Stav. 73. * fWy, v pofd1l«k «. itMirca 1916, Letnik XII- izhijt vsak dan, tuli ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. UreUniftvo Ulic« Sv. Frančiška Afltke« it 20, I- ntdstr. — Val dopisi naj se pošiljajo uredniStru fi«U. NefrankumM pisma sc M sprejemajo in rokopisi te ne vračil* Izdajatelj in odgovora! urednik Štefan Oodini. Lutnik kansortij Usta .Edinost". — Tlak tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge« omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AaUkega It 21 Telefon uredništva in uprave štev. 11-67. Naročnina znaša: Za celo leto ....... K 21— Za pol leta ................. 11-" ZA trt mesece................. s a nedeljsko I xda)• ca eeto leto . ......IV za pol teta .... ............2*0 fMinetn Številka .Edinosti' se prodajajo po f vinarjev, zastarele številke po 10 vtaarjev. Oglasi se rašnnafo na milimetre v Srok os ti ene kolon* Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vid. Osmrtnice, zahvale, Doslanlce, oglasi denarnih za« vodov . . . ..........mm po 20 vt* Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta................. . 1- Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema Inseratnl oddelek .EdlnosK". Naročnini ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno f« upravi .EdlaosU*. — Plača in toži se v Trstu. Oprava in inseratnl oddelek ae nahajata v ulici Sv. FrandBra Asiškega št 20. - Poštaohramlničol račun št 841.552. Presied najnovejših dogodkov. Zapadno bojišče. Francoski napadi na zapadnem bregu Moze brezuspešni. Na vzhodnem bregu Moze in v Woevri večji in manjši artiljerijski boji. Nemci so v ver-dunski bitki zajeli doslej 430 častnikov, 26.042 mož neranjenih, 189 topov, med njimi 41 težkih, in 232 strojnih pušek. Pri Ober-Septu Francozi ponovno krvavo odbiti. Ruska blišča. Nič bistvenih dogodkov. Balkansko bojišče. Nič pomembnega. Italijansko bojišče. Živahno obstreljevanje goriškega predmostja in doberdob-ske planote. Povečano delovanje laške artiljerije na koroški fronti. Pehotnih bojev ni bilo. Razno. Združenje čeških katoliških sir ĆeŠke krščansko socijalne« in »Narodne konservativne katoliške stranke«, da se je sklenila zdrnžltev teh dosedanjih čeških Donati vtstL Umrl je v Ljubljani po kratki bolezni g. Ignacij Novak, višji revident c. kr. drž. železnice, med našimi slovenskimi železničarji in sploh v naši tržaški slovenski družbi znana in priljubljena oseba. Njegovi rodbini naše najgloblje sožalje. Tečaj za hrvaščino otvarja abs. filo-zofkinja in izprašana učiteljica, ki je dobila tudi že oblastveno dovoljenje. Tečaj se bo vršil v prostorih podružnice »Glasbene Matice« v ulici Galatti, ki jih v ta namen odbor podružnice blagohotno odstopi. Vsi tisti, ki se zanimajo in se žele učiti hrvatskega jezika, so vabljeni tem potom, da pridejo v torek dne 14. t. m. ob 7 uri zvečer v rečene prostore. srečo v svetu, ki je zanj, ne pa za njo. Nato se mu je pojavil pred duševnimi očmi Brest, tam pa zopet ona, ki naj bi mu bila zvezda vodnica za vse njegovo življenje, ona, Margareta. Mignonne in Margareta I Karel skoraj ni niti Cul, kaj vse je pripovedoval gospod de Clement; vedel Je samo, da se mu sedaj uresničuje njegova edina želja... vedel je, da se dopolnjuje ono, čemur je posvečal vse svoje dejanje in nehanje, vedel jc, da sme imenovati svojo oboževanko res svojo. In tedaj so se tudi odprla vrata Leonti-nine sobe, in roko v roki ste stopili v atelje, kakor dva angela, Margareta in Leon t i na. • • • O drugih znanQih iz naše povesti nimamo povedati več veliko. Madauie Brancador še vedno biva v Mogarovski ulici in sc slej ko prej bavi s svojim umazanim poslom. Vendar pa jo jc dogodba z Lcontino precej izmodrila. Rožne politične vesti Vojni troški. »Pall Mali Gazette« piše, da bo koncem tega leta skupna svota vojnih troškov iznašala za V9e vojskujoče se narode 300 milijard. Časnikarji in vojna dolžnost na Angleškem. Angleška komisija, ki oprošča od vojne službe, je enoglasno sklenila, da je vse časnikarje oprostiti od vojne službe. V obrazloženju tega sklepa je rečeno: Po soglasnem umevanju komisije delujejo ča-snikarji z razjašnjevanjem položaja na bojiščih ugodno na razpoloženje vojske na fronti, navdušujejo vojake in tako prispevajo svoj del k uspehom bojev. Dogovor Danske z Francijo glede u- voza in izvoza. Zveza danskih industrijalcev in trgovcev je sklenila z francosko vlado pogodbo o izvozu in uvozu, kakr-šnja že obstoji med Dansko in Anglijo in po kateri se zveza obvezuje, da blago, ki je bo uvažala iz Francije, ne bo izvažala dalje v Nemčijo. Kraljevo sodišče na Reki odklanja hrvatski jezik. V seji hrvatskega sabora dne 3. t. m. je poslanec dr. Makso Rošič (hrvatsko - srbska koalicija) stavil interpe^ lacijo na bana, v kateri je izvajal, da je kraljevi tribunal na Peki odklonil neko Postala je mnogo previdnejša, tako da ji policijska in sodna oblast nikakor ne more do živega, ker nima.... dokazov. Galimand se tupatam še spominja svojega nekdanjega tovariša in prijatelja. Le-onida. toda govori pa o njem le redkoke-daj; prav gotovo pa ga ne omenja nikdar napram svojemu velikodušnemu pokrovitelju, gospodu bankirju de Vaunoyu, kateremu ugajajo dražesti Galimandove hčere Pamele tako zelo, da jej je najel krasno stanovanje v eni najfinejših pariških ulic ter jo zalaga kar . najobilneje z vsem, kar premore njegovo zlato. Ob lepih popoldnevih je videti Pamelo v elegantni kočiji v Boulognskem gozdiču, vso v svili in zlatu. Dekletu se godi imenitno in umljrvo je samo po sebi, da odsev tega sijaja v obilni meri pada tudi na Galiman-da, ki v svoji imenitnostl ne pozablja svojega nekdanjega tovariša Tircisa ter ga večkrat vabi na čašo boljšega. Pariz je pač Pariz in oni plevel, ki raste tu, raste in raste in ni treba misliti, da vlogo odvetnika dr~a Luttenbergerja e-dino zato, ker je bila sestavljena v hr-vastkem jeziku. Sodišče se je postavilo — v nasprotstvu z naredbo, ki sta jo lfeta 1871 izdala ministrski predsednik in ban — na stališče, da se pri tem sodišču morejo v pomorskih stvareh pač stranke posluževati hrvatskega jezika, ne pa njihovi zastopniki ali odvetniki. Ban je takoj odgovoril na to interpelacijo. Izjavil je, da ni nikakega dvoma, da se morejo toliko stranke kolikor njihovi zastopniki posluževati hrvatskega jezika ter da je vlada, čim je doznala za dogodek na Reki, ukrenila korake v zaščito pravice hrvatskega jezika na reškem tribunalu. Ban je tudi obljubil, da bo vlada stvar tudi. nadalje pozorno zasledovala ter da ukrene še na-daljne korake v tem pogledu, ako bo to potrebno. Francoski socijalisti in vojna. Francoska zbornica je poslala ruski dumi brzojaven pozdrav, v katerem je izrazila svojo radost na svečanem obisku carja v dumi, pozdravila plemenite govore, s katerimi sta vlada in ruski narod izrazila neomajno voljo, da porabita vso energijo za odločilen boj proti centralnima vlastima in za evropski mir, ter se slednjič raduje na sijajni zmagi vojska velikega ruskega naroda pri Erzerumu. Brzojavka sama ne preseneča in je razumljiva po dejstvu, da sta Rusija in Francija zaveznici. Kar pa preseneča in je manje razumljivo, to ste dve dejstvi: prvo, da je tozadevni predlog stavil socijalist Lafont, in drugo, pa pripombe v socijalistični »Humanite«: »Vse liberalne frakcije dume, od revolucijonarnih soci-jalistov pa do oktobristov, so odločene, da zagoto^e zmago, ' Pozdrav francoske komore, ki fsto-tako, kakor duma proglaša zvezo neodvisnosti narodov s potrebno zmago zaveznikov, bo v dragoceno spodbujevalno pomoč za tamošnje liberalne stranke.« Klasičen dokument ta pozdrav francoske komore ruski dumi, ker predlagan po socijalistih. Socijalisti in revolucionarji se radu jejo na »svečanem obisku« carja, absolutista, avtokrata — ki so -ga sicer vedno označali kot prototip sovraštva vsake svobode in volje ljudstva in parlamentarizma — v ruskem parlamentu!! Kako se vendar časi izpreminja-jo in — initernacijonalni socijalisti žnjimi! Nekdaj jim je veljalo kot dogma, da mora pasti carizem, ako naj vzcvete svoboda, sedaj pa pozdravljajo carja. Kakor smo nedavno rekli: globoke brazde je zaorala sedanja vojna tudi v socialistično internacijonalo. Papež in mirovna pogajanja. V publikaciji »Nuova Antologia« priobčuje mon-signore pod naslovom »Papež in bodoči mirovni kongres« članek. Najprej polemi-zuje proti nekemu spisu prejšnjega rimskega župana Nathana, ki je hotel* da bodi papež izključen od udeležbe na mirovnem kongresu. »Rimskemu vprašanju se je možno prav lahko izogniti. O-porekanje, da papež ni poklican v to, da bi se udeleževal pogajanj, ker poseduje le duhovno in ne posvetno oblast, ni veljavno, ker bodoči kongres ne bo razpravljal samo o vprašanju moči, marveč tudi o najvišjih interesih človeštva. Na Natha-novo porogljivo zahtevo, da bi se morali eventualno pritegniti tudi duhovni glavarji drugih ver. Je odgovoriti, da so nemški cesar, angleški kralj in ruski car najvišji dostojanstveniki tozadevnih cerkev.« — Tudi Če ne mislimo, da je članek inspiriran direktno od sv. Stolice, vendar si smemo domnevati, da je pisan po mtencijah vatikanskih krogov. Izjava, da se bo možno rimskemu vprašanju izogniti, priča o plemenitem čutstvovanju sedanjega papeža, ker noče ovirati prizadevanj za dosego miru radi vprašanja, ki Je zanj tako neizmerno veliko. To priča, da gre papežu pri vseh njegovih mirovnih akcijah res le za ta cilj brez vsakih postranskih namenov. To je res knez miru, ki zaslužuje, da se mu v spoštovanju klanja svet. bi ga kedaj kdo izruval tako temeljito, da bi ga ne bilo več. XLVI. Konec. Toda obrnimo se od teh zavržencev in si oglejmo le še ljubko sliko, ki se kaže našemu očesu v cerkvi Notre-Dame de Lorette. Ta cerkev je vsa v lučih. Dva mlada para stojita pred oltarjem in sprejemata pravkar zakonski blagoslov. Cerkev je polna radovednega ljudstva. Ženske se seveda bavijo z ženinoma in šepetajo potihoma druga drugi: — Kako je lep ta! Ne, oni mi ugaja bolj. Ne, meni pa ta. Moški pa opazujejo nevesti in njihova sodba je kratka in skoraj popolnoma glasna: — Obe ste krasni 1 In res je, da je malokedaj stal pred oltarjem tako lep parček, kakor sta ta dva. Naše ljubeznive čitateljice so pač že ugenile, kdo sta ona parčka, ki sta spre- flprovizocllsRe stvari. Določbe sa razdeljevanje izkaznic za kruh in moko. Danes, dne 13. marca se prične razdeljevanje izkaznic za kruh in za moko, veljavnih za tedne 24.—25., 26.—27. Izkaznice se bodo dobivale v uradnih prostorih krušnih komisij tekom uradnih ur in sicer proti izkazu z izkaznico za živila in povrnitvi izkazničnih* matic za tedna 20.—21. (zelena barva.) Vsi moški, ki so dosegli starost 18 let in še niso prekoračili 55. leta, morajo z verodostojnimi dokumenti dokazati svoje trajno bivanje v Trstu, bodisi da žive v krogu svoje družine ali pa hišnega gospodinjstva, potom katerega dobivajo izkaznice za kruh in za moko. V dvomljivih slučajih imajo komisije pravico, da zahtevajo potrebna pojasnila. Prebivalstvu se ponovno priporoča, da ne odlaša tozadevno do zadnjega, da si temveč v svojem lastnem interesu vsakdo čim prej oskrbi svojo izkaznico, da zadnje dni ne bo prevelikega navala. Tudi naj se vsakdo, takoj ko dobi izkaznico, sam prepriča, je-li dobil zadostno število izkaznic in je-li so opremljene z uradnim pečatom; izkaznice brez uradnega pečata so namreč neveljavne ter se zaplenijo. Družinski poglavarji, oziroma voditelji hišnih gospodinjstev se opozarjajo na dolžnost, da pristojni krušni komisiji tekom 24 ur naznanijo vsako izpreinembo števila družinskih članov, oziroma članov hišnega gospodinjstva ter vrnejo izkaznice onih oseb, ki odpadejo kot člani gospodinjstva. Izkaznice, izstavljene za služabnike, oziroma služabnice, ki potem bodisi vsled prenehanja službenega razmerja bodisi iz kakršnihkoli drugih vzrokov zapuste družino, oziroma hišno gospodinjstvo, se morajo izročiti onim osebam, za katere so bile izstavljene. Tako mora služabniška oseba, kadar zapusti kako družino, oziroma hišno gospodinjstvo ter drugje vstopi v službo, prinesti s seboj še veljavne izkaznice za kruh in za moko. Družinski poglavarji, oziroma voditelji hišnih gospodinjstev so tudi v teh slučajih dolžni, naznaniti pristojni krušni komisiji izstop takih oseb iz službe, oziroma njihov vstop v službo. Trst, 6. marca 1916. Mestni magistrat. Osrednja krušna komisija. Nadodatne izkaznice. V smislu obvestila mestnega magistrata 10. t. m. se odreja splošna revizija vseh nadodatnik izkaznic za kruh, ki so bile izdane in so sedaj v rabi. Zato se opozarjajo vsi delodajalci, kot uradi, korporacije, tovarne, ladjedelnice itd., da svojim nameščencem izdajo nove izjave, s katerimi se potrjuje njihovo za-posljenje, da dobe nadodatek. Dvoumne izjave in take, ki ne odgovarjajo popolnoma zakonitim določbam, se naravnost zavrnejo. Načelnik osrednje krušne komisije. Nujen Klic rojakom u usodnih čoslfi. Minister izven službe dr. Fiedler je objavil v praških »Narodnih listih« kaj važno in interesantno razmotrivanje o akciji za koncentracijo čeških strank. Važno ne Ie zato, ker izraža svoje uverjenje, da pride do popolne koncentracije, ampak tudi zato, ker obrazložuje nje pomembnost z dveh strani: z ozirom na številno moč strank in z ozirom na njihov delež na delu za utrjenje pozicije naroda in za uveljavljanje njegovih zahtev. Vrednosti stranke — pravi — ni smeti ocenjati le po številu pristašev, ki jih ima, marveč tudi, ali pa še bolj po meri, v kateri služi narodnim stremljenjem. Piše namreč: »Kar se je doseglo doslej v mestnih stremljenjih po koncentraciji se da izraziti v številkah tako-le: Stranke, na katere se je bilo ozirati pri snovanju mestnega Moka in ki predstavljajo po splošnih volitvah leta 1911 skupno 92% politične moči me- jela tu duhovnikov blagoslov za večno zvezo: bila sta Maurice Torcy in Leon-tina ter Karel de Saint Andrč in Margareta. Kakor sta bila tako ozko zvezana po svojem prijateljstvu, sta hotela tudi svoj najvažnejši korak v življenju storiti istočasno, hotela sta se poročiti isti dan, v isti cerkvi, po istem duhovniku. In tako ju torej vidimo v cerkvi Notre-Dame de Lorette oba tako neskončno srečna, tako neizrečeno blažena, njima ob strani pa Le-ontina in Margareta, obe s solzami radosti v očeh. Da, Leontina! Morda se je tu spomnila še enkrat vsega onega gorja, Id ga jej je zadajala Človeška zloba, dokler je ni objela krepka Mauricova roka in jo rešila iz velikomestnega blata. Kakor zeleni bršljan krepkega bora se je ovila njena roka njegove, in pozabljeno, pokopana za vedno je bilo vse nekdanje gorje. Sredi vse pariške nesreče je tu vzcvetela divna, rajska sreča. Stran fl. »EDINOST« iter. 73. V Trsiu cin i matCL j9.'6. si nega volilstva, ali 94% po prvih odločilnih volitvah — so se združile na podlagi sklepov svojih eksekutivnih odborov k enotnemu, strnjenemu nastopanju. Izven tega strnjenega mestnega bloka ostaja ena stranka, ki predstavlja organizato-rično 8%, oziroma 6% politične moči meščanstva. Ce k tem prištevamo še glasove na deželi, ki so bili oddani za narodno-socijalno stranko in katerih se stranka nikakor ne odreka v svoji novi organizaciji, postane moč nove politične formacije še večja preko teh številk. Bolje, nego vse drugo, kažejo te Številke; da nova narodna stranka, v katero so se stopile mladočeška, staročeška in reali-stovska stranka in ki se jej je pridružila narodno-socijalna stranka k politični vzajemnosti, predstavlja pravo in resnično reprezentacijo meščanstva na Češkem. Pomen in vpliv kake stranke pa nista odvisna samo od števila vdilstva, ampak tudi od tega, kar stranka po kadrih svojih pristašev pomenja za razvoj duševnega in materialnega življenja, torej od udeleževanja stranke na razvoju lokalne in avtonomije interesentov, časopisja, znanstvenega in umetniškega stremljenja, gospodarskih korporacij in podjetij ter podobnih institucij. Kako potenco pomenjajo stranke, ki so se stopile v tej smeri za enotno politiko, o tem se nočem dalje izjavljati. Prepričani smo, da bo po pritisku vseh teh razmer tudi državnopravna stranka — ki se doslej še ni odloČila — prisiljena k vstopu v mestni blok. Posebno, ako se posreči ustvariti iz velikih blokov vzajemnost, izprevidi ta stranka, da jej dosedanja brezobvezna samostojnost izven pristojnega bloka ne bo dajala prilike, da bi se kakor si bodi. uveljavljala. Ker vzroki, radi katerih se državnopravna stranka še ni odločila, ne leže v tem, da bi le najmanje dvomila na potrebi nove uravnave razmer med mestnimi strankami v smeri koncentracije, in tudi ne v tem, da bi imela manje smisla za velike narodne interese, marveč tiče vzroki le v formalnih ovirah, moremo skoro z gotovostjo računati na to, da bo mestni blok na Češkem kmalu pcpol-mona zaokrožen. Z meščansko koncentracijo pa kontracijska dela ne bodo še dovršena. Po prvotnem načrtu bo* preiti potem k drugi glavni etapi!« Tudi tisti slovenski faktorji, na katerih bremeni v današnjih Časih stokratno težka odgovornost za Čim popolnejo organizacijo naroda za eventuelne bodoče borbe, za njegove pravice in njegovo veljavo, naj bi v polni meri uvaževali v tem pogledu neizmerno važno razlaganje Fiedlerjevo o momentih, ki dajajo strankam važnost na narodnem snovanju. Naj si dotični faktorji ne zatiskajo oči in ne maše ušes: tudi na naša vrata trka vprašanje koncentracije! In trka nujno! Se par ali kvečjemu nekoliko mesecev bo trajalo, da bo odločena borba na bojiščih za koristi in važnost države na zunaj. Po — tako se nadejamo za trdno — srečni dovrŠitvi te gigantske borbe začne urejevanje notranjih razmer države za bodočnost. In gotovo za dolgo bodočnefct! Življensko vprašanje za naš mali narod je, da bomo imeli tudi mi besedo pri tem urejevanju in da jo bomo s primerno težo mogli metati na tehtnico, ko se bo odločala naša usoda, naš položaj v državi, tista mera veljave, ki jo bomo imeli v notranjem političnem življenju: v razmerju do države in do drugih nje narodov. In to smo zaslužili se svojo staro tra-dicijotielno zvestobo že doslej, do te vojne. To zvestobo smo še posebno posve-dočili z rekami naše krvi, ki jo pije zemlja razpaljena po tej tragediji. V tej veliki borbi za domovino in dinastijo sodelujejo vsi narodi monarhije, toda nikdo nam ne more očitati neskromnosti, ako pravimo, da v činih zvestobe, požrtvovalnosti in junaštva ne nadkriljuje noben narod južnih Slovanov monarhije! Njihov nenadkriljivi heroizem bo polnil najča-stneje strani v zgodovini vojen. Naši sinovi so s svojo srčno krvjo in z neizmernimi žrtvami pisali dokument, na katerega se bomo mogli — poleg drugih iz mi-nolosti — sklicevati, ko bomo zahtevali za svoj narod primernega mesta in veljave v družini narodov monarhije. Dokumente imamo. Treba le, da damo narodu organizacijo, ki ga bo vsposobljala, da bo mogel z vso težo zahtevati to, do česar ga opravičujejo dokumenti. Vprašanje organizacije trka na vrata, a to je vprašanje — koncentracije narodnih sil, ki nam kliče: posnemajte češke zglede! Minister Fiedler je podal pouka, kakova bodi organizacija, da bo dajala narodu polno veljavo na zahtevanju svojih pravic, pogojev za svoje življenje. Organizacija mora biti popolna v smislu, da jo bodo tvorile vse narodne sile. vse struje v njem, komponenti vseh strank. Kar zahteva Fiedler, td izključa vsako strankarsko tesnosrčnost hi samo-oblastnost. Tudi naivečje število pristašev ne opravičuje stranke, da bi se v takih velikih časih smatrala za edino zastopnico naroda, pred vsem, da bi si domišljala, da je vspasobljena, da sama izvoiuje narodu garancije za obstanek in bodočnost. Naj je Še tako velika, naj obsega tudi največji del naroda, vendar ne more pogrešati sodelovanja drugih strank, ker te imajo komponentov, ki jim daja pomen in važnost njihov intelekt, njihovo delo na različnih poljih, narodnega snovanja in ustvarjam a. Neoporečna resnica je, kakor uči Fiedler: »Pomen in vpliv stranke nista c«I-visna samo od števila volilstva, ampak tudi od tega, kar stranka po kadrih svojih pristašev pomenja za razvoj duševnega in materifainega življenja.« To je: številnost stranke ne opravičuje, da izklju- čuje druge od organizacije za skupno delo za skupne stvari, marveč jej nalaga dolžnost, da bodi prvačica na snovanju take organizacije naroda, da ona daja inicijativo in vabi druge v narodno falango! Odprimo vrata vprašanju, ki nujno trka v usodnih trenotkih! Pokorimo se glasu, ki nas zove: organizujte se, da boste, ko pride čas odločanja, pripravljeni na svo-jem mestu! S tem pokažemo, da smo bili v velikih časih nalogam naroda dorastli ljudje! Prirodno bogastvo Albanije. Dasi je Albanec pranaseljenec svoje domovine, vendar ni nikdar živel v urejenih gospodarskih razmerah, da bi prišel do višje kulture in blagostanja. Vedno je bil zaposlen z boji ali obrambo svoje domovine, ali pa je ječal v tujem robstvu, oziroma, služil tuiincu, tako, da ni mogel svoji deželi posvečati potrebne pažnje. Zato mu ta ne-daja niti deseti del onega, kar bi mu sicer mogla in morala. Na čudovito krasnih skadarskih poljanah leži morda najplodneja zemlja. Ali reki Drin in Kiri izpodkupujete neprestano svoje obrežje in odplavljate zemljo, da tako najpfodneji predel pretvarjate v pravo puščavo. V mestu Draču razsaja radi bližnjih velikih močvirij vedno pogubna mrzlica. Niti eno selo nima poti, po kateri bi mogli hoditi. V mnoge gorske vasi ni niti na konju možno priti, marveč le po nerodnih stezah. Albanec obdeljuje svoja polja na najprimitivneji način, tako, da večina teh takozvanih oranic ni nikoli videla niti lopate gnojila. V južni Albaniji so socijalne razmere nekoliko bolje, nego na severu, in tudi poljedelstvo se tu goji nekoliko boJje in pametneje. Ali tudi na jugu obstoji najna-vadneja kmečka hrana samo iz koruznega kruha, sira, češnja in mleka. Niti po mestih ni mnogo bolje, samo da tam premožneji jedo pšeničen kruh, riž, meso in jajca. V področju Valone bi mogli na-sejati z žitom tri četrtine vsega zemljišča, dočim se obdeluje komaj tretjina. Ni torej nikako čudo, da tudi tam morajo kupovati žito, mesto da bi ga prodajali V draškem in skadarskem okrožju prodajajo en del prebitka na žitu v Čr-nogoro in Italijo edino le v posebno rodovitnih letih. Za žitom, kakor glavnim pridelkom, prihaja olje. Najbogateji predeli na oljkah sta Valona in Drač. Zal, da jim dela mnogo škode črv, ki ga imenujejo »rao-sca olearia«. Skoro po vsej Albaniji rodijo vinogradi obilo in plemenitega grozdja. Toda splošno neznanje in nemarnost v vinogradništvu in hranjenju novega vina sta kriva, da pridobljena množina ne zadostuje. Vino celo še uvažajo iz Italije, ker ono, ki se izdeluje v Albaniji, ni tako dobro kakor bi v resnici moglo biti. Edini poljski proizvod, ki vedno in bogato pokriva domačo potrebo in se redno tudi izvaža, je — tobak. Albanija ima tudi mnogo livad in divnih gostih šum in ima potemtakem vse predpogoje za pametno gojenje živinoreje. Ali tudi ta vir dohodkov ne teče, ker so pasme živine slabe, male in krmižljave, ker jim nedo-staja tudi najpotrebneje negovanje. Okolo Skadra, Lješa, Drača in Valone pogi-nja živina vsled raznih bolezni v masah. Prašičev je sploh malo, ker je velik del prebivalcev mohamedanske vere, a ta — kakor znano — zabranjuje yživanje svinjine. Velike in bogate šume, polne gradbenega lesu, se raztezajo v skadarskem in miriditskem predelu vse tja na jug v zaledje Valone. No, Albanec ima malo koristi od njih, ker nima prevoznih poti, a razun tega jih pustošijo kmetje s sekanjem na povsem lalikomišljen način. O gozdarstvu v resnici ni niti govora. Gozdi so sicer polni divjačine, ali čudno je, da Albanec vkljub vsem svojim vojevitim svojstvom nima nikakega smisla za lov. To je splošno čudo na Balkanu. Mnogo strelov se izstreljuje tam, ali cilj jim je vedno le — Človek. Upajmo, da bodoči mir tudi tej zanemarjeni deželi, ki so jo osvojile naše hrabre čete, po celih stoletjih borbe in pu-stosenia prinese mirnega razvitka in napredka. P. Spolno koga. (Iz Koroenskega okraja.) Tudi po našem Krasu se širi spolna kuga. Ta grda bolezen se je pojavila že v raznih občinah, celo om ožene žene so bile okužene ter poslane v bolnišnice izven našega okraja. — Ker se ta kuga širi tudi po drugih deželah naše države, je naša vlada ukrenila stroge odredbe, da bi bolezen zaprečila, ali vsaj omejila. Razna c. kr. namestništva so že sklicala strokovnjake na konference, da so ukrepali napram tej bolezni. — Na našem c. kr. namestništvu v Trstu so zborovali strokovnjaki pod predse dništvom nj. ekscelence c. kr. namestnika Fries-Skene. Po dolgem posvetovanju so sklenili: 1. Mestna občina naj pomnoži zavetišča za spolno obolele. 2. Policija naj v bodoče obrača največjo pozornost omejitvi skrivne prostitucije. 3. Naj se ustanove speci-jalistični ambulatoriji za te bolezni 4. Naj se potom časopisja in z drugimi publikacijami občinstvo opozarja na kužno nevarnost in kako se jej more izogibati. Taka konferenca se le vršila tudi na nižjeavstrijskem nfemestn&tvu. Profesor Finger je na seji izjavil, da je vsled vojnih razmer obolela en truijim Tilrniitlh mož m med ženskami se je ta bolezen pomnožila. Oboleli so zakonski možje in zakonske žene. Prof. Finger je navajal, da je v Nemčiji vsled te bolezni padlo število rojstev za 200.000. Vsakdo kdor more, naj pomaga na' kakoršensibodi način, da se ne bo bolezen širila in da bi se vsaj omejila. Ker se pa človek lahko okuži ne da bi prišel v stik z bolno osebo. Je potrebno uvaževati razna navodila v obrambo proti tej bolezni. Zdravniki nam navajajo mnogo takih nasvetov. Imenujemo jih previdnostne odredbe. Med temi zdravniki sta nam že svoječasno podala dr. Hufeland in dr. Klenke razna navodila. Našemu narodu v pouk in uvaževanje navajam sledeča navodila teh dveh zdravnikov: 1. Varuj se občevanja z žensko, ki je ne poznaš dobro, osobito z ozirom na njeno zdravstveno stanje. Ker pa po zunanjosti ni možno takoj iz-poznati bolne ženske, je najbolje, da se osebnemu stiku izogibljemo. To velja že z moralnega stališča. 2. Ne poljubuj nikdar nobenega človeka na ustnice! Navada otroke poljubljati, naj se opusti. 3. Ne spij nikdar z nobenim človekom skupaj v eni postelji, ako ga popolnoma dobro ne poznaš! 4. Ne obleci srajce in drugega spodnjega človeškega oblačila, ako dotič-nega človeka prav dobro ne poznaš v zdravstvenem oziru in ne hodi v posteljo, v kateri je preje spal nepoznan človek. Gostilničarjem je to pač težko uveljavljati. Zbog tega bodi gost navzoč, ko se postelji polagajo sveže rjuhe ali perilo, sicer je boljše, da oblečen leže na posteljo. 5. Ne stavi v usta, kar je drugi prej imel v ustih, n. pr. tobačno pipo, ustnik, godbeno trobilo, čašo, žlico, vilice itd. Ne jej z žlico, vilicami itd., dokler niso bile očiščene — umite z gorko vodo. Enako velja za čaše in drugo namizno posodo. Vsled take nesnage so že bili ljudje okuženi. 6. Na stranišče pozi, da ne sedež na še gorki sedež, kjer je preje sedel drug človek. 7. Pri molzenju krav treba gledati na snago. Ženska, ki molze, naj roke dobro umije, predno o-pravi to delo, kajti ljudje so že bili okuženi potom mleka. 8. Babice naj se glede snage drže predpisov. 9. Ne sedi nikdar na gorki stol ali gorko klop — sploh na sedež —-, kjer je prej kdo sedel, dokler se sedež ne ohladi, kajti ne znamo, je-li dotični človek zdrav. 10 Skrbi v vsaki stvari za najskrajnejšo snago. Osototto umivaj si roke večkrat na dan! Označene točke uvažujmo sebi in drugim v korist. Sploh se moramo držati naredb in nasvetov oblasti glede kužnjh boleznih in uvažujmo določbe, ki jih naša vlada eventuelno Še izda v bodoče, kajti previdnost je mati modrosti. zopet nove zneske izposojati, bi se morala ustanoviti takozvana kavcijska hipoteka, ki bi se ¥ zemljiški knjigi vpisala in ki bi se v slučaju obračuna — n. pr. pri dražbi — odplačala v onem znesku, katerega izkazuje dolžn kov tekoči račun pri upniku. Podobno bi, če bi hotel član posojilnice dolg odplačati in si zopet kake zneske izposoditi, se morala izstaviti drugačna listina nego je dolžno pismo, in sicer pogodba in tekoči račun, ki se glasi na znesek dovoljenega kredita, in v slučaju obračuna plača dolžnik oziroma porok oni znesek, katerega izkazuje kot^dolg tozadevni tekoči račun. Člani se torej ne smejo jeziti na načel-stvo, če podobnim prošnjam ne ugodi. Po „Zadrugi" Gospodarstvo. Ali je mogoče na jedno dolžno pismo vzeti posojilo dvakrat? Zgodilo se je 2e, da je dolžnik plačal do?g, katerega mu še z ozirom na v dolžnem pismu določeni rok ne bi trebalo plačati, in je vzel dolžno pismo nazaj. Čez nekaj časa pa je zopet prišel v posojilnico in je prosil za manjše posojilo za kratek čas. Kot jam-ščino je ponudil ono dolžno pismo čez plačani dolg s trdltvo, da je to dolžno pismo plačljivo (z ozirom na vpisani da um) Šele čez pol leta in da bo do tistega časa že plačal. Poroki, podpisani na dolžnem pismu, da še jamčijo in za to da nI treba delati novega dolžnega pisma in znova podpisovati skupno s poroki. Načelstvo posojilnice je popolnoma pravilno to prošnjo odbilo. Zakaj? Dolžno pismo je bilo enkrat plačano in je torej brez vrednosti. Na tem nič ne spremeni dejstvo, da dolžno pismo še nI zapadlo v plačilo. Nasprotf temu dolžno pismo, ki bi že moralo biti plačano, a Še ni, ni brez vrednosti, kakor nekateri mislijo. Dolžno pismo namreč ni listina, ki bi njenemu lastniku dala pravico, zahtevati od dolžnika ali porokov brezpogojno plačilo. Ako dokažejo dolžnik ali poroki, da je dolg, za kateri se je dolžno pismo dalo, ie odplačan, ali da se dotično posojilo sploh ni izplačalo, se ne more nikogar k plačilu siliti. Načelstvo je torej računalo popolnoma pravilno: Ako nam dolžnik tega drugega posojila ne vrne ne moremo zahtevati plačila od porokov, ker nam ti lahko dokažejo, da je prvo posojilo, za katero so edino jamčili, že plačano. S plačilom je prenehala njihova poroštvena obveza in zadruga ne more od njih nič več zahtevati. Ako torej posodimo vkljub temu denar na staro dolžno pismo, posodili bi ga popolnoma brez jamstva in bi ravnati proti pravilom. Zato je načelstvo popolnoma upravičeno navedeno prošnjo odbilo. Nekaj podobnega hoče včasi tudi hipotekami dolžnik. Da si vknjižiti n. pr. dolg 500 K. Vrne pa 200 K in čez nekaj časa si hoče zopet izposoditi 100 K. Mnenja je pa, da je to mogoče brez nove varščine, češ da je Itak vknjiženih celih 500 K. Take prošnje je treba odbiti iz podobnih razlogov, kakor zgoraj, Ako ima kdo na tuje nepremičnine vknjiženih 500 K, to ne pomeni, da more zahtevati tudi brezpogojno plačilo teh 500 K. Zahtevati more tamo plačilo onega 7nezka, katerega mu dolžnik v resnici dolguje. V slučaju dražbe nepremičnin mora torej upnik dokazati, koliko še ima od vknji-žene terjatve dobiti. Odplačani zneski se odštejejo od prvotnega dolga. Znova izplačane oziroma vrnjene zneske treba smatrati za novi dolg In se jih ne sme zopet prištevati. Ako bi torej v zgorej navedenem slučaju načelstvo izplačalo zaprošenih 100 K brez nove varščine, bi dobilo v slučaju prisilne prodaje nepremičnin samo 300 K. Posodilo bi tor*] onih 100 K brez varščine, kar je proti pravilom, in zato je bilo čisto na mestu, da ie prošnjo odbilo. Aka bi pa Upotekarni dolžnik hotel na vlnijfženi dolg nekaj odplačati, potem pa si Darovi. Za družinski večer v korist podružnici CMD. v Sv. Jvanu so darovali/ga. Olga Sorč 1 kg. boljših biškotov in 2 kg. sladkorja; g. Plesničar trgovec zavojček Čaja; g. Skapin trgovec 4 tablice čokolade; ga. Ju-sta Suban, trgovka 2 kg. sladkorja, l/% kg. kave in 2 zavitka čaja; ga. Marija Kokalj 72 štruklje v; ga. Antonija Žgur. 2 kg sladkorja in 1 šaitelj; ga. Bruselj 1 kg. sladkorja, 2 zavitka čaja: ga. Gradišar 2 jabolj-čni gibanici; ga. Grmek 1 štruco finega kruha; ga. Pleteršek 1 kg. sladkorja in 2 zavitka čaja; ga. M. Bartol 1 torto in 20 buhtelnov; ga. Ernesta Suban 1 kolač, 7» pletene štruce */• mleka; ga. Justa Kova-čič 1 pinco; ga. Martelanc 1 šartelj, 1 1. mleka; ga. Tavčar 9/4 1. ruma; ga. Fani Milič 26 krofov; gč. Sebadin veliko steklenico ruma; gč. Furlani steklenico malinovca in limonov; ga. Ponikvar 40 povidlov; g. Jakob Perhavc 6 steklenic likerja; ga. S čaja; ga. Daneu 1 zavitek biškotov in mleka; ga. Železnik zavoj serpentin; g. Bartol škatljo svalčic. — O priliki družinskega večera so darovali oziroma preplačali sledeči gg: Dr. Ferfolja 4*60 K; ga Macarol 4 20 K"; po 3 K: ga. Kosovel, ga. dr. Deiakova; po 2-20 g. Ferfolja, H. Scbmidt, Hribernik; po 2 K: g. Kokalj, Ant. Trobec, Prele, V. Trobec, gč. S. Gaspersi', J. Tominc, Stergar 1*80 po 1-60: Kosič, N. N. Leban; po l 20 K: N. N. Gregorič; po 110 K: ga. J. Ko-vačič, C. Schmidt; po 1 K: Daneu, Požar, Fonda, Kralj, Lokar, Vrtovec; SO. v. Milič; po 60 v. Martelanc, Seme; po 40 v. Ponikvar, N. N., N. N., Železnik, Suban; Zgur 30; J. Milič 20; g. Daneu za darovane svalčice 60 v. Sklep: dohodkov 266*95., stroškov 24*95. ostanek K 242*— ki ga dobi glavna družba v Ljubljani. Darovi, došli ces. komisarju. Rodbina Mihaela Spiropuio di Pirco 100 K za vdove in sirote v vojnih padlih Tržačanov. Uradniki tržaške čistilnice olja 97 K 57 v. za Rdeči križ (XVII. prispevek). O. Lo-vrich 10 K za vdove in sirote padlih v vojni. Delavci mestne plinarne 9 K 90 v. kot tedenski prispevek za brezposelne. Karel Lonschar 100 K za oslepele v vojni in 100 K za vdove in sirote padlih v vojni. Ravnateljstvo občinske meščanske šole v ulici Ciotto K 16'36, zbranih med šolsko mladežjo imenovane šole, za Rdeči križ. Šolska mladina mestnih šol v ulici Ferriera K 6'52 za Rdeči križ. * # * Poštna hranilnica in posojilnica v Tr-stru, registrovana zadruga z omejeno zavezo, je posla'a c. kr. namestništvu na Voloskem znesek K 500 v korist skladu za vdove in sirote padlih vojakov. — Ivan Hermanstofer 200 K za oslepele v vojni. Učiteljski zbor mestne višje realke 35 K za vdove in sirote padlih v vojni, gojenci istega zavoda 65 K za Rdeči kiiž in 65 K za vdove in sirote padlih v vojni. Učiteljski zbor evnngeliske šole 3! K 12. v. rkot prispevek za mesec marec za Rrdeči Lkriž. Aleksander Basili 10 K kot mesečni prispevek za brezposelne. Tvrdka M. Weiss, kot čisti dobiček koncerta, ki se je vršij v torek, 7. t. m., K 253*21 v korist skladu za brezposelne. Podružnica CMD. v Bazovici polovico prireditve dne 5. t. m., to je K 85. za invalide tržaške vojake. Učenci in učenke slovenske mestne ljudske šole v Rojanti K 15*06 v korist skladu za vdove in sirote padlih v vojni. Pri prosti zabavi v Rojanu, v torek, dne 7. t. m. se je nabralo K 38. Polovico, to je K 19, smo tudi izročili ge. dr. Slavi-kovi. Preplačali so vstopnino: g. Vladko K 2, N. N. K 1*50, g. Josip Misle j K 2, N. N. 50 vin., g. Matko Klavora K 1. ga. Bajt 40 vin, g. župan Valenčič iz Jelšan je daroval K 2, ker se ni mogel udeležiti. — Iskrena hvala. Lonjerski podružnici CMD daruje Marija Čok 5 K v počeščenje spomina pok. gospe U. vd. 2ivec in 5 K v spomin pok. Mihaela Cok. V počeščenje spomina pok. Antona Godina daruje katinarsko učitelj-stvo 20 K za podružnico CMD v Lonjcrju. — Srčna hvala vsern darovalcem! Denar hrani blagajničarka. Za hrabre branitelje našega ljubega Primorja so darovali: Polovica čistega dobička od proste zabave, ki se je vršila dne 7. marca 1916. t. j. 19 K, izroča rojanski. »Sokol« ge. A. Slavikovi za branitelje našega ljubega Primorja. Barkovljanske učenke 4 K, g. nadzornik Matejčič 10 K, g.čna Malvina Plaperjeva 50 raznovrstnih knjig. G. Jaka Stoka: 24 zrcalc, 32 notesov, 24 koledarčkov, 6 ducatov svinčnikov, 500 razglednic, 1000 vojno-poštnih dopisnic. 18 škatelj stročnic; ga. E. Bar tel 1 ducat (12 kosov) mila; ga. Fr. Ukmar 6 blazin. Srčna hvala! Na shodu lastnikov in lastnic tefoakaren v Trstu in okolici, ki se je vršil v nedeljo, 27. februarja t. 1., so imenovani tobakar-narji prispeli zneske, kakor spodaj. Ker je odbor vse narastle troške plačal sam, se ta svota daruje za hrabre branitelje našega Primorja. Prispevali so: po K 2 Giraidi M.; po K 1'50 S. vd. Drocker; po K 1'20 Tschech C.; po K 1 Lovšin I., Podboj B., Peruzzi I., Cauter A., Trani O., Kiopčaver A.. Zupane I., Stanič S., Ma-rich 1., Baje F.. Hecker K., neimenovan, Geržina L., Gerngross N.. Tetschnik V., Lavrenčič M., F. vd. Fonda, Ercigoj J., po 70 vin. Artuš M.; po 60 vin. Hreščak B., Guidi N.; po 50 vin. Fike J., Braunigg M., A. Leban; neimenovan 40 vin.; po 30 vin. Koss I., Vivoda A.; neimenovan 20 vin. — Skupaj K 2S'30. S tem se zahvaljuje odbor društvu c. k. državnih uslužbencev, ki je dalo svojo dvorano brezplačno na razpolago. : M&U OGLASI B B se raiunajo po 4 eto t. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat veft. — Najmanjša : pristojbina mala 40 atotink. : DD □□ Čebulo za seme ima na prodaj trgovina jestvin Trevisan, uL deiie Poste 12, Trst. (128 fltttffVlVlVPN MICHELE NORSA, Trst, Corso imiarnica št. 37. Kupuje, prodaja ter izm-e njava zlato, srebro, platin in briljante po najvišjih cenah. Ha debelo samo za preprodajalk. Nogavice, sukanec, pip«, milo, gumijeve podpet mke, razni gnuvbi, denarnice, mazilo za Čevlje, električne svetiljke, baterije, p:semski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rueeo^a križa, krema za brado, žlice, r-izna rezila, robci, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke ..Patent Knopfe" in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Nicnlo štev. VX " 6J Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. Največja slovenska hranilnica Koncem leta 1915 je imela vlog.....K 48,500.000 Rezervnega zaklada.......... 1,330.000 Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po 4 II O 2 brez odbitka. Hranilnica je pnpilarno vania in stoji pod kontrolo o. kr. deželne Tla de. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posoja na zemljišča In poslopja na Kranjskem proti 5 lU °lof izven Kranjske pa proti 5 V, °/0 obrestim in proti nemani ®/4 °/0 odplačevanju na dolg.