoji presoji, pomagajte in svetujte jim, kadar vas prosijo, hkrati pa dovolite, da vas presenetijo in dokažejo, da se je vape delo splačalo in da poraja sadove.
Nit, ki nas je potomce priplekov izza Karpatov tekom zgodovine povezovala na ozemlju pod Alpami, je bila nap skupni jezik. In tudi med vami je bila prav slovenpčina eden od stebrov, ki slovensko skupnost podpira. Ne leta, desetletja že ohranjate in gojite govorico, ki je bila za marsikaterega od vapih očetov gotovo ena redkih dragocenosti, ki jo je lahko prinesel iz domovine. In od takrat se je zvrstilo že mnogo pomladi. Jezik pa je živo bitje, rodi se in diha, raste in se spreminja, porajajo se novi izrazi in spet drugi izumirajo. Z jezikom dihamo in živimo njegovi govorci. Če ga ne negujemo v zadostni meri ali tudi, če se njegovemu nenehnemu spreminjanju in razvoju preveč upiramo, tudi jezik lahko, žal, umre. Čeprav je sem ter tja včasih kdo zaskrbljen, da tovrstna usoda kaj kmalu čaka tudi napo slovenpčino, so dejstva daleč od tega. Z okoli dvema milijonoma rojenih govorcev jo namreč priptevamo med ptevilčnejpe jezike. In v njej pridno in vztrajno printa-mo, emailamo in celo četamo; tisti, ki smo se rodili in zrasli v Sloveniji, se od vas, argentinskih Slovencev, naučimo kaj takega, na kar bi sicer ali smo že pozabili. Slovenci s slovenpčino živimo in jo popolnoma samoumevno prenapamo z roda na rod in dokler bo za starpe najbolj naravno, da s svojimi otroci govorijo slovensko, se zanjo gotovo ni bati. Situacija pri vas, ki ste od matice oddaljeni tisoče^ kilometrov, je gotovo drugačna. Čeprav tudi razdalje danes niso več taka ovira kot so bile včasih, saj je živ jezik oddaljen le telefonski klic ali klik na računalnik. Pa vendarle: govorite, berite in ustvarjajte v romantično zvenečih oblikah dvojine in z bogastvom sklonov, žlobudrajte, pepetajte, če hočete, tudi čenčajte v melodiji pumnikov, zabavajte se z bogastvom besed in si lomite jezike s pepci, ki prečkajo cestipče. Zavriskajte juhej! ali jupi!, če ste veseli, in zakolnite po slovensko, če ste jezni. Povejte si v slovenpčini, da se imate radi, in povejte, da se ljubita. Nesporazumov, ali vas je več kot dva, v slovenpčini — zagotovljeno — ne bo! _
Ob obletnici doma v San Mart^-nu iskreno čestitam vsem njegovim članom in prijateljem ter prepupčam oder tistim, ki so plod nečesa lepega, ki pod jasnim nebom trdno stojijo na svojih nogah in pred katerimi se svet vrti ^ tistim, ki ga poganjajo in zaradi katerih se vrti ^
Hvala lepa.
HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^
Kamnipko-Savinjske Alpe
Visokogorska skupina, ki jo delijo reke Kokra, Kamnipka Bistrica in Savinja v tri dele: Zahodni del z najvipim vrhom Storžič - 2132 m, osrednji del z najvipim Grintovcem - 2558 m in z vrhovi Jezerska Kočna, Škuta, Brana, Planjava in Ojstrica, ter severozahodni del z Raduho - 2062 m. Vrhovi se na severni strani strmo spupčajo proti Jezerskemu, v Logarsko dolino in Robanov kot. Na južni strani so pobočja bolj položna, je tudi več planot, ki so včasih služile kot planinski papniki, sedaj so pa postale smučarska območja: Krvavec, Veliki Zvoh in Velika Planina.
Iz grebena in večine vrhov se odpre prok razgled proti Avstriji, Julijskim Alpam, v Ljubljansko kotlino in pe naprej na Notranjsko.
Ture po visokogorju so primerne samo za izkupene planince.
Velika planina je največja planota v teh Alpah, svojčas so na njej pasli govedo. Pred 100 leti je bilo na njej kar 108 pastirskih stanov - koč, ki so tvorili slikovita planinska naselja, last vapkih skupnosti. Sedanje, turizmu namenjene gradnje, ohranjajo prvine te ljudske arhitekture. Obnovljena je bila tudi lesena kapela. Na vrhu planote je slikovito naravno okno, Luknja. Na planoto je napeljana žičnica in na njej sta dva planinska domova.
Druge obiskovane točke so: Kokrsko sedlo - 1793 m - s Cojzovo kočo. Od tu se gre lahko na Grintovec ali po zelo strmi poti na Kočno. Kamnipko sedlo - 1903 m - s Kamnipko kočo, je izhodna točka za na vrhove Planjava, Ojstrica Brana, ©kuta. Kororaca -1808 m - in Kocbekov dom, po Francu Kocbeku, organizatorju planinstva v Savinjskih Alpah. Ture vodijo na Koropki vrh, Lucki dedec, Ojstrico.
Kmetije na Zgornjem Jezerskem, s čudovitim pogledom na kamnipke Alpe.
Doline
Robanov kot: Okrog 4 km dolga, stranska dolina pod vrhovi Alp. Po njej teče potok Bela. Dolina je odmaknjena od cest in spada med najbolj mirne in lepe alpske doline. Ohranjena je stara stavbna dedipčina gorskih kmetij. Zavarovana je kot krajinski park.
V	ozki Zgornji Savinjski dolini stoji vas Solčava, ki je omenjena že v 12. stoletju. Nad vasjo je cerkev Marije Snežne iz srede 15. stoletja, s pe starejpm Marijinim kipom.
Logarska dolina: je pteta med najleppe alpske doline v Evropi. Dolga je okoli 9 km in do 500 m proka. Dolino obkrožajo mogočni vrhovi: Ojstrica, Planjava, Brana, Rinka. Na zgornjem koncu doline izvira ledeno mrzla Savinja (3°C) in tvori slap Rinka, ki pada 90 m globoko. Potem izgine pod zemljo in se prikaže že blizu vhoda v dolino pod imenom Črna. Ob sotočju s potokom Jezera pa dobi ime Savinja.
Domačini delijo dolino na tri dele: Spodnji, travnati del imenujejo Log, osrednji, gozdnati je Plest, zaključni del pa Kot. V dolini so samotne kmetije, sedaj se prebivalci v glavnem posvečajo gozdarstvu in turizmu, za kar imajo več turističnih objektov in planinskih koč. Pozimi so urejena manjpa smučipča in proge za tek na smučeh. Uveljavlja se padalno jadralstvo in gorsko kolesarjenje. Urejena je tudi okrožna peppot. Ob njej si lahko ogledamo izvir Črne, slap Palek in druge naravne zanimivosti.
V	bližini je naselje Podolpeva, izhodipče za obisk Potočke zijalke, jame na južnem pobočju Olpeve. Jama je dolga okoli 110 m in proka od 20 do 40 m. Ta jama je pomembno arheolopko in paleontolopko najdipče. Tu je bila pred 30.000 - 40.000 leti lovska postojanka. Izkopali so okostja 40 živalskih vrst, večinoma izumrlih, kot jamski medved. Poleg tega pa veliko kosov orodja iz kamna in kosti, iz starejpe kamene dobe. Te najdbe hrani pokrajinski muzej v Celju.
Ob stiku vznožij Kamnipkih Alp in Karavank, ob cesti, ki pelje na Ljubelj, leži ob reki Tržipki Bistrici mesto Tržič, z več kot 4.200 prebivalci. Naselje je nastalo že v 13. stoletju in zelo zgodaj dobilo trpke pravice, saj je varovalo za takrat zelo važno tovorno pot čez Ljubelj na Koropko. V mestu je usnjarna in znana tovarna čevljev. Obiska vredne so župnijska cerkev Marijinega oznanjenja s slikami Layerja in Langusa; cerkev sv. Jožefa z izvrstno poslikanim lesenim stropom in pa Tržipki muzej z zbirkami, ki prikazujejo razvoj kraja in različnih obrti.
Jezersko: Kotlina med Kamnipko-Savinjskimi Alpami in Karavankami. Skozi teče potok Jezernica, ki se izliva v reko Kokro. Značilni sta dve ledenipki dolini, Ravenska in Makekova Kočna. Po tej vodi steza pod steno Jezerske Kočne - 2540 m, čez njo pada ozek slap Cedce, ki je s svojimi 130 m najvipji v Sloveniji.
V	tej kotlini sta naselji Zgornje Jezersko s cerkvijo sv. Ožbolta že iz 14. stoletja s freskami in Spodnje Jezersko, s kmetijami v dolini Kokre.
59. OBČNI ZBOR ZEDINJENE SLOVENIJE
POROČILO KULTURNEGA REFERATA
V	preteklem letu smo se v okviru referata Zedinjene Slovenije udejstvovali pri različnih kulturnih dejavnostih. Pod okriljem referata pa smo imeli skrb za pripravo treh glavnih prireditev nape skupnosti. Naj jih omenim in na kratko označim značilnosti vsake.
V	nedeljo 5. junija se je izvedla spominska proslava naram padlim žrtvam, pobitim med in po komunistični revoluciji na Slovenskem. Potekalo je 60 let poboja domobrancev. Naslov proslave je bil: ,,V znamenju križa".
Slovesnost smo pričeli s sv. mapo, z nagovorom msgr. dr. Jureta Rodeta. Obredno vzdupe je povzdignilo petje mepanega zbora iz San Justa pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. Sledil je poklon in polaganje venca pred spomenikom, ter molitve za pokojne in klic k tipni na trobenti Francija Znidarja. Nato je bil v dvorani spominski govor arh. Jureta Vombergarja in odrski prikaz. Program je bil isti, ki so ga potem predstavili na osrednji proslavi ob 60. obletnici zdomstva v Cankarjevem domu v Ljubljani na dan 3. julija. Spisal ga je Tone Rode, režija je pa bila na skrbi Blaža Mik-liča. Sodelovalo je sedem solistov in pevski mepani zbor iz San Justa. Scenski prostor je pa bila mojstrovina Toneta Oblaka. Poleg omenjenih je pe nepteto sodelavcev pripomoglo pri izvedbi te predstave.
V	soboto 25. junija smo praznovali 14. obletnico Slovenske državnosti. Večer se je pričel s koncelebrirano sv. Mapo. S petjem je sodeloval pevski zbor iz San Martina pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastel ic.
Nato smo posedeli v dvorani ob pogrnjenih mizah in v prijateljskem vzdupu. Postrežba je bila na skrbi članov Slompkovega doma. Imeli smo tudi kulturni del: pod vodstvom gospe Ani Resnik je nastopila plesna skupina Maribor iz Carapachaja, ki nam je predstavila folklorno prekmursko že-nitev. Dvorana je bila okrapena s ptevilnimi likovnimi deli naph umetnikov. Slavnostni govornik je bil prof. Vinko Rode. Priznanje Zedinjene Slovenije pa smo podelili g. Tonetu Kastelicu in arh. Juretu Vombergarju, za
Nad. na 5. str.
SPOMINI
Leta po vojni na Dolenjskem
NACE FRANČIČ
Lani smo se Slovenci doma in po svetu spominjali 60 obletnice nape narodne tragedije. Ta nas je zaznamovala za vse dni napega življenja. Preživeli smo hude čase pod novo oblastjo, ki nas je med drugim oropala smeha, nekoč lastnost veselega slovenskega naroda. Ob teh obletnicah nap tednik Svobodna Slovenija večkrat prinapa spomine, grenke spomine nape polpreteklosti, da ne bi ostali nikoli pozabljeni.
Pred leti mi je ugleden slovenski rojak dejal, da ,,Slovenci preveč jočemo". Morda ima prav. Zelim posredovati napm rojakom nekaj dogodkov iz pred 60 let, spričo katerih se bodo mogli tu in tam malce nasmejati. Ob tem mi pred očmi vstaja izrek: ,,Narod, ki ne zmore preboleti svoje preteklosti, ga ta lahko požre." (Ortega y Gasset)
KONJSKE DIRKE V ŠENTJERNEJU JUNIJA 1945
Te so se prirejale že pred vojno. Prve po tej pa so potekale močno politično pobarvane. Iz sejmipča se je razvi a procesija vozov, pred katerimi je capljal ogromen petelin (simbol Šentjerneja). Na prvem vozu je v veliki kletki sedel mož z belo brado, ki je predstavljal generala Leona Rupnik. Na trgu je nastalo močno vpitje najetih kričačev: ,,Smrt izdajalcu Rupniku!" Tu in tam je napemljeni Rupnik zaklical:
,,Jaz sem nedolžen." Na drugem vozu so sedeli ntirje okrogli gospodje v frakih s cilindri na glavah. Na hrbtih so imeli napis: ,,Reakcija". Ze na dirkalipču je napovedovalec preko zvočnika pozdravil prihod vodilnega dolenjskega komunista Franca Pir-koviča — Čorta , generalmajorja Levičnika in druge. Sledila je deklamacija Kajuhove pesmi: ,,Samo milijon nas je". Končno so se začele dirke, po teh pa sledila prosta zabava z obilico alkohola.
NEDELJSKA MAŠA BREZ EVANGELIJA
Domači župnik Alojzij Fister se je v zakristiji pripravljal na mapo. Tedaj je vstopil neznanec in mu iz rok vzel knjigo Nedeljski evangelij, sedel na stol in začel listati po njej. Fister je iz prižnice nagovoril vernike in povedal, da evangelija ne bo bral, ker ga nekdo drugi bere v zakristiji. To je bil eden izmed prvih incidentov pod novo oblastjo v Šentjernejski fari. Fister je bil zelo moder mož. Nikoli ni dal povoda oblastem, da bi ga mogli prijeti za besedo. Vendar je tu in tam v svojih pridigah ironiziral novo oblast. Ob neko priložnosti nam je povedal tole: ,,Nekoč so bili oni, ki so preklinjali Boga, kaznovani z zaporom, danes pa morajo v zapor tisti, ki Boga molijo."
MOJE PRVO OBHAJILO, AVGUSTA 45
Tokrat me je moj oče, ki se je skrival
vse do septembra, brez moje vednosti ogledoval iz stričevega kozolca, ko sem pripravljen odhajal v farno cerkev na prejem mojega prvega svetega obhajila. Mama mi je to povedala pele, ko se je oče oglasil iz Avstrije. Po desetih letih očetove odsotnosti sem ga zopet mogel objeti v buenosairepkem pristanipču, kar ga kot pr-voobhajanec nisem mogel. Dolga leta pozneje sem bral življenjepis Napoleona Bo-naparteja, pravo literarno mojstrovino ruskega pisatelja Dimitrija Mežerkovskega. Mežerkovski pripoveduje, da je na nekem slavju visoki gost vprapal Napoleona že cesarja: ,,Visokost, povejte mi, kateri dan v vapem življenju je bil najsrečnejp?" Napoleon mu je odgovoril: ,,Moj najsrečnejp dan sem doživel, ko sem prejel prvo sveto obhajilo." Mnogi ne vedo, da je bil Napoleon rojen 15. avgusta, torej na praznik Marijinega vnebovzetja. Njegova mati, Letizia, ga je novorojenca priporočila Marijinemu varstvu. Daleč od svoje domovine je ta veliki mož umrl na otoku Svete Helene kot kristjan, kar je vse svoje življenje bil.
ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA 45
V drugi razred osnovne pole v Šentjerneju je stopila učiteljica Roza Zupančič. Pozdravila nas je: ,,Zdravo, moji pionirji. Pričenjamo novo polsko leto v novi Jugoslaviji, ki ni več kraljevina, ampak se imenuje Federativna ljudska republika Jugoslavija, v kateri bomo vsi njeni narodi enakopravni, kar v prvi nismo bili." Seveda te njene razlage učenci nismo razumeli, ker nam je za to primanjkovalo predhodnega znanja. Po tem pa nas je učila rabo novih besed
takole: „Učiteljicam boste rekli tovaripca učiteljica, učiteljem pa tovarip učitelj. Hlapcem, gospodarski pomočnik, deklam pa gospodinjske pomočnice; itd." Leta pozneje sem se prepričal, da je tovaripca učiteljica glede tega imela prav.
V	tretjem razredu nas je učil sam na-dučitelj, Trboveljčan Adalbert Božič. Nekega dne je bil zelo nejevoljen, čep da sta morala z ženo premikati posteljo po edini sobi, ker je ponoči hudo deževalo in jima zatekalo. Dejal je: ,,Če bi bil papež, ki živi v Vatikanu, bi imel na razpolago 365 sob in bi vsako noč lahko spal v drugi sobi." Iz povedanega sledi, da do rimskega papeža Božič ni kazal simpatij. Na splonno pa je bil dober človek in učitelj tudi.
V	četrtem, torej zadnjem letu osnovne pole, nas je učil Miljutin Ajdič, zgrajen komunist, vedno v konfliktih s kaplanom Slabpakom. V njegov razred so kar med poukom prihajali ljudje, ki so mu imeli kaj naročiti. Tako je nekoč pripel na kratek obisk starejp fant Mirko Baznik, umsko malce prizadet, a tudi zelo nabrit. Vsakdo, ki se je iz njega hotel kaj norčevat, je to drago plačal. Tudi Ajdiču ni prizanesel, ko mu je ta dejal: ,,Vep Mirko, da te imamo vsi radi in bi te imeli pe rajp, če ne bi bil tako velik farpki podrepnik." Vedel je, da se Mirko redno udeležuje nedeljskih map. Mirko pa mu je odgovoril takole: ,,Ti Miljutin si pa pe večji farpki podrepnik kot jaz, ker v farovžu učip in stanujep." Tedaj je bilo namreč običajno, da je oblast zasegla cerkvena poslopja in v njih namestila svoje privržence. Vsi v razredu smo odobravali Mirkotov odgovor Ajdiču.
(Konec prihodnjič)
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SPET V GUINNESSOVO KNJIGO
Slovenske mestne ulice so se znova spremenile v veliko plesno dvorano. Na Straussovo četvorko iz opere Netopir je plesalo kar 23.628 maturantk in maturantov, ki so tako postavili nov svetovni rekord za Guinnessovo knjigo rekordov. Nov rekord so postavili tudi v Ljubljani, kjer je četvorko zaplesalo 7228 mladih. Plesali pa niso le v Sloveniji, pač pa so na Straus^sovo četvorko zaplesali tudi mladi v Avstriji, Srbiji in Črni gori, na Hrvapkem in Madžarskem.
ZUPANOVE PESMI IZ ZAPORA
Vitomil Zupan je sedem zapornipkih let preživel predvsem zaradi besede, je na predstavitvi sedmih knjig Pesmi iz zapora dejala Manca KoPr. Velikega dela, ki je zahtevalo dve leti in pol prepisovanja Zupanovih rokopisov, se je lotila njegova prijateljica Ifigenija Simonovič, ki je knjige izdala v samozaložbi. Zupanova poezija, izpisana na skrivaj, s "tinto", izdelano iz ogorkov, saj, urina in krvi, priča o ljubezni, prijateljstvu, časti in predvsem svobodi.
,,VRANE DRUŽIJO SE RADE, ..."
Člani Druptva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) so začeli s skupinskim popisom ptic na Gorenjskem, na katerem en teden beležili, katere ptice tam gnezdijo in koliko jih je. Že tretji skupinski popis to pomlad sodi v okvir priprave Novega ornitolonkega atlasa gnezdilk Slovenije.
STARO-NOVI SLOVAR
Pri Založbi ZRC je izPa iz gotice transliterirana knjižna in elektronska izdaja Slovensko-nemnkega slovarja I-II urednika Maksa Pleterpnika, ki je v letih 1894 in 1895 izpel v Ljubljani in velja za klasično delo slovenskega slovaro-pisja. Ob Slovarju slovenskega knjižnega jezika je to najobsežnejni slovar na Slovenskem.
OSNOVNE IN POKLICNE VERSKE ŠOLE
Minister za nolstvo Milan Zver in generalni direktor direktorata za srednje in vipe nolstvo ter izobraževanje odraslih Janez Mežan sta se udeležila redne seje Slovenske nkofovske konference (SŠK) v cistercijanskem samostanu v Stični. Sogovorniki so med drugim spregovorili tudi o zasebnem nolstvu. Cerkev namreč aktivno razmiPja o možnostih odprtja zasebne osnovne nole ter drugih srednjih strokovnih in poklicnih pol. - Cerkev sicer nima velikih potencialov za razvoj povsem svojih srednjih poklicnih in strokovnih pol, čeprav bi se s kakpnim programom želela vključiti v zasebno polstvo. Vendar ji, tako kot gospodarst-
PO SVETU
EKSTREMNI IRAN
Skupina vplivnih izraelskih diplomatov namerava pred Meddržavnim sodipčem v Haagu vložiti tožbo proti iranskemu predsedniku Mahmudu Ahmadinedžadu. Obtožujejo ga zarote in spodbujanja h genocidu s svojimi izjavami, da bi morali Izrael „zbrisati z zemljevida" in da je nacistični holokavst ,,mit". Te izjave pomenijo krratev Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948, katere podpisnik je tudi Iran.
ITALIJA SE UMIKA
Italija je pripravljena na revizijo vloge svojih vojakov v Iraku in načrtuje prehod z vojapke na civilno misijo. To je sporočil novi italijanski zunanji minister Massimo D'Alema. Prihodnji teden bo vlada sprožila načrt redefini-ranja narave prisotnosti Italije v Iraku. Kaj točno bo zajemala civilna vloga italijanskih vojakov v Iraku, D'Alema, ki je položaj ministra prevzel v sredo 17. maja, ni pojasnil.
SE JASNI NA BLIŽNJEM VZHODU?
V egiptovskem letovipču Šarm el Šejk, kjer poteka srečanje Svetovnega gospodarskega foruma na temo Bližnjega vzhoda, sta se srečala palestinski predsednik Mahmud Abas in izraelska zunanja ministrica Cipi Livni. Poudarila sta, da morata strani ohraniti redne stike in si prizadevati za obnovo pogajanj. Livnijeva je pe povedala, da se je Izrael odločil sprostiti 11 milijonov do arjev od davkov in carin iz palestinskih območij, ki so jih zadrževali po palestinskih volitvah. S tem bi skupali repti humanitarno krizo na palestinskih ozemljih. Na pogovorih je sodeloval tudi namestnik izraelskega premiera Šimon Peres. Napovedal je, da naj bi se z Abasom v kratkem sestal tudi izraelski premier Ehud Olmert.
EVROPO SKRBI OKOLJE
Okoljski ministri Evropske unije so se srečali na dvodnevnem neformalnem srečanju v avstrijskem mestu Eisenstadt. Srečanje je bilo posvečeno predvsem okoljskim tehnologijam. Pri tem so ministri izpostavili spodbujanje uporabe čistih vozil na biogoriva in javnih prevoznih sredstev. Srečanja se je udeležil tudi slovenski minister za okolje in prostor Janez Podobnik.
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
Slovenski starpi so z vsem umevanjem in z zavestjo odgovornosti sprejeli okrožnico, ki jo je te dni mednje razposlala Slovenska fantovska zveza. V njej se napropajo, da oni in mladinska organizacija skupno zastavijo delo za uspepno slovensko in krpčansko vzgojo nape mladine. V ta namen je na prejpnjo nedeljo SFZ, povabila na sestanek na Pristavo v Moronu vse fante od 10. leta dalje. Udeležilo se ga je res lepo ptevilo. Sestanek je bil družabno — vzgojen, pri katerem ni manjkalo ne slovenske besede, ne nape pesmi, ne narah kitaristov in harmonikarjev, pa tudi malica ob koncu sestanka se je prav prilegla. Po sestanku se je mladina razkropila po igripču, dokler se ni skoraj večina podala na prosvetni večer v ramopko dvorano. Take nedeljske popoldneve za napo mladino z vso močjo pozdravljamo, saj se s tem pridružujemo željam narah starpev, ki svoje otroke veliko rajra vidijo v slovenski družbi kot pa v drugih neprimernih drupčinah.
Večer Cankarja, Ketteja in Sardenka.
Drugi kulturni večer Slov. kult. akcije, katerega se je udeležilo okoli 50 oseb, je bil posvečen trojici osemdesetletnikov: Cankarja - Ketteja — Sardenka. (Danes bi namreč ti trije bili v svojem osemdesetem letu, ko bi pe živeli). Taka prireditev ima svoj vzvipen namen, saj „vzdržuje tradicijo kulturne nepretrganosti s starim svetom in davnino, obenem pa mlademu rodu v izseljenstvu odkriva vrednote nape preteklosti..." (Glas 6).
RAMOS MEJIA
Krajevni odbor Druptva Slovencev v Ramos Mejia je imel v nedeljo 20. t. m. ob pol sedmih zvečer v župnijski dvorani IV. posvetni večer. Posvečen je bil spominu pok. voditelja Slovencev dr. Antona Koropca ob 15. letnici njegove smrti. Spominski večer bi se bil moral vrrati že prej, pa ga je odbor moral večkrat preložiti zaradi nalezljive bolezni polio, ki je razsajala tudi v tem mestu.
CERKVENI VESTNIK
V nedeljo 27. maja priredijo vse katolipke izseljenske skupnosti v Argentini mednarodno Marijansko manifestacijo, ki se je bodo udeležili tudi Slovenci v čim večjem ptevilu, kajti gre za manifestacijo slovenske verske in narodne zavesti pred argentinsko katolipko javnostjo. Zlasti je želeti, da pride čim več Slovencev in Slovenk v narodnih nopah, kajti s tem bomo pokazali, da je napa narodna nopa lepa in vredna, da tekmuje z nopami drugih narodov. Zbiranje za sprevod se prične ob 15. uri na ulici Bernardo Irigoyen med ulicama
Alsina in Moreno. Ob 15,30 odide sprevod v stolnico, kjer bo ob 16. uri sv. mapa s pridigo, ki jo bo imel novi apostolski administrator za Buenos Aires, kordobski nadpkof Msgr. Fermin Lafitte.
Svobodna Slovenija, 24. maja 1956 - pt. 21.
SLOVENCI IN ©PORT
SEDAJ ŠE DANSKA
Na Danskem so potrdili prvi primer virusa ptičje gripe H5N1 pri dveh pipčancih in pavu s ptičje farme v osrednji Danski. Lastnik farme je pristojne oblasti obvestil potem, ko je deset pipčancev nenadoma umrlo, po potrditvi prisotnosti virusa pa so na farmi pokončali približno sto pipčancev, rac in gosi.
BREZ VARNOSTNIH ZAGOTOVIL
Združene države Amerike Iranu ne bodo dale varnostnih zagotovil v zameno za zamrznitev njegovega jedrskega programa. Tiskovni predstavnik ameripkega zunanjega ministrstva Sean McCormack je ob tem ponovil Bushevo stalipče, da ni izključena nobena možnost, tudi vojapka ne. Pet stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov: ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija so predvidevale, da se srečajo ta, ko naj bi pripravile skupen pristop do Irana.
NI ŠLO (I)
Slovenska hokejska reprezentanca je na tekmi tretjega, zadnjega kroga skupine za obstanek na svetovnem prvenstvu v Latviji igrala neodločeno z Italijo s 3:3. Slovenci so s tem izidom izpadli iz elitne skupine svetovnega hokeja in bodo naslednje leto igrali na SP divizije I. — Vendar si bo slovenska hokejska reprezentanca lahko naslednje leto vrnitev izborila na domačem ledu. Na kongresu Mednarodne hokejske zveze (IIHF) v Rigi so Sloveniji podelili eno od dveh skupin SP divizije I. V Ljubljani bodo poleg gostiteljice nastopale pe Litva, Japonska, Madžarska, Velika Britanija in Romunija. Prvenstvo divizije I (skupina B) v Ljubljani bo na sporedu od 15. do 21. aprila 2007.
NI ŠLO (II)
Rokometarace Krima Mercatorja so ostale brez tretjega zmagoslavja v najbolj imenitnem evropskem klubskem tekmovanju. Kljub temu, da so v povratni finalni tekmi lige prvakinj v Aarhusu premagale danski Viborg z 21:20, pa so zaradi poraza na prvi tekmi v Ljubljani pred tednom dni z 22:24 ostale brez zmagoslavja v prestižnem evropskem pokalu.
PO DVEH LETIH SPET V FORMI
Brežičan Primož Kozmus je drugi dan kvalifikacij atletskega pokala Slovenije (APS) v Ljubljani zmagal v metu kladiva in s 76,49 metra na svoji drugi tekmi po skoraj dveletnem premoru izpolnil normo (75 m) za nastop na evropskem prvenstvu avgusta v Goeteborgu.
Poročilo kulturnega^
Nad. s 4. str.
neutrudljivo delo pri rasti nape skupnosti. Scenska ambientacija je bila na skrbi Andreja Goloba.
V drugi polovici leta pa je bila vsa slovenska skupnost povezana na pripravo 50. obletnice Slovenskega dne. Tokrat je gostoval Hladnikov dom v Slovenski vasi; slovesnost je bila v nedeljo 27. novembra. Pričeli smo s sv. mapo z nagovorom msgr. dr. Jureta Rodeta. Nato smo v dvorani doma preživeli opoldan v prijateljskem vzdupu in ob pogrnjenih mizah. Po odmoru je sledil na prostem popoldanski program. Slavnostni govor je imel dr. Andrej Fink. Sledil je odrski prikaz; program je bil obogaten s plesi in petjem. Sodelovali so: folklorna skupina Maribor (Carapac-hay), folklorna skupina Vesel slovenski duh (Rosario), folklorna skupina Slovenske Pristave, folklorna skupina
Slovenske Vasi, mladinska plesna	skupina
Slompkovega doma, otropka skupina Napega doma iz San Justa, pevski zbor San Martin, ter deklamacija uprizorjena po Blažu Mik-liču. Besedilo povezave je spisal in predstavo vodil Martin Supnik, scenski prostor pa je imel na skrbi Damijan Rozina. Na prostem smo imeli tudi na razpolago tradicionalne ptante narah domov. Poleg omenjenih, je pe nepteto sodelavcev pripomoglo pri uresničenju tega praznika Slovencev v Argentini.
Z veseljem lahko omenim, da so bile vse prireditve dobro obiskane, zahvala velja vsem in vsakemu posebej. Rad pa bi se zahvalil tudi vsem, ki ste med letom na katerikoli način pripomogli z delom, nasveti in dobro voljo.
Povabim vse rojake naj letos vztrajno sodelujejo in privabijo pe druge k temu lepemu delu v prid slovenske rasti tu med nami in po svetu.
Damijan Ahlin
OSEBNE NOVICE
Krst
V	cerkvi San Ramon Nonato je bila krpčena Sof^a Hladnik. Očka je Marko, mamica pa Laura Fernandez. Botrovala sta Andrea Firmapaz in Dr. Jose Fernandez.
Srečnim star pem iskreno čestitamo!
Umrla sta
V	Jose Leon Suarez je umrl g. Niko Potočnik (55) in v Glew ga. Kristina Petrovič roj. Marcol (81).
Naj počivata v miru!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Marko Vombergar, Metka Mizerit, Franci Supnik, Mojca Jesenovec, Damijan Ahlin, Nace Frančič. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri popljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popljanje z letalsko ponto. Z navadno ponto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad IntElectual N° 881153
MALI OGLASI
ZEM
A
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splonna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: TEl./faks: 4798-5153. e-mail: Estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. ZapuBčinske zadeve. SomEllera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsEk@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
Žalnl praznik spomina in pričevanja
DOMOBRANSKA PROSLAVA
Nedelja, 4. junija 2006, ob 16. uri v Slovenski hi pi
-	Koncelebrirana sveta ma pa
-	Poklon pred spomenikom
-	Spominska akademija v dvorani
Počastili bomo vse žrtve vojne in komunistične revolucije na Slovenskem
Bo Črna Gora samostojna?
Črnogorska referendumska komisija je potrdila zmago bloka za neodvisnost Črne gore. Za neodvisnost je preteklo nedeljo glasovalo 55,4 odstotka volivcev, proti pa 44,6 odstotka. Po besedah predsednika referendumske komisije, slovapkega diplomata Frantipka Lipke, gre za začasne rezultate. Volilna udeležba je bila 86,3-odstotna. Referendum so spremljali tudi slovenski opazovalci. Evropska unija bo spoptovala rezultat referenduma v Črni gori. To je v prvem odzivu dejal visoki
OBVESTILA
SREDA, 24. maja:
Dan žrtev in molitev za mladino na praznik Marije Pomagaj. Ob 19. uri sv. mapa v cerkvi Marije Pomagaj. ČETRTEK, 25. maja:
Skupni mladinski pportni dan na Pristavi.
Izlet sedanjih in bivpih učencev Balantičeve pole na
Ezeizo. SOBOTA, 27. maja:
Srečanje vseh mladcev in mladenk v Slompkovem domu ob 14,30 uri. Vsi prisrčno vabljeni; imeli se bomo izredno.
Verski razgovor o temi: Zakaj verujemo, da je Kristus Bog?, pod vodstvom p. Kukovica, bo ob 19.30 v Napem domu San Justo. NEDELJA, 28. maja: Žegnanje v Slovenski hipi. SREDA 31. maja:
Učiteljska seja, v Slovenski hira ob 20. uri. SOBOTA, 3. junija:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hira.
Za visokopolce, predavanje Toneta Mizerita ,,Pred strupeno medijsko poplavo", , ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hipe. NEDELJA, 4. junija:
Osrednja Domobranska proslava v Slovenski hi pi ČETRTEK, 8. junija:
Zveza slovenskih mater in žena bo imela spominski sestanek z gospo Marjano Batagelj, ob 16.30 v Slovenski hira.
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. uri v
Slovenski hira. SOBOTA, 10. junija:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hira.
Zveza žena in mater s Pristave vabi na kuharski tečaj ob
17,30 uri ki, ga bo vodila ga. Polona Havelka; in ob 19,30 uri bo okupanje vin pod vodstvom g. Poldeta Goloba. Nato na razpolago večerja. Ker je ptevilo omejeno se prijavite do 5. junija na tel 4627-4935 (Monika) ali 4621-3165 (Polde). NEDELJA, 11. junija: Tombola v Napem domu v San Justo. SOBOTA, 17. junija:
Redni pouk na srednjepolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hira. NEDELJA 18. junija: Procesija sv. Repnjega Telesa.
zunanjepolitični predstavnik povezave, Javier Solana. Tiskovni predstavnik Evropske komisije, Amadeo Altafaj Tardio, pa je dejal, da se bodo o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju s Črno goro odslej pogajali ločeno.
Črna Gora se je opredelila za skupno življenje s Srbijo leta 1918. Pozneje je to pe nekajkrat potrdila. Nazadnje marca 2002, ko je ob posredovanju Evropske unije podpisala tako imenovani beograjski sporazum in z njim privolila v oblikovanje nove državne skupnosti s Srbijo. Ta je zaživela 4. februarja 2003, ko je bila sprejeta njena ustavna listina. V ^njej sta se tako Srbija kot Črna Gora zavezali, da bosta čez tri leta omogočili izvedbo referenduma o neodvisnosti republik.
Črnogorski parlament je pred dvema mesecema in pol odločil, da referendum za samostojnost razpipe za nedeljo 21. maja, in s tem znova postavil v ospredje burne razprave med Srbi in Črnogorci. Beograd se pe vedno zavzema za nadaljevanje državne skupnosti, Podgorico pa moti domnevno vmepavanje srbskega pre-mierja Vojislava Koptunice v referendumski proces. Toda za zagovornike samostojne države je večji problem politična in narodnostna razdeljenost Črne gore. Na zadnjem popisu prebivalstva novembra 2003 se je za Črnogorce izreklo le dobrih 40 odstotkov prebivalstva. Srbov je 30 odstotkov, Bopnjakov in Muslimanov skupno skoraj 14 in Albancev dobrih 7 odstotkov.
Zagovorniki in nasprotniki samostojnosti so se ob posredovanju Evropske unije dogovorili, da je za uspeh referenduma potrebnih 55 odstotkov glasov. Na referendumu lahko voli skoraj 485 tisoč ljudi. Večina javnomnenjskih raziskav je napovedovalo tesen izid.
Sredi 18. stoletja je Črna gora že razglasila samostojnost, 1910 pa je postala kraljevina, ki se je po prvi svetovni vojni priključila Srbiji in po drugi svetovni vojni postala ena izmed pestih republik Jugoslavije. Po osamosvojitvi Slovenije, Hrvapke in Ma-
Sem velik ljubitelj in zbiralec slik slovenskih umetnikov. Še zlasti me izredno zanimajo slike sledečih slikarjev:
Gojmir Anton Kos, Pregelj Marij, France Kregar, Rihard Jakopič, Ivana Kobilica, Ivan Grohar, Bara Remec, Munič Zoran, Matej Sternen, Matija Jama ter podobnih.
Če imate v svoji zbirki slik omenjene umetnine in želite kakraio delo prodati, prosim, kontaktirajte me na naslov: brumec.ales@siol.net Tel: 00 386 31 606 006 00 386 15 116 174
Alera Brumec
kedonije so leta 1992 v Črni gori na referendumu glasovali za ostanek v federaciji, takrat pa sta ga podprli dve tretjini volivcev.
Mnogi analitiki menijo, da bo odločitev na referen-
dumu nedvomno vplivala tudi na repevanje vprapanja statusa Kosova in prihodnjo ureditev Bosne in Hercegovine po aprilski zavrnitvi ustave, ki je predvidevala večjo moč osrednje oblasti.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
23. maja 2006
1 EVRO 239,6 SIT 1 US dolar 187,7 SIT
V torek, 16. maja nas je prezgodaj zapustil nara dragi ata in mož, gospod
NIKO POTOČNIK
5/11/1950 - 16/5/2006
Vsa družina ga bo zelo pogrepala. Iskreno se zahvaljujemo msgr. dr. Juretu Rodetu za obiske med boleznijo, molitve ob krsti, pogrebno mapo in vodstvo pogreba. Hvala rojakom, ki so ga pripi kropit in ga spremljali na zadnji poti.
Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Žalujoči:
žena: Brigitte roj. Grözinger; hčerke: Sapi, Ingrid, Gisela in Karolina;
mama: Kati ;
brata: Marko in Rudi;
sestre: Luči, Ani in Eli; nečaki in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, München, Celje, Albstadt Ebingen