• abtwkl famSk .> ▼ Mtajotih driavah J Velja umkto 7 |i.oo Za pol let* " | |2J0 UNDER FUMT cm. Mg) AUTHORISED BY m APT or OCTOBER «. MIT, om mi AT THE POST OFFICE of New Terfr NT. By Order of the President A. H BnrfeeoB. PoiBBPtef Osntfal {The Largest Slovenian Daily s in the United States Issued Every Day Except Sundays and Legal Hclidaya - ( r ' 0 ?T64)00 Reader« - \ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON? 2B7< CORTLANDT._Entered a* Second Clan Matter. September H, 1903. at the Port Office at New York, H. Y, nate the Act ol Congre*i of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO, 156. - fcTEV 266 NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 31, 1919. - PETEK, 31. OKTOBRA, 1919. VOLUME XXVII. ~ LETNIK XXVIL | VLADA JE PRIPRAVLJENA NA ROJ —--—- ZVEZNA VLADA JE PRIPRAVLJENA ZAVAROVATI VSE PRE-'MOGARJE. KI BODO HOTELI DELATI. — S SILO BO UVELJA-VILA DOLOČBE POSTAVE ZA KONTROLIRANJE KURIVA. — VAŽNA KABINETNA SEJA. Washington, D. C., :10. oktobra. — Danes zjutraj je bil kabinet predsednika AVilsona sklican k posebni seji, da napravi končne načrte, tikajoče se nastopa vlade v zvezi s stavko pol miljona pre-mogarjev v premogovnikih mehkega premoga. Poziv na s.-jo je izdal državni tajnik Lansing. Ni treba nanovo oživotvoriti kurilne administracije, da bi se >lcdnja pečala z razmerami, ki bi bile posledica stavke premogarjev. Tako je svetova! kabinetu dr. Harry Garfield, ki je bil kurilni administrator tekom vojne ter izjavil, da so vojnočasne polno-moči dotičnega zastopstva sedaj v rokah železniške administracije, ki bo imela polno postavno polnomoč, da razdeli prjemog med bistvene industrije. Člani kabineta so rekli, da bo očividno treba naprositi kongres za večjo svoto denarja, da se žnjo reorganizira kurilno administracijo, če bodo sprejeti nasveti dr. Garfielda. Železniška administracija bo nato zantogla dobaviti premog soglasno s seznami, ki so bili veljavni v času pomanjkanja pred d verni leti. Čeprav so zahtevali vladni uradniki obuovljenje kurilne administracije, da se tempotm prepreči gromadenje premoga in proii-tirstvo, je justični department objavil nasprotno, da ima dosti pol-romoči, da kontrolira položaj soglasno s postavo, tikajočo se kontrole živil. Predsednik Wilson bo najbrže še danes izdal eksekutivno povelje, ki bo zopet vstanovilo maksimalne cene za premog. Zvezni uradniki niso hoteli povedati, kakšne bodo te maksimalne cene. Po politiki zavlačevanja ter po dolgotrajnem upanju, da bo mogoče preprečiti katastrofo, so prišle v ospredje vladne sile in sicer potem, ko je premogarska organizacija v 3ndianapoli.su, ki ni ho-n l-i preklicati poziva na stavko, stavila deželo lice v lice pred velik pomanjkinje kuriva vspričo bližajoče se zime. Vladni program obsega tudi sredstva za zavarovanje javnosti ter onih premogarjev, ki ne simpatizirajo s stavko ter so voljni delati še naprej. Sestavlja se sedaj načrte za zopet no oživi jenje regulacij, tika-jočih se kontrole cen, ki so bile razveljavljene, ko je bila dne 1. februarja razpuščena kurilna administracija. S tem se hoče pr. pršili profitirstvo in ti koraki bodo najbrže dovedli do znižanja e.-n. Postava, tikajoča se kontrole živil in kuriva, ki bo s silo uveljavljena z vladnim načrtom, se bo obračala s svojimi kriminalnimi kaznimi ter globami proti premogarjem, ki stavkajo ter s tem ovirajo produkcijo premoga. Ko je objavil svoje načrte, je rekel generalni pravdnik Palmer, da se odredbe ne tičejo pravice delavcev do stavke, če je taka stavka posledica pritožb proti katerim ni »»ikake od pomoči. V takih slučajih ni najti nobenega kršenja zakona, a tega se ne more reči o redanji premogarski stavki. IZJAVA URADNIKOV U. M. W. OF AMERICA Kateri kraji bodo vsled stavke naj boj prizadeti. — Izjava orga-zatorja J. Fitzpatricka. Pittsburgh, Pa., 30. oktobra. — Soglasno z izjavo uradnikov U. it. \V. of America bo v soboto zjutraj stavkalo več kot stotisoč premogarjev v zapadni in centralni Pennsvlvaniji ter v West Virgin i ji. Samo v pittsbnrškem okraju je 30 tisoč premogarjev pripravljenih zapustiti delo ob url. določeni za stavko, soglasno z linijskimi zastopniki, dočim ne bo v centralni in zapadni Pennsvlvaniji šlo na stavko le malo izmed 150,000 mož tekom prvih dni stavke. Unijski voditelji v zapadni Vir-giniji so izjavili, da se bo pozivu odzvalo približno 54000 premogarjev. Delodajalci pa pravijo, da bo mogoče zastavkalo 3,000 linijskih mož v neuni jskih premogovnikih zapadne Virginije. V tukajšnjem glavnem stanu jeklarskih delavcev je bilo izdano danes ugotovilo John Fitzpatricka, načelnika narodnega stav karskega komiteja, tikajoče se u-činkovanja premogarske stavke. — Če bo izbruhnila stavka premogarjev, — je rekel, — bo dala novih moči jeklarski stavki ter o-jučila stališče dela po celi deželi. Pomenila bo. da je delo sprejelo izzivanje velike skupine delodajalcev, ki so se poslnževali profi-tirsrva tekom vojne ter se ga poslužujejo še sedaj. Ti delodajalci drže za vrat občinstvo in vlado. Izzvali so na boj delo, javnost in vlado. Niso se hoteli pogajati z delom v jeklarski industriji, kajti upali so, da bodo zamogli porazitii organizirano delo. V premogarski industriji pa ne morejo upati, da bi zamogli poraziti starejšo in boljše preisku-šeno organizacijo. Vsledtega so dobili v roko vlado, da skuša vsilili premogarjem poravnavo. Poravnava ni dobra v jeklarski industriji. a je dobra stvar za pre-mosrarsko industrijo. Če bodo premogarji zastavka-li,*bo prišla velikanska nova mol? delavskim silam, ki se bore. da o-majajo oprijem brezobzirnih profi tirovna delo in javnost. Lexington, Ky., 30. oktobra. — J. C. Norwood, načelnik državnega departmenta za rudarstvo, je izjavil, da bo le majhen odstotek] 40.000 premogarjev v premogov-1 nikih mehkega premoga v državi Kentucky v resnici sledil pozivu na splošno stavko. Izjavil je, da je pretežna večina premogarjev v Kentucky zadovoljna s sedaj obstoječimi delavskimi razmerami, da hoče biti lojalna interesom države ter ostati na delu. { Leta 1918 so premogovna polja v Kentucky spravila na dan več kot 31,000,000 ton mehkega prej moga. Springfield. III., 30. oktobra. — Produciranje mehkega premoga, ki znaša 85,000.000 ton na leto. bo prenehalo v Illnoisu, tretji največji državi z ozirom na proizvajanje mehkega premoga in 90 tisoč premogarjev t>o prenehalo z delom, če se bo stavka v resnici pričela. V nekaterih krajih so dosegli napori industrij, posebno pa manjših konsumentov ter posameznikov, da dobe premog Se pred ustavljenjem obratovanja, naravnost panične proporcije. Prodajalci, preobloženi z naročili. nočejo sprejemati nikakih nadaljnih naročil in vozniki, ki prihajajo k rovom, da nalagajo tam premog, so prisiljeni čakati po cele ure, predno pridejo na vrsto. Neki farmer se je pripeljal celih dvaintrideset milj v Parna, da je naložil premog ter porabil dva dni, da je prišel domov s čakanjem pred rovom. Državne naprave so založene z rezervno zalogo premoga, ki bo ladoatovala ta dva meseca. ARMADA, MORNARICA, MILICA, PRIPRAVLJENE PROTI ŠTRAJKARJEM Izjava vojnega tajnika, mornariškega tajnika in načelnika milič-, nega urada v Z dr. državah. i - . Washington, 1). C\, 30. okt. — \ se ameriške vojaške sile so pripravljene. Kakor hitro jih bo naprosil justični department, naj podpirajo generalnega pravdnikal pri izsiljenju zveznih postav tekom premogarske stavke, mu bodri prišle na pomoč. Vojni tajnik Baker je rekel danes : I 1 — Kakorhitro bo naprosil generalni pravdnik vojni department za poniič, se mu bomo takoj odzvali. (V ne morejo civilne o-bl: isti kontrolirati situacije v svojem okraju in če bodo naprosile i vezno vlado za oboroženo silo, jo bodo dobile. | Mornariški tajnik Daniels je rekel: — Če bo treba naših čet na o-1 bali, bodo operirale poti arinad-Tiim poveljstvom in bodo šle kjerkoli jih bodo potrebovali. j< Generalni major Carter, načelnik miličnega urada je rekel: j — 37.000 narodnih miličarjev jc popolnoma opremlejnih ter pripravlejnih za vsako potrebo.} Stotnije s strelnimi puškami imajo dovoolj vojnega materijala, in-j" fanterija je pa preskrbljena s pir-', škami in streljivom. i Lastniki premogorovov so že' naprosili justični department za'< pomoč. 1 NEMŠKE LADJE IN RUSKA PRISTANIŠČA i — i: Pariz, Francija, 30. oktobra. — -Besedilo poslanice, katero je po-! slal maršal Foch gneralu Nudant , da jo izroči nemški vladi, v kateri vabi slednjo, naj se vdeleži blokade proti boljševiški Rusiji, je sli-čno onim, poslanim nevtralnim državam, z izjemo zadnjega paragrafa. Ta se glasi: — Predsednik mirovne konference je bil naprošen od mirovne konference, naj informira nev-1, tralne države o sklepu najvišjega sveta zaveznikov in z njimi združenih sil, tika jočem se ekonomskega pritiska, katerega naj se izvede na boljševiško Rusijo. Nemško vlado prosimo,da stori korake, ki bodo slični omenjenim. Priznana sovražnost boljševi-kov proti vsem vladam ter njih program revolucije, ki ga širijo po celem svetu, predtavljata ve-1 liko nevarnost za varnost vseh' sil. Vsako povečanje sile boljše-! vikov bo povečalo nevarnost ter bi nasprotovalo željam vseh narodov, ki skušajo zopet ustanoviti; mir ter socijalni red. Italijana. Po svojem obnašanju je zelo dvorljiv ter živahen v razgo- ■ voru. Vsled tega se po pravici imenuje Perzijca_ — Francoza ( Iztoka. 1 Ker se Perzijcu od mladih nog, ubija v glavo, da je nasvet ženske ničvreden, in duhovniki pa celo uče, da je treba storiti ravno nas-1 protje tega. kar pravi ženska, — je lahko razumeti, da nima Perzi- ] jec nobenega prevelikega mnenja | o svoji ženi ali ženah in da se le redkokdaj obrne nanje, če išče' družbe. i Če je opravljal Perzijec svoje! dnevne molitve, se držal Ramaza-: na, obiskoval mošejo v petek ter ■ dajal revežem miloščino, potem ne goji v trenutku, ko se mu bliža smrt, niti najmanjšega dvoma1 gede sprejema, katerega bo dele- , žen v drugem svetu. Umre z ve- : sel o zavestjo, da bo prišel v paradiž. katerega je obljubil pro-fet vsem svojim vernim sled licem. ; MOBILIZACIJA MILICE V DENVER, COLO. j Premogarski magnatje so izjavi-li, da bodo po svojih močeh pod-i pirali vlado v njenem napora. _ t Denver, Colo., 30. oktobra. — Vsled navodil governerja Shoupa J se je pričela danes mobilizacija' narodne milice v Coloradu za zavarovanje premogarjev, ki hočejo ostati na delu v slučaju, da se bo v sol>oto v resnici pričela stavka premogarjev v mehkih premogovnikih. Narodna milica, ki je močna približno 1,200 mož, mora biti do * petka ponoči mobilizirana v Gol-" den in Trinidadu. St. Louis, Mo.. 30. oktobra. —! Tomaž T. Brewster, načelnik Aso cijacije premogarskih operator- , jev, je izjavil danes, da bodo de- , lodajalci nudili vsako vrstno po- | moč vladi v njenem naporu, da bi se nadaljevala produkcija premoga v slučaju, da bi premogarji v ' soboto v resnici zaštrajkali. Brewster je ponovil svoje prejšnje poročilo, da bi namreč delo- 1 dajalci brez vladne -pomoči ne mo' gli obratovati in da bi vse obrato- ' vanje prestalo, če bi stavka v res- i niči izbruhnila. Rekel je, da je 1 delodajalcem veliko ležeče na tem1 da se obratovanje vrši brez pre- ] kin jen ja, kajti oni spoznavajo j bedo, ki bi bila posledica take ; stavke v sedanjem času. I j — S tem, da skliče na pomoč » Leverjevo živilsko postavo, — je • rekel Brewster, —ima vlada neo-'* mejeno podporo vseh delodajalcev. Prisilno izveden je te posta-,' Ji'fe . je. JtQ mojem mnenju edina I možna pot, po kateri je mogoče 1 preprečiti prihajajočo krizo ra- 1 zen, če bi bil poziv na stavko razveljavljen. \ Delodajalci bodo dali vladi vsa ko možno pomoč, da se vrši obra-j t o van je v premogovnikih nemoteno naprej ter bodo tudi podpi-raliv lado v vseh nadaljnih korakih, ki jih bo storila. Mi smo se dogovorili z vlado glede vsake- ^ ga posameznega predloga, ki ga 1 je stavila, premogarji pa tega ni- * so storili. _ < ■ i PERZUA IN SVETOVNA VOJNA; KapiUl Perzije se je podvojil, de- : žela išče surovin in važnost trgo- i vin« spoznava jo mer od a j ni krogi. : Washington, D. C., 30. oktobra. — guletin Narodne zemljepisne družb pravi-glede Perzijej i — Oni zlokobni veter, imenovan svetovna vojna, je pihal zelo ] ugodno za eno deželo, namreč za Perzijo, kajti višja vrednost sre- ] bra je podvojila kapital dežele, j Posledica tega pa je, da išče deže- s la surovin in da so podrte meje, ki so jo preje obkrožale od vseh 1 strani. i Perzija je zavzela svoje mesto i med trgovskimi narodi sveta. V buletinu se glasi nadalje: — V celem perzijskem cesar- « stvu je bilo leta 1910 le šest milj železnice in obstajale so le štiri ceste, kojih skupna dolžina je «T)i^tls manj kot 800 milj. V deželi je le ena plovna reka, Karun, ki teče v Perzijski zaliv in tako- j zvana pristanišča so tako slaba, i da ni mogoče nalagati blaga v1] viharnem vremenu. Trgovsko blago Perzije se pre- t naše na hrbtu kamele, mul in oslov, kar predstavja počasen in i zelo drag način transporta in potnik jaha ponavadi skozi deželo, sledeč stezam, katere so napravi- < le karavane v teku stoletij. I] Perzijci so arijskega plemena,' i ter imajo iste besede kot evropski i narodi za oče, mati, brat in hči. : Konitrukcija jezika je slična oni i angleškega. ' I j Perzijec je lep, postaven člo-'i vek,, rednih obraznih potez in nje gova barva ni temnejše kot one : LAHI SO VEDNO BOLJ NESRAMNI ~ » 1 ■ ITALJANf V PARIZU IZJAVLJAJO. DA ZDRUŽENE DRŽAVE H180 ZAVRNILE NAČRTA IN DA JE LANSING CELO SPREJEL OOTOV DEL NAČRTA — POGAJANJA SE NADALJUJEJO. — ŽRTVE NE PRIDOBE NIČESAR. Pariz, Franci j«* 3t». oktobra. (Havasova agentura). _ Neki za- M opni k Italije je obvestil mirovno konferenco, da Zdruf"ne države I.ISO »prejele predloga ministra za zunanje zadeve, Tittonija, tika jiffga Me reinve redkega vprašanja. V avtoritativnih italjanskih krogih pa so izjavili, da je bil od-govor državnega tajnika Lansinga sicer neugoden v celoti, da pa je Lautiiig sprejel precejšen del Tittonijevega predloga in da se IkkIo vršila naprej pogajanja z Združenimi državami glede tega predmeta Kakorhitro bodo znane skrajne koncesije, katere hočejo »Uri Združene države, se bo nahajala italjamska vlada v posesti \*eh elementov problema in s tem bo tudi znano ter objavljeno stalile delegacije Združenih držav v Parizu ter stališče italjanske \ Ud«. Poročila, da je ameriška vlada odklonila sprejem zadnjega 1 redloga m in intra Tittonija, je vzbudilo veliko žalost v krogih italjanske delegacije na mirovni konferenci. Kdeu ./.rued tajnikov je reke: — Obžalovanja vredno je, da ni movla vzdržnost, katero je kazala laika vlada in s katero se je iz p«>»tavUa nepopularno!-1 i v namenu, da najde sprejemljivo rešitev piranskega problema in da vzdrži solidarnost s svojimi zavezniki preprečiti xklepa, ki prihaja sedaj iz Washingtona. kaže, da vlada v italjauskih krogih mnenje, da je dospela Italija do »k raj« i h meja možnih koncesij in da bo stala od sedaj i tprej na tvojem sedanjem stališču. Pravijo, da bo italjanska politika kouvjlidiraU pri bodočih volitvah in da je parlament sklenil podpirati vlado »oglasno s predlagano uravnavo Tittonija. Francoski li»ti mi v splošnem italjanskega naziranja ter dajo u raza svojemu presenečenju vspričo stališča Amerikancev. Rim, Italija, 30. oktbra. — "Tribuna" je vprizorila oster napad na predsednika Wilsona in na ameriško vlado v nekem članku tikajoeein se italjanskih zahtev List se pritožuje, da so Združene države radodarno tipale vojake, orožje in denar v Evropo, da pa ni dobila Italija od tega ničesar. rtalija — pravi Tribuna — ni videla na svojih bojnih poljih nikakih ameriških č^t ter tudi ni videla nikakih zlatih rek z izje-inn drobtinic, ki ko ostale od tega, kar so dobile druge dežele. Te drohtiniee je prinesel ameriški Rdeei križ. Nobenega drugega znaku ti i bilo o Star Spangled Banner. Potem ko se je lmrila sama — pravi list naprej — je premagala »■vojega starega novn žnika Nato pa je vstal en mož, da ji zanika ►ade/.e zinsge--moi, ki ni imel nobenega opravka z Italijo tekom dobe nevtralnosti ali vojne; ki ni imel nobenega opravka z do-govori, sklenjenimi * zavezniki in nobenega opravka z žalostjo in ideali, ki so povedli Italijo v vojno. — Ali je mogo/e — vprašuje list — dovoliti temu možu, da npliva na bodočnost Italije ter povzroča notranji in mednarodni spoi T | topedična bolnica, z izjemo srednjega dela, ki je izvanredne u-mctntške in zgodovinske vrednosti. — V palači prejšnjega princa Avgusta Viljema se nahajata dva 3 državna urada in knjižnico te pa- ^ Uče se rabi v dobrodelne svrhe.' Belleveue grad vsebuje sedaj urade državnih iu zveznih oblasti. — • • • Grb angleškega prestolonaslednika, princa iz Wales, vsebuje na- ] pis: 1 — Ieh diene, — to je: — Jaz ] služim. — Čudno je, da ni angle- 1 ški princ že vrgel iz svojega grba ' besede, ki morajo kaj neprijetno zveneti v njegovih ušesih, kajti 1 m3sedi sta seveda nemški i PRIVILEGIJI GINEJO. Tokio, Japonska, 30. oktobra. Vlada je odpravila železniške vozove prvega razreda na vseh ie-lcznicah, z izjemo potovanj na velike razdalje. Železniškim uradnikom je odvzeU njih sijajne, z zlatom obložene uniforme ter meče. -— i Vse to pomenja gibanje proti demokratizaciji življenja ter odpravi posebnih privilegijev. i Časopisi poročajo, da je ministrski predsednik Hara pred kratkim naprosil za železniški voz pr- 1 vega razreda, v katerem naj bi sa i vozil baron Makinor načelnik japonske mirovne delegacije, ki se je vrnil iz Pariza, a železniški svet , je odklonil to njegovo prošnjo. J, BERLINSKE PALAČE ! _ Od vseh strani se čnje zahteve, naj se iipremeni berlinske palače v stanovanja. Barlin, Nemčija, 30. oktobra. — Vedno bolj pogosto je čuti zahtevo, naj ne prejšnje cesarske in knežje palače v Berlinu uporabi kot stanovauja za ljudi, ki nima jo primernih domov ia sicer za čas bodoče sime. Major Wermuth je poslal komisarju za cesarske pais« c sporočilo, v katerem je obrnil njegovo pozornost na to stvar. | Komisar je v svojem odgovoru izjavil, da j« v Berlinu le šest takih podlopij, ki so velika in pro stoma. £no teh poslopij, prejana cesarska palača, v kateri so bile nekaj časa nastanjene čete, bo služilo kot bivališče državni?! uslužbencev, kakorhitro bodo .sobe izpraznjene ali pa bo izpreme-njeno v m use j za umetnine. V prejšni cesarski konjušnici so 1 ile istotake nastanjene čete, a poslopje bo izročeno mestu Berlinu, ki bo nastanilo v njem administrativne urade. Montbijou grad je bil in je še sedaj m use j in le veliko dvorano tega gradu se rabi u sodnijpke obravnave«. Palačo prejšnjega kronpnnca je rabila vlada za razstavo modernih slik ter kot glavni stan "varnostne policije" . Palača prejšnje kronprincesi-^ nje Cecilije j/t zasedena od privatnih strank in v enem delu poslopja je n\jti par vojaških uradov. Charlottenbnrg grad je bil rablje« od decembra naprej kot or-j v7.»-ti odgovornosti lastniustva, a mesta se nikakor ne sme pustiti Turkom. — Zakaj bi se «:a torej ne inter-nacijonaliziralo ter napravilo zve zo med iztokom in zapadom za yrlavni stan miru? - DENARNE POŠILJATVE V - - ISTRO, NA QORI&KO IN - NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem po ozemlju ki je st-aedeno po italjanski armadi. Jamčimo ali garantimamo xa rsako pošiljatev, toda za kake mogoče zamude v izplačilu ue moremo prevzeti nikake obveznosti 50 lir ....... $ 5.75 100 lir ....... $ 10.90 500 lir ....... $ 54.00 1000 lir ....... $108.00 Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order sli pa po New York Bank Draft TVRDKA FRANK naygra « Oartlsaflt Ms* York. M. T. Pazite na nove cene . Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, v Slavonijo. Bosno in Hercegovino popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro. Jamčimo ali garantiramo za vsako pošiljatev, toda za kake mo. goče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. Sedaj pošljemo v staro domovino, naprimer: 100 kron .... $2.00 500 kron .... $ 9.00 200 kron----$3.85 1,000 kron____$ 18.00 300 kron----$5.80 5,000 kron____$ 90.00 400 kron ---- $7.70 10,000 kron____$178.00 Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi. — Denar nam je poslati najbolj po Domestic Postal Money Order ali pa po New York Bank Draft. TVRDKA FRANK SAK8ER, 82 Cortlandi Street, Mtw York, N. Y. GRŠKE ČETE V TRACIJI. J London, Anglija, 30. oktobra. Xedatirano poročilo iz Soluna vsebuje obvestilo nekega grškega ire- t neralnega štaba, da so «rrške čete j stopile v Karasu Yenidje in Porto Lagos v Traciji. Ta dva kraja! ležita 110 oziroma 125 milj seve-roiztočno od Soluna. I-- CARIGRAD KOT STOLICA LIGE NARODOV. London, Anglija, 30. oktobra. Major David Davies, član parla-mnta, je izjavil, da bo stavil na bodoči mednarodni konferenci Lige v Bruselju resolucijo, ki bo 'predlagala Carigrad kot glavni stan Lige. | On se zavzema za turško glav j no mesto radi njegovega strate gičtiega položaja, radi lahkote, s katero bi Liga v stanu izvajati svoj upliv tiko na zapadne kot iz-1 točne civilizacije in radi zgodovinskih spofninov." | » i — Usoda Carigrada visi na tehtnici, — je rekel major Da-■ vies. — Noben narod noče pre- "GLAS NAHODA" KL0V1XX0 WJBTJIHIMtt 0OKPJJTB SV ^"citafiuiii B?>5T1 ■i MU lm t«Mm M « imwtu tu u >ol UU a* Mrto N« Tortt K M 1 KMto N«w York |1N ; MtMttWMMMMUa ■ _ .. _ _ M Ml h tel« « — - __< M CA P ti-Bf«. do tdtrojo aojrtoroo mtormt. L A t A A H O O A- ■ NMMt ItflK Borcu«* of Maafaatt&n. Now ZM Qt). H. *. _Totofowi TI CortlinA *' '^SSSSfih*.- Italija je vedno enaka — Italija ni vid« la na svojih bojniji poljih rikakih ameriških aniiil, — pravi rimska "Tribuna". — Italija ie imela peK miljonv mož poti orožjem proti pičle-II,a miljonu Avstrijeev, ki so s.* le /. nevoljo borili proti nji — pravimo mi. hjl' «a ni vitli la zlatih tek, ki so tekle iz Amerike v druge d<žele — pravi "Tribuna". — Italiji, j«* šla v vojno i/ sebičnih mauenov, ne da bi pomagala /:i\• /tuk .tu. t ••m v»*«>T da v okoristi s priliko ter razširi svoj im-[MTljalinfiH i«:i Balkan — pravimo mi. Italija j»- dobila K- drobiinire v obliki pomoči, ki jo je prinesel Ali eriški Rde<"i Kri/, ilo-im sa dobivali drugi zavezniki po-mo>' v obliki vojakov, orožja in denarja — pravi "Tribuna". Italija je doi.ila od ameriški* vlade neštete itiiljone brez-©br< stue^a posojila ter velikansko pomoč v različnih potrebi i na h. *'■• bi tega ne bilo. bi morala takoj po prvem letu vojne .skleniti mir — pravimo mi. Italija se borila sama ter sama premagala svojega dednega sovražnika — pravi '"Tribuna". Italija se je \>- borila sama, a je šla v boj šele potem, ko so y.i . rnili Praiieozi glwiio n<-mško silo iu ko so |K>d tremi leti v Red Cliff. Pozdrav! Frank l avrith, C-J4 Summit St, Joliet, 111 | je on "čip". Pa je moral drago : plačati za ta neumni ponos. Ako dopuščate, da se v?s pregovori, kaj naj kupite in koliko naj plačate ,tedaj dajete največ i potohe odiranju in "profiter-stvu". Dokler bodo ljudje kupovali brez ozira na ceno in na resnično potrebo, do tedaj bo vedno evetel odirač. Najboljši način borbe proti o-diranju je ta, da štedite svoj denar in da mislite po svoji lastni ' pameti. Vaša unija vas bo lahko varovala pred izrabljanjem glede plače, ampak vaš ne bo obvarovala pred vašo lastno nespa-metnosttjo, ako se dajete izrabljati od vsakega odiraea. Vaša u-de, ali vaša stvar je, da jih troši-nija vam more dajati dobre mez-te pametno in razmišljeno. Najboljši način, da varujete te mezde, je ta, da s prvim dolarjem iz omota plače kupite "Was Savings Stamps". Ako to delate j redno, boste morda manj 'šport' v zmislu našega zdravnika, zato pa veliko bolj pameten in previden človek. Povrnitev selilnih stroškov Državni uradniki, repratriiran-ci, ki so se vrnili iz Nemške Av-, strije in zasedenega oznielja, dobe namesto povrnitve faktičuih selilnih stroškov samo 4 mesečno plačo, ki pa znaša pri nižjih urad nikik le kakih 500 do 800 K. — Jasno je, da ta vsota nikakor ne zadošča za pokritje selilnih stroškov, ki znašajo povprečno ^000 do 5000 kron. Dvorni svetniki ali pa kaki drugi višji uradniki dobe istotako -i mesečno plačo okoli 500 kron, — imajo pa pravzaprav ravno tiste i stroške, kakor nižji uradniki, ta-, ko da jim od vsote, določene za' pokritje selilnih stroškov ,večinoma še preostane, medtem ko mo-I ra nižji uradnik pri svojih skromnih dohodkih še doplačati. Štirikratno mesečno plačanje, ki jo dobi repratriirani nižji uradnik, zadostuje komaj za potovanje in drago življenje po hotelih, nikakor pa ne še za prevoz pohištva po železnei in povrnitev stroškov špediterju. t Ji Čiščenje hiše f A> Prihranite si delo in čas v domu z opustitvijo starokopitnih me-tod čiščenja. Svoj čas potrebuje-^^^ te za boljše stvari. S^Lft^ Težko delo pometanja in čiščenja ni več potrebno. S priprostim ob-mtom vijaka zamorete preproge, tapete, blazin« *m vse, na čemur se nabira prah, izčigtiti bolj te- neljito 7. električnim vacuum čistilcem. The New York Edison Company *Al t\ur Servict Irving Place and 15th Street—Stuyves»nt 5600 District Offices where Electrical Appliances of all kinds are or display 414 Brotdwtr out C.o.l Si 151 Em 66th Sc bet Lcxit.(too it 3>4 Ai FRANK SXRABEC 41C4 Waahln?on S'reet. Denver Colo 1 1RFOOR HREStAK. 407-Sta Ave., Johnatown. Pa. " Jadnatlno claaUo: G LAB NARODI. Vse stvari Ukajoe ee uradnih zadev kakor tudi denarne pošlljatve naj se po* «iajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošiljajo na predsednika porotnega odhora. IToSnJe za sprejt-m novih Članov In sploh vsa zdravniška ey lčevala. u« naj pošiljajo nj. vrhovnega zdravnika. Jugodl. vaii.ska Katoliška Jednota »e priporoma vsem Jugoslovanom za obilen pri--etop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni itn* ekrog f3».0,.,K)0. (tristotisoč dolarjev). BoiniSkJh podpor. odSkodnin ln poasnrtuln Je »plačala ze nad poldrugi mlljon dolarjev. Jednota šteje okrog 8 tisoč rednih članov (le) in okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelku. Društva Jednote se nahajajo po raznih Blevenskjlh naselbinah. Tam kjer Jih Se nI, prn.eročamo vstanovltev novih. Kdor ell postati flan, naj se zglasl pri tajniku bljjžnega društva J. S. K. J. i Za VBtanovitev novih društev se pa obrnite »a »lavnega tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z 8 flanl ali ^lanjcami. Delo Rdčega Križa goslavijo in sicer nad trinajst tisoč ton. Rojaki, podpirajte ameriški Rdeči križ! To je najbolj človekoljubna or-ganizaeija na svetu. ALI JE VASE ZDRAVJE VREDNO 2 CENTA' terfl Ako trpite na nervo Jh^fi zn05tl« želodčnih 1« J^M bolečinah, 7» —Prtju. »ploinl slabo-«tl. 0'avobolu, nl-^ 1 Jf^^^J mate teka, Imate ne- »»uit*.« c,8to kr| ako ste u trujenl, se počutite onemogli zjutraj, ako Imate oolečlne v hrbtu, revmatlzem, pošljite nam pismo z znamko za 2 cen, ta In m svojim naslovom In ml vam bc-mo pcs'.aM z obratno po&to POPOLNOMA PROSTO popolno tridnevno zdravljenje našega JUVITO zdravila, ki Ja sestavljeno Iz čistih zdravilnih žeMič. Aaresa: JUVITO LABORATORY. So, Mills Branch B. Pittsburgh. Pa. V času od 1. aprila leta 1 7 do 1. julija tega leta je odposlal jameriški Rdeči kri/ v zavezniške države čistili 10!ki.Vi ton najraz-| liovrstnejših potrebščin. To je |objavil včeraj glavni stan Atlan-| tiske divizije Rdečega križa. I'o-itrebščine so bile namenjene ame-| riškini ranjeneeni in bolnikom ter i; civilnemu prebivalstvu zavezniških držav. Oodpf»šiljat.ve so s<* j izvršile iz naslednjih pristanišč: Baltimore, Boston, Montreal, , Newport News, New Orleans, [Norfolk. New York. Phidalphia. San Franeiseo in Seattle Največ blaga je bilo odposlanega iz New York a in sieer T4.G4:J ■ ton. Za New Vorkoni pride Hal-jtimore s 17,000 tonami. Veliko blaga je šlo tudi v Ju- Pismi iz vjetnistva _ Slavno uredništvo! Vljudno se obračam s prošnji na Vas v poizvedbo mojega brati ŠTEFANA ROZINA. Odšel je i Ameiiko leta l«h)4. in od leta liX-'J 'nismo jjrejeli nikrikega porev-l: ! več. Prosini vse znance, kateri s< | '^a pognali, da mi sporočijo, kj< Ue nahaja, je li živ ali mrtev. Do jma je iz Pod lipovce pri Zagorji |ob Savi. okraj Utija. Vsi Sloven |ei v italjanskem vjetništvu p-j.;i j Ijamo goroči slovenski pozdra\ lUteim zavednim slovenskim tova rišem v Ameriki. Za nas nima mi; nikakega pomena, mi se nahaja mo še vedno v vjetništvu. Prositr ponižno, če je kateremu ičiued vat mogoče ugoditi moji prošnji. Vna prej zahvaljujoči se Frank Rozina, '352 Comp. P. L., Ca Di David, Italia. Prov. Verona Slavno r rednLAt vo' Vljudno so obračam na Vas s prošnjo za poizvedovanje mojega brata JOŽEFA MEHLE. kateri se je nahajal leta 1017. v Kitzville, Minn., Box 94. l*isal sem mu žt fiarkrat, toda odgovora nisem dobil. Mogoče, da je on stališče pre-menil. Torej prijazno prosim, ako Vam je mogoče storiti mi to uslu-•nn Racine—^Kenosha kare na vc- prodajajo na skrivaj . i I ju Jem za drag denar. Čez vso j Francijo smo jako slabo potovali, j čez Nemke Avstrijo pa je slabše. • I Vi Maribora nismo dobili nobene-1 ' ga poštenega kobila. Potovali smo1 iz Bordeaux na Pariz, potem na' r»;iZ'''. l»ux, St. Mkhal, Leoben ijjjubiio*, Gradec, Maribor, Zidan ... . j m<^rt Ljiibljano, Kočevje in «?led-' jnjie v Predgrad. Xa potu sem bil xemintrideset dni in me stane tri-j !>to dolarjev, zato ker sem moral, od kovčega več iz Bordeaux p!a-' jčati kakor od >:ebe. V Ljubljani r ; sem m».i il plačati od para novih i čevljev os-umajst kron carine. , Vsem, ki nosijo nove čevlje v 4u-; ; novlavijo, priporočam, naj jih 1 • koliko poinaži jo po podplatih. da| t ne bodo izgleilali novi. Nikomur ne svetujem menjavati na poti de-! darja Izmenjajte !«' toliko, koli-' kor potrebujete. Pov«od ie dovolj mešetarjev, katerih glavni n.nmen je, izkciiščati Amerikance. Le pri [)ošteni tvrdki je zanesljivo, to je pri Frani; Sakserju. Ko pri- šel domov, sem našel vse pusto,1 vse pu^to. žalostno in prazno. Se-i daj sem na hrani v gostilni Jožeta' ^ šterka. stanujem pa j in svaka na 13).i Razoroženje Evrope - edina pot k rešitvi i iiif»li«-lino Ki-n-fi«!. if«I junaki zgodovinar, ki si je stekel že dost: /.jnIok in kalert iuu j«- lasi na dalekovidnost, je rekel glede ene-^a najte/jiii problemov, n katerimi si* ima pečati svet sedaj ter v iiepo>i°i dui l'it<|«H nosi i iiasleilnj*-; Naložiti Nemči ji večno razoroži nje, dočim je dano vsem oslabili dr/avaui na prosto voljo, da nadaljujejo z ohoro/t van )• in po svoji volji, predstavlja edino nezmotljivo pol k pospeševati j (i prusketra militarizma, svitanje« trenutku zgodovine ozira stari svet krog sebe! >, [it-es> iu < enimi in ol.«-io-m l/nui.-.-inini jxigledi ter skuša najti pot, ki \ odi v srečn»*jšf> bodo« no>.t. < eprav j.* vojna, - n« j večja vojna v zgodovini, — končana, jej \ i /ija dr/.iMukov iu n. rodov vedno zasenčena o«l dima in ognjev; eloveikih strasti ki vedno dvigajo svoje glave in to prav posebno v vzbadnem delo Evrope ter v Aziji. i V Kvropi vidin o narode, o katerih smo domnevali, da so že zdavnaj mrl vi, srduj pn rojejn- vsled izida vojne iu ti narodi na j penjmjo sedi!j v s«- svoje /.»vee, da se oborože in da posvetijo oboro-1 ><*v*aujn »vo je ii.ab-nkoMne vir«*, večinoma izposojene, ki bi i morali biti ;»«.s\deln /graditve gospodarskega poslopja vsa-1 ketra posarnernega naroda. Aziji vidimo vstajati iz tfloUokejra ogor«"-enja napram veliki; ' riv iei krtfero j«* odobril skupin svet evropskih državnikov stare Šole, novo s i Io ki v (Milanoma dviga iz spanja stoletja in v koje M*« ti gori žareč ogenj os vete. 1/ sebi. mh nag t'i>v ali iz strahu pred nevarnimi dogodki so bile evropski- vlade piisiljene hinliti naprej po starih poteh milita-li/iu.t, ki no dov dla ravno te vlade tlo velikanske nesreče v prete-.. i i It šestih letih. Klu po ruzorožeuu pa .s«* J\ ijra vedno močaejše in vedno bolj ■ v - ;i;jjii« i/, »iv m il.is Ijtulskih mas vsepovsod. \ Frarteid s4> dvignili d.lavei svoj krik po razorozenju s ♦ako; s !■>. da '»to 11 traiieoitka vlada pred problemom velikega obsega in največje važnosti. V Angliji j*1 rrf^oroženjc ena temeljnih zahtev programa de-l lavfcke stranke, V Italiji in dru :h manjših deželah pridobiva razpoloženje j proti razoro' nju neprestano na moči ali vsaj zahteva po omejitvi; oltoroževaiij n< k*ko v ohs. «?n kot tnora Nemčija omejiti svoje obo-1 rož e%* it ii je. Kv ropski držav niki stoje na razpotju ter morajo izbirati med j • I <-ma potoma, da namreč zapnste nesrečno pot militarizma ali pa j pridejo v javni razdor s svojimi narotli. Razoroženje ali rvvolueija sta dva rogova spora, s katerima se; morajo pečati evropski državniki. Guglieliuo F« rivro je nataueuo s|vo/.nal dejstvo, da stoji Evropa na itModepolnem lazpotju: Ali mora K v ropa skleniti ruzoroženje. ki mora biti mto- easao t< r slediti na<'itu. kalreira t*Oilo s«-stavili vsi prizadeti ali bo v»%aka država prav zagotovo pričela vnovič z u.sodepolnim tekmovanjem ra vojaško nad k ril je van je? • ! Pismo iz domovine Delcarbon, Colo. Poročati iniaiii žalostn%> vest o sobi ai u .Jolmti Uršič. ki je l>il vzletni «*-lan J^KJ. Poni srečen je bil v jneniogorovu July Mine, eno miljo in pol Aguilarja Dne .15 oktobra zjutraj je šel zdrav iu vesel na delo Med in 10. uro se je pa cdtigal velik plaz kamna in ga pod>al, da jc imel glavo iu roke ven, hrbet in noge pa pod veliko težino. Za nesrečnega sob rat a je sla!.., ker je delal sani iu je bil, oddaljen od vsake pomoči, v.-ded »"e.sai je moral trpeli in držati to J v«iiko težino kain« uja eno uro, orodno je ]jrišla pomoč. Poslali soj :». v bolnišnico v Triniitad I'- io.J Nesrečni sobi-at je t iko p<«škodo-van v križu, da se ne ve, kdaj o-kreva. John ^flevc, član društva sv. Feliksa št 101, Walsenburg, Colo. [mrtvi kapitali Hrvatski spisal JOSIP KOZARAC flLAS NARODA. 31. OKT^lPlfl Slovenske novice škega voza. Vsled tega so bili tudi aretirani M. Zupauin, A. Guspck, Louis Giimoršek in Josip Žagar. NAŠI ZASTOPNIKI. kateri so pocblaSfeii poMtntl narod* nlno za dnevnik "(Mas Naroda". Vsak zastopnik lzaa potrdilo s* I svoto, katero je prejel in jih roju kom priporočanja Naročnina ca "Glas Naroda" je: Za celo leto $4.00; ca pol leta $2.50' za četrt leta tl.25. Ban Franelseo, CaL: Jakob Lovila Denver, Colo.: Louis AndolSek U j Frank Škrabec. Pueblo, Colo.: Peter Cullg, Jobi Germ, Frank Janesh ln A. Kocbevar Sabda, Cola, ta akollca: Louu Coetello. Somerset, Colo.: Math. Kernely. Indianapolis, 1ml.: Alois Rud man. Clinton, Ind.: Lambert Botakar. Chicago, HL: Jos. Bostlč, Jos. Bilsh , Joa Bevf"" Jollet, 111.: Frank Bamblcb, Fraal Laurleh ln John Zaletel. • Maseoutah, UL: Fr. Augastln. La Salle, 111.: Matija Koxnp. Livingston, I1L: Mich. Clrar. North Chicago, III. in okoUea: Anl, Kobal in Math. Ogrin. So. Chicago, I1L: Frank Cerne. Springfield, I1L: Matija Barborl«. Waukegan, SL: Frank PetkovSek. Franklin, Kans. in okolica: Fran! Lsskovlc. Frontenac, Kans.: Rok Firm. Ringo, Kans.: Mite Pencil. KitzmiUer, Md. In skollea: Fran! Vodoplvec. Chisholm, Minn.: Frank Govie, Jail Petrich. Calumet, Mich. In akoUea: M. * Kobe ln Pavel Shalta. Detroit, Mich.: Pan) BarteL Aurora, Minn.: L. PeruSek. Eveleth, Minn.: Lools Govie Gilbert, Minn. In okoUea: L. YsmI Hibblng, Minn.: Ivan PonSe. Virginia. Minn.: Frank Hrovatleh« Ely, Minn, tn okoUea: Frank GouH Joa. J. Peshel ln Ant on Poijanec. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Great Falls, Mont.: Math. Urlk Klein, Mont.: Gregor Zobec. Gov an da, N. ¥.: Karl SternlSa. Little Falls, N. I.: Frank Masle. Barberton, O. in okolica: Frank Fo» je ln Alb. Poijanec. Collinwood, 0.: Math. Blspnlk. Cleveland, O.: Frank Sakser, Cha« Kar linger, Frank Meh in Jakob He« oik. Lorain, O. tn okoUea: Lools Balant J. KumSe In M. Ostanek. J Nile«, 0.: Frank KogovieK. Youngstown, O.: Anton Klkelj. Oregon City, Ore.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge, Pa.: Frank Jaki* Beeemer, Pa.: Lools Hribar. Bronghton, Pa. ta okoliša; Anfco4 I payee. ■ Burdine, Pa. tn oksUeaf Joka Demšar. Cooemaogh, Pa.: Iras PaJK, Vtd L Bovanfiek. ? Claridge, Pa.: Anton Jertna la An^ I Kozoglov. Dunlo, Pa.: Joe Oehabon. 1 Export, Pa.: Lonla SupanCUL Forest City, Pa.: Mat Kamin : J Farell, Pa.: Ant. Valentina«. ! Greensbnrg, Pa la akoUca: Fraal . Novak. Hostetter, Pa. In okoUea l Fraa] \ Jordan. i Imperial, Pa.: Val. Peternel, Johnstown, Pa.: Frank GabrenJa U - John Polanc. 3 Luzerne, Pa. ta skallcal Anto4 Osolnik. Manor, Pa. ln okoUea: Fr. DemAsri Moon Bun, Pa.: Frank MaCek ln Fr« PodmilSek. Pittsburgh, Pa. ta okoUea! U. B, Jakoblch, Z. Jakshe, Klarlch Mat. ta o L Magister. o Ralphton, Pa. 1m «k«l!m( Martltf Koroscheta. Reading. Pa. ta okoUea: J. Pezdir4 c Sooth Bethlehem. Pa.: Jernej Ket v privfiek. a Steeltoa, Pa.: Anton Hren. n Tcrtle Creek, Pa. la okoUea: Irani , Schifrer. West Newton. Pa: Jodo loVam, L" White Valley, Pa. In okoMco: Jurf Pre vie. [1 Will or k, Pa.: J. PeterneL Murray, Utah in okoUc*: J. KaateU* n Black Diamond. Was*.: Q. J. Fj renta. Coketon, W. V«.: Fr. Koclan. •-1 Davis, W. Va ta akoUea; Job« it Broach. Thomas. W. Ta. ta sksttsaj R Korencban, l* Milwaukee. Wis.: Andrew Foa. 3S ■Ip Tratnik in Aug. Ooilandor. Sheboygan. Wis.: John StaxnpCel H a H. Svetlin. W. AlUa, Wis.: Frank Biol. f" Bock Springs. Wyat Look XC »-iehT ta A. Jnsttai _s I Calumet, Mich. : s Naš st. župnik Rev. I,. F. Klop-1 " vič je prejel te dni pismo od svo- * jega brata Ignacija, ki jo sodnij-ski uradnik v Radečah pri Zidanem mostu, da je srečno prišel i/ * vojne, v kateri je služil dve leti. Sporočil pa je tudi žalostno vest j t da je njihova mati zelo bolna in i da se je radi visoke starosti bati! najhujšega. Druga žalostna novi-j ca, ki jo je sporočil, je ta, da jej brat Frane, ki je za časa vojne • župnikoval na neki fari blizu C So- J J riee, bil zajet od Lahov, ki so ga j internirali in se še sedaj ne i na ' kje da se nahaja. Razmere v Jugo- , *>laviji sicer niso preslabe razen' velike draginje. Res. da še ni v! Jugoslaviji tako kot bi mora'o bi ti, toda ljudstvo se tolaži, da bo ž./ enkrat boljše, ko se vse stvari ure ! dijo po novem jugoslovanskem si- : stemu. Mike Majerle ml. iz Tamaracks \o 5, ki je bil več let upo-slen v Leanovi mesnici, je te dni odpotoval v Chieago, 111., kjer bo par dni na obisku svojih znancev, nato bo pa odiir.il proti Detroitu. Mich., k svoji sestri Annie, kjer se bo stalno naselil. Krščena sta bila v slovenski cerkvi Jakob Rudolf, prvorojenček Jakoba in Marije Butala i/. Yellow Jaeketa, in Mirko, sin Johna in Marije Mavrin iz Tamaraeka. V cerkvi sv. Ignacija v Hougli-tonu, kjer pastiruje že dolgo vrsto let naš rojak Rev. Dr. A. J. Re/.ck, se je v nedeljo 19. oktobra' zvečer vršila redka slovesnost bla-L'oslovljenja novega sv. križevega j pota. Cerkev je bila to poletje nanovo prebarvana in t*b tej priliki j so bile postavljene tndi nove po-' staje sv. križevega pota. Slikanje cerkve kakor tudi križev pnt sol • prav umetniško delo. katero je v; ( splošno zadovoljno^ /upnikovo in: njegovih faranov iz\-ršila neka či-knška tvrdka. Cerkev je zdaj eni ! najlepših v celi škofiji m je v po-jnos župniku, ki je v teku let sezi-' dal ne samo novo cerkev, ampak » tudi krasno 8razrcdno farno šolo . in domovanje za šolske sestre. Cleveland, Ohio. Da se nadaljuje in ohrani pri-j jateljstvo, ki je vladalo med našimi mladeniči, kateri so služili tekom vojne v armadi Strica Sa-~ raa, so se združili bivši vojaki in " ustanovili svojo postajo Ameriške - Legije, kot delajo to bivt,i vojaki po vseh Združenih državah. Prva seja se je vršila dne 21. oktobra ; izvoljeni so bili sledeči uradniki: Frank J. Lausche predsednik. John Mihelicli tajnik in Frank " Mervar blagajnik. Vsi odslovljeni Slovenci, ki so služili v ameri 3ki armadi, se pozivljejo, da se ogla-L. sijo pri enem izmed omenjenih u-radnikov, da se vpišejo, ker je to v njih lastno korist. Mr. Demšar, slovenski stavbe-° nik, je daroval $50 za Slov. Nar. »- Dom v Newburgii z Za zdravila za deželno bolnico v Ljubljani se je v Clevelandu do 23. oktobra nabralo $342 50. v Zadnjic se je poročalo, da je j znani nas rojak Louis Reeher v Euelidu kandidat za council m aua r' v Euelidu. Mr. Reelier je poznan v Euelidu. kajti 3n je bil eden pr- - \ h. ki se je vedno zanimal za na- l- predele te naselbine In je poznan ti pri naših ljudeh kot pri Ameri-ir kancih, ki ga vsi čislajo. Zmožen o je dovolj tega posla, in če bo zvo-a ljen bo tudi našim rojakom raar-1- sikaj pomagal. Zato je dolžnost te slovenskih državljanov, kakor tu-" di hrvatskih, da oddajo 4. noveni- II bra svoj glarf za Mr. Reclierja. ^ Aretiran je bil Josip Kustelic, i- ko je nesel velik zaboj raznega f- blaga, in sicer spodnjih oblek, katere so bile ukradene iz železni-? _ - < Korupcija ■ i - V Bel gradu se trudijo naši delegatje iz Pariza, da bi se stvorila v Jugoslaviji močna vlada. Z veliko skrbjo in tesnobo gledajo na raz- , ruvane politične razmere v domovini. Z vso resnobo opozarjajo na j težak položaj države in ne nehajo apelirati na razsodost političnih voditeljev, katerih dolžnost da je danes le ena: izogibati se vsega, kar bi naše razmere še bolj zastrupljevalo in še bolj poostrilo sovra- t : štvo in bojevitost strank. To delo je spričo razpoloženja posameznih skupin težko in zalite-^ va mnog ospretnosti in mnogo obzirnosti. Spravljati razdraženee ni bila nikdar lahka reč. Mal dogodek ti-tegne na mah razbiti vse spravno delo. Tako negotovo ozračje vlada sedaj v Bel gradil. V interesu države je, da se politiki, ki imajo smisel za odgovornost, sedaj na vso j moč premagujejo. Sicer ne bodemo prišli nikdar iz močvirja. V tem sila kritičnem času je spretni ''Slov. Narod" planil na ljudsko stranko in ji vrgel v obraz očitke, ki jih sicer laliko smejej za vržemo, a so vendar v stanu zzvati hude boje v deželi. Slovenski Ljudski Stranki očita J. D. S. — korupcijo. V občinske zastope da smo uvedli nemoralne in nasilne načine uprave in da naši samišlje- ; niki ropajo na občinskem, javnem imetju. O korupciji govorečo J. D. S prosimo, da za zdaj v s^ojo ko-' rist nekoliko bolj premišljeno govori. Povemo ji, da ji bodemo da-| li, ko konča kriza, mi sami priliko se pomeniti nekoliko o upravni ' korupciji na celi črti. Pogovorili se bodemo tudi malce o verižni-štvu in drugih sorodnih stvareh, ki jo bodo zelo toplo zanimale. — Naj nikar ne bo tako mladostno nepotrpežljiva. Tistikrat ji bo tre-. ba govoriti razločno; nekoliko manj o Šušteršiču, pač pa o nas, prosti katerim piše in s katerim ima opraviti. Povemo jih lahko, da jo bomo pozvali, da navede vse, kar nje-• na učenost premore in vsakega prebivalca Jugoslavije bomo pozvali, da nam pomaga, odkriti slučaje javnega nepoštenja. Kdor bo od-' kril slučaje korupcije v naši stranki, temu bodemo še posebej hvaležni. Kajti s tem si bo stekel zasluge za neprestano čiščenje, boljša-. nje in dviganje našega gibanja. Vemo, da imajo vse stranke svoje napake, in ena največjh. napak Ljudske stranke je ta, da se ne zaveda vselej svoje moči in se - obotavlja odločno in železno nastopiti. Druga njena napaka je ta, 11 da prehitro zaupa, da preveč veruje v lojalnost bližnika. Treba bo 1 nastopati tako, kakor nastopa stranka, ki ima svoje korenine globoko v ljudstvu in ve, da se je treba boriti za socijalno pravico z ljubeznijo in železno nepopustljivo močjo, j Danes je pa za vse ljudi, ki jim je na srcu naša državna uso-. da. potrebno le eno in to je združenje vseh političnih sil v rešitev > jugoslovanske dežele iz nižin. To najprvo dolžnost naj ima pred > očmi tudi "Narod", ki ima šego, govoriti tako nežno "o državotvor-1 nih dolžnostih". "Slovenec". Mednarodni trgovski delegati v Atlantic City. — Z leve na desno: E. N. Hurley, Fernando Qnar-tieri, Lnigi Luiggi in kapitan Lazzorini--V okvirju je Eugene Schneider, predsednik francoske misije. ^ ANGLEŠČINA Pouk potom dopisovanja n pomočjo anglesko-slovenskih učnih zvezkov. * Traja 6 mesecev. Vpišete se lahko vsak 5as. iolnina za celi tečaj $10. de Selite imeti več pojma o angleški! slovnici in jeziku •i loh, pilite ie danes sa pojasnila. SLOVENSKA KORESPONDENČNA ŠOLA (Ttis Slovenian Correspondence School) na ST. CLAIM AVE (BOX 1S>____CLEVELAND, OHIO SLOVHN8KA KORESPONDENČNA ŠOLA. ST. CLAIR AVE 'BOX 10), CLEVELAND, OHIO. Izreite ta listek in ga pošljite s svojim naslovom: 1 nos ................................................................. CESTA ALI P. O. BOX..........................................................................................- «8TO ................................................................... litrov vina v Tvoja usta nego paragrafov v Tvojo ijlavo. Osramoti ga; ko jnridt-š! — Nela je, kakor Ti jo znano, pri teti. V nedeljo pojdeva tudi jaz in mama tja na plesno zabavo. Meni baš ni prijetno iti tja, ali moram, da je ne žalim. A sedaj z Bogom, sladki moj malopridnik ■ tfiej, da se nam srečno vrneš domov in objameš zdrav ljubečo Te sestro. — NB. Prinesi \Teli kak dar, ona že davno sanja o njem. V tem je prišla gt;spa Matkovi-čeva povsem opravljena; sedši za mizo, je izpila svojo skodelico kave počasi in z neko neprisiljeno eleganco, da si pri tem ni niti najmanj umazala niti rok. niti ust. Tudi njej kakor da ni bilo ravno po volji, da Lujo že vdrugiČ prosi za potnino. Ali takoj nato se sladko nasmeje, najbrž ji je ugajala misel, da ji sin ume je življenje drugače nego mož. (Dalje prihodnjič). BO JAKI, NABOČAJTE SE MA "dUkfl NARODA", NAJVE&fl SLOVENSKI DMElEll ▼ 2QB» DEŽAVAH.____ je podpirati vas ostale, ali od vas zahtevani, da imate malo več u-suiiljenja napram njemu, ker mo rate pomisliti, da je on sicer dolžan svojo deeo vzgajati in jih iz obraževati, nli njegova, dollncst ni. da bi bil suženj svojih otrok. Veruj mi, da on ne išče vel* nobe-nili zabav, ne mara za nič- več, da «ra nič več no boli niti oživlja, kakor edina ljubav in uiisol lia svoje otroke. — To sem Ti rekla kot sestra, ne srdi se, ker jaz ljubim vas in očeta. — Vinko ni napravil več izpita in ne bo več zahajal v gimnazijo. Mama toliko da ni obupala radi tega, a oče se ne srdi niti najma.nji-% temveč mu je le žal, da ni vzel Vinka že prej iz šole. Kam pojde dalje, še ni odločeno. Za sedaj pomaga očetu in gospo-i du Lešiča na gumnu. On in gospod Lešac sta se apr^iatelji-i la, vedno sta skupaj. Postavila sta si senčnico v onem kotai vrta, . kj.*r je Tebi ugajalo, in sta name-sto mize postavila tja ogromen ; hrastov panj.. Gospod Lešiči pravi, i da boš imel sedaj mirno mesto, i kjer boš lahko v miru progl^do-t vnl paragrafe. A Vinko se roga, da se bo ▼ tej senčnici izlilo več va sploh ni bilo. Nato je vzel be-ležnico in solučnik, si j»o navadi o1i})<'d vse žepe, se še tuintam s stopnic dva-trikrat vrnil, kakor; da je nekaj pozabil, ter vsakikrat | za klical hčerki: Botrom'" Po-jx ljuLil bi jo, ji rekel lisoč nožnih i T besed, nli ni znal biti nežen, zuna- t n.jo?t njegova je bila prene>pret-1 x no orodje njegove notranjosti, j. Vsa njegova ljubezen in nežnost . se je osredotočila v tej edini bo-j' sedi: "Z Hogom!" Hčerka je do bro čutila vso globino te enostav-!"* ne bosede. Ta bf^rda je obsegla' tudi vsa njer.a čuvstva in ni vede ^ la, ka :o bi jih napram očetu izrazila najtopleje. Tuintam je vsa raziirrana in nanol v šoli odvrnila ,y » " l očetu: :11 "Že trikrat ste mi rekli--"j ' No pa i. Bogom!ji je vzklik-: 1 nil on četrtič ter je z upognjeno ? •»lavo in maha je s s<«lnčnikcnn od- j hitel ven, vr-s srečen, da }c- ona v| resnici si'.sala v«e tri njegove po-j z'Irav. In nato se je z istim poČss- 1 nim in čvrstim korakom napotili na g umno, idoč ravno kakor volk. |i ne oziraje se niti na desno, niti na1 j levo j j Ko je oče od^e.1, ce jo lotila An-J j jka vsakdanjega V svetli , I jutranji obleki se je astro izražal i ' i njena visoka in lepa rast. Kakor j obleka, tako so bile tudi njene 1 kretnje enostavne in naravne Ni'-ni bilo pre račun j enega na njej. j nič p« lepšanegi, nego vse tako.!] kakoršna je bila v resniei. V vsaki ^ kretnji, v slehernem koraku sc je izražala njena skromnost in v,omiljen ost, neka neizmerna topla do- 1 hrota, ki je napolnjevala vso r.je-no okolico. ] Ko je dovršila svoj jutran ji po-1 i sel. je vzela denar, fedla i»i začela pisati bratu sledeče pismo: 1 Dragi brat Lujo! Evo Ti denarja, ki Ti ga pošilja oče za na pot. Moram Ti povedati po pravici, da mu ni bilo baš povsem »»rav, da pišeš že drugič po ta denar. Ti veš, 1 vedeti, kaj je to roditeljska skrb < in kaj pravi vzdrževati nas če- * tvero otrok, da d<>bi v?i-ik, č^ar ' potrebuje in želi. Jaz. ki se od prvega dneva nisem oddaljila od hi- 1 .še, neiro sem uprav rast!a ž njo, jaz edina od vas vseh lahko ocenim ono odtrgavanje, ono težko < Inirbo, s katero se oče za nas bori ' in skrbi, da nas vzdrži takšne, ka-jkoršni smo. Jaz. ki poznam vsako i njegovo mifiel, ki gledam dan na , dan, kako vsak njegov čut. vsak njegov las živi samo za nas, vidim, da oi: sameea sebe niti ne računa, nego živi takorekoe poleg na«. Mi bi ga ne smeli samo ljubiti in spoštovati, nego se mu uprav diviti in ga obožavati. Jaz za svojo ose-i bo ga tudi pomilujem, pomik;jem iz dna duše, ker vidim vso to zapostavljanje njegove lastne osehe, a vse radi n^s. Moram Ti po pra-viei povedati, da me je naravnost i lwlelo, ko wm Te zagorvarjila pred njim, da Ti pošlje vdrugič ta ,,denar. Z—o ne zahtevam mnogo od njega, samo da bi mu bilo laž-< vaje {»ogledala. Kot mati je obžalovala, da ji tudi starejša hči ne ; trtja takih lavorik obžalovala je.: da ji manjka oni živalmi tempe runieiit Nelin, obžalovala je, da ji' je ljubše, bivati cela leta na vasi' ■ n da se tako odtujuje mestnemu /jvljcnju. kjer bi t:e vsekakor »o . ročila prej — a tu na vasi, Bog ve! . Ju s«daj so se ž »pet njene nusli zadete s protivnimi nazori; njenega moža, ki mu nikdar ni ugajclo Nelino bivanje v mestu, !*fr nikdar n h »tel umeti, da bi se: Nela naučila tam količkaj dobrega. Nikakor se ni mogel sprijazniti z današnjo meščansko odgojo, , ki je po njego-nh nazorih sejala razneženost, mehkužnoet in lažniv značaj v ženska srca ki je mlade iene navdihovala z idejami zuna-' njega sijaja za nedelavnost in jih ! 'Kitu je val a oolj gledati nase..." , "Ne razumem, čemu vedno pri- ( r-ovcMlujete to, ko dobro veste, da ple?ne zabave niso zame. Boli me. ko vidim, da me vedno obžaluje- ^ te radi tetra. da me radi tega smatrate za nevrednega svojega otro- . ki I . . . 1 In Ankiae oei so se zasvetile, ali . r«olza ni potekla. , **Ne plakaj, ne plakaj... Ti še 1 ne veš kaj je materi sreča dete ] ta." — In objela jo je ter milo- ; vala, kakor da priznava, da jo je užalila. Dobro je vedela, da Anka ne mara za sijajno družbo in obleko, da je srečnejša v svojem do-1 j mu .in na vrtu. Ali bila je preveč navdahnjena od moderne družbe,J, preveč vznesena vsled Nelinega in sestrinega pisma, nego da bi mogla odoleti euvstvom, ki so jot za hip prej dviualc v ono sijajno j, ! višino, o kateri sniva malone vsaka mati. Težka tesnoba ji je sti-i skala srce. ko je videla, da je tudi Nelka že za poroko, a Anka še ni j i imela niti snubca. In stokrat jej i.sklenila, da jo b.) motrila s hladnimi očmi, kakor da ni njena I mati. da hi mogla spoznati, kaj je i na njej. da se dosedaj še ni nobeni mož znljubil v r.jo. In motrila jo ;je strogo od glave do nog, a na tem lepem, visokem telesu, na teb črnih turobnih o«"eli, na tem ru-1 - inenkust'-m, redkokdaj rdečem, -jmirnem obrazu, na teh polnih gru- dih ni mogla zaslediti nobene na-j 1 pske. Ob tem bujnem telesu, ob tej bistros*! duha je videla mati -jidini vzrok njene neoženjenosti v j ' tein. ker se ogiblje Anka mestne, -idružbe. ker je preveč zaljubljena 1 v vas in vaško delo. To jo je bo-•jlolo, in akoravno je vedela, da i rnzialosti svojo hčer, če jo samo lapomni na" mt^anske zabave, 1 vendar ni mogla, da bi zdajpazdaj • ne vzdilinila, da bi je ne pogledala z napol solzečimi očmi. '"Dokler sem jaz sama s seboj - srečna, zakaj bi tudi vi ne bili - srečni z menoj!" Tak je bil na-i f vadno odgovor Anke, ako se je ♦ kdaj govorilo o tem. » i II. Gospod Matkovič je legal zgo-j daj k počitku, a je tudi zjrodaj o j Bpod pravnik eno noč pijančuje... Rluntuti prokleti!... " ■ "te mu ne |>«išljcte, pa ostane j ■ aui in morali budete tri mesece j ■zastonj zanj jdačevati." In Anka je vzela Bazar" in leno drugo pismo ter odšla v mate j Irino *ol-o, vedoč, da tr ba sedaj, Ipu-titi o-'eta .samega, dokler se net I umiri in poLol'iij. V takem pelo-, Ižaju je /apusVla vsaka logika lin vsi ruzlogi ter vsi nasveti bi I bih zaman. delaven in skrben, k-- hotel, da sti ujegovi otroei po-[šteiijaki da poznajo že v prvi I mladosti skrb in resnost življt nja. Ni mogel odpustiti ženi, da se je Mo»ila tako visoko in po tem kopitu oddajala otroke Ni čuda da »tu se l.njo in Nelu navzela od matere one ponosne in razsipne krvi. Jn ta «.dgoja že kaie pottledieo, dr« mora sedaj še enkrat, v druaič. poslati fcinu pt.tnino, IVilelo ga je to, zakaj txi je smatral to za prvo otrošiio riei bi sinova slika v tem hipu zahtevala njegove kr vi. v tem hipu bi jo dal brez o!hj tavljanja In v tem trenutku, ko ga je prešinilo to čuvstvo, se mu je zdel denar — potnina — pralen in niče ven, uborna, brezpomembna stvar, ki ni vredna niti noht«, niti lasu njegovega deteta. Snngvinične nravi, se je brzo sa-zibal v dolae, lepše in slajše misli. Ako bi v tem trenutku prišel pred njfira katerikoli njegovih otrok, bi ne spomni glasu očetovega, ki I j« hotel biti 'blag in mehak in sl i-dak, kakor utu je bilo čuvstvo. Ali on nI mogel ukazovati svojemu glasu, ni ga mogel uravnati s svojim srcem, nego je ta gias ostal izprrtrgau in oster, kakor je bila vsr njegova prikazen Zato pač — razen njejfove starejše iičerke — niti ni pomislil nikdo, da more tu di on mnogo ne/.neje čutit! in !ju-b*če, t>olje morda, nego mnogi * najmehkejiim glasom, z najsok-nejšimi občml — — — Gospa Matkovičeva je fit sla z jasnim in zadovoljnim lieem pismo sestre in lula.iše hčerke Nele. Sestra ji je pisala, tla ji Kela del.» "furore" v meatu, da mladi ljudje (ena je ljubila itraz 'mlodi ljudje" bolj nego ?rraz "gimna-»ijt:"*) tekmuj *jo, kateri bi ji bolj ugodil ln da ni dvomiti niti naj manj, da poroči prej, nego b> človek pomlsJil. in da bo sre'na, jako srečna .. Nadalje ji je pi fala o krasni rožnati obleki, kate ro je naročja ca Nelo, zakaj v nedeljo bo sijajen ples v slavo Nje jtove 3 »re vzvišenost i Xa to alavjf da se delajo že sedaj velike pri prave in naj tudi ona — gnapa Matkovičeva — gotovo pride 2 Anko tja. * Tudi Nela je pristsvila nekaj i. vr*tie v htem smisla, ponavljaj«! pri vaaki besedi *'moja draga ir sladka aaaa". Hvalila a* je. di ;« bila neki dan "djevernaa" u mrle mu fpranaaijeu in da jo je zi to priala prosit cela deputacija Ostale soapodične ao ji radi t*g« strašno za v id ne itd. Gospa Matkovi&«»a si ni moftli aaieleti ugodnejšega pisma od svoj« hferke. Frtfitala g a je t ve liko slastjo dvakrat in nato od [ dais Anki ttr^jriwa GOZDNI ROMAR i i I^ii fmuioom SPISAL GABRIEL TOSTi - • jr i U Naroda" prevadal 0 F. 68 (Nadaljevanje.) Na tem mestu pa se je pričel plavajoči otok hitrejše pomikati naprej. V par sekundah je opisal dva kroga in vršiči dreves so postali bolj razločni. Oba lovca sta izmenjala nemiren pogled. Otok ae je vedno bolj bliial bregu. Eden ognjev, ki so svetili preje tako medlo skozi meglo, je postal jasnejši iu Bois-Rose ae je stresel. Pri nedoločnem tvitu ognja so lovci lahko zapazili indijanskega stražnika, ki je stal nepremično poleg ognja. l>olg«. griva bivola mu je pokrivala glavo. Kanadec je pokata! I Vpet ii vojnika, k» se je naslanjal na sulico. Na srečo pa je bila megla preveč gosta, da bi mogel Apač zapaziti temno maso na reki. V onem trenutku je zmajal Indijanec z glavo ter se ozrl naokrog, kot da nekaj sumi. " — Ali je mogoče kaj zapazil? — je vprašal Kanadec. Ah, če bi ne delala puška takega kravala, — je odvrnil Pe-|»e, - bi kaj hitro ]M»tavil tega človeškega bizona na stražo na drugem svetit. Oba lovec kta nato videla, kako je zapičil Indijanec svoje kopje v tla, *»• KtfJofiil naprej ter si zasenčil z roko oči, da boljše vidi. Vseh treh beguneev ne je naenkrat lotil strah pri pogledu na prežetega ltulijaiiea. Niso se bali strašne zunanjosti divjaka, kajti v tem kritičnem položaju bi bilo lahko najmanjše dete prav tako nevarno kot odrasel človek. Naenkrat pa je napravil Apač dva ali tri korake proti vodi ter izginil. Sulno je pustil na mestu, na katerem je ravnokar stal. To je I,d trenutek še bolj intenzivnega strahu, kajti vsled teme ni bilo mogoče videti kretnje Indijanca. — Ali nas je d<*mon mogoče zapazil? — je za šepetal Pepe. — Bojim se, da je tako, — je odvrnil Bois Kose. Tedaj |>a je zadonil v tiho noč neki klic, katerega so drugi vrnili na obeh bregov ih. Bili so signali, katere so izmenjavale straže. Nato pa jc postalo vse zopet tiho. Koiiečno je vzdihnil Bois-Rose ter pokazal s prstom na ogenj. Indijanec se je ravnokar vrnil v krog luči, prijel za sulico ter zav zel postojanko, kjer se je nahajal preje. Strah je bil nepotreben, a otok se je kljub temu stalno bližal bregu. — Ct bo šlo tako naprej, — je rekel Bois-Rose, — bomo v dveh minutah v taborišču tega indijanskega vraga. Ah, če bi mogli le malo veslati s temi vejami, potem bi kmalu prišli v pravi tir. Šumenje vode pa bi izdalo naš beg. — In vendar se bomo morali odločiti za to. Mogoče je nevarnost, da se izdamo, boljša kot gotovost, da bomo padli v roke Indijancev. Najprvo pa moramo preiskati, če nas žene tok, v katerega mho zašli, res proti bregu. V zadnjem slučaju moramo takoj pričeti z veslanjem. Po teh besedah je odtrgal Pepe vejico, katero je previdno t pustil v vodo. Sklonjen čez rob je opazoval smer, kateri je sledila vejica. Na dot ič i »en. mestu se je nahajal močan vrtinec radi globoka kotline v vodi. Za trenutek se je vrtila vejica naokrog, a nato hitro odplavala v nasprotno smer. Oba lovea sta z veseljem opazovala to dej-s-tvo, a takoj nato izmenjala osuple poglede. Vejica je prišla zopet nazaj ter >e pričela* pomikati proti bregu. Vsaka zmota je bila izključena. *• • v ". GLAS NARODA, 31. OKT. 1919 j FARMA M PRODAJ 1 WHLARD, WIS. I | 160 akrov najboljše zemlje, J j eno miljo od železnice in ve- f | like slovenske naselbine, po- f I žte, prodajaln, sirarne, cex- | | kve in iole idt. Okrog po- f f lovico iičiščene. 30 akrov u- I i orane, ostalo goad. Poceni. I I L W. KUHLMANN, WILLARD, WIS. I Lm ..... U. ^g^Mi sovanjem. Najkasneje osem tednov po odpoklicu se morajo izvršiti nadomestne volitve. Centralna eksekutiva. 1. Na čelu eksekutive stoji pred sednik, ki ga voli narod potom direktnih volitev na dobo štirih let obenem s člani centralnega parlamenta. Pomaga mu kabinet, katerega člane, strokovnjake, imenuje sam. Predsednik in vsi člani kabineta so odgovorni parlamentu. Vsak član kabineta mora odstopiti, če mu izreče večina parlamenta na sklepčni seji nezaupanje. 2. Ce pride predsednik v konflikt s parlamentom in ta mu izreče nezaupanje, ima pravico apelirati na volilce. ki izrečejo svoje mnenje s splošnim glasovanjem. Ce sklene večina volilcev odpoklic predsednika, se voli naslednik za dobo do prihodnjih splošnih volitev. Pokrajinska avtonomija. Ustavodajna skupščina določi zadeve, ki odpadejo v kompeten-co pokrajinske uprave. V teh zadevah so pokrajine popolnoma avtonomne. Vsaka pokrajina ima svojo zakonodajo in eksekutivo analogno državi; Za pravice in dolžnosti pokrajinskega parlamenta in eksekutive veljajo euaka načela kakor v državi. . (Dalje prihodnjič) Službo dobi dober možki, ki govori hrvaško, poljsko, rumunsko in bolgarsko. Dobra plača za sposobno osefco. Pišite ali pridite osebno. F. M. Ferrari Co. Steamship Agency, 2112 Second Avenue, New York, N. Y. od 9 do 12 dopoldne. ZASTONJ VSEM KI TRPE NA NADUHI Novo domaČo zdravilo, katoro mora vsakdo rabiti brez ncprlllko In Izauba Com Imamo nor način, kako sdrmvltt naduho ln telimo, da poskusite na naJ račun. Nli ne de. ako Je to Se dolga boleaen. aJt pa ae Je pojavila Se-le d red kratkim, ako Jo slučajna ali pa kronična naduha, naroči U morate brezplačno poakuAnJo na-kesa načina. Na to so no gloda, v kaki klimi ti vi te. ne gleda ae na vaio staroet ali opravilo, ako vaa muči naduha, ami n^čln vaa bo takoj oadravlL Posebno Selimo poslati onlio. U se nahajajo navldVs v obupnem stanju, kjer niso pomagala vsakovrstna vdihavanja, brizganja, zdravila opija, dimi, patentirano kajenje itd., telimo pokasaU vsakomur, ds. Je ta novi način določen, da vstavi vsalco Letko dihanje, vas hropenje tn vse stratne napade takoj m za vso časa Ts atesta poaadba ss rabi ls sa saa daa. Pil its ie danes ta pričnite s tem ssHsnsa tek<4- Ns poiljite denarja. NajbeUe le. is sniljf »S sds J fcapsa. Stertte te dsss«. nom kupon za naduho. FRONTIER ASTHMA CO- too 4MX WlMHM» siMl Hodsea Sts.' Baftab. H. Y. ••••»• ••••• • • «. f. mm « Phelps Črta j Direktno potovanje na dr- 1 Sko ali na Trst. I Cosullch črta parnlk Aroentlns — f zgodaj v novembru. 5 Nek amerlikl oarnlk — v prvi I polovici novembra. Nek amerlikl parnlk — v drugI ^ polovici novembra. : Parniki odplnjejo i pomola | 7 ob vznožju 41. ulice, South i Brooklyn. | Za cene in druge informacije g vprašajte pri: f PHELPS BROS, & 00. I 17 Battery PL New York. I OGLASI NAJ SE PETER ŽONTAR, ki je svoječas-no stanoval v Somerset, Pa., Box 71, in pozneje se je preselil v Johnstown, Pa., R D. 7, Box 5h Zanj je pri nas pismo iz stare domovine. Upravništvo Gla Rad bi izvedel za naslov IVANA STANIČ, podomače Rokotov izpod Novega grada na Primorskem. Prosim eenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga javi, ali pa naj se sam oglasi, ker mu imam nekaj važnega sporočiti. — Joseph Udovič Dolenc, Box 110, Kane, Pa. (30-10—1-31) RAZPIS SLUŽBE. Vsled odhoda našega organista v stari kraj se razpiše tem pogoni služba organista in mežnarja v eni osebi, oziroma samo orirnnista. Plača za ob^no službo je SO dolarjev mesečno. Orgle so letos postavljene. moderne, ki stanejo šest tisoč dolarjev. Resne ponudbe in spričevala na župni urad. — Rev. Aiiztlm Muni, O. F. M., 408 Fast 5th Street, South Bethlehem, Pa. (30-31—10) POZOR, SLOV. ČEVLJARJI! »Slovenec čevljar bi rad dobil stalno delo v kakem shoe snopu, ali ako ima kdo naprodaj dobro idočo čevljarnieo (shoe vtv.aii Kliop), sem tudi pripravljen ku piti po zmerni ceni. Pi£e naj se na naslov: Stephen Morlh, 111 Clay St., Joliet, III. (30-31—10) IŠČEMO GOSPODIČNO od 18 do 25 let, ki zna hrvatsko pisati na pisalnem stroju za veliko hankovno podjetje. Mora razumeti hrvatski jezik in biti dobra tipkarica. Sposobni osebi jc napredek zagotovljen. Pišite in pojasnite svoje sposobnosti. — Personnel Bureau, d5 Broadwav. New York, N. Y. (28-10—1 11) Kje se nahaja moj svak JURIJ P()JE, podomače Franckov Ju-r-j! Doma je iz Novega Kota, stanujoč v Borovcu št. 2 na Kočevskem Pred tremi leti se je nahajal v Emporium, Pa. Rad bi tudi izvedel, kje se nahaja FRANK GRAI3 iz Novcea Ko ta, spadajoč pod občino Prezid 1.ansko spomlad se je nahajal v Barbcrtonu, Ohio. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve, da mi naznani njun naslov, ako pa sama bereta te vrstice, naj se mi oglasita. — Joe Poje, R. F. D. 4 Box 114, Monongah, W. Va. _(30-10—1-1!)_ PROŠNJA. Trosim rojake v ruskem je atvu in sploh vse, kateri kaj vi 0 FRANCU SKRLJ, ki jc bil tovodja pri 3. stotniji 27. pešp ka, bojna pošta št. 45. Nahajal je na ruski fronti in pogrešan od 27. marca 1915. Doma jo Dobca, pošta Begunje pri Cirkni. na Kranjskem. Kdor mi da re* nične vesti o njem, mu dam 5 dc 1 a rje v nagrade. Naznanite na: Jo seph Ule, AViP.ard, AVis., U. S America, ali pa njegovi ženi- Iva na Skrlj, vas l)obec, pošta Begunje pri Cirkniei. Kianjsko I,igo-slavja (30-10—l-ii) Rad bi iz vedel za mojega brata JOHNA SKUBIC in za mojega svaka 1.UDVIK.V -JANKŽ. Ce I do v.» za nju mts.ov. naj mi blajrovoli naznaniti, nli pa če sama čitata naj se mi oglasita. Tony Skubic, Box 4G Harpers- j ville, Ohio. . (29-31_10) IŠČE SE UPRAVNIK za linijsko zadružno prodajalno ! Vešč mora biti popolnoma mesarske stroke ter imeti znanje o gro-euiji V tej zadružni prodajalni se prodaja samo onijsko blago in od upravnika se zahteva, da pristopi takoj v organizacijo. Delavne ure so, kakor jih predpisuje lokalna podružnica uslužbencev trgovske organizacije. Le osebe, ki so zmožne voditi trgovino ter imajo že večletno izkuanjo, na.jj>e blagovolijo javiti osebno ali itf-ineno na spodaj označeni naslov. Plača po dogovoru. — Jos Ain-brožič, Box 351, Canonšburg, Pa. (24-10—4 11) Kje sta moj brat in moja sestra JAKOB SMREKAR in .MARIJA SMREK AR, sedaj omo/ena SLAK! Pred nedjlgo sta bivala nekje v Coloradi in zdaj ne vem kje sta. Zato prosim rojake, če kdo ve za nju naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sama javita. Doma sta iz vas: Črešnje- * vcc pri Semiču na Dolenjskem. Joseph Smrekar, 1*. O. Box 7?, Avella, Pa. (29-31—10) ----- VAŽNO NAZNANILO. Pisarna Jus» >slovanskega generalnega konzulata v New Vcrku se je preselila iz hiše št 436 W. 23. St. v razširjene prostore Srbskega Donia v New Yerl:u Kdor ima s konzulatom kaj opravka, naj se obrne na sledeči naslov: Consulate General of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovenes, 443 W. 22 St.r New York, N. Y. (15 10-15-11) Rojakom v Cleveland, In sploM r državi Ohio naznanjamo, da jlhi be v kratkem ebJakal nal potnik Mr, Jim PL!1X0. lcl je poeblaitax pobirati naro* nine in iedaiaii praveveijavn* po. trdila. Bejakd Wm\m^ 4» mm gredo na (olft fhmmrmSMšTm Wn Malaga. Dr.JColer OS P— kw* PlwAnK fm ^pa JCJJMwJMjh »j wik»> t^iHiriat- ton SMUMS! jjj y » Iwi m. mm. fct^ WM^f^pta. Ispaesaje la^ vus >r«a i|«|i afermvje, sTStaJk jw^pjji la M up m Mm r^jr *iit,i>i> imi Dr. LORENZj^ 844 Penn ■DJIlLOVMBrO Ql? •OVOUCl ZD2AVMH WCBM ■oftxiK »OUBVI Pittsburgh, Pk. ••..Mola stroka Ja adravlja^a akataA la kxslWk I pi nI. Jaa MB 1» adravtH mad S tot tar taut akuAaja v tmk " 'n n I« mmtl vela lilms. da vaa oftdravta ta mam mo* te adrmvj% ^sgJiJat^asM^rtdoen^ci^ntau^^Jeio pH adravlJsadti mots* t nil sal, ^Ztbt^^Mmm^w aahnrja. todteaX li^l^MfliilL —Mln^ravmmtlmm, kyr. ^tfatejmo, aaduao ttd. Dr. L0RENZ, 644 P»m m., PtSlvib, Pa. +- NAZNANILO Žalostno vest naznanjam vsem sorodnikom, živečim v| I Združenih državah, da sem dobil pismo iz Ljubljane od svaki-1 I nje Ivanke Leskovic, da je njen dragi soprog oziroma moj brati I ZDRAVKO LESKOVIC ^ I 111 marca leta 1917 v najlepši dobi svojega življenja, star oko-l I li 35 let, zavedno zatisnil svoje oči. Kakor se poroča, se Je Zel I dalj časa počutil bolehnim. Hodil je po raznih krajih na poči t-1 ■ nice, da bi si pridobil zdravje; ko pa je nastopila ta strašna I ■ vojna, je bil kot lastnik dveh trgovin in veletrgovee, zelo za-1 ■ poslen. Poleg tega ae je pa ae prehladi 1, in to je povzročiloI I njegovo p reran o smrt. I I Pokojnik je bil doma iz vasi Veharše fara Rovte, okrajno! ■ glavarstvo Logatec. Še kot mlad fant je zapustil dom. Bil je I I poslan v višjo šolo v Idrijo, potem pa v Ljubljano, kjer se je I I po svojih dokončanih študijah posvetil trgovini, v kateri je I ■ tudi zelo dobro uspeval, le žal, da mu kruta usoda n! dala uH-l ■ vati sad njegovega truda. 1 I Tukaj v Ameriki zapuača nas tri brate in sicer Jožefa vi I Broughton, Pa., Gašperja v Franklin, Kana. in mene spodaj! I podpisanega, ter več sorodnikov. I I Da je imel pokojni brat veliko ljubezen do svojih že tukaj I Itiad 22 let živečih bratov, ae vidi, ker nem je v svoji oporoki] I zapustil za tisti čas primerno lepo avoto denarja. ] I Toraj dragi in nepozabljeni brat, naj ti bo lahka domača! I grada. Nam oatanfi v spominu do konca našega življenja. I I Tvoj žalujoči brat I I Fraak tekovk. I I Franklin. Kauaa, " I Plavajoči otok je ostal za trenutek nepremično, a pričel nato slediti uplivu prvega toka ter se kmalu odstranil od brega. Megla, I i j»- ]»ostajala na desni in levi vedno bolj gosta, je dokazovala o-bema lovcema, da se pomika otok naprej v zaželjeni smeri. Tako je potekla med stalnim strahom in upanjem približno ei|ij nra, nakar so se izgubili indijanski bivaki v megleni daljavi. Begunci so bili skoro Izven vse nevarnosti. Tedaj pa je bilo treba po mt!gati*si naprej. Kot konj, ki je bil dolgo časa prepuščen svojim lastnim muham in čuti konečno ostrogo dobrega jedeea, kateremu se mora pokoriti, tako je tudi plavajoči otok prenehal vrteti se v krogu ter sledil veliko hitreje toku reke, kajti Kanadec je veslal na vso moč. Tako je otok kmalu premeril dolgo pot. Trije prijatelji so vsled tega labko domnevati, da so vsaj v večji varnosti, če že ne popolnoma izven nevarnosti. — Kmalu bo napočil dan, — je rekel Bois-Rose, — in vsled tega moramo iti na ta ali oni breg ter hiteti naprej. Peš bomo prišli še enkrat tako naglo naprej kot pa s tem plavoin. — Dobro, pristani kjer hočeš, — Bois-Rose, — je rekel Pepe. — Sli bomo potem v vodi naprej, da prikrijemo Indijancem svoje >4edve. Ce bo treba, bomo nesli ranjenca na ramenih in premerili najmanj po dve milji na uro. Ali mislite, Don Fabijau, da je Zlata dolina ae daleč. — Prav tako kot jaz ste videli zahajati solnce za meglenimi gorami, v katerih leži ta dolina, — je odvrnil Fabijan. — Ne moremo biti oddaljeni od nje več kot par ur ter bomo brez dvoma dospeli tja še pred jutranjo zoro. Bois-Rose je s pomočjo Pepeta obrnil tok proti levemu bregu in že četrt ure pozneje je udaril otok tako močno ob breg reke, ds ; takoj nastala razpoka po sredini. Medtem, ko sta skočila Pepe in Fabijan na breg, kjer ni bilo nikakih sovražnikov, je vzel Ka nadee »** vedno nezavestnega gambusina na rame ter g» položil na iravo. Ranjeni se je prebudil. Ob pogledu na pokrajino, ki je bila povsem različna od one, kjer je bil zaspal, ae je pričel Gayferos ozirati naokrog. — Virgen santa. — je rekel, — ali moram še vedno slišati stra-tvi tulenje, ki me je motilo v spanju T — Ne, Indijanci so sedaj daleč proč in mi se nahajamo popolnoma na varnem Hvala Bogu, da sem mogel rešiti vse, kar mi je najdražje, mojega Fabijana in mojega starega spremljevalca iu prijatelja. Trije lovci so se pričeli nato pripravljati ,da nadaljujejo s svojim begom. — Če niste v stanu korakati z nami, — je rekel Kanadec Gay | ferosn. — bomo napravili neke vrste nosilnieo, da vas spravimo naprej. Nobenega trenutka ne smemo izgubiti, 5e hočemo uiti tem razbojnikom, ki bodo takoj kot bo napočilo j«tro, vprizorili najlepši lov kar so jih kedaj vprizorili Indijanci na kristjane. Želja gambusina, da prepreči po možnosti madaljno snidenje z 'Indijanci, pa je bila tako velika, da je pozabil na bolečine, katere je moral trpeti. Rekel je, da bo sledil svojim reiilcem tako hitro kot bodo korakali sami ter predlagal, naj ae takoj podajd na pot. • (Dalje pr&odnjii.) f ^ naroda, je treba centralno upravljati vse zadeve, ki zahtevajo po svoji naravi enotno administracijo. Centralni upravi oziroma zakonodaji naj bi bile odkazane zlasti: a) Zunanje zadeve političnega in gospodarskega značaja; zunanje zastpostvo in občevanje s tujimi kontrolo parlamenta, i 10. Socijalna politika, katere namen je ustvaritev enakih gospodarskih pogojev za vse in ustanovitev enega samega razreda državljanov; nevtraluost oblasti v razrednih sporih, dokler razredi obstoje. Država in njeni organi. Jugoslovanska država bodi federativna republika, enotna in neločljiva. ; Sestavljena bodi iz avtonomnih del ov, katerih meje določi ustavodajna skupščina, pri čemur je priporočati, da se izvrši razdelitev na podlagi gospodarskih interesov, na kulturne in historične momente pa da se jemlje toliko ozira, da se ne oškoduje materijalni razvoj. Vladna moč se deli v zakono-lajstvo in eksekutivo; prvemu pripada kontrola vse uprave. Po načelu, da morajo biti predvsem zavarovani interesi vsega Konvencija J. R. Z. (Nadaljevanja.)