Amerikansk] Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote
!.■>. številka
Joliet, Illinois, 1®. marca 1910
ljetni Ir XIX.
POPIS LJUDSTVA PO NARODNOSTIH.
Slovanska deputacija v Washingtonu dosegla velik uspeh z odločnim nastopom.
STRIC SAM PRAViCOLJUBEN.
Avstro-Ogrska menda ne bi tako hitro ustregla upravičenim zahtevam.
Združene Države bodo imele letos uradni popis prebivalstva, kar se imenuje po angleško “Census”. Pri tem popisu, ki se prične prihodnji mesec pa bi se bila skoro dogodila velika krivica v to deželo priseljenim Slovencem, Hrvatom, Slovakom in drugim manjšim narodom iz Avstro-Ogr-ske, ki so jih nameravali označiti samo kot “Austrians” ozir. “Hungarians”, po odnosnih državah ozir. državnih polovicah neglede na narodnost, tako da bi Slovenci in drugi Slovani (razun Čehov in Poljakov) popolnoma izostali iz statistike Združenih Držav. Bržko so o tem doznali nekateri prvoboritelji slovanski v tej deželi, so sklenili napeti vse sile, da se ta preteča nevarnost še v zadnjem hipu * odvrne. Predsednik Slovaške Lige, g. P. V. Rovnianek, se je obrnil posredovanjem senatorja George
T.	Olivera na ravnatelja popisnega urada, g. Duranda, a brez uspeha, češ — prepozno. Toda vrli slovaški prvoboritelji se 'te odpovedi msO ustrašili, marveč so šli in sklicali v Pittsburg, Pa., na dan 7. marca velik shod ameriških Slovanov, da se ukrenejo nadaljnji skupni koraki in odpošlje protest v Washington. Shoda so se udeležili zastopniki raznih društev slovaških, ruskih, hrvatskih in srbskih ter mnogoštevilni zastopniki slovanskega časopisja v Ameriki. Zborovanje se je vršilo mirno a resno. Sprejeta je bila rezolucija, v kateri se navaja velika krivica, namenjena Slovanom, ter zahteva, da se Slovani iz avstro-ogrske monarhije v novem popisu prebivalstva Z. D. označijo s svojim narodnim imenom, a ne kot “Austrians” ali “Hungarians”. Potem je bila izbrana deputacija, da ide v Washington in raztolmači krivico najprej ravnatelju popisnega urada Durandu a nato samemu predsedniku Taftu. Deputacijo je vodil g. John Dywley Prince, senator in vseučiliški profesor iz New Yorka. In kaj je ta deputacija dosegla? Popoln uspeh! Evo, kaj pravijo brzojavke najprej sploh o popisu prebivalstva in potem o dostavku glede narodnosti:
Washington, D. C., 14. marca. — Predsednik Taft je danes izdal proglas, s katerim nujno prosi vse prebivalce v Združenih Državah, “odgovarjati hitro, točno in natančno na vsa-vprašanja, katera jim bodo stavili popisovalci (števci) ali drugi vsluž-benci, ki bodo zaposleni pri trinajstem vsakodesetletnem popisu ljudstva.”
Popis ljudstva ali štetje prebivalstva se prične dne 15. aprila t. 1. Predsednikov proglas je izdan v svrho, da se prebivalci pouče o namenu ljudskega štetja v nadi, da bodo tem rajši potem sodelovali z vslužbenci popisovalnega urada, kajti v nasprotnem slučaju zapadejo kazni.
Predsednik zagotavlja občinstvo, da se bo z vsemi dobljenimi podatki ravnalo kot zaupnimi, rekoč, da “je vsakemu vslužbencu popisovalnega urada prepovedano pod težko kaznijo, razkriti ali izdati kak podatek, ki mu pride do vednosti.”
Ta del proglasa je namenjen, pregnati bojazen mnogih oseb, da bi se od njih zahtevani podatki utegnili rabiti kakoržekoli v škodo njihovim o-sebnim ali kupčijskim interesom.
Edini namen popisu ljudstva — pravi predsednik — je, izpolniti zahtevo ustave Združenih Držav v svrho, da se določi zastopstvo več držav v deželni poslanski zbornici.
Da ustreže zahtevam velikega števila državljanov rojenih v inozemstvu, je senat danes sprejel nasvetovan dostavek (amendment) k postavi o popisu ljudstva tako, da bo všteto ali vloženo poučilo glede plemena (race) tacih oseb.
Po sedanji postavi je bila zahtevana samo omemba rojstne dežele (države), ampak podan je bil ugovor, da ta izraz ni bil zadostno določen. Posebno so ugovarjali priseljenci iz Avstro-Ogrske, čije prebivalstvo je sestavljeno iz mnogih različnih plemen. Danes ^Prejeti dostavek predpisuje, da se mora pokazati narodnost (nationality) in materni jezik (mother tongue.)
Washington, 14. marca. — Ko bodo Popisovalci prebivalstva- začeli sredi aprila z delom, bodo označevali vse osebe rojene v inozemstvu po njihovi narodnosti in maternem jeziku, namesto samo po rojstni deželi, ako še poslanska zbornica odobri nasvetovani dostavek, ki ga je senat danes sprejel
TAFT V CHICAGI.
Predsednik Z. D. gost irskih društev na dan sv. Patrika.
Chicago, 111., 17. marca. — Danes, na irski narodni praznik, se mudi predsednik William H. Taft v zapadni metropoli. Cel dan ostane med svojimi ljubimi Chicažani, ki £0 se vsestransko pripravili, da mu ostane tukajšnje bivanje v trajnem spominu.
Ob prihodu deset minut pred 7. uro zjutraj ga je sprejel odbor “Irish Fellowship”-kluba in 7. polk narodne garde. Vozil se je s kolodvora po 33. cesti do Michigan avenue, potem severno do Jackson boulevarda, ob tem zapadno do La Salle ceste in po tej doli v La Salle Hotel.
Tekom dne čaka predsednika vse-polno pozdravov in sprejemov in gostij odstrani najraznovrstnejših organizacij, posebno pa irskih. Kajti Irci so ponosni na to, da se v tem mestu prvikrat zgodi, da se predsednik Z. D. udeleži slavnostnega sprevoda v čast njihovemu narodnemu svetniku in njim samim.
po predlogu senatorja Olivera iz Penn sylvanije. Poslanec Sabath iz Chica-ge je danes predložil slično odredbo v poslanski zbornici. Senator Oliver zajedno z g. Sabathom je deloval na to, da se odredi za Slovane posebno štetje, ker nočejo biti splošno označeni kot “Austrians” ozir. “Hungarians”, ampak zahtevajo, da se označijo kot Srbi ali Hrvati ali Slovenci ali kakršnakoli je njihova resnična narodnost. —
Tako brzojavke. Slovanskim zahtevam so v Washingtonu ustregli. Potemtakem smemo biti zadovoljni in ponosni. In ob ljudskem štetju bomo izpovedali, da smo Slovenci. O tem pa več prihodnjič.
Nadaljnji uspeh.
Washington, D. C., 15. marca. — Zbornični odbor je z večino enega glasa odgodil (odložil) posvetovanje o vseh predlogah glede glavarine in skušnje o naobrazbi priseljencev. V tem oziru se ne bo nič več storilo v tem zasedanju ter je vsa zadeva odložena do druzega leta.
(Podp.) A. J. Sabath.
Štrajk odložen.
Washington, D. C„ 14. marca. — Preden se odredi preteči štrajk 25,000 kurjačev in strojevodij po železnicah zapadno od Chicage, bodo naprošene zavezne oblasti, da poskusijo po Erd-manovi postavi posredovati. Tako mislijo v merodajnih krogih.
Washington, 15. marca. — Podana je prošnja za posredovanje po določbah Erdmanove postave v poravnavo štrajka med železnicami zapadno od Chicage ter njihovimi kurjači in strojevodjami. Prošnjo za posredovanje-so podale železnice. Prošnji bo ustreženo. Posredovalni poskusi se bodo pečali z razpornimi vprašanji o plačah, delavnih urah in delavnih pogojih. Razporni stranki sta: 47 železnic na eni strani ter unija strojevodij in kurjačev na drugi strani.
Za sočuten štrajk.
Pittsburg, Pa., 15. marca. — Štetje oddanih glasov je pokazalo, da so se člani unije “Amalgamated Association of Street and Electric Railway Employes”, ki so zaposleni na progah philadelphijske družbe v tukajšnjem mestu, odločili za sočuten štrajk na korist štrajkujočim cestnoželezniškim vslužbencem v Philadelphiji. Za sočutni štrajk je bilo oddanih 2476 glasov, proti 19. Tudi je bilo oddanih sedem nepopisanih glasovnic. Vprašanje, ki se je glasovalo o njem, se je glasilo: “Ali sočuvstvujete s štrajkar-ji v Philadelphiji v taki meri, da jih hočete podpirati’, če boste k temu pozvani?”
Življenja sit milijonar.
Pittsburg, Pa., 12. marca. — Šele zdaj se je dognalo, da Thomas McLaughlin, pomožni blagajnik jeklarni-ške tvrdke Jones & Laughlin Steel Co. in svak predsednika Tafta, ni umrl za kapjo, kakor je bilo navedeno v zdravniškem smrtnem listu, ampak je izvršil samoumor. Smrt je nastopila že zvečer ob deseti uri, ampak koro-ner je bil obveščen šele druzega dne ob eni uri popoludne, in tudi potem je bilo rečeno, da je naglo smrt povzročila kap. Šele na mnoga povpraševanja je koroner natančneje preiskal vzrok smrti. Tehnično ga je zdravnik pravilno navedel, a krvavitve ni povzročila kap, nego krogla iz revolverja. Prikrivanje samoumora bi se tudi bržkone posrečilo, ako ne bi dru-žinčad izblebetala. Truplo je pogrebnik tako umetno pripravil, da je samo natančna preiskava pokazala rano po krogli.
Kaj je gnalo v smrt šele 35 let starega moža, ki je zapustil ženo z dvema otrokoma in baje $20,000,000 premoženja, ni znano, a bržkone mu je stisnila revolver v roko živčna razdraženost.
VSA POGAJANJA BILA BREZUSPEŠNA.
Uradniki cestne železnice v Philadelphiji nočejo ničesar popustiti štrajkarjem.
SPLOŠEN ŠTRAJK V PENNS.
Vse unije pozvane, da se izrečejo za sočuten štrajk.
Philadelphia, Pa., i5. marca. — ‘-‘Posvetovanja z zastopnikom mesta v ravnateljstvu cestnoželezniške družbe niso dognala nobenega načrta ali namiga za hitro poravnavo štrajka cest-noželezničnih vslužbencev in zato so smatrati pogajanja za končana.” Tako je pozno snoči razglasil odbor desetorice, ki vodi sočutni štrajk.
Predsednik Greenwalt od državne delavske zveze je takoj po tem razglasu izdal oklic na vse delavske unije v državi Pennsylvania, glasovati glede vprašanja o splošnem sočutnem štrajku in se pripraviti za pričetek tacega štrajka.
Štrajkovni položaj se tekom dne ni nič izpremenil. Izneverilo se je spet več štrajkarjev, ali-zato se je pa še večje število delavcev pridružilo štrajku, med njimi 400 grocerijskih klerkov v predmestju Kensington.
Odbor sedmerice od “United Business Men’s Association”, ki je zadnji teden poskušal narediti pot za sklep miru, izdeluje načrt, po katerem se bodo dali razpori poravnati, ako se razporni stranki nikakor ne bosta mogli zbližati.
Eno največjih težav za prijateljsko sporazumljenje bo nudilo zopetno na-meščenje vseh štrajkarjev, ker je družba izjavila, da noče odsloviti zaposlencev, nameščenih ob pričetku štrajka. Dočim se povsod sliši govoriti o miru, se splošni štrajkovni položaj ni bistveno izpremenil. Odbor desetorice je razglasil, da se udeležuje štrajka 143,251 oseb. “Philadelphia Rapid Transit Co.” izjavlja, da svoje delavske moči neprestano pomnožuje.
Philadelphia, Pa., 16. marca. — Ker je obupal nad tem, da bi po nadaljnjem pogajanju z George E. Earle-om, zastopnikom mesta v ravnateljstvu “Philadelphia Rapid Transit”-kompanije kaj dosegel, je odbor desetorice obnovil svoje prizadevanje, napraviti generalni štrajk tako izdaten, da bodo kompanijski uradniki prisiljeni, zadovoljivo sporazumeti se s štrajkujočimi motorniki in sprevodniki. Državni predsednik E. E. Green-wait je po sklepu, ki ga je sprejela “Federation of Labor” države Pennsylvania na svoji konvenciji v New Castlu, izdal poziv za glasovanje o štrajku, ki se ima raztegniti čez celo državo. V tem pozivu je rečeno med drugim: “Jaz, E. E. Greenwalt, predsednik državne ‘Federation of Labor’, izdajam s tem na vsako krajevno organizacijo, ki je v zvezi s pennsylvan-sko federacijo, sledeči poziv: Da tar koj odredijo glasovanje o splošnem štrajku in se same pripravijo, slediti povelju splošnega štrajka, bržko bo izdano. Ker je čas kratek in potrebno takojšnje delovanje, so unije naprošene, poslati mi brzojavno poročilo v moj glavni stan v Lancaster.” Kot predsednik državne federacije je Greenwalt pooblaščen, odrediti generalen ali splošen štrajk v Pennsylvani-ji, če se mu zdi tak korak nujno potreben.
Štrajk v Bethlehemu.
Washington, D. C., 15. marca. — Vlada hoče preiskati štrajk zaposlencev tvrdke “Bethlehem Steel Company” in njegovih vzrokov, in še nocoj odpotuje uradnik departmenta za kupčijo in delo v South Bethlehem, Pa. Za vladno posredovanje so prosili tako jeklarniška družba kakor tudi štraj-karji, ki so večtisočeri brez dela že nad mesec dni.
Štrajki po papirnicah.
Glens Falls, N. Y., 14. marca. — “The International Paper Co.”, čije zaposlenci štrajkajo, je proti 1500 štraj karjem unijcem podala odškodninsko tožbo za plaćanje $150,000. Tvrdka trdi, da je za toliko oškodovana vsled štrajka.
Rumford Falls, Me., 14. marca. — Dvesto zaposlencev pri “International Paper Co.” se je pismeno zavezalo u-staviti delo, bržko ostalih 400 delavcev sklene, tudi zaštrajkati.
Wilder, Vt., 14. marca. — Tukajšnje žage “International Paper”-kompanije so morale vsled štrajka njenih delavcev ustaviti delo.
Čreda ovac utonila.
Evanston, Wyo., 14. marca. — Čreda 200 ovac, lastnina Petra Olsena, je utonila v Bear River Canyonu, ko se je globel vsled povodnji nenavadno napolnila z vodo.
ROOSEVELT NA POVRATKU.
Bivši predsednik s spremstvom dospel v Khartum, gorenji Egipet.
Khartum, Egiptovski Sudan, 16. marca. — Ko si je včeraj ogledal bojišče, kjer so Angleži 'strli khalifovo moč, je g. Roosevelt danes videl uspehe britanske vlade ob Nilu v cvetočem mestu Omdurman čez reko od Khartuma.
V Khartum je dospel g. Roosevelt v ponedeljek. Na tisoče ljudi ga je veselo pozdravilo na njegovem povratku iz pustinje. Ko sta še Roosevelt in njegov sin Kermit izkrcala, sta se peljala v palačo Sirdars, kjer sta zajtrkovala, nakar sta se podala na kolodvor, pozdravit gospo Roosevelt in gdčno. Ethel Roosevelt, hčer ozir. sestro. Svidenje je bilo prisrčno.
G.	Roosevelt je navdušen po uspehu svoje lovske ekspedicije, vendar je izjavil, da občuti domotožje in se rad vrne v omikani svet nazaj.
Katolišk admiral umrl.
Mesto Seattle, Wash., je izgubilo enega svojih prvih in največjih dobrotnikov, a katoliška cerkev enega svojih najudanejših in energičnih sinov vsled nedavne smrti vpokojenega admirala W. J. Thompsona. Admiral Thompson je služil prvi dve leti državljanske vojne kot voj^k v zavezni armadi, odkoder je'prešel k mornarici v plačilni oddelek, kjer je služil pod admiralom Porterjem do konca vojne. Udeležil se je mnogih znamenitih ekspedicij.
Bacili v bankovcih.
Washington, 13. marca. — Po preiskavi z drobnogledom je papirnati denar zelo okužen z bacili. Na nekem $l-bankovcu je bilo najdenih nič manj nego 92,000,000 teh “živalic”, med njimi zarodki osepnic, Škrlatice, vročinske bolezni, jetike in davice. Bankovci, nakazani na višje zneske, so vsebovali, čim višji je bil njihov znesek, tem manj bacilov, vendar jih vsebuje tudi vsak “višji” bankovec vedno še nekaj milijonov. Kovinski denar pa je brez bakterij.
Ogromen požar.
Jamestown, N. Y., 14. marca. — Požar je tu povzročil škode $800,000, smrt enega moža in resne poškodbe treh druzih oseb. Mrtvec je John Hanson, kapitan požarne policije, ki so ga ubile podrtine. Razdejal je o-geqj štiri bloke okoli Gokeyeve tovarne, v kateri je navstal in bil na videz pogašen a je davi zarana iznova izbruhnil. Gokeyeva prodajalnica, največja v mestu in obsegajoča cel blok, je zgorela do tal; škoda na tem poslopju znaša $200,000, a stanovalci v njem so izgubili skupaj $160,000. Ostala škoda je porazdeljena na druga.zgore-la poslopja.
Patten razžaljen.
London, 12. marca. — James A. Patten, chicaški špekulant z bombažem in pšenico, je bil v Manchestru vržen iz borze in glasno zasramovan. Po ulicah ga je zasmehovala kričeča množica, dokler ga ni policija rešila, sicer bi bil še tepen.
Predkratkim si je Patten v' Chicagi prišpekuliral z bombažem več milijonov na škodo Angliji, in ko si je šel sedaj “nekoliko ogledat” tamošnji položaj, ga je doletela osveta.
Sodnikovo merilo.
New York, 12. marca. — “Opijaniti se trikrat v letu ni preveč za gentle-mana,” je izjavil sodnik Noble v mestu Jamaica, L. J., v svojem odloku neke zapuščinske pravde. Dva brata sta hotela oporoko svojega pokojnega brata ovreči, ker je bil baje pijanec iz navade, in sta navedla, da je bil v enem letu trikrat pijan.
Klavničarji so krivi.
Cleveland, Ohio, 15. marca. — Posebna velika porota, ki je bila pooblaščena, dognati vzroke visokim cenam vsakdanjega živeža, je podala svoje poročilo, po katerem se smatrajo klavničarji neposredno odgovorni za visoke cene mesu. Nadalje izjavlja porota, da obstaja v Clevelandu monopol (samotrštvo) za mleko in da se prodajajo jajca, ki so ležala celo leto v hladilnicah.
Oba odsotna.
Kansas City, Mo., 15. marca. — Slučaj bogatega veleklavničarja Johna P. Cudahy, ki je obdolžen, da je napadel Jere F. Lillisa, predsednika Western Exchange banke v tem mestu, bi se imel v tukajšnjem občinskem sodišču obravnavati, pa obravnava je bila odgođena po predlogu mestnega pravd-nika, ker nista bila prisotna niti Cudahy niti Lillis.
PREM06ARSKI
STRAJK BLIZU.
400,000	premogarjev ustavi delo, ako rudniški posestniki plače ne zvišajo.
DAN 1. APRILA US0DEP0LN.
Zadnja prizadevanja, da se morda vendarle doseže sporazum.
Cincinnati, O., 15. marca. — Danes je bilo otvorjeno tukaj zborovanje zveze “United Mine Workers of America”, na katerem se utegne rešiti vprašanje, da li pride do pretečega ve-licega štrajka premogarskega ali ne. Posestniki^ premogovnikov napovedujejo štrajk, a predsednik premogarske zveze izraža upanje, da se štrajk odvrne.
Položaj je nenavaden. Po navadi napovedujejo štrajke delavci, dočim so delodajalci vobče optimistični. Da je tu položaj narobe obrnjen, je razvidno iz besed, ki so jih snoči izgovorili nekateri odborniki zveze “Coal Operators’ Association of Illinois” in T. L. Lewis, predsednik premogarske unije.
St. Louiški člani odbora za lestvico v Illinois so naznanili neuspeh svojega odbora, sporazumeti se z odborom illinoiških premogarjev glede zahtevanega zviška plače. Operatorji napovedujejo štrajk za dan 1. aprila, ko ima ustaviti delo okoli 400,000 premogarjev, tako da bo ustavljeno vse poslovanje po rudnikih v zapadni Penn-sylvaniji, Ohiu, Indiani in Illinoisu. Do 70,000 premogarjev je zaposlenih v državi Illinois.
Predsednik T. L. Lewis od “United Mine Workers of America” je pa rekel: “Zelo sem upal, da se odbor za illinoiško lestvico hitro sporazume, ampak zgodilo se ni in konvencija bo morala čakati. To je edina važna zadeva, ki pride na dnevni red zborovanja. Zato bodo morali unijski premo-garji čakati. Konvencije se udeleži do 1,200 premogarjev, ki zastopajo ka-cih 300,000 tovarišev po vsej deželi. Bržkone pridejo k zborovanju tudi operatorji iz cele dežele. Še vedno sem prepričan, da ne bo štrajka in da bodo premogarske zahteve dovoljene.”
Cincinnati, O., 16. marca. — Nocojšnji razvoj v položaju med operatorji in zvezo “United Mine Workers of America” kaže, da je štrajk 400,000 premogarjev v Pennsylvaniji, Ohio, Indiani in Illinoisu skoro gotova stvar. Iz dobrega vira se poroča, da se pre-mogarski pododbor in premogovniški posestniki niso mogli sporazumeti glede plače in da se bo bržkone v prihodnji seji celega odbora v tem smislu poročalo. Nadalje se poroča, da bo odbor po prejemu tega poročila poskušal pridobiti obe stranki za kompromis, preden se stvar sklepčno predloži konvenciji.
Cincinnati, O., 16. marca. — Pre-mogarji bodo dne 1. aprila zaštrajkali, če rudniški posestniki ne zvišajo plače. To je bilo jasno razvidno iz dogodkov na posebni konvenciji zveze “United Mine .Workers of North America”, ki se je tu vršila in je trajala samo 45 minut. Premogarji so pripravljeni, odreči se polprazniku ob sobotah in drugim zahtevam manjše važnosti, ampak pri tem pa hočejo o-stati, da se jim plača zviša. Položaj je zelo resen, kakor vsi priznavajo.
Francoski škandal.
Pariz, 15. marca. — Državni pravd-nik je sklenil podati proti Duezu, bivšemu oskrbniku cerkvene- lastnine zaplenjene po državi, podati tožbo zaradi ponarejanja in poneverjanja. Njegovi sokrivci bodo prijeti vkratkem.
Pariz, 15. marca. — Vlada je bila v poslanski zbornici zaradi Duezovega škandala sicer ostro napadana, a danes ji je bilo vendar izrečeno zaupanje s 343. proti 79. glasom. Čudno je, da se je katoliška desnica vedla prav mirno in da ni poslala nobenega govornika v bitko.
Potres.
San Francisco, Cah, 11. marca. — Precejšen potres, najmočnejši izza velikega leta 1906. je bil občutiti povsod v osrednjem delu Californije ob 10. uri 54 minut snoči. Stresi so. bili razsežni in valoviti, a ne močni in trajali so poldrugo do 4 sekunde. O napravljeni večji škodi se ne poroča. Tu je bilo vse prebivalstvo vznemirjeno. V več gledališčih je skoro prišlo do panike.
Duhovnik iznajdnik.
Berolin, 15. marca. — Brezžičen žepni brzojavni aparat je tukaj razstavil iznajdnik, profesor Cerebotani, duhovnik, pri nekem predavanju, katero je imel pred poslušalstvom iz zastopnikov raznih znanstvenih strok. Aparat je nekoliko večji nego navadna listnica.
LUEGER MRTEV.
Cesar izkazal zadnjo čast slavnemu županu dunajskemu.
Dunaj, 14. marca. — Pokojni župan dunajski, dr. Karl Lueger, je bil tu pokopan kar najslovesneje ter ob velikanski udeležbi odstrani prebivalstva. Izza pogreba cesarice Elizabete ni videl Dunaj tolikega pogrebnega sprevoda _kakor ta, ki je sledil truplu Lue-gerjevemu. Polovica prebivalstva se je nagnetla ob pet milj dolgi sprevodni črti od katedrale do pokopališča in vse trgovine v mestu so bile zaprte. Pri sv. maši zadušnici so bili zastopani vsi stanovi in dostojanstveniki. Med prisotnimi so bili cesar Franc Jožef, vsi nadvojvode, vse nadvojvodinje, papeški nuncij in člani diplomatičnega zbora.
Dr. Karl Lueger je bil rojen dne 24. oktobra 1844 na Dunaju. Dovršil je pravoslovne uke na dunajskem vseučilišču in se je potem posvečal odvetništvu do leta 1896. Že ko je bil dr. Lueger vseučiliščnik, se je zelo zanimal za politiko in leta 1875. je bil izvoljen v dunajsko mestno svetoval-stvo. Pridružil se je demokratični stranki. Pozneje je prešel v tabor intisemitov in leta 1885. je bil izvoljen kot zastopnik te stranke v državni zbor. Kmalu potem je postal vodja antisemitov. Leta 1895. je bil dr. Lueger izvoljen za dunajskega župana. Svoje protijudovsko mišljenje je večkrat izražal v govorih, ki so silno vznemirjali judovske kroge. Tako je nekoč na nekem političnem shodu leta 1905. svaril jude, naj se vedejo zelo previdno, sicer jih utegne doleteti ista usoda, kakor takrat njihove brate na Ruskem. V nekem drugem govoru je opominjal krščansko prebivalstvo dunajsko, naj vse jude bojkotira. Lue-gerja je socialnodemokraška stranka v Avstriji zelo sovražila, ker je videla v njem svojega največjega nasprotnika. —
(Dr. Lueger je vse dosegel, česar je želel, in po storjenem delu je legel k počitku. Postati je hotel dunajski župan, in postal je in bil. Med dunajskim ljudstvom je bil tako popularen in priljubljen, kakor nihče ne razun belolasega cesarja. Dunaju je dal moderno mestno upravo. Bil je mož dejanja, ne samo lepih besed, neumoren delavec, dalekoviden organizator. Na značuju ni imel najmanjšega madeža, tudi na županskem stolcu je ostal poštenjak. — O Luegerju kot katoličanu se je mnogo pisalo. Znano je, da je mnogokrat rekel: Kolikokrat sem se v težkih in burnih časih vprašal: Kam naj se obrnem? In jaz smem reči: Naš Gospod me še ni nikdar zapustil. Če so prišli se tako viharni časi, to mi je bilo vedno pred očmi: Nekdo čuva nad nami, na njega se smemo vsak čas zanesti. To je naš Bog!)
Razglas ustave 'v Bosni.
Za Bosno in Hercegovino je bil dan 20. febr. 1910 velepomenljiv. Tega dne je bila v svečano okrašeni palači deželne vlade vpričo načelnikov civilnih in vojaških oblasti, duhovščine, mestnega zastopstva, zastopnikov vseh korporacij in dostojanstvenikov vseh veroizpovedanj po cesarju in kralju podeljena ustava za Bosno in Hercegovino slovesno razglašena.
Tem povodom je bilo mesto*v zastavah, in pred poslopjem deželne vlade je bila razpostavljena z godbo častna stotnija tretjega bataljona bosno-her-cegovskega pešpolka št. 1.
Ko je prišel v slavnostno dvorano deželni glavar general pehote pl. Va-rešanin s civilnim pobočnikom baronom Benko pl. Bojnikom in vsemi sek cijskimi svetniki ter vojaškim spremstvom, je bil burno pozdravljen z ži-vio-klici. Stopil je na oder, imel nagovor in prečital cesarsko pismo, s katerim se potrjujejo ustavne postave. K zaključku je deželni glavar zaklical cesarju “slava!” pri čemer je častna stotnija oddala “generaldešaržo” in godba zasvirala cesarsko himno, medtem ko je bilo na Žoltem bastijonu oddanih 21 strelov.
Slovesnost se je zaključila ob velikem navdušenju. Zajedno so okrožni in okrajni predstojniki slovesno razglasili ustavne postave v Mostaru in po celi deželi.
Jolietska novica.
— Umrl je včeraj (v četrtek) zarana ob 1. uri za srčno hibo 60 let stari T. A. Mason, predsednik Joliet National banke, dobroznan tudi vsem jolietskim našim rojakom.
Rojak umrl.
—Iz Dowson City, Yukon Ter., se nam poroča, da je tam umrl g. John Golobič, doma iz Radoviče na Dolenjskem, star okoli 30 let. V Jolietu zapušča dve sestri, v starem kraju dva brata. Bil je v bolnišnici le tri dni. Previden s sv. zakramenti za umirajoče je v Gospodu zaspal dne 7. januarja. Tako nam poroča g. Nick. Erdeljac, ki je oskrbel pogreb.
Joliet, 111., 16. marca. — Štirideset-nrna pobožnost sv. Rešnjega Telesa se bo vršila v naši cerkvi 18., 19. m 20. marca. Slovesni sklep bo v nedeljo zvečer. Marijina družba, in dekliška družba sv. Neže bosta imeli skupno sv. obhajilo na sv. Jožefa dan pri sv. maši ob 7. uri. Društvo Katoliških Borštnaric sv. Ane pa istega dne pri sv. maši ob 8. uri. Cvetno nedeljo pri sv. maši ob 8. uri pa bo skupno obhajilo društva sv. Jožefa, društva sv. Cirila in Metoda, društva sv. Frančiška Sal. in ženskega društva sv. Genovefe.
—	G. Blaž J. Chulik odpotuje na svojo farmo v Iowi v petek. 18. t. m. Njegova gospa soproga z otroci je že na farmi ozir. v Lyonsu, kjer odpre trgovino s klobuki in drugim blagom G. Blažu želimo v novem kraju in novem poklicu prav mnogo sreče in upa mo, da večkrat obišče svoje jolietske prijatelje in znance, ki jih ima kot listja in trave. Zatorej na svidenje!
—	G. Ig. Legan, ki se že delj časa mudi na svoji farmi v Doniphan, Mo., je bil te dni na obisku v Jolietu. V par dneh se poda na farmo z družino kjer se bode za stalno naselil.
—	G. Matija Gregorčič, ki je v Jolietu dobroznan, se je podal s svojo družino v Fairchild, Wis., na svojo krasno farmo, ki obsega 120 akrov dobre zemlje.
—	Prizivno sodišče v Ottawi je zadnji teden odločilo v sedmerih slučajih za Will county, od katerih sta dva zanimiva za nas, slučaj Obstetar in slučaj Bercan. Rojak John Obstetar je bil pred kacimi tremi leti pri delu v tukajšnji tovarni Illinois Steel-kom panije vsled eksplozije nečega kotla tako strašno opečen in poškodovan, da je komaj okreval, a sposoben ni več za nobeno težko delo. Proti omenje ni družbi je podal odškodninsko tožbo, ki se je vlekla in vlekla, dokler mu ni tukajšnje porotno sodišče prisodilo $5,000 odškodnine. Pa družba se je obrnila na prizivno sodišče in to je sedaj Obstetarju vsako odškodnino odreklo, tako da revež ne dobi nič. Kako je bil utemeljen ta razsodek, nam ni znano. —- V slučaju Bercan je prizivno sodišče potrdilo razsodbo nižjega sodišča, po kateri je bila tvrdka Stern & Son obsojena v plaćanje $3000 odškodnine našemu rojaku Ber canu, ki je svojčas izgubil svojo hčer ko po krivdi omenjene tvrdke. Štiri letna deklica Johana Bercan je nam reč zgorela v ognju, ki so ga dne 28. sept. 1906 zakurili vslužbenci Sternovi na javnem prostoru pred prodajalnico in pustili brez straže; seveda je ogenj privabil v bližino otroke in zgodila se je nesreča. Deklica je bila tako opečena, da je v groznih bolečinah kmalu nato izdihnila svojo nedolžno dušico,
—	Vstopnice za gledališko predstavo, ki jo priredi slavno društvo sv, Genovefe na belo nedeljo zvečer Turn Hallu v korist naši cerkvi, se že razprodajo in pridno kupujejo, tako da je pričakovati najobilnejše udeležbe. Tudi drugorodno ženstvo se jako zanima za to prireditev, ki bo nudila res poseben užitek vsakomur. Predpriprave so skoro dovršene. Dične igralke bodo nastopile v kranjskih narodnih nošah, ki bodo gotovo vzbudile splošno pozornost med jolietskim žen-stvom. Veseloigra “V Ljubljano jo dajmo” nudi dovolj tako imenitnih prizorov, da se bo lahko od srca nasmejal in ogrel najhladnejši črnogled. Dosedanje skušnje so pokazale, da so se vsi igralci in igralke temeljito vglo-bili v svoje vloge. Sicer pa bomo o tem več povedali po storjenem delu, to je, po predstavi. A prorokovati pa smemo že danes, da bo ta prireditev nadkrilila vse slične, kar jih je kdaj bilo v jolietski slovenski naselbini. Tiketi so na prodaj po 25 in 50c.
—	Krasno, dasi hladno vreme nam oznanja te dni bližanje zelene pomladi ki pač ne izostane več dolgo. Da bi le ostalo tako lepo vreme čez praznike!
—	V noči od nedelje na ponedeljek se je v tukajšnji državni kaznilnici obesil kaznjenec Samuel 'Moser. V zaporu je bil že deseto leto. Svojčas je bil premožen farmar v Tazewell Co. Radi umora svoje žene in treh otrok je bil obsojen v kaznilnico'za 21 let.
—	Dan 5. aprila se bliža. Valovi volitvenega gibanja že pljuskajo in objemajo vse vsakdanje življenje tudi v Jolietu. Tu se zbirajo republikanci, tam posvetujejo demokrati. Vsepovsod šumno vrvenje, vsepovsod upanje na zmago. Kandidatov ko pečkov. Vmes pa hrešče suhih grl prohibicio-nisti, ki z najlepšimi obljubami vabijo ljudstva v svoj tabor, a menda vendarle ‘‘brez upa zmage”. Kajti prohibicija in peklenska vročina po naših jeklarmcah, to se pač ne ujema in “ne Štirna”. Saj nihče nikogar ne sili v salun! Pač pa nam hočejo osebno svobodo ukrasti prohibicionisti. Zatoraj jih pametni volivci ne bodo poslušali.
Demokratska občinska konvencija je sklicana za v soboto 19. marca zvečer, a republikanska za v ponedeljek 21. marca. Da izvolijo po enega odbornika za vsak precinkt in delegate za to konvencijo, so demokratski volivci
East Helena, Mon., 9. marca. — Naša topilnica jako slabo posluje. Več kot polovica ljudi je brez dela. Kdor pa ima delo, dela le polovico šihtov na mesec, da si komaj zasluži za hrano in kakšen skunar ječmenovke. Jaz sem uže 15 let tukaj, pa ne pomnim tako slabih časov kakor so sedaj, da klicani na svoja volišča v petek, a re- komaj 125 ljudi dela in še ti samo vsa-publikanski v soboto.	ke štiri dni. Dosti nas je, ki imamo
prodajalnice, pa sedaj prodajamo ve-— Pisma na pošti koncem zadnjega ¿jnoma na svinčnik, kajti skoro vsak tedna so imeli: Bradak Jos.’, Gregor- (Je]avec je “brokA Kadar se časi kaj čič Ana, Jorgič Nace, Tombič Neža, zboljšajo, že sporočim. S pozdravom!
Verbič John, Živac Filip.
John Kovach.
Joliet, 111., 10. marca. — Dragi Arne-	.
i t,	Eveleth, Mmn., 14. marca. — Dragi
nkanski Slovenec! Prosim te za malo	..
,	t	„„	1 mi Am. Slov.! Zakaj taran me ne piše,
prostora, da bi naznanil rojakom po	J	.	.
širni okolici o smrti moje oseminpol s,'s!m vsakl teden vpraševanje, m vca-leta stare hčere Angele Šraj. Štirinajst. slh .s<- moram kar v Jezik gr.zti, da se dni je bila bolna za srčno boleznijo j ne >zdam. Seveda bi se dalo vedno kaj ('nflammation of the heart). Se Za- Plsatl	..	.
hvalujem našima gg. duhovnikoma, ki *ak° Paze" kaJ zaPlse; kak° zapise *" sta prišla v bolezni večkrat jo obiskat odkod se Plse> da se komu zamerl in tudi sprevidet jo z zakramentom >" mut ponevedoma ne krade časti, svetega poslednjega olja. In se tudi, Sklen.l sem ze, al. vsaj nameraval zahvaljujem sosednim ženskam, ki_ so! sem zakopat, pero m molčat, zana-neprenehoma obiskovale mojo hčer.
Prišel je na pomoč zdravnik in je ob-
upal, ker je rekel, da se ni še nobeden ozdravil od te bolezni, in ona se tudi
prej, pa pride vedno kaj na vrsto, kar je dobro, da ljudje znajo.
Včeraj sem bil v cerkvi, kjer sem zvedel, da bode nova cerkev blago-
Umrla je dne 8. marca 1910 ob slovljena 29. maja t. 1. Blagoslovili jo 8.55 zvečer. Pogreb se je vršil dne j bodo mil. škof Jakob Trobec iz St. 10. tega meseca zjutraj ob 9. uri s slo- Clouda. Šel sem tudi pogledat cerkev, vesno sveto mašo, katero je daroval kjer sem našel več novega od zadnjega naš župnik, Rev. F. S. Šušteršič, in potem po sveti maši se je sprevod pomikal na pokopališče. Zdaj se zahvaljujemo vsem Slovencem in Hrvatom, kateri so se zbrali v obilnem številu sprevoda moje hčere. In se zahvaljujem tistim, kateri so prinesli šopke ali vence ali druge, stvari. In se tudi zahvaljujemo šolskim sestram cerkve sv. kaj so obravnavali, mi ni znano, samo
200 MOŽ POTREBUJEMO ZA DE-lo v šumi, ki znajo izdelovati prage ' za železnice (kros-tajze); plača se po 15c od kosa. Plača je vsakih 14 PRAKTIČNEGA UČITELJA TE-lovadbe na orodju in prostih vajah išče Slovenski Sokol v Joliet, 111. Dotičnik, katerega bi veselilo priti v Joliet, 111., naj piše na tajnika Slovenskega Sokola': Frank Završnik, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
10 MOŽ (-BENCH AND FLOOR molders), potrebujemo za stalno delo. Plača dobra. Wm. Felzer Co., Springfield, 111.	13t3
NAPRODAJ LEPA LOTA V ROCK dale. Proda se poceni. Več se poizve pri — Amer. Slovencu, P. DELAVCEV POTREBUJEMO, KI znajo delati na žagi, pleharni, livarni, in ki znajo mizarsko delo. Dobra plača za izkušene može in pomočnike. Reo Motor Car Company, Lansing, Mich.	13t6.
NAPRODAJ FARMA OBSTOJEČA iz 9 akrov zemlje, hiše, hleva in drugih poslopij, 3 milje do slov. cerkve v Jolietu. Proda se poceni. Zamenjam tudi za hišo v mestu. Več pove John Kobe, R. F. D. 4, Joliet, 111.
obiska. Sedeži so vsi v redu. Kipi v malih oltarjih so kaj krasni, v jednem je sv. Anton, v drugem Marija sv. Rož nega venca; v velikem na sredini sv. Družina, na straneh sv. Ciril in Metod. Na Veliko nedeljo bodemo prvič v novej cerkvi. Zvečer po večernicah so se zbrali predsedniki vseh društev;
Jožefa, ki so bile v pomoč in ki so preskrbele šest šolskih pogrebnikov in štiri deklice, katere so nesle vence in šopke. In zdaj se zahvaljujem pogrebniku g. Anton Nemanichu in predsedniku K. S. K. J., ker je napravil tako lep sprevod, da ni bilo dolgo že tacega. In še enkrat se zahvaljujem vsem skupaj, kateri so bili meni na pomoč.
Pokojna Angela je zapustila starše (Antona in Heleno Šraj) ter tri brate in eno sestro. Bog ji daj večni mir in pokoj, in naj ji sveti večna luč! In za nas Boga prosi! Anton Šraj.
Barberton, O., 14. marca. — Cenjeni urednik! V št. 14. A. S. sem čital dopis iz Barbertona. Ker se pa nikakor ne strinjam z istim dopisom, naj bi
Nekako sredi meseca febr. so imeli pri nekem rojaku nekako zabavo. Da je tekel ječmenovec v obilni meri, se razume. V veseli družbi se je pa nahajal tudi pokojni Urban Kopač, doma iz Krope pri Kranju. Ko se je vračal proti domu, je moral preko 30 čevljev visokega mostu, črez katerega vozi “Erie Railroad”. Po mostu je nevarno* hoditi že podnevi, ne pa ponoči, ako je človek v rožcah. Ako kolikaj stopiš na stran, pa evo! Pod mostom teče voda kake 3 čevlje globoka. Ta-
toliko se nam je povedalo pri jutranji sv. maši, da se posvetujejo radi blago-slovljenja cerkve. Drznem se tukaj vse rojake povabiti na to slavnost.
S pozdravom	Faran.
Pittsburg, Pa., 14. marca. — Cenje-g. urednik Am. Slov.! Upam, da bodete našli prostorček in natisnili moj dopis v Vašem tedniku. Posebnih novic nimam poročati, zatoraj ne hudujte se, bralci in bralke, ako vas dolgočasim s svojim dopisom.
Zimo smo imeli neprijetno, spojeno z ojstro burjo, obilnim snegom, vodeno bljuzgo in gladkim ledom; a zraven tega je bilo vreme tako nestanovitno, da le malokedo se ni pritoževal, da se slabo počuti in da je prehlajen.
jaz pojasnil nekoliko to zadevo. IToda, sfda->Je sne^ skoPneI' *di “
... nam, kakor bi se cela narava prebudila
iz dolgega in trdnega zimskega spanja ter si počasi začela umivati svoje pusto in odurno lice, se polagoma praž-nje oblačiti in tako zopet svoj divno smehljajoči se obraz pokazati.
Kakor se narava pripravlja k spomladi, ravno tako se tudi mi sedaj v žalostnem času duševno pripravljamo k velikonočnim praznikom. Ob sredah in petkih zvečer se trumoma zbira verno ljudstvo v slovensko cerkev, kjer se vrši pobožnost sv. križevega pota, a ob nedeljah pa staro in mla-
čas je bil led. Nesrečnik je z glavo
predil led ter je zdrknilo pol života | do prejema Najsvetejšega v podobi
kruha. Posebno zanimivo je gledati posamezna društva, katerih člani z društvenimi regalijami na prsih v lepem redu opravljajo svojo versko dolž nost ter tako svoji nadepolni mladini zapuščajo hvalevredni vzgled sloge in
notri, da so bile videti le noge moleče iz vode. Našel ga je menda en Amerikanec ter obvestil na dostojno mesto. Da bi pa bil kak zločin, ni verjetno. Pokojnik ni pripadal kakemu podpornemu društvu, pač pa je bil zavarovan pri neki asekuranci za svoto $100, da se mu je priredilo dostojen pogreb. Naj mu bode lahka tuja zemljica!
Delo se že še dobi, toda dosti se jih vidi že brezposelnih. In plača je tudi pičla, ako jo primerjamo s sedanjo draginjo. Živež je čedalje dražji. Da bi se pa delavcu malo plača zboljšala, se ne zmenijo bogataši. Tukaj je 4 do 5 tovarn, izmed katerih je najboljša takozvana PittsbUrg Valve Feeding Co. V tej se dela vsak dan, a v drugih s prikrajšanim časom.
Naj še omenim, da g. dopisnik piše, akoravno ga osebno ne poznam, da smo tukajšnji Slovenci jako ječmenov-cu udani. Pa ja ne vsi? Seveda, nekateri ga rajši, nekateri pa. ne, tako kot drugod. Toda dovolj. Prosim Vas, g. prednik, da bot e milosten temu dopisu.
Vsem rojakom želeč vesele velikonočne praznike, ostajam s pozdravom Ivan Gabrovšek.
verskega prepričanja. Čast jim!
Glede dela moram reči, da je sedaj vsaki za delo sposoben vposlen. Sedanji časi mi pred oči postavljajo zgodbo od sedem debelih in sedem suhih krav. Kajti sedaj si varčen in delaven človek zamore kaj prihraniti, ali s strahom se spomnim, da nam zopet preti prešmentana “kriza”, katere namen je posušiti in deloma izprazniti posamezne žitnice.
Kakor se sliši, nas čakajo vesele uri ce po Veliki noči, kajti marsikatere tiho goječe želje se imajo izpolniti i. s. z vstopom na tir “zakonskega” življenja. Pardon! Sem že predaleč zašel; zatoraj končavši svoj dopis pošiljam rojaško-prijateljski pozdrav vsem slo-vensko-govorečim, posebno pa v samskem stanu živečim ter jim želim vesele velikonočne praznike! A tebi, list, obilo uspeha!	Anton Mišica.
K
JAYNI
NOTAR
* Izdeluje vse v notarsko |delo spadajoče listine.
1 1006 N. Chicago St., Joliet U]
Mestna hranilnica ljubljanska
j« največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4J4 odstatka. Rentni davek plačuje iranilmca sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vsak ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznavs država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo letnih otrok m varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne po» jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trda< varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulicL
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER
82 COURTLAND STREET. NEW Y ORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND. O.
American Coal Co.
F. W- EGGER, lastnik.
Cor. Chicago and Columbia Sts.
JOLIET, ILL
Wilmington Premog po $3.50 tona.
Trd Premog po $7.50 tona.
Preskrbite si dovolj premogu predno se začne štrajk, ki se
zagotovo pričaknje dne 1. aprila.
Premog bo veliko dražji po omenjenem času.
Telefoni 67.
Brockway, Minn., 13. marca. — Sl. uiedništvo! Natisnite par vrstic v predale svojega lista. — Od nas jemlje sedaj zima slovo. Danes smo že na-pregli vozove, seveda ni šlo prav dobro, ker ves sneg še m izginil, pa vendar upamo, da nas bode zapustil za to zimo. — Zopet se nam bliža ljuba zelena spomlad. Veselimo se, da smo jo dočakali. Pa vendar za vse ni vesela! — Gosp. Mike Blenkuš je zelo bolan in ni več upanja, da bi ozdravel. —Tukaj bomo imeli štirideseturno pobožnost tale teden, ki se bode pričela jutri z veliko sv. mašo ob deveti uri, in se bo zaključila v sredo. V torek bo skupno sveto obhajilo za ženske in dekliško društvo, v sredo pa za može in mladeniče. — Na Albany, nedaleč od tukaj, je umrl rojak Matija Kozel v starosti kakih osemdeset let. Bival je sedaj s svojim sinom gori na njegovem domu. Tukaj v Ameriki je bival kakih 20 let. Naj počiva v miru! —Gosp. Franc Seliškar je prišel obiskat svoje sorodnike semkaj, in se bode sedaj vrnil v staro domovino. — K sklepu svojega dopisa želim vsem cenjenim čitalcem srečne in vesele velikonočne praznike. Janez Poglajen.
Richmond, Minn., 10. marca. — Tukaj se nam godi po navadi. Zimo smo imeli dobro, samo dosti snega, in sedaj imamo jako dobro toplo vreme.
Umrla je pred tednom dni v moji hiši Marija Harbrand, rojena Grahek. Pokojnici je stregla moja žena 18 mesecev. Doma je bila iz Petrove vasi, fare Črnomelj. Za njo žaluje njen sin Marko Grahek, ki je za knjigovodjo pri tvrdki Kapsh Brewery v Ely, Minn.
Lepo pozdravljam vse Slovence. A tebi, A. Slovenec, želim veliko naročnikov in da bi te vsak Slovenec naročil in bral od konca do kraja.
»	J. Kraker.
Pot do sreče
je trdno zdravje in pravico imaš do njega; ampak nemogoče je biti zdrav z trplimi jetri in zapečenim drobjem. Na tisoče ljudi si je pregnalo tako nepriliko po uživanju Severovih Jetrnih Kroglic, ki odstranjujejo vse stru-penine iz krvi in tako ozdravljajo bolezni kakor gorečico, napihovanje, medlo glavobol, omotico, zapeko, bledico, zoprni dih, nečisti jezik, zlate žile in potrtost. Mile so in izdatne. Zavoljo svojega zdravja začni danes. Na prodaj v lekarnah. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
Družine, ki imajo Severovo Zdravilo pri roki, se čutijo varne
Kašelj
tvrdovratne vrste, bodisi nagel ali dolgotrajen, bodisi sled vnetja sapnikov ali vsled izpostavljenja prehladu, bodisi pri odrastlih ali otrocih, hitro prežene
Severov Balzam
za pljuča
Izbljuvanje osvobaja, prekrvnata pljuča izredčuje, dihanje olajšava in nadležni kašelj prepreča in zdravi. Cena 25 in 50 centov.
“Hvaležen sem, da je na svetu tako imenitno in. dragoceno zdravilo kakor je Severov Balzam za pljuča,” piše g. Andrej Lipanec, Salem, O. “Poskusil sem ga za kašelj in uvidel, da učinkuje res izvrstno.”
Kupuj ga od svojega lekarnika ali trgovca. Vedno pazi naime “Severa”!
na zavitku. Odklanjaj nadomestila
Nečista kri
Mnogo bolesti vsled slabe krvi se pojavljajo spomladi in malokoga izmed nas ne zadene nobena.
Severov Kričistilec
povraća oslabeli krvi njeno naravno moč. Leči ture, uljesa, rane, žive rane, bule, bezgavke, kožne prišče in razne bolezni vsled pokvarjene krvi. Cena $1.00.
Ali ste zapazili?
da vaša telesna moč peša, vaša prebava pojema in užita hrana ne tekne. To vas opominja, da morate uživati
Severov Življenski Balzam
Deluje kakor splošna tonika in prav posebno izdatno pri splošni oslabelosti malokrvnosti, težki prebavi, žolčnici, zapeki in pogostni glavoboli. Krepi ustroj proti bolezni. Cena 75c.
Fo zanesljivi zdravniški svet zastonj na naš Zdravniški Oddelek.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS I0WA
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 19. februarja 21 Slovencev, 78 Hrvatov in 21 Macedoncev; 22. febr. S Slovencev, 60 Hrvatov in 50 Macedoncev. a nazaj je prišlo 73 Slovencev.
—	Velik legat Ciril-Metodovi družbi. Celjski “Narodni Dnevnik” je do-nesel sledečo brzojavko: “Ljubljana, 1, marca. Na Verdu pri Vrhniki je umrl inženir Karel Kotnik, veleposestnik in tovarnar, svak tovarnarja V. Majdiča in predsednika kranjske tr-govsko-obrtne zbornice Jos. Lenarčiča. V oporoki je postavil Ciril-Me-todovo družbo za glavnega dediča; ker dobe 4 sestre po 100 tisoč kron, utegne ostati družbi 450—600 tisoč K.
—	Belokranjska železnica. Dunaj, 2. marca: Železniški minister se je odločil sprejeti pri zgradbi belokranjske železnice od komisije mu priporočeno progo Semič — železniški predor pri Preloki—Črnomelj—Metlika.
—	Ljubljanska škofija je razdeljena v pet arhidijakonatov, in sicer za Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in o-srednji arfiidijakonat; mesto Ljubljana tvori poseben arhidijakonat. Dekanij
.je — izven Ljubljane — 21. Kanoinka-tov je 17, in sicer 12 pri stolnem kapitlju in 5 pri kolegijatnem kapitlju v Novem mestu. Župnij šteje škofija 298 (lani 296), vikarijat je 1 (Zagorje na Krasu), kapelanije so 3 (Erzelj, Goče, Ustje), ekspozitur je 17, zgod-nikov 6, kapelanskih mest 235, raznih drugih beneficijev 30. Vseh praznih mest skupaj je 155, med temi 27 župnij in 98 kapetanskih mest. Cerkva, kapel in svetišč štejejo 1562, med njimi 321 kuratnih in 11 redovnih cerkva; podružnic je 1001. Duhovnikov šteje ljubljanska škofija: 578 svetnih in 131 redovnih, razen tega živi v škofiji 12 tujih duhovnikov; izven škofije biva sedaj 24 duhovnikov, izmed katerih jih je 8 na vseučilišču na Dunaju, v Gradcu 1, v Rimu 1, v Lovanju 1, v Beirutu (Sirija) 1, na slikarski akademiji v Pragi 1. Eden biva v Jeruzalemu v svrho bibličnega študija. Redovnikov in redovnic živi v škofiji 879, in sicer: cistercijanov 27, kartuzijanov 61, frančiškanov 79, kapucinov 14, usmiljenih bratov 17, jezuitov 10, lazaristov 18, nemš. vit. reda 12, salezijancev 55; uršulink 186, karmeličank 16, usmiljenk 309, šolskih sester 68, križark 7. V letu 1909 je umrlo 19 duhovnikov, .(najstarejši med njimi prelat J. Rozman, najmlajši kaplan Alojzij Vovk). Po veroizpovedanju so skoro vsi prebivavci škofije katoličani, med temi jih je krog 360 grškoiztoč-nega obreda; le nekaj malega je v škofiji pravoslavnih, protestantov in Židov.
—	V deželneni,,šolskem svetu je v zadnji seji napram naučnemu ministrstvu se zavzel dr. Šušteršič odločno za stališče, da deželni šolski svet ni ministrstvu podrejena, ampak avtonomna oblast. Temu stališču se je pridružil tudi dr. Tavčar.
—	Slovanski gospodarski kongres se bo baje vršil v Ljubljani 13. in 14. avgusta.
—	Za železnice. Dne 18. febr. se je v Krškem vršila seja železn. odbora za progo Ptuj-Rogatec-Brežice-Ru-dolfovo-Žužemberk. Osnoval se je najprej lokalni odbor za progo Brežice-(Krško)-Žužemberk, obstoječ iz 12 čla nov. Načelnik in delegat v centralni žel. odbor kranjski je dr. Hočevar. V poznejši skupni seji, katere se je udeležilo tudi precej interesentov iz Štajerske, se je sklenilo razpustiti dozdaj-ni takozvani kranjsko-štajerski slov. odbor (ustanovljen 8. okt. 1909 v Brežicah) in se osnuje za Štajersko poseben lokalni odbor. Sklenilo se je delati na to, da nova železnica prestopi Savo na kakem primernem kraju med Brežicami in Krškim. Lokalni odbor za Štajersko se je potem tudi konstituiral.
—	Za postojnsko-vipavsko železniško zvezo je v smislu sklepa železniškega shoda z dne 24. jan. t. 1. v Ljubljani sklical pooblaščenec Uršič iz Št. Vida pri Vipavi na 20. febr. ugledne može iz prizadetih krajev, da se izvoli lokalni odbor. Shod se je izrekel za to, da se vipavska-železnica zveže z eno točko projektirane proge Po-stojna-Štanjel, če je mogoče, z Razdrtim. Načelnik lokalnega odbora je dež. posl. Perhavec.
—Kranjska trgovska in obrtna zbornica je na predlog Iv. Hribarja sklenila storiti vse korake, da se ustanovi v Ljubljani poštno in brzojavno ravnateljstvo.
—	Dnevna avtomobilna vožnja se npelje s 1. aprilom t. 1. iz Opatije skozi Ilirsko Bistrico v Postojno.
—	Novi poštni urad se ustanovi v Dragatušu v črnomeljskem okraju.
—	Delavske hiše bo začelo graditi ljubljansko mesto. Poroča se, da na spomlad začnejo zidati dve veliki dvonadstropni delavski hiši zji 200 tisoč kron.
—	Gospodinjska šola na Vrhniki se otvori s 1. aprilom.
—	Deželni umetniški svet za Kranjsko se je ustanovil. Predsednik je deželni glavar, člani pa: celi dež. odbor, ordinarijat, “Slov. Matica”, “Leonova družba”, “Muzejsko društvo”, društvo
za kršč. umetnost, mestna občina ljubljanska, Mantuani, vtez Strahi, vitez Guttmannsthal, Zadnikar, grof Poet-tenekh, Steska, baron Scluvegel.
—	Z umetniške razstave “Medulič” v Ljubljani je kupil kranjski deželni odbor štiri slike. Tudi naučno mini-terstvo je obljubilo, da jih nekaj kupi in podari kranjski deželi.
—	Ženski bolnici v Novem mestu je deželni zbor v seji 31. januarja za pokritje primanjkljaja pri zgradbi in o-premi dovolil 5400 K.
—	Sodnijskp poslopje se podrlo. V Kranjski Gori na Gorenjskem se je v noči 21. febr. vsled silnega na strehi skupičenega snega podrlo erarično sodnijsko poslopje.
—	Nova gimnazija v Novem mestu se bo gradila letošnjo spomlad. Podrobni načrti in proračuni so že izdelani in se bodo te dni v končno odobrenje predložili naučnemu minister-stvu. Bil je že skrajni čas, sicer bi se znalo zgoditi kakor z gospodarsko-sodnijskim poslopjem v Kranjski gori ali pa bi se primerila kajca “navzdoljna vožnja” z dijaki in profesorji vred na obisk v prvo nadstropje ali celo v pritličje.
-— Kranjski deželni odbor priredi le1-tos gospodinjski tečaj za učiteljice v Ljubljani.
—	Ruski korespondent v Ljubljani. Poroča se, da se nastani sredi marca stalno v Ljubljani poseben dopisnik ruskih listov, posebej lista “Russkoje Slovo”, za ves slovanski jug.
—	Ljubljanski župan Ivan Hribar je, kakor poročajo ljubljanski listi, jako opasno obolel.'
—	Iz vojaške službe. Poveljnik 17. pešpolka polkovnik Gustav Karwinsky baron pl. Karwin je imenovan poveljnikom doma za vojaške invalide na Dunaju, poveljnik 17. pešpolka pa je postal polkovnik Avg. Glančnik.
—	Imenovan je za ravnatelja na 2. državni gimnaziji v Ljubljani šolski svetnik dr. Iv. Bezjak.
—	Važen izum Slovenca. G. Zvonimir Masle, železniški uradnik in mladi pesnik in pisatelj v Ljubljani, je iznašel povsem novo iznajdbo, ki bo napravila na gotovem polju velik preobrat. Izdelovalo se bo v veliki množini. Treba je še izpopolnjenja m o-stane stvar do patentiranja seveda tajna.
—	Iz Zagorja ob Savi poroča ‘Narodni Delavec’, da je rudniško vodstvo odpustilo tri slovenske delavce, ki so bili izvoljeni v po večini sloven-sko-narodni obč. odbor, enega uradnika pa je iz enakega vzroka degradiralo na slabše mesto. Skoro neverjetno.
—	Iz Sodražice. Naš občinski odbor je v svoji zadnji seji izvolil častnim občanom dvornega svetnika in deželnega glavarja F. pl. Šukljeja, državnega in deželnega poslanca dr. Iv. Šušteršiča in državnega in deželnega poslanca dr. Iv. Kreka, in sicer z ozirom na velike zasluge, katere so si imenovani gospodje stekli za celo Jugoslavijo in posebej še za kranjsko deželo na gospodarskem in političnem polju.
—	Smrtna kosa. Umrl je dne 24. febr. v Velikem Lošinju in bil tam pokopan č. g. Anton Erjavec, kaplan v Žužemberku, rojen v Št. Vidu nad Ljubljano. — Iz Metlike poročajo: Dne
19.	svečana 1910 umrl je v Gradcu po daljšem hiranji v 79 letu svoje starosti dobro znani Dr. Josip vitez plemeniti Savinschegg, ritmojster, nekdanji graščak v Metliki. Pokojnik je bil blag mož. Svojčas je bil državni in deželni poslanec, voljen v veleposestvu. Pripadal je konservativni nemški stranki, Pokojni Savinšek je bil, kakor rečeno blag mož in veren katoličan. — Umrl je Trebnjem vrli narodnjak irf lekarnar Ruprecht. — V Št. Vidu na Dolenjskem pa je umrl nadučitelj Kremžar.— Na Dunaju je umrl Fr. Medved, uradnik c. kr. zaloge šolskih knjig v 75. letu svoje starosti. Pokojnik je bil rojen Kandijanec iz znane Medvedove hiše ob bivši metliški cesti. — Umrla je v Ljubljani Marica Keršičeva, stara 26 let, hčerka pokojnega posestnika in pekovskega mojstra v Radovljici. — Po daljšem bolehanju je v ljubljanskem uršulinskem samostanu dne 23. februarja popoldne umrla učiteljica M. Pavla Rupnik. Pokojnica je bila Ljubljančanka, rojena 7. juliji 1839., redovno obleko je prejela 25. januarja 1866. in se s slovesnimi obljubami zavezala 24. maja 1869. 42 učiteljskih let je delovala večjidel na vnanji, deloma tudi v notranji šoli. Izprva je bila razrednica, pozneje si je pridržala samo matematiko, zadnja leta pa je brla katehetova desna roka. To so bili pač solnčni dnevi v njenem življenju, ko je pomagala pripravljati deklice na prvo spoved, prvo sv. obhajilo. Najlepši spomin pa si je postavila M. Pavla s svojo dobrodelnostjo. Bila je prava krušna mati revnih učenk.
—	Grozna nesreča. Iz Ribnice poročajo: Tonček, sinček Antona Mrharja, železniškega čuvaja na kolodvoru, se je'dne 25. februarja okoli 3. ure igral okoli žaginega velikega kolesa pri Ilcovi žagi. Na enkrat ga kolo primfe in potegne podse. Grozno ga je razmesarilo. Z'velikim trudom so vzdignili veliko kolo m potegnili razmesarjene ude izpod njega. To je že tretja nesreča v kratkem.
—	Pred porotniki v Ljubljani je stal dne 28. febr. 221etni Pavel Makovec iz Hrušice, ki je pred odhbdom k vojakom zabodel čevljarja Ant. Vrhovca. Obsojen je na 2 in pol leta ječe.
—	Skrajna malomarnost. Leopold Perne, posestnice mož v Javorju, je hranil v sobi, in sicer v nezaklenjeni skrinji med obleko in knjigami tri kose dinamita in eno dinamitno izpro-žilno glavico. Skrinja je bila vsakomur pristopna ter so opetovano obdolženčevi otroci brskali po njej. Eden izmed njih je celo vzel v papir zavito razstreljivo in ga pokazal materi. Obdolženec se zagovarja, da je bil dinamit že parkrat premočen, vlažen, torej nikakor ne nevaren. Orožniška ovadba pa dokazuje nasprotno, da je dinamit po uničenju eksplodiral z močno detonacijo in hudim pretresehjem. Za kazen se mu je naložilo deset dni strogega zapora.
ŠTAJARSKO
n
—	Nemci v strahu pred Slovani. Nemška Suedmark naseljuje, kakor znano, nemške kmete na obmejne slovenske kraje, posebno v mariborsko okolico na Sp. Štajerskem. Ker so katoliški listi očitali, da so naseljenci protestantje iz Nemčije, prikriva sicer Suedmarka 'svoje protikatoliško delovanje in se izgovarja, da je v to prisiljena, kajti če naseli kmete iz Nižje-Av^trijskega, potem bi hitro na Nižje-Avstrijsko pritisnili Čehi. ki so že sedaj Nemcem nevarni. Nemški strah je opravičen, kajti šolska štatistika že uči, kako veliko moč imajo Čehi na Dunaju. Število čeških šolskih otrok na ljudskih nemških šolah znaša namreč že črez 10,760, na meščanskih 1435 in na zasebnih ponemčevalnicah 787.
—	Ptuj. Dne 25. februarja je tukaj v Narodnem domu zadela kap gospoda Jožefa Zelenika, profesorja v pokoju odbornika in blagajnika Hranilnega in posojilnega društva v Ptuju, bivšega načelnika in sedanjega odbornika o-krajnega zastopa v Ptuju in veleposestniku pri Sv. Urbanu. Pokojni gospod profesor Zelenik je bil eden glavnih faktorjev ptujske posojilnice in že dolga leta dejanski vodja posojilniške pisarne. Slovenci ga bodo težko pogrešali.
—	Sadovi nemških šol. Iz Sv. Lenarta v Slov. gor., 21. febr.: Šolar nemške šole Anton Bela je smrtno nevarno zabodel šolarja slovenske šole Frančeka Nekrepa in sicer iz narodnostne mržnje, ker se je slednji vrnil v slovensko šolo. Razburjenost nepopisna. Lep sad posilinemške vzgoje.
—Kaj vse si v Avstriji ne dovoljujejo Vsenemci! Na vsenemškem dijaškem shodu v Gradcu je govoril Uto pl. Melzer, meščanski učitelj, o spojenju Avstro-Ogrske in Nemčije, med drugim sledeče: “Nemčija bi imela od tega le dobiček. Čez deset milijonov Nemcev bi se priklopilo državi; Trst bi postal nemška luka in bi omogoče-val lažjo zvezo z paselbinami na južnem Oceanu.. .Oblika spojenja je postranska stvar, spojenje samo nam je glavno in narod velja več ko interesi posameznikov (to se pravi Habsburžanov).” K temu pripominja celo neki nemški list: “Naravnost neverjetno je, kaj vse je postalo mogoče v naši očetnjavi. Ta gospod naj bo vesel, da živi v Avstriji, kajti ako bi na J^emškem kdo kaj takega govoril proti obstoju države, bi ga takoj navzlic vsemu nemštvu vtaknili v luknjo.” — Kje so torej izdajalci? Ako' bi kak Slovenec le kaj malo temu podobnega r.ekel, bi bil takoj suspendiran od službe. Melzer pa svobodno pridiga veleizdajo onim vsenemškim dijakom, ki Slovencem pozneje kot c. kr. sodniki delijo pravico na Sp. Štajerskem.
—	Celjski trgovci in obrtniki slovenske narodnosti imeli so dne 24. febr. posvetovanje glede izvajanja gesla
Svoji k svojimi* in pa glede skupne reklame. Sklenilo se je, napraviti na većih železniških postajah velike reklamne table, na katerih bo prostora za vse slovenske, trgovce in obrtnike v Celju, kateri bodo za to plačevali primerno svoto.
Nemci. Ko'je državni poslanec gospod Grafenauer to reč izvedel, rekel je svojemu fantu: Zakaj pa mi tega nisi povedal? On pa mu je nato odgovoril: Saj šem že materi povedal, vi pa takrat niste bili doma. Ta učitelj je rojen Nemec iz Spitala. Otroci so pripovedovali o tem učitelju še čisto druge reči, ki jih poučuje v šoli. Zlasti pri pouku o opicah in o duši človeški uči otroke, kakor da bi človek izvftal iz opice, človeška duša pa da bi bivala v — nosu.
PRIMORSKO.

—	Jadranska banka v Trstu je imela v minolem letu skupnega prometa K 710,205,933.38, za blizu 109 milj. več ko prejšnje leto. Izplačala se bo šest-odstotna dividenda.
—	Tržaško-kopersko škofijo bo do imenovanja novega škofa vodil prošt dr. Petronio, ki bi ga radi,' Italijani imeli tudi za^ škofa.
—	V Sežani je umrl v visoki starosti 80 let bivši tamošnji odvetnik dr. Jos. Ostertaga. Bil je po širnem Krasu znan kot markantna oseba in kot izboren jurist. V njegovi pisarni sta dovršila odvetniško prakso tržaška odvetnika dr. Gregorin in dr. Rybar.
—	Velesleparka — odkurila s 200 tisoč K vrednosti! Nekaj časa sem je bilo citati v tržaških laških listih oglase, kjer se je neka Francozinja Andre ponujala kakor informatorka o dogodkih sedanjosti in napovedovalka bodočnosti. In srečo je imela: Praksa jej je dobro vspevala in klijentov je bilo obilo, zlasti iz —- ali je potrebno, da naglasimo? — ženskih krogov. Eno je n. pr. informirala, da li jej mož morda ne uhaja črez plot/ drugi, česa se jej je nadejati, ali bati za bodočnost itd. Ali tudi take vedeževalke morajo imeti kaj v rokah, da morejo sklepati in prorokovati. Za našo madamo Andre so bile-najprikladneje dragocenosti. Velela je svojim klientom, naj jej prinesejo kako dragocenost, iz katere bo mogla soditi in jim prorokovati, a povrne jim te predmete čez ne-
| koliko dni. In p. n. klijentele so ji pri-| našale dragocenosti. Dne 25. febr. pa je dobra gospa Andre izpuhtela iz Trsta in ž njo seveda tudi dragocenosti. Vrednost teh se sodi na 200,000 K.
—	Nemški načrti na jugu. — “Ein-tracht”, društvo c. kr. uradnikov in uslužbencev v Trstu. Ustanovni shod te nove nemške organizacije v Trstu je bil jako močno obiskan od višjih in nižjih uradnikov, kakor tudi od drugih uslužbencev c. kr. državnih uradov. Kolikor je znano, je temu društvu namen: organizacija germanizato-ričnega dela. Na shodu so jasno označili ta namen. Čim je —• so govorili— v kakem uradu izpraznjeno jcako,mesto, mora društvo takoj obvestiti o
tem svojce (Nemce), da bodo kompe-tirali. Veleznačilno je tudi, da je e-den govornikov 'opozarjal, naj se o tem društvu nič ne piše v javnih listih, ker to da bi le škodilo društvenim namenom. Ta opomin k previdnosti in tihotapskemu delovanju govori dovolj glasno in umljivo, da se hoče čim največ neopaženo zasedati državne urade z nemškimi uradniki kakor pionirji obče germanizacije.
HRVATSKO.
—	Hrvaško tehniko v Zagrebu, za katero je daroval župnik dr. Žerjavic 200,000 K, Otvorijo 1. oktobra.
—- Zagrebški električni tramvaj so pričeli dne 23. febr. graditi.
—	Etnografsko razstavo v Zagrebu se misli prirediti 1. 1911 na inicijativo hrvatske sokolske zveze. Te dni se vrši tozadevna anketa strokovnjakov.
—	Občinske volitve zagrebške. Iz Zagreba z dne 26. febr.: Velikansko navdušenje vlada po mestu. Pri včerajšnjih volitvah v II. razredu je zmagala kandidatna lista oporbenega meščanstva z- več sto glasi večine nad madžaroni in frankovci. Vseh 10 kandidatov koalicije je izvoljenih, med njimi dr. Pavelič, dr. Šurmin, dr. Lev Mazzura. Udeležba pri volitvi je bila
ogromna, kakor še nikdar. Po končam volitvi so napravili pristaši koalicije demonstrativen obhod pjo mestu. Frankovci so tuintam hoteli povzročiti pretep, a koalicijonaši so jim v zasmeh peli sedaj po Zagrebu občeznano pesem: “Jankomire moj zeleni, ti buš Franka spravil v rešt!”
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Počim vedno sveže pivo, fino kali-sornijsko vino, dobro žganje in trži»
;ajboljše smodke.
r'rodaiam rudi trdi in mehki premo,» TELEFON 7612.
or* N B'o«dway........JOLIET. II ’
POOBLASTILA IN PROŠNJE
na vojaške, sodnijske in vse druge o-blasti v starem kraju izdelujem po
EDEN DOLAR
in priskrbim potrebna konzularna potrdila.
Frank Podgoršek,
56 Warren St., New York, N. Y.

—	251etnico mašništva obhajajo letos gospod župnik Ivan Nagel v Selah, župnik Franc Treiber v Št. Rupertu pri Velikovcu in dekan Janez Ogris v Kapli ob Dravi. Vsi trije gospodje so vzorni rodoljubi.
—	Iz vojaške službe. Poveljnik 7. pešpolka polkovnik Fr. Parfkert je imenovan za poveljnika 16. inf. brigade v Tridentu; poveljnik 7. pešpolka postane polkovnik Fernengel.
—	Brdo ob Žili. Kaj se vse v naši šoli uči! Učitelj III. razreda je vprašal prked nedavnim časom šolarja Edvarda Riuter: Kaj pa si ti, ali si Slovenec ali Nemec? Fant mu odgovori: Jaz sem Slovenec. — Nato mu reče učitelj nemški: Pojdi noter, ti tepček, — du Tschopele — |i si Nemec, vi vsi ste
Bliža se čas ko bodete potrebovali različno orodje za delo na vrtih. Pri nas imamo naj večjo zalogo različnega vrtnarskega orodja. Različni kotli in stroji za pranje.
Naša zaloga peči je popolna. Orodje za vse stroke dela.
Naš prodajalec g. Frank Završnik bode z veseljem postregel svojim rojakom. Pridi in zahtevaj kar potrebuješ, v maternem jeziku.
BARRET HARDWARE CO.
North Ottawa Street JOLIET, ILLINOIS
pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najraje v go-
tovem denarju, kar pa najhitreje, najvestneje in n a j c 11 • j e
preskrbi
FRANK SAKSER GO.,
82 Cortlandt St
.,	New York, N. Y.
Podružnica :-------
6104 St. Clair Ave., N. E.,
Cleveland, O.
Čemu bi drugam segali, ako Tam Taš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljamo
100 kron avstrijske veljave za $20.
Ljublanska kreditna banka v Ljubljani
HM
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči	1 Qi
račun ter je obrestuje po čistih	r""» ‘2 /O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 300.000.
PODRUŽNICE, SPLJET IN TRST.
A-MjERIKANSKI SiiOVENEC
Ustanovljen 1. i891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVEKSKO-AI. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni:
Tiskarne: Chicago in N. W. 509. Uredništva: Chicago 1541.
t
je namene večnega Očeta, ki mu je v skrb izročil “včlovečeno Besedo.”
Jožef je vsled svoje pravičnosti že na zemlji dosegel čast brez vsake primere. Veliko o njem govori bogo-ljubni Gerson: “O čudo visokosti, o čast brez primere, Mati božja, kraljica nebes, te imenuje svojega Gospoda; Učlovečeni Sin te imenuje svojega Gospoda-očeta in ti je pokoren!”
A večjo čast je Jožef dosegel še v nebesih. Zvestega hlapca je postavil gospodarja svoji hiši in oblastnika vsega svojega premoženja. Njemu je dal Vsemogočni ključe nebeške zakladnice; njemu izročil vse nadzemske zaklade v oskrbljenje. In mi zemljani jih potrebujemo.
“Pojdite k Jožefu!” on vam vsega da, česar potrebujete! Tako govori nam nebeški oče. Da, k njemu se zatekajmo,' on nam podeli milosti, ki jih potrebujemo, da bomo zamogli jeden-krat z njim vred se veseliti in moliti nebeško dete in da tudi mi kedaj zaslišimo vesele besede: Zvesti hlapec, idi v nebeško veselje.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisale ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the ILOVENIC-AMERICAN PTG. CO
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
CERKVENI KOLEDAR.
20. marca	Nedelja	Feliks in tov. m.
21. “	Pondeljek Benedikt, Serap.	
22. “	Torek	Jedert, de v.; Baz.
23. “	Sreda	Viktorijan; Miki.
24. “	četrtek	Veliki četrtek.
25. “	Petek	Veliki petek.
26. “	Sobota	Velika sobota.
K PRAZNIKU SV. JOŽEFA.
(19. marca.)
CVETNA NEDELJA.
Kakor je Marija blagoslovljena med ženami, tako je sv. Jožef blagoslovljen med možmi, zakaj Marijo je Bog izvolil svojemu sinu za mater, njega pa je Bog izmed milijonov odbral svojemu sinu za rednika, za varuha pa deviški njegovi Materi in za glavo sv. Družini. Za imenom Jezusovim in Marijinim je ime Jožefovo najbolj slavljeno v krščanskem svetu — in kako malo, da, skoraj ničesa nam ni znanega iz njegovega življenja. Vendar pa z eno besedo sv. evangelij za nas dovolj pove, ker ga imenuje “pravičnega” moža, kakor razlaga to besedo sv. Hijeronim. O Jožefu molči zgodovina, a “pravičnost’ njegova ga povzdiguje nad vse, dela ga podobnega vitki palmi, vzvišeni cedri na pogorji. Sv. pismo obeta:	“Pravični
bo cvetel, kakor palma, kakor ceder na Libanonu bo rasteh” Sv. Jožef, pravični, je dosegel to čast še v življenju. Saj kaže nanj sv. pismo, ko pravi: “Glejte zvesti in modri hlapec, katerega je postavil Gospod nad svojo družino.” Sv. Jožef je bil torej oni zvesti in modri hlapec, katerega je postavil Gospod čez svojo družino, da bi on božji Materi bil podpora in tolažba, da bi bil Jezusov rednik in vreden sodelalec pri izvrševanju usmiljenja polnih božjih sklepov na zemlji. Zavzemal je tedaj najčaslnejše mesto na zemlji, opravljal najimenitnejše službe — in kako jih je opravljal? Zadostuje nam, ako vemo, da ga imenuje sv. pismo pravičnega.
Ko naj Sin božji stopi na svet, potrebuje matere; a morala je biti naj čistejša, brezmadežna devica. In sv. Jožef je bil odbran k' najvišji časti; postal je mož Marijin, varuh Jezusov. Nebesa so pričala, da je on izmed vseh najvrednejj. Palica namreč, katero je držal v tempeljnu, — tako trdijo poročila — je mahoma pognala cvetko, kakor da bi se hotela pobesedno uresničiti Izaijeva prerokba: “Mladika bo pognala iz korenine Jesejeve in cvetlica izišla iz njegove korenine.” Postal je varuh svete družine, in kako je vestno opravljal svoje dolžnosti. Jožef je skrben varuh: Marijo z detetom spremlja v Betlehem, z njo išče prenočišča, z njo moli novorojeno dete, ‘ z njo beži v Egipet, privede jo srečno z detetom nazaj, z njo išče izgubljenega 121etnega Jezusa, z njo se vesel vrne domov in jej ostane zvest varuh in pomočnik do svoje smrti.
Ali se ni sv. Jožef vrednega izkazal te časti, katere je bil deležen? Kdo zamore -spoznati njegovo pravičnost do božje Porodnice, predno je po božjem povelju s Prečisto stopil v sveti, posvečeni zakon? Kdo zamore popolnoma spoznati njegovo skrb in ljubezen do božjega Deteta, do božje Matere? S kako zvestobo, gorečnostjo izpolnu-
Če premišljujemo tega dne v cerkvenem duhu slovesni sprevod Jezusov v Jeruzalem, nahajamo pač dovolj povoda, skrbno preiskati svojo notranjost; saj to je v velikonočnem času po cerkveni zapovedi naša sveta dolžnost, ker nam predpisuje prejem svetih zakramentov. Če se ozremo na one, ki gredo Jezusu veselo naproti, s palmami v rokah in svoja pregrinjala razprostiraje, potem je to verna slika, kako naj Gospodu v tem svetem času z dobrimi deli pripravljamo pot; posebno z natančnim ravnanjem po postni zapovedi, z milosrčnostjo do ubožcev in bolnikov. Če z živo vero, z globokim spoštovanjem vstopamo v njegov tempelj in to tudi po vnanjem kažemo s svojim obnašanjem, tedaj mu hodimo naproti s palmami v rokah. Jezus prihaja kot kralj danes. “Hozana!” mu je vpilo ljudstvo takrat naproti. O, pripravimo tudi mi svojemu kralju dostojno stanovanje v svojem srcu; odstranimo vso nesnago greha po skesani spovedi! “Glej, Tvoj kralj prihaja k Tebi!” lahko potem rečemo k svojemu srcu po vsej pravici. Da, on prihaja “k o t j a g n j e b o ž j e, ki odvzema grehe svet a”. Kdo bi se drznil, sprejeti kralja ali kneza v sobi polni nesnage; ali iti v raztrgani obleki k avdijenci pri visoki osebnosti? Še nedoumnejše in neodpust-nejše je torej, sprejeti Jezusa z oma-dežanim srcem, če samo malomarno ali nevredno opravimo sveto velikonočno spoved. Jezus .prihaja k nam kot najboljši prijatelj, in tako zelo ga žalimo s svojo mlačnostjo, s svojo hladnostjo pri svetem obhajilu. Z vsemi milostmi prihaja k nam, in zavračamo ga, nasičamo se rajši s strupenimi radostmi sveta, nego ob njegovi sveti mizi. Ni je pač večje sreče na zemlji, nego očiščeni po duhovniški oblasti odveze sprejeti Jezusa, svojega ljubega Izveličarja, z božestvom in človeštvom. In vendar, kako malo jih je, ki vedo to neizmerno srečo ceniti, koliko jih prestopa to sveto cerkveno zapoved! Koliko jih prihaja samo prisiljenih, ker morajo, koliko jih prihaja zavidnih oči kakor Judež in kakor Judje, nemilo sodeč druge. Kristjani! Spoznajmo vendar neizmerno dobroto Gospodovo, ne stavimo njegovi ljubezni, nasproti nehvaležnosti! Odprimo, očiščeni in okrašeni, svojemu nebeškemu kralju duri svojih src in predložimo mu j. otroškim zaupanjem svoje prošnje! Spominjajmo se pa tudi onih, ki te svete dolžnosti ne izpolnjujejo; goreče hočemo moliti, da še v enajs’ti uri pridejo k spoznanju. Molimo tudi za tiste, ki še blodijo izven katoliške cerkve, da najdejo pot k Eni čredi. Mcjlimo po želji sv. Očeta za povzdigo svete cerkve, za darove sv. Duha škofom in duhovnikom. Če bomo tako obhajali Cvetno nedeljo in Veliko noč, potem smemo upati, da nekoč dospemo tja, kjer bomo veko maj gledali v nebeškem Jeruzalemu Jezusa, kralja časti in slave.
ZLATO.
Odkod prihaja in kam prehaja.
Ravnatelj penezokovnice v Wash-ingtonu je sestavil razpredelnico iz podatkov nabranih križem sveta, katera kaže, da je pridobitek zlata na celem svetu za koledarsko leto 1908 znašal $441,932,000, torej za $31,379,000 več nego prejšnje leto.
Zlatnikov se je nakovalo na vsem svetu leta 1908. za $327,018,000 in za $78,200,000 zlata se je porabilo v obrtnih umeteljnostih, izvzemši Indijo, odkoder ni bilo dobiti nobenih podatkov.
Največjo pomnožitev — $15,000,000 — izmed vseh dežel je zaznamovala Afrika. Prirastek dobitka v Združenih Državah je bil $4,124,300 in v Me hiki $3,690,100, dočim poroča	Avstrala
zija ubitek za $2,350,000 od	skupnega
pridobitka v letu 1907.
* * *
Devetintrideset dežel je prispevalo k skupnemu dobitku zlata leta 1908. in glavni viri zlate zaloge so sledeči:
Afrika ...................,.$166,520,500
Združene Države ............. 94,560,000
Avstralazija ................ 73,325,300
Rusija .........,........... 28,052,200
Mehika ...................... 22,371,200
Indija ...................... 10,598,500
Canada ....................... 9,842,100
Kitaj ........................ 8,647,300
Colombia ..................... 3,427,300
Korea ........................ 3,047,500
Osrednja Amerika ............. 3,018,800
Japonija ..................... 2,887,900
Avstro-Ogrska................ 2,469,300
Francoska Guiana ............ 2,360,800
Holandsko Vzhodnoindij-
sko otočje ............... 2,245,800
Brazil ...................... 2,196.600
Britanska Guiana ............ 1.408,100
Britansko Vzhodnoindijsko
otočje ................... 1,400,900
Nobena druga dežela ni donesla nad milijon. Peru donaša $514,500, Bolivia $346,300 in Argentina $1J>1,300.
* » *
Naglo so naraščale zlate letine na svetu. Stoletja je prihajala skoro vsa zaloga iz Rusije in Azije, ampak sredi preteklega veka so odkritja v Cali forniji in Avstraliji pomnožila skupni letni pridobitek od $10,000,000 na $180, 000,000. Leja 1886. je spet upadel na $100,000,000 zaradi propadanja zlatih plasti v onih državah, ampak razvoji v Južniki Afriki, Alaski, kanadskem Yukonu in Coloradi ter iznajdba cia nokovtnskega postopanja, ki je uspo šobilo rudarje dobivati vrednost iz rude slabše kakovosti, so skupni dobitek polagoma pomnožili do sedanje višine ki pa bode po mislih strokovnjakov še rastla, dokler ne doseže $500,000,000 na leto. Veščaki mislijo, da bodo Alaska, kanadski Yukon in Transvaal bodoča založišča zlata, dočim bodo avstralski izvirki bržkone bolj pojemali nego naraščali. Rusija bo tudi nadalje donašala svoj del, ki bo vsako leto tem večji čimbolj se rusko rudarstvo razvije. Veščaki prorokujejo dobitek $300,000,000 ■ iz zlatožilnih rudnikov v Yukonu in na polotoku Seward v Alaski ter nič manj nego $100,000,000 iz kopanja nekoč zlatožilnih rudnikov ob rekah Yuba, American in Bear v Cali-forniji.
“Nobena država ali dežela,” pravi pisatelj knjižice ‘Conservation of Mineral Ressources’, ki jo je objavil zemljemerski urad Združenih Držav, “se ne more primerjati s Californijo glede verjetnega velikega raztega zlate zaloge. Prav verjetno je, da bo California lahko producirala zlata za $15,000,000 na leto prihodnjih petdeset let, in da takrat zaloga menda še ne bo izžeta. Naposled, seveda, bo zlata zaloga manjša in manjša, kakor je to bilo v evropskih deželah, kjer je zlato rudarstvo nekdaj procvitalo. Jame bodo morda izčrepane ali pa bo delo vsled večje globine predrago. Ampak do tega je še daleč.”
* * * ■ • Skupni pridobitek zlata na svetu za petletno dobo pred izdajo sedanjega poročila je znašal okoli $1,700,000,000 od katerih pripade na Združene Države $450,000,000; Francijo, $375,000,000; Nemčijo, $240,000,000; Indijo $175,000, 000, ter Veliko Britanijo in Avstrijo po $112,000,000.
Pisec goriomenjene brošure pravi:
Če ne bo posebno važnih novih odkritij, je neverjetno, da bi letni dobitek zlata v Združenih Državah nara-stel mnogo nad $110,000,000 ali pa se zmanjšal pod $60,000,000 za dolgo dobo let.”
Sledeča razpredelnica kaže letni pridobitek v Združenih Državah tekom zadnjih let:
1904	..................... $80.464,700
1905	...................... 88,180,700
1906	.............„........ 94,373.800
1907	...................... 90,435,700
1908	...................... 94,560,000
Po istem pisatelju je imela poraba
zlata v umeteljnostih, izvzemši zlate denarje in stari materijal, vrednost okoli $29,000,000. Kolikost porabe se je podvojila izza 1900. Leta 1906. je bilo zlatnikov nakovanih za kacih $79,-000,000. Skupno zlato rabljeno za denarje in umeteljnosti v Združenih Državah leta 1906. je imelo torej vrednost $108,000,000, ali $14,000,000 več nego domači pridobitek. Zapiski kažejo, da se je istega leta še uvozilo zlata za $109,000,000, tako da je poraba zlata v Združenih Državah leta
1906.	predstavljala vrednost $203,000,-
000.	Uvoz leta 1907. je pa bd izredno velik.
“Skupna zaloga zlatega denarja na svetu leta 1905. je bila $8,050,000,000. Če dodamo temu $2,000,000,000 kakor približni znesek zlata porabljenega v umeteljnostih, imamo skupaj $10,000,-000,000. Proti temu je skupni pridobitek zlata na svetu izza 1860, po iz-vestju ravnatelja penezokovnice, $7,-
652,000,000.”
presbiterianizma del vsakdanjega pouka, kajti nekateri najbolj goreči pro-testantovski duhovniki v Združenih Državah dandanes, ki delujejo med-gluhonemci, so otroci katoliških staršev.
Papež in potresni denarji.
Kakor poročajo iz Rima, je pravkar izšlo računsko poročilo papeževo o uporabi vposlanih mu potresnih de narjev. Poročilo obsega 77 strani velike osmerke ter vsebuje sliko pape ževo in razne podobe v besedilu. Do dne 17. dec. 1909 je bilo papežu vposlanih 6,849,998 frankov, torej skoraj sedem milijonov. Poročilo natančno izkazuje uporabo svote za vdove in sirote, ranjence in ubežnike, kakor i za novo gradnjo cerkva, šol in zavodov.
odslej tudi realci po dokončanih študijah vstopiti v bogoslovje. Doslej so se zahtevale gimnazijske študije, seveda bodo morali napraviti realci izpit iz latinščine in grščine.
Nad 500 tovarn za izdelovanje plina, v velikosti od 15 do 6,000 konjskih sil, posluje v Združenih Državah, in 88 odstotkov teh plinarn rabi trdi premog.
Prva srbska interpelacija v turškem parlamentu. Srbski poslanec v carigrajskem parlamentu, Sava Stojanovič, je vložil na ministra notranjih poslov interpelacijo V srbskem jeziku.
DR
RI
chters
KATOLIŠKI GLUHONEMCI.
Žrtve potresa v Messini.
Italijanska vlada je objavila uradno statistiko, vkolikor jo je mogoče dognati, o žrtvah potresa dne 28. decembra 1908. Po tej statistiki je bilo skupno število smrtnih slučajev 77,285 in sicer 60,327 v pokrajini Messina, 15,168 v okraju Reggio di Calabria ter 1,790 v okrajih Palmi in Gerace. Ta cenitev je utemeljena na številu trupel pokopanih na raznih pokopališčih'do konca avgusta meseca in je vštetih skupaj 32,477 trupel, ki bržkone še leže pod razvalinami messinskimi.
Po nedavni vladni statistiki je en človek izmed vsakih 851 gluh. Če vzamemo, da je katoliških prebivalcev v Združenih Državah 14,235,451, potemtakem je 16,726 katoliških glušcev. Ena Iretjina teh — 5,575 — je gluho-nemcev, ki niso vstanu prav nič govoriti, in tem moramo dodati 12 odstotkov ali 2,207 oseb, ki govore tako nepopolno, da so vstanu občevati edinole pismenim potom ali z znamenji. Potemtakem je skupaj 7,782 katoliških gluhonemcev v Združenih Državah. Od tega velikega števila je 56 odstotkov ali 4,357 gluhonemcev manj nego 20 let starih in torej v šolski starosti. Te številke kažejo, da je devet celih škofij v mejah Združenih Držav, ki ne dosegajo števila katoliških glušcev, in da katoliški glušci presegajo po številu skupno katoliško prebivalstvo ško fij Charleston in Baker City.
Za te katoliške gluhonemce je samo štirinajst šol, katere pohaja 1,117 o trok. Tako se komaj devetinka kato liškega prebivalstva šolske starosti o skrbuje s katoliško odgojo, dočim se ostanek ali odgaja v nekatoliških šo lah, kjer se jim krade vera, ali pa se sploh ne odgaja prav nič. V državnih zavodih za glušce so menda nauki
Slavna moža z rožnim vencem.
Ko je bil O’Connell nekoč grajan, da moli svoj rožni venec na hodniku angleške zbornice, dočim njegovi tovariši v burni razpravi zagovarjajo svojo vero in svojo rojstno deželo, je odgovoril: “Pomagam jim bolj nego mislite.” M. de Castelnau, francoski senator, ki je te dni umrl, je prav tako goreče ljubil rožni venec, kakor slavni irski domoljub, zvan osvoboditelj liske in veliki agitator. Slavni senator de Castelnau je bil katoličan, ki je verjel v pogostno sv. obhajilo; vse praznike in vsako nedeljo je bil pri mizi Gospodovi. Tajnost njegove moči je bila goreča molitev, in dostikrat je molil vse tri dele rožnega venca, potem še litanije Blažene Device Marije in polegtega se je šel vsak dan posvetovat k svojim prijateljem taber-nakeljna. NjegOv rožni venec mu je donesel zmago na volišču.
Krščanska mučenka iz leta 1909.
Junaška dejanja armenskih kristjanov med izbruhom turške krvoločnosti proti njim lanskega aprila meseca še vedno prihajajo na dan. Evo enega, ki je o njem pripovedoval očividec kaldejskemu župniku Jos. Towilu:
Nečega dne začasa klanja je kruti vodja turškega krdela rekel neki ubogi katoliški Kaldejki:
“Nič se ne boj; prizanesti hočemo tvojemu življenju in te osrečiti, ampak postati moraš mohamedanka.”
"Kristjanka sem,” je odgovorila po gumna ženska, “in kristjanka vedno ostanem.”
“Tako? O, v tem slučaju te pa sežgemo.”
"Pa če me, nikdar ne zatajim Kristusa.”
Razbojniki so nalili petroleja čez njeno obleko in se je doteknili s prižgano baklo.
“V imenu Očeta in Sina in svetega Duha,” je šepetala neomahljiva junakinja, prekrižavajoč se.
Potem je, sklepaj e roki v molitvi, pokleknila in mol6e, kakor ne bi nič trpela.
“Glej, vsa si v plamenih, in vendar niti zakričiš ne! Ali ne čutiš ognja?” so vpili mučitelji.
“Ne.”
“Torej ne čutiš nič? Čaj, kmalu te odpravimo.”
Pri tem jo je eden od, neusmiljenih moslinfcv prebodel s svojim jataga nom.
Tako je storila smrt mučenka iz le ta 1909.
Podmorski signalni zvonovi se sli šijo petnajst milj daleč.
Tobak iz države Kentucky baje vsebuje več nikotina nego vsak drugi, večkrat po 12 do 13 odstotkov.
Najmočnejše in najtrpežnejše pile ali žage na svetu so ameriškega izdel ka, z vanadijem v jeklu.
Sultan v Peterburgu. Turški sultan obišče Peterburg sredi meseca maja.
Splošni avstrijski shod katoliškega ženstva se bo vršil od 29. marca do 2. aprila na Dunaju.
Združene Države izdelajo 137,000,000 funtov vrvi na leto, dovolj, če se zmanjšajo v vrvce suknarske velikosti, za oseminšestdesetkratno okroženje zemlje.
Ruska pšenična letina v znesku 783,-000,000 bušljev za leto 1909. je bila največja kdaj pridelana v katerikoli deželi za eno edino leto.
Glavni nadzornik avstrijskega vojaštva F. Z. M. Ferdinand Fiedler je dne 18. februarja na Dunaju umrl. Pokojni je bil eden najboljših generalov avstrijske armade, ter je užival pri cesarju veliko zaupanje. Njegovim naslednikom bo imenovan' graški korni poveljnik F. Z. M. Potiorek .
PAIN-EXPELLEE
Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, kakor razbita ladija na peščinah, . Če bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlajenju itd. poskusi vdrgnenje z
PAIN EXPELLERJEM priznano dobro domače sredstvo. Do. bi se v vseh lekarnah po 25 in 50c.
F.	AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St., New York. Pazite na varstveno znamko z sidrom.
Senat Združenih Držav je sklenil v nedavni svoji seji, da se dovoli 50,000 dolarjev za udeležitev Amerike na mednarodni lovski razstavi na Dunaju. Na tej razstavi, ki se bo vršila letos, bod^ primerno zastopana tudi Kranjska dežela.
Z zrakoplovom čez Atlantsko morje. Berolinski in newyorški kapitalisti so zložili denar za zrakoplov, ki naj bi sredi aprila premeril Atlantsko morje. Balon bo imel 50,000 kubičnih čevljev plina in 2 motorja po 100 konjskih sil.
Iz zlate Prage na Češkem poročajo: Milijon kron za češko “Šolsko Matico” je dosežen. Nabiralo se je pet mesecev in nabralo povprečno vsak mesec
200,000	kron. Zbirka se bo nadaljevala in hoče se nabrati še drugi milijon.
Lurd na dražbi. Iz Pariza poročajo: Lurška votlina in posestva v okrožju so bila pred dnevi vsled proticerkve-nega ločivnega zakona na dražbi. Za 39,100 frankov je dobil to sveto zemljo odvetnik Pecondom, ki je potem izjavil, da je delal po naročilu škofa Schoepferja v Tarbesu, v čegar škofijo spada Lurd. Tako je bila francoska narodna svetinja rešena!
Nova uniforma v avstrijski vojski. Dunajski časniki javljajo, da bodo početkom aprila izšle nove odredbe glede uniformiranja v vojski. Kavalerija bode dobila tudi sivo obleko in infan-terijski oficirji gala-uniformo z belo suknjo (Waffenrock). V gala-unifor-mi se naj posebno razlikujejo oficirji, dočim naj dobe zdravniki, računovodje in auditorji gala-uniformo kakor vojaški uradniki. Za vse vojne urad-jiike, intendante in inženirje bode normiran klobuk s perjanico.
FRED C. GRASSLE pekarija slaščic
Kolači za svatbe (wedding cake) naš« posebnost Telefon.
300 N. Bluff St.,	Joliet, lila
S. HONHT
KR0JAČ^/vsyv*-
Šivam, popravljam in gladim obleke 918 N~. Chicago St , Joliet.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje» in fimežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Vroča voda kakor zdravilo. Neki angleški zdravnik piše: Mali glavobol pojenja takoj ob istočasni aplikaciji vroče vode na tilniku in nogah. V vroči vodi namočena, potem ovita in na želodec položena servijeta deluje skoro v istem hipu proti ščipanju. Skupaj zložena, v vročo vodo namočena in iztisnjena platnena ruta, položena na boleče mesto, pomaga takoj proti zobobolu ali živčnemu trganju.
Motorne sam. Neki dunajski inženir, ki se peča tudi z zrakoplovstvom, je sestavil sani, ki jih premika naprej velik zračni vijak, pritrjen zadaj za sedeži. Sani izgledajo v zgornjem delu kot kak avtomobil ter se jih ravno tako krmari kot avtomobile. Motor, ki j^ na sprednjem delu sam, razvija 24 konjskih sil in goni zračni vijak na enak način kot pri letalnih strojih ali vodljivih zrakoplovih. S temi sanmi je iznajditelj dosegel hitrost 40 km v eni uri na mehkem snegu, skoro dvojno brzino pa na trdem zjnrzlem. V pokrajinah, kjer imajo veliko snega, bodo dosegle te sani še mnogo uspeha.
h, Chicago telef. 2794
telef. N. W. 279
Tie Joliet National Bait
9« voglu Chicago in Clinton ulic, RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
»CAPITAL $ioo,ooo.o<
A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik 9 O RT T KELLY, blagajnik
Chi. Phone 2932	N. W."Phone 5
Stan. Phone Chi, 3541
M. PHILB1N
5l5Cass St
Joliet, lil
...Premog..
Kadar potrebujete premog, se obrnste do mene. Cena“njijnižja.
V blaznici umrli napadalec. V blaz niči Monte Lupo Tiorintino je umrl Passanante, ki je 1. 1878. zvršil atentat na kralja Humberta.
Zastrupil se je osebni zdravnik ruske carice, dr. Bothin in sicer zaradi tega, ker ji je napravil napačno diagnozo in jo na kriv način lečil.
Avstrijski naučni minister je izdal novo naredbo, po kateri bodo mogli j
First National Bank
Joliet, Illinois
Naš oddelek za pošiljanje denarja v staro domovino se je zadnji čas popolnoma uredil. Oni, ki žele poslati denar v staro domovino se lahko obrnejo do nas, ker smo v zvezi z nekaterimi največjimi bankami v Evropi. Toraj lahko poslujemo v tem oddelku pri pošiljanju denarja, hitreje in ceneje kot kdo drugi.
Hranilni predali se oddajo vnajem po $3.00 na leto in več.
Zavarujte svoje hiše in pohištva pri zanesljivih družbah, koje mi zastopamo.
V naši knjižnici najdete tudi dobrih slovenski h knjig na razpolago.
Pridite nas obiskati.
K. s. K,
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:.....Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:..........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:,....Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:...........Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec:.............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:....Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111.
Finančno poročilo K. S. K. J, za mesec februar 1910.
Preostanek 28. febr. 1910.......................................... $143,007.96
Plačanega od društev ...................................$ 9,357.50
Obresti od posojila pri cerkvi sv. Jurija, So. Chicago,
od 23. avg. 1909 do 23. febr. 1910.................. 418.63
Obresti od posojila pri cerkvi sv. Jožefa, Joliet, 111. od
1. avg. 1909 do 1. febr. 1910 ...................... 200.00
Obresti od posojila Math in Marije Samide od 1. jan.
1909 do 1. jul. 1909 ................................... 90.00
Obresti od obveznic City of Joliet, Til. Street Improvement Bonds od 15. avg. 1909 do 15. febr. 1910....	225.00
Stanarina (rent) od dvorane za febr. 1910................ 25.00’
Posojilo (vloge) po 3 odstot. na Will County National
Bank, Joliet, 111................................... 10,000.00
Posojilo (vlogo) po 3 odstot. na Joliet Trust in Savings	*
Bank ................................................ 5,000.00	25,316.13
1.	Sv. Stefana, Chicago, 1111....................
2.	Sv. Jožefa, Joliet, 111......................
3.	Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111................
4.	Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn.............
5.	Sv. Družine, La Salle, 111....................
7.	Sv. Jožefa, Pueblo, Colo......................
8.	Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111.............
10.	Sv. Roka, Clinton, Iowa.......................
11.	Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111..............
12.	Sv. Jožefa, Forest City, Pa...................
13.	Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn............
14.	Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont..............
15.	Sv. Roka, Allegheny, Pa.......................
16.	Sv. Jožefa, Virginia, Minn...................
17.	Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark............
20.	Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich..,........
21.	Sv. Jožefa, Federal, Pa.......................
23.	Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio.................
24.	Sv. Barbare, Bloqton, Ala.....................
25.	Sv. Vida, Cleveland, Ohio.....................
29.	Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111...............
30.	Sv. Petra, Calumet, Mich..................
32.	Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash............
33.	Matere Božje, Pittsburg, Pa...................
38.	Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans...,.....
39.	Sv. Jožefa, Riggs, Iowa.......................
40.	Sv. Barbare, Hibbing, Minn....................
41.	Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa.....................
42.	Sv. Alojzija, Steelton, Pa....................
43.	Sv. Jožefa, Anaconda, Mont....................
44.	Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111........
45.	Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont.......
46.	Sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y..........
47.	Sv. Alojzija, Chicago, 111....................
49. Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa..............
£0. Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa............
51.	Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich.......
52.	Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind...............
53.	Sv. Jožefa, Waukegan, 111.....................
54.	Srce Jezusa, Chisholm, Minn...................
55.	Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo...............
56.	Sv. Jožefa, Leadville, Colo..................
57.	Sv. Jožefa, Brooklyn, N. \.......'...........
58.	Sv. Jožefa, Haser, Pa.........................
59.	Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn...........
60.	Sv. Janeza Krstnika. Wenona, 111..............
61.	Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O.............
62.	Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111..............
63.	Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio.................
64.	Sv. Jurija, Etna, Pa..........................
65.	Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wiss............
66.	Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio................
67.	Sv. Nikolaja, Steelton, Pa....................
68.	Sv. Barbare, Irwin, Pa........................
69.	Sv. Jožefa, Great Falls, Mont.................
70.	Srce Jezusa, St. Louis, Mo....................
71.	Sv. Antona Pad., Goff, Pa.....................
72.	Sv. Antona Pad., Ely, Minn...................
73.	Sv. Jurija, Toluca, 111.....................
74.	Sv. Barbare, Springfield, 111.................
75.	, Vitezi sv. Martina, La Salle, 111............
77.	Marije Vnebovzete, Forest City, Pa............
78.	Marije Pomagaj, Chicago, 111..................
79.	Maxije Pomagaj, Waukegan, 111.................
80.	Matere Božje, So. Chicago, 111................
81.	Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa...........
83.	Sv. Alojzija, Fleming, Kans...................
84.	Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Midi.......
85.	Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio....
86.	Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo............
87.	Sv. Antona Pad., Joliet, 111..................
88.	Sv. Alojzija, Mohawk, Mich....................
89.	Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa..................
90.	Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr.........
91.	Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa................
92.	Sv. Barbare, Pittsburg, Pa....................
93.	Friderik Baraga, Chisholm, Minn...............
94.	Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo..
95.	Sv. Alojzija, Broughton, Pa..................
96.	Sv. Barbare, Kaylor, Pa.......................
97.	Sv. Barbare, Mount Olive, 111.................
98.	Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111..............
100.	Sv. Jurija, Sunnyside, Utah...................
101.	Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio.......
102.	Novi Dom, Newark, N. J.......................
103.	Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis....................
104.	Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo........
105.	Sv. Ane, New York, N. Y.......................
107.	Sv. Barbare, Moon Run, Pa.....................
108.	Sv. Genovefe, Joliet, 111.....................
109.	Sv. Družine, Aliquippa, Pa....................
110.	Sv. Jožefa, Barberton, Ohio...................
111.	P 5rca Marijinega, Barberton, Ohio............
112.	Sv. Jožefa, Ely, Minn.........................
113.	Sv. Roka, Denver, Colo........................
114.	Marije Milosti Polne, Steelton, Pa............
115.	Sv. Veronike, Kansas City, Kans.
$ 139.40
309.40 141.70
86.60
133.45
357.65
99.90
12.10
36.50
284.90 65.30
183.25
125.60
222.30 37.75
48.05
116.05
45.55
25.35
275.25 266.95
395.30
65.25
119.05
59.05
19.65
131.30
76.25
110.20
75.65 187.00
41.35
31.05
49.60 40.70
162.20
40.20
93.60
229.05 113.15
62.25
121.40
98.35
96.05
502.55
50.25 60.15
20.05
113.90 62.00 89.40
35.25
118.	Sv. Pavla, Little Falls, N. Y..............
119.	Marije Pomagaj, Rockdale, 111..............
120.	Sv. Ane, Forest City, Pa...................
121.	Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y.........
122.	Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo..............
123.	Sv. Ane, Bridgeport, Ohio..................
124.	Sv. Jakoba, Gary, Ind......................
126.	Sv. Martina, Mineral, Kans.................
127.	Sv. Ane, Waukegan, 111.....................
128.	Sv. Barbare, Etna, Pa......................
129.	Marije Pomagaj, So. Omaha, Neb..............
130.	Sv. Pavla, De Kalb, 111....................
131.	Marija sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn.....
132.	Društvo sv. Roka, Frontenac, Kans.............
133.	Društvo sv. Ime Marije, Ironwood, Mich.......
134.	Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind...........
135.	Sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn..........
117.45
22.50
60.85
47.30
71.30
36.70
63.15 107.10 145.55 86.10
91.40
72.50
76.75 104.85
114.50 23.60
22.50
75.70
57.50
69.95 4.80
84.65
32.30
96.40 55.20
72.95
37.15
44.15
38.45
85.75 27.25
18.50
51.85
42.40
43.50
11.40
26.90
28.75
10.45 8.35
91.90 55.35 1.6.00
57.90
22.90 16.55
18.40
33.85 39.20
30.75
Skupaj
30.80
38.35
12.90
8.65
15.75 73.15 68.25 17.00
19.75 37.50
Plačana posmrtnina zalivan Kenig ................................$ 1000.00
Josip Ravšelj .........................  1000.00
Andrej Purkart ........................  1000.00
Franc Mačerol ........................... 500.00
Ana Burja..............................   500.00
Jurij Čadonič ........................... 150.00
Josip Bižal ............................. 300.00
Ivan Hriberšek .......................... 900.00
Franc Leskovec .......................... 750.00
Anton Sopčič ........................... 1000.00	$7,100.00
$168,324.09
Posojilo (vlogo) po 3 odst. na Will County
National Bank, Joliet,	111................. 10,000.00
Posojilo (vlogo) po 3 odst. na Joliet Trust
and Savings Bank............................... 5,000.00
Razni drugi stroški.. 1........................... 285.18	$15,285.18
22,385.18
Preostanek 28. febr. 1910.
..............................$145,938.91
JOS P ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.
IZ URADA GL. TAJNIKA.
Članom in članicam naše slavne K. S. K. J. v pojasnilo.
V	finančnem porpčilu Jednote za drugo polletje 1909 od 1. julija do 31. dec. je med izplačano posmrtnino označeno dvakrat “IVAN ŠPEHAR” po $100Q.OO.
Ker sem od nekterih društvenikov dobil povpraševanje kako* je prišlo do tega, da sta dva člana istega imena objavljena kot plačana, hočem tem potom vsem članom in članicam K. S. K. J. navesti sledeče:
V	naznanilu umrlih članov in članic za mesec avgust 1909, se glasi: 1752 Ivan Špehar, star 39 let, član društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa. umrl 21. junija 1909. Vzrok smrti: Zmešanje možgan pri padcu raz voza. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 30. maja 1896.
V	naznanilu štev. 9 za mesec sept. 1909, je citati: 3429 Ivan Špehar, star 38 let, član društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., umrl 29. jul. 1909. Vzrok smrti: Ubit od strele. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 2. dec. 1901.
Iz tega je razvidno, da sta umrla dva člana istega imena, vsak pri svojemu društvu, ter posmrtnina bila plačana popolnoma pravilno.
S tem upam, da bode konec nadaljnjemu povpraševanju o tej zadevi.
Z bratskim pozdravom sem vam udani sobrat
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
IZ URADA PREDSEDNIKA PRAVNEGA ODBORA.
Članom in članicam K. S. K. J. naznanjam, da mi je vročil glavni tajnik Josip Zalar lepo število pritožb poslanih mu od strani članov in članic krajevnih društev. Večina teh pritožb se naslanja na medsebojne društvene prepire in neplačevanje bolniških podpor.
Radi tega opominjam vse sobrate in soseštre naše slavne Jednote in jih ob jednem tudi prosim, da naj vzamejo v poštev, da ima vsako društvo svoja pravila. Po teh pravilih in zakonih je dolžan vsak(a) član(ica) se ravnati. S tem si prihranijo nepotrebno vedno pisarenje za vsako malenkost na gl. urad Jednote. Za vsako najmanjšo stvar ni potreba pisariti in se pritoževati na gl. odbor Jednote. Vsak(a)naj se ravna točno kakor društvena in Jednotina pravila velevajo in gotovo se mu ne bode delalo krivice.
Medsebojne male prepire naj se tudi med seboj mirnim potom poravna.
Toliko sobratom in sosestram, ki so v tem prizadeti, v odgovor na njih pritožbe, ostalim pa v bodoče se ravnanje.
Z bratskim pozdravom
B. J. CHULIK, preds. pravno-prizivnega odbora.
04C404C4040CH040404i»i >lj
Društvene vesti.
Joliet, 111., 15. marca. —- Društvo sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. J. bo imelo svojo velikonočno spoved v soboto, dne 19. marca in svoje skupno sv. obhajilo v nedeljo, dne 20. marca pri osuli sv. maši. Ker bosta imela naša čč. gospoda v soboto mnogo o-pravila posebno zvečer, so člani našega društva naprošeni, da pridejo k spovedi pravočasno, to je, v začetku spovednih ur. V nedeljo pa se zberemo v šolski dvorani do tričetrt na osmo uro, nakar skupaj odkorakamo k sv. maši v kolikor mogoče naj večjem številu, da pokažemo svojo složnost in katoliško zavednost.
Z bratskim pozdravom
Josip Mauser ml., tajnik.
$9357.50
Joliet, 111., 14. marca, — Tem potom se opozarjajo vsi člani društva sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J., da se zbero v društveni dvorani dne 20. marca ob tri četrt na osem z društvenimi regalijami in rokavicami, odkoder odkorakamo skupno v cerkev k sv. obhajilu, kakor je bilo sklenjeno na zadnji navadni mesečni seji; namreč da društvo sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J. se ima korporativno udeležiti skupnega sv. obhajila dne 20. marca 1910.
Nadalje tudi opozarjam vse tiste člane ali članice zgoraj omenjenega društva, da poravnajo svoje mesečne prispevke, kateri dolgujejo črez 30 dni, do dne 27. marca, ker ta dan se bodejo društvene knjige zaprle, zaradi trimesečnega računa. 1 Ako kateri član ali članica med tem časom, ko bodejo knjige v računih, prinese plačilo, naj zna, da se ne bode sprejelo, to pa zaradi tega, da se more oddati natančni račun društvenega premoženja. In ako kateri s silo brez društvenih nakaznic plača v tem času ko bodejo knjige zaprte, tedaj naj ne dolži pokriveni društvenega tajnika, ako ni zapisal — zakaj? ker ni imel kam; da bi pa vse člane tolikega društva v glavi obdržal, je pa vsakemu človeku nemogoče.
Ob koncu pa bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. ,
Mihael Urshich, tajnik.
članice opravijo sv. spoved dne 19. marca, in v nedeljo ob polosmi uri zju traj naj se zberejo v šolski dvorani. Vsaka članica je dolžna, opraviti velikonočno spoved in obhajilo. Kazen bo 20 ct., katera ne stori te dolžnosti.
S sestrskim pozdravom
Antonija Stukel, II. tajnica.
Chicago, 111., 13. marca. — Društvo sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. je sklenilo na redni mesečni seji 6. marca, da bomo imeli skupno spoved v soboto 19. marca in sveto obhajilo v nedeljo med osmo sveto mašo. Kakor je znano, smo imeli pretečeni mesec 40 urno pobožnost, je že takrat precej članov opravilo svojo versko dplžnost; ostali pa glejmo, da se v polnem številu udeležimo, in pokažemo, da smo dobri katoličani in dobri člani društva in naše slavne Jednote.
Nadalje vsi oni člani, ki so na potnih listih, naj blagovolijo opraviti svojo versko dolžnost, kjer jim je mogoče. ter naj pošljejo spovedni listek tajniku, da jih zroči duhovnemu vodju K. S. K. J.
Koncem pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. in vam voščim vesele velikonočne praznike.
John Zvežič, I. tajnik, 1835 W 22d St.
Joliet, 111., 11. marca. — Naznanja se članicam društva sv. Genovefe št. 108, da bo imelo skupno sv. obhajilo v nedeljo, dne 20. marca. Zatoraj naj
Indianapolis, Ind., 13. marca.—Tem potom naznanjam vsem članom društva svt Alojzija št. 52 K. S. K. J., da bode 4. redna mesečna seja dne 3. aprila ob 1. uri popoldne v Gačnikovi dvorani. S tem opozarjam vse člane, da se kolikor mogoče udeležijo seje. Kdor se ne udeleži, brez posebnih vzrokov, zapade kazni po pravilih. Iineli bodemo namreč več važnih razgovorov.
Kar se tiče listkov velikonočne spovedi, prosim, da mi iste izročijo vsi o pravem času, sicer se bodem posluževal navodila g. duhovnega vodje. Kdor hoče imeti dobro društvo, se 'mora ravnati tudi po pravilih istega.
Naše društvo sv. Alojzija št. 52. K. S. K. J. jako lepo napreduje. To je razvidno že iz tega, ker je napredovalo v teku enega leta za 53 članov. Društvo šteje 131 članov in 30 članic.
Koncem pozdravljam vse člane in članice društva sv. Alojzija št. 52 ter naše slavne K. S. K. Jednote. Želim vsem skupaj vesele velikonočne praznike!	John Matelič, tajnik.
St. Louis, Mo., 14. marca. — Naše društvo sv. Srca Jezusovega št. 70 K.
(Nadaljevanje na 8. strani.)
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v nj»govern kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki,, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET
JOLIET, ILLINOIS.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
N. COLLINS ST., JOLIET, ILL-
Piite Elk: Brand" Toi^ro
Izelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO, NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
B. BERKOWITZ
910 N. Chicago Street. JOLIET, ILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vas, v to stroka, spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila po nizki ceni.
/CêFFèë
PuaHijT
Kakovost kave se sodi po okusu. Fina cikorija, ako se pridene kavi, je ona tajnost dobrote, ki daje kavi moč in prijetnost.
FRANCK-OVO CIKORIJO
znan pridatek kavi.
je najboljša cikorija, ker je že dobila 40 nagrad za pristnost kakovosti. Franck-ova cikorija daje kavi dobro barvo in okus.
Pij kavo, ki ima primešane te cikorije in ne boš trpel, kot boš morda če piješ samo kavo.
. Franck-ovo Cikorijo izdelujemo v naših 18 evropskih tovarnah že skoro sto let. Najboljš’ hoteli in restavracije jo rabijo.—Vprašajte gro-cerja za pravo Franckovo Cikorijo. Glejte, da dobite pristno.
Heinrich Franck Sohne & Co., Flushing, N, Y.
American Branch, Heinrich Franck Sohne, of Ludwigsburg, Germany,
FRANCKI
11
Uh
Jamčenje.
gW-IMMIMaWH lll'i—.■UU—UUl .■uniumwunu UM—'»■■ni	... ...	_
Vsaka stva kaže, da bo v tem letu mnogo napredka v vsakem oziru. Denarja bo dovolj in mnogi si bodo kupili domovanja.
Ko kupite loto ali hišo je prepotrebno, ■ da imate pisma popolnoma iamčena. Mnogo /emljških pisem je nepopolnih. Ako zahtevate JAMČENJE ko kupite posest se vam vne bo bati naprilik. Kdor prodaje se mu bolj mudi kot vam, ker on ima navadno več posestev naprodaj. Yedno glejte, da dobite pisma JAMČENA, tako da ste prepričami, da ne boste posestva zgubili.
Joliet Title and Guarantee Co.
110-112 N. Ottawa St.
Chas. F. Goodspeed, vodja.	JOLIET.
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
Kadar imate s sodiščem opraviti < brnite se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2 floor, Joliet, 111.
Z njim se lahko domenite v slovel skem jeziku, ker je Slovan.
TRNJEVA KRONA.
Legenda iz prvih krščanskih časov.
BS
(Nadaljevanje in konec.)
Sveta daritev je- bi^a končana. V dvorani hiije na Zionu je stal apostol Jakob, škof jeruzalemske občine, na vzvišenem prostoru in govoril zahvalno molitev:
“Zahvalimo Te, večni Oče za Tvoje sveto ime, ki si mu ^tanovanje pripravil v naših srcih in za spoznanje, vero in neumrjočnost, ki si nam jo dal po Jezusu Kristusu. Bodi Ti slava Vekomaj! Ti, vsemogočni vladar si stvaril vse zaradi svojega imena. Jed in pijačo daješ ljudem, da se Ti zahvalijo za njo. Nas pa hraniš z mesom in krvjo svojega božjega Sina, v katerem je večno življenje. Posvečeno bodi Tvoje ime in Tvoje kraljestvo pridi k nam, ker Tvoja je moč in oblast in veličanstvo na vekov veke. Amen.”	^
“Amen, amen” so ponovili zbrani kristjani in obrazi so se jim svetili, kakor spremenjeni od veselja, da so zavžili telo in kri Gospodovo. Klečali so še nekaj časa molče vtopljeni v pobožno molitev, potem pa se vzdigne Jakob in jim podeli apostolski blagoslov.
Ravno so se hoteli raziti, kar se začuje ropot pri vratih. Nekdo je želel, naj ga -spustijo nbtri. Vratar Jožef Arimatejec pogleda, kdo je in kmalu na to pripelje ali bolje rečeno prinese s pomočjo Sare bledega, bolnega moža v dvorano.
“Hvaljen bodi Jezus Kristus!” pozdravi Jožef skupščino.
“Na vekomaj, amen!” odgovorijo navzoči.
“Vi možje in ljubi bratje — nadaljuje Jožef — in ti Jakob in Štefan in Janez: poslušajte moje besede. Ta, mdj prijatelj, ki ga mnogi že poznate, rabi Jonas ben Eleazar ima veliko prošnjo do vas. Zato se je dal prinesti sem, četudi je bolan na smrt. Poslušajte ga in ne zavrnite mu .prošnje, jaz sem porok za resničnost njegovih besedij!”
Bolnik se je vsklonil pokonci in pomaknil za korak naprej. Videlo se je, da je zbral skupaj vse svoje moči.
“Vi, prijatelji moji!” je pričel s tresočim glasom, “kakor veste, jaz sem v veliki potrebi. Ne mučijo me samo silne bolečine v glavi, ampak še bolj trpi moja duša, ker ne morem priti k Gospodu, kakor bi moral in kakor je potrebno za moje ¡zveličanje. Vi ste že molili za me, naj se me Bog usmili in zdaj, glejte! mi je poslal razsvitljenje. Videl sem nocoj v sanjah trnjevo krono Gospoda Kristusa in slišal glas njegove matere, ki me je klical. Zato sem prišel zdaj sem in vas prosim, peljite me k materi, da položi trnjevo' krono svojega Sina na mojo bolno glavo. Ona mi je razodela, da bom potem takoj ozdravljen in zadobil mir in pokoj srca. Vi me poznate in veste, koliko sem trpel in še trpita... zato vas prosim, rotim vas pri živem Bogu, usmilite se me!” Umolknil je in utrujen sedel na klop, med tem ko sta ga njegov prijatelj Jožef in žena Sara ljubeznjivo tolažila.
Zbrani kristjani so nekaj časa nati-hojrria govorili med seboj, potem pa nastopi Jakob in pravi:
“Ne-,poznam vzroke, zakaj bi mi odbili prošnjo, katero podpira sam duh božjii Janez, pelji rabija Jonas k materi in povej jej, zakaj je prišel sem. Ona bo gotovo uslišala njegovo prošnjo. Mi pa, bratje moji, se hočemo združiti v molitvi, da bo Gospod bolniku milostljiv m mu podelil zdravje na telesu in na duši.”
Pokleknil je in vsi so pokleknili za njim. Janez, ljubljenec Gospodov, ki mu je bila mati božja izročena v varstvo, pa je prijel Jonasa za roko, rekoč: “Pojdi, jaz grem s teboj.” In ko se je Sara ozrla vanj s pogledom, izrazujočim tiho prošnjo, je pristavil: “Naj gre tudi tvoja žena s teboj in Jožef, tvoj prijatelj; slab si in potrebuješ pomoči.”
Odšel je skozi vrata in za njim sta Jožef in Sara peljala bolnika, ki se je vsled razburjenosti tako tresel, da sta ga morala na pol nesti. Šli sb po stopnjicah navzdol in potem skozi prostrano vežo, ki je bila ob obeh straneh obdana od okroglih stebrov, kakor so bili tiste čase v navadi v premožnih judovskih hišah. Prišedši do širokih vrat, Janez potrka in takoj se odpro. Vstopili so v sobo, ki je bila namenjena za čakalnico tujcev. Jonasa polože v naslonjač, da si oddahne, Janez pa pravi: “Počakajte tukaj!” in izgine za pregrinjalom.
Začulo se je šumenje obleke, kakor da je kdo vstal s sedeža, potem zamolklo govorjenje učenčevo, slednjič iz-pregovori ženski glas: “Naj revež vstopi!”
Kakšen glas je bil to?! Jonas je stegnil obe roki proti smeri, odkoder se je zaslišal. “To je bil glas, ki sem ga čul v sanjah.”
Sari je močneje bilo srce. “Torej te je res klicala!” je zašepetala.
Zdaj pride Janez, odgrne zagrinjalo in jih prijazno povabi: “Pojdite k materi!”
Jonasa zdaj ni bilo treba več podpirati. Šel je sam. Plamen je gorel v njegovih očeh, roki je imel razprostrti in tako je stopil v sobo, kjer se je imela odločiti njegova osoda.
Soba je bila srednje velikosti, s stropa je visela lična svetilničar, stene so bile belo barvane, oprava priprosta, izvzemši dragoceno skrinjico iz cedro-vega lesa, ki je stala na posebni podstavi. Okna so bila na pol odprta, da je prihajal notri sveži nočni zrak.
In v sredi te sobe je stala žena... ljubeznjive materine oči so se z bledega' obličja ozrle na prišleca, mehke materine roke so se stegnile k bolniku naproti.
“Bodi mi pozdravljen, prijatelj, kaj želiš od mene?” je rekel čudoviti glas.
Jonas je hotel odgovoriti, pa m mo-
prosim, da bi mogel svoj križ nositi z vdanostjo in potrpežljivostjo, kakor je'On svojega nosil pred menoj! Gospod, Tvoja volja se zgodi zdaj in vekomaj, amen!”
Potok solza je zadržal Jonasu daljno govorjenje. Položil je čelo na tla in ležal, kakor klasni dar na oltarju, med tem ko je iznenađena Sara v obupnosti vila roki in Jožef z občudovanjem opazoval premembo, ki se je zgodila v duši njegovega prijatelja.
Noben pričujočih ni spregovoril besede. Slednjič je Marija prekinila molk:
“Ali veš, Jonas, sin Eleazarjev, da si zdaj prerojen v duhu in resnici?”
“Da, mati, čutim. Čudež preroje-nja se je zgodil. Hvala Tebi, večni Oče, za neprecenljivo milost, ki si me obdaril z njo. O, moj Bog in moje vse, kaj rabim še drugega, ko sem spoznal Tebe in Tvojo sveto voljo!”
Na obrazu matere Kristusove se je nenadoma prikazal sijaj, svetel kakor
NASLOVNIK
igovcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom
vina na proda
JOLIET, ILLINOIS.
gel. Ni besede ni mogel spraviti iz ust. Tedaj je Sara odgrnila pajčolan s°lnčni žarek. Poigral je okrog njene
in se globoko priklonila.	j Slaye in izginU tako na^°’ kakor
“Gospa, dovoli mu, da .se dotakne Pr>šel. Smehljala se je v svitu nebe-trnjeve krone Tvojega Sina in ozdrav- ške JePote- Potem se je sklonila na ljen bo!” je rekla in glas se jej je tre- 1 ležečega Jonasa in na lahko dotaknila, sel.
\DLER J C. & CO„ 112 Exchang< St., priporoča rojakom svojo mcs nico.
4RAY-EVA LEKARNA SE PRI poroča slovenskemu občinstvi * Jolietu. Velika zaloga. Nizke cr ae. 104 Jefferson St., blizu most.-
JHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicag. st., blizo slov. cerkve. Prodajaln; moških in ženskih ob’ek.
DENAR NA POSOJILO. POSO jujemo denar na zemljišča pod u godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicag*. St. Prodajalna pohištva in moški! oblek.
Ustanovljena 1S71.
Iti
Of Joliet. Illinoii.
Kapital m preostanek $300,000.00.
rejema raznovrstne denarne ulogi ter pošilja denar na vse dele sveta.
C.
J. A. HENRY, predsednik.
H. TALCOTT, podpredsednik, HENRY WEBER, blagajnik.
Dobro črno in belo novo vino, muš kotel po 30c gal., reesling po 35c ga! Vino od leta 1908 črno in muškotel p* 40c gal., reesling 45c gal. Staro bel< vino po SOc gal. Sladki mošt 24 ste klenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posod* dam zastonj.
“Hill Girt Vineyard’
Ana Vogrin
Izkušena babica.
205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, 111
Katarina Mašat
FINK MATH, 500 Francis St. benik (contractor).
Sta*.
! ne da bi bil on to opazil, s trnjevo kro-
Mati Kristusova je malce pokimala z glavo in se obrnila k skrinjici iz cedra ob steni. “Molite in zaupajte!” je rekla.
Pokrov skrinjice se odpre, Marija se vskloni in vzame iz nje nekaj, kar je bilo zavito v belo platno.
Jonas je zdrsnil na kolena, istotako Sara in njegov prijatelj. Vseh oči so zrle %a Marijini roki. V sobi je vladala tolika tihota, da je bilo slišati teško dihanje bolnikovo.
Počasi je odgrnila platno od skrivnostnega predmeta in v njenih rokah se je pokazala trnjeva krona.
“To krono je nosil tvoj Odrešenik za te” je rekla Jonasu in ustnice so jej trepetale.
Ta pa se je krčevito premikal na kolenih. Njegovi pogledi so se vbodli v krono vseh kron, ki jo je zdaj prvikrat videl v resnici.
Bila je spletena iz trdih, ostrih, bodečih trnov. Po palec in več dolgi so štrleli iz nje od vseh stranij. Konci ■teh trnov so bili rudeče barve, nekateri odlomljeni; tudi na vejicah trnov so se kazali sledovi posušene krvi.
Jonas se je nehote prijel za glavo; zdelo se mu je, da se hočejo ti grozni trni zabosti v njegovo glavo. Kake bolečine je morala ta mučeniška krona prizadevati Jezusu?! In on jo je nosil ure in ure brez tožbe.. . nosil na potu na Kalvarijo, nosil na križu, da njego va smrtnotrudna glava niti na trdem lesu ni mogla najti najmanjšega po koja!
“To je nosil tvoj Odrešenik zate’ ponovi Marija, kraljica mučenikov in strašna krona se je tresla v njenih rokah.
Jonas je vstrepetal. Tudi za njega, za njegove grehe so se zadrli ti trni v sveto glavo božjo in jej zadali pol no krvavih ran! Nedolžni Sin božji je vzel nase tudi njegove grehe in za nje zadostoval. Kako strašno je bilo to trpljenje polno "zadostovanja, je Jonas spoznal še le zdaj — in vendar je videl samo majhen del muk! In vse je trpel s trnjem kronani iz ljubezni! Iz velike, velike ljubezni do izgubljenih ovac, ki jih je prišel rešit!
Srce skesanega moža se je začelo topiti, kakor vosek na solncu. Na to še nikdar mislil ni! Vse se je zgodilo iz ljubezni! Iz ljubezni! Jonas je jokal, kakor otrok.
Marija pa je rekla slovesno: “Tako zelo je Bog ljubil svet, da je dal svojega edinega Sina" za odrešenje grešnikov.”
Da, mati je to že zmirom vedela Ona se je udeležila dela odrešenja prostovoljno je dala svojega Sina, brez tožbe je stala pod križem iz ljubezni do ubozega človeštva.
Jonas je legel zdaj na tla in polju bijal prostor, ki se ga je dotaknila no ga matere božje.
“Jaz grešnik, ubogi nesrečni greš nik!” je ihtel. “Tako drago sem od kupljen! Toliko je stalo moje odre šenje! O, moj Gospod in moj Bog Moj Odrešenik in Izveličar!”
Druzega ni mogel reči. Ponavljal je zopet in zopet: "Moj Odrešenik in Izveličar!” in ni vedel, kaj se je zgodilo z njim; čutil se je popolnoma spremenjenega. Srčno kesanje je rodilo v njem čisto ljubezen do Boga.
Ni vedel, pri čem da je; ni vedel, je li eno sekundo ali eno uro ležal na tleh, ko mu glas materin zopet zadoni na uho:
“Vzdigni se, Jonas, sin Eleazarjev in dotakni se krone, ki jo je moj Sin nosil za te. Ozdravel boš!”
Počasi se je*vzdignil pokonci: Dolgo je zrl na dragoceni zaklad, na krono bolečin — enkrat je že stegnil roko, da bi se je dotaknil, pa roka mu je omahnila.
“Ne,” rekel je odločno, kakor junak, ki premaga samega sebe. “Ne, ne spodobi se za me, da bi kakor bolno dete prosil za odnehanje bolečin, ko je moj Izveličar tako strašno trpel za me. Tudi nisem vreden, da bi bil ozdravljen, ker sem preje v svoji neveri za-metaval milost. Razven tega sem svojo bolezen prenašal le z navidezno vdanostjo, med tem ko sem na skrivnem v svojem srcu mrmral zoper Boga. Od danes naprej vem, kako jo moram prenašati. Če si je moj Bog dal svojo glavo prebosti za me, ponudim jaz svojo prostovoljno trnom bolečin v dokaz, da spoznam, kaj je On storil za me. Ne, zdravja ne pro-| sim — in Jonas se je znova vrgel k j nogam matere božje — ampak milosti
no njegove glave.
In Bog, ki ponižne povišuje in daje skesanim svojo milost, je storil zdaj da je bil rabi Jonas ozdravljen. Daritvena kri Kristusova, s katero je bila oškropljena trnjeva krona, je storila čudež in Jonas je vstal s tal, kakor rešen mož. Bil je zdrav in brez bolečin od tiste ure.
Sv. Jožef, patron umirajočih.
GRAHEK IN FERKO, 207 Indian. St. Mesnica.
BOX 77.
Stefan Jakše, prop Crockett. Ca!
IZKUŠENA BABICA 309 Granite St.	Joliet, Ills,
(. P KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Ob* telefona 8. Joliet, 111.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio Si Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indian* St. Gostilna.
Več desetletij je preteklo, odkar se je v večjem mestu na Vestfalskem res pripetila sledeča dogodba:
Pobožen, goreč duhovnik je ponoči klican k nečemu bolniku. Sla, ki ga kliče, ne pozna; a ker izjavlja, da gre za hudobolnega človeka, se ne premišlja dolgo in gre z njim.
Neznanec ga vede po več ulicah in cestah, dokler se ne ustavi pred neko hišo. Kako se duhovnik začudi, ko spozna v tej hiši dokaj znano mu zloglasno hišo; kako se še bolj začudi, ko se ob njunem vstopu v hišo ne zmeni zanja nobena od oseb, ki se nahajajo notri; nihče ju ne sprejme in menda nihče ne opazi. Duhovnik sledi svojemu vodniku več stopnic navzgori do male podstrešnice; komaj je prostora nji za posteljo, v kateri leži bolnik, in za stol pred posteljo, ki nanj sede duhovnik; neznani sel ga ni spremil v izbo.
Takoj začne duhovnik osuplega bolnika pripravljati na sv. spoved. Ta pa nikakor ni bil poslal po duhovnika in si ne more pojasniti, kako je doznal o njegovi bolezni. Iz njegove slabe okolice ga pač nihče ni obvestil.
No, o tem hočeva govoriti pozneje,” mu odvrne duhovnik. “Najprej hočeva urediti vest.”
Nato pomaga ubozemu bolniku, ki se nič več ne upira, da razkrije pred njim grehe in sramotne čine dolgega pregrešnega življenja; pomaga mu, da si svoje srce olajša s spovedjo, katere ni opravil že mnogo let; vzbuja mu kes, tako da je njegovo srce skrušeno; navdaja ga s pogumom in upanjem na posmrtno življenje, ko mu bo življenje na svetu kmalu končano. In ko je bolnik, radovoljno poslušajoč vse tolažbe duhovnikove, utešen in okrepčan s sredstvi milosti naše svete vere, te daj ga duhovnik vpraša, ali se ne spominja, če je v svojem življenju kaj dobrega storil ali kacega svetnika po sebno častil?
“Da,” pravi bolnik. “Moja mati .(in solze mu žalijo oči, ko se spominja svoje matere), moja mati mi je na svoji smrtni postelji rekla: Eno mi obljubi, da potem mirno umrem. Obiju bi mi, da hočeš vsak dan vsaj eno “češčenomarijo” moliti k svetemu Jožefu za srečno smrt. Takrat sem že bil malopridnež, ampak obljubil sem materi, nisem mogel drugače; in pri obljubi sem ostal — tudi nisem mogel drugače. Če sem zvečer legel k po čitku, ne da bi zmolil svoje “češčene marije”, nisem imel pokoja, dokler nisem obljube dopolnil. In evo slike svetega Jožefa, ki sem molil k njemu, nadaljuje bolnik, kazaje z roko na podobico, visečo na steni nad posteljo.
Duhovnik vzame sliko raz steno in si jo natanko ogleduje... Z začudenjem in svetim strahom spozna na sliki tistega, ki ga1 je poklical k bolniku Z začudenjem in svetim strahom od pre tresorok vrata bolniške izbe, am pak sedaj ne več nepoznani sel je iz ginil. Duhovnik ga tudi ni več videl.—
Dragi bralec, ti si morda misliš, to je ena izmed pripovesti, ki se tolikrat pripovedujejo — kdo naj jo verjame Verska resnica naše sv. cerkve gore nja dogodba seveda ni, ampak resnična je brez vsacega dvoma. Celo imeno vali bi ti lahko ime mesta; tudi ime duhovnika; tudi pripovedovali o smrti duhovnika. A tega rajši nočemo; am pak resnična je dogodba, če verjameš ali ne. — In kako si hočeš, dragi bra lec, obrniti v prid gorenjo pripovest? Mislimo, če je imel sv. Jožef do ubo zega grešnika, ki je molil vsak dan eno “češčenomarijo” k njemu, toliko ljubezni in usmiljenja, da je sam po klical duhovnika k njegovi smrtni postelji, da reši ubogega grešnika ve čne pogube, potem smeš imeti tudi ti nekoliko, ne—mnogo, prav mnogo za upanja do svetega Jožefa. Saj veš, da je patron umirajočih, ker je imel srečo, umreti v rokah Jezusa in Marije.
5TONICH GEORGE, 813 N. čhic* go St. Trgovca z grocerijo, pr*-mogom in pošiljanje denarja.
CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod-i-.-iii v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo
. B. Schuster
Young Building.
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, lil
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 26.
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BREWERY izdelovalci
ULEŽANE PITI
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts.
Phone 182.
ZASTOPNIK
WAUKEGAN, ILL.
vseh parobrodtiih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežb«
točna.
**^^4*. Æ&dh
W HP HP HP HP HP HP HP HP HP HP HP
%
Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Na-ravoznanci vseh vekov* so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano
JOSEPH TEINEB’8

fttOlâTBRKfr
Trinerjevo Zdravilno grenko
vino.
«
*
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rudečega vina in importiranih grenkih želišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, «e tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju.
*
*
%
To te čudežno zdravilo
(»istri okus, kredča živce,
¿isti kpi, eetii obrazno Barvo, pomnoži pozam,
odstrani neprebavnost,
donese mirno spanje, daljša življenje.
*
Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki To se n« more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Združ. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vredno?* -ega leka.. .Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Piiite nam v maternem jeziku.
*
%
1333-9 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL.
*
t pozabite poskusiti Trinerjeve Hrvaške Importi rane Slivovke in Slo* skega Brinjevca, vrne domačega izdelka.
tip <*» MN
tjft tip tjb tip tip t#t tip tip tip tip tip Up tip tip tip tip tip tip
AMFRIKANSKI SLOVENEC, 13. MARCA 1910.
John Stefanie
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, Ih
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, lx vrstna vina in žganja ter prodajo pri jetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET
Tom Stefar.cich
N. W. Phone 577.
1000 N. Chicago St,	Joliet, Ills.
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boi kupoval od nas, ti bomo lej postregli z najnižjimi tržnimi c» nami... Mi imamo v zalogi vsakovrst nega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij me&ki it in trdi les, late, cederne stebre, deski ia iinglne vsake vrste.
Nas piostor je na Desplaines «lic blizu novega kanala.
Predno kupii LUMBER, oglasi st pri nas in oglej si našo zalogo I Mi C? bomo zadovoljili in ti prihrinili denar
W. J. LYONS,
Naš Office .in Lumber Yard na vogli DES PLAINES IN CLINTON ST*
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
Tie L ff. Finer Dri Go.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbii in C’, icago Sti
Točim izvrstno pivo, katero izd* luje slavnoznana Joliet Citizens Brt wery. Rojakom sc toplo priporočan
Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce.
JOLIET STEAM DYE HOUSE (Straka & Co.)
642-644 Cass St., - Joliet, Illinois. Oba telefona 488.
Pridite k metli na obisk ko se mudite v Lockportu.
Sveže pivo in druge pijače so vedno na razpolago.
Anton Dowiak,
Sth Street
Lockport, 111.
KAM PA GREŠ, JOŽE?
drugam ne kot k Mat. Štefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žga-nJe, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
mat. STEFANICH-U,
400 Ohio Street	Joliet,, Ills.
CENJENI ROJAKI PO MINNESOTI.
AKO želite kupiti lote v mestu Du luth-Superior, blizu novih tovarn, ali AKO želite kupiti lepo farmo v sadje-rejskem pasu države Michigan, ali AKO imate kaj posestva zavarovati proti ognju, obrnite se vedno na podpisane.
MI SMO ZASTOPNIKI
zanesljivih družb za ves rudarski okraj države Minnesote in Vam jamčimo popolnoma pošteno postrežbo.
GEO. L. BROZICH AGENCY, Ely, Minnesota.
^	na dan in več stalnega do-
in	bička jamčimo agentom z
r	importiranimi avstrijskimi
podobami. Nobene opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti:
A. S. SILBERMAN,
352 Pleasant Ave., St Paul, Minn.
Podružnica: Eveleth, Minn. JOHN B. SMREKAR, Manager.
ZAPOMNITE SI! Zmožnost Angleščine Vam primerno delo dobi.
Kako se pa priučite Angleščine brez učitelja? Po navodilu: Slovensko An gleške Slovnice, Slovensko Angleškega Tolmača in Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, da sc lahko vsakdo brez velike muje toli ko potrebne angleščine privadi. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St. New York, N. Y Pišite po cenik knjig!
Bolte & Lavrič
slovenskihotel
208 Jackson St. Joliet, 111.
N. W. telefon 306
Rojakom naznanjava, da imava na razpolago čedne prostore za prenočišča in brano. Cene primerne. — Kadar se mudite v Jolietu ste vabljeni, da se oglasite pri nas.
IDolorociošli !
vwwwwwwwwwywwi
& Sli
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVAI	4*
|| NOTAR C*
Kupuje in prodaja zemljiiča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug. poškodbi.
Zavauje tud. življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko sl. oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
VAWAWAWUVYVMAYWWlYl
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno g-ostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše poi terjevo pivo, izvrstno žganje, domači vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, Ih
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me «o po naj nižji ceni? Gotovo! V mesnic
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže- in prelca jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i» ooskusite naše meso.
Nizke cene in doDra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 4531. N. W. Phone m;.
TR0ST& KRETZ
—• izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
“The U. S.” 10c. in “Meerschaum” 5c
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet, IB
Gostilno,
&
ROJA KOM
priporočam svojo
Phoenix Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žgan)' ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Sklofif
N. W. Phone 605).
n 3? N. Hickory St,	Joliet
RANOQUE.
Spisal P. Luis Coloma.
(Dalje.)
Nekega dne je Ranocjue ravno po pravljal preproge v hiši notarjevi. Se del je na tleh in vbadal pridno z veliko šivanko v pr.eprogo, ki je ležala preko hodnika. Nasprotna vrata so bila odprta do kraja, tako je mogel videti vse, kar se je godilo v sobi.
V nekem od vseh strani zaprtem stolu je sedel notarjev sinček, ki je bil hrom na nogah. Ogledoval je kme čko hišico, ki jo je sam sestavil iz raznih deščic. Ponosen je bil nanjo.
Poleg tega dečka je stal mlajši bratec. Njegovo telo je bilo močno in krepko, obličje zdravo in cvetoče. Toda on si ni zidal hišice. Roke je prekrižal na hrbtu in je z zavistjo gledal igrajočega svojega brata. Konečno mu je hotel podreti hišico in pričel se je boj med njima. Naenkrat se oglasi v sosedni sobi rezek ženski glas: “Otroci! Otroci! Kaj delate! Precej bom poklicala Cachano in strica Ca-nijo, da vaju zmaši v vrečo!”
Kakor bi ga gad pičil, tako hitro je na hodniku skočil Ranoque pokonci, ko je slišal te besede. Deset dolgih let se je zgodilo prvič, da je zopet slišal te dve imeni. Najprvo ni vedel, kaj bi storil. Presenečenje, radovednost, bojazen in strah so se borili za prvenstvo, in obstal je za nekaj časa, bled po obrazu in trešočih ustnic, kakor bi odrevenel.
Takoj nato je stopila stara dekla v sobo in oba bratca sta dobila par ne-prestranskih zaušnic za svoje vpitje in kričanje.
Ranoquemu se je poleglo in zadržal je deklo:
“Oprostite prosim, ali morebiti poznate to ženo —- Cachano — in strica Canijo?”
“Jaz? Hvala Bogu, ne!” odvrne starka in ga pogleda začudeno.
‘Saj ste vendar prej imenovali imena. In mislil sem, da ju poznate!”
“To sta vendar vlačuga in potepuh, ki ju bodo jutri v Z... obesili!”
Ko bi blisk pred Ranoguem udaril v zemljo, bi ga to ne prestrašilo tako, kakor te besede. Postal je bled kakor stena in skoraj brez zavesti se je opotekel proti durim, kjer je obtičal s klecajočimi koleni.
“Moj Bog, kaj ti je?” vpraša dekla prestrašeno. “Ali ti je morebiti slabo?”
“Ali je to zares resnično,” jeclja Ra-noque, ne da. bi poslušal starko. “Odkod veste! — Kdo vam je povedal? ------”
“Kdo mi je povedal?... Naš gospod notar, ki je imel opravek'pri procesu in se je še-le včeraj zvečer vrnil iz Z... Ali hočeš govoriti z njim? Gotovo sedi še v sobi in piše.”
Zaman je iskal Ranoque besed. Dvakrat je globoko pokimal z glavo, nato je kar omotičen sledil stari dekli, ki ga je peljala v pisarno notarjevo.
Notar je bil star, dobrovoijen gospod. Precej je spoznal veliko razburjenost mladeničevo. Mirno in točno je odgovarjal na pretrgana in zmedena vprašanja mladeničeva. Povedal mu je, da sta Cachana in stric Canijo pred dvemi leti storila strašen zločin, rop in umor; od onega časa se vrši izredno dolga preiskava. Sedaj še-le se je posrečilo vkljub trdovratnemu tajenju strica Canijo, dokazati njuno krivdo. Obsojena sta na smrt na vešalih. In pristavil je še stari gospod, da bi se morala obsodba izvršiti že en dan prej, pa so jo prestavili na naslednji dan, ker ni mogel rabelj prej priti v Z...
Notar je dobro poznal poštenost mladeniča, ki je stal kakor v omotici pred njim. Ko je vso zadevo pojasnil, stopil je prijazno k Ranoku in mu položil roko na ramo. Z očetovskim glasom mu je govoril:
“Kakor vidim, te zadeva jako zanima, sin moj. Po svojih močeh ti hočem pomagati, če mi bo le prilika da-
„ _ J»
na.
Doslej se je Ranoque na vso moč potrudil, da bi ostal miren. Ko pa je dobri gospod s svojim prisrčnim, ljubeznivim glasom stopil k njemu, se ni mogel več vzdržati. Z bolesti in hvaležnosti polnim pogledom je pogledal starega gospoda, sesedel se je na stol in je zaihtel, kakor bi se mu trgalo I srce iz prsi. Z obema rokama je zakrival solze, ki so mu lile iz oči. Notar je priskočil k njemu in je s pomirjevalnim glasom vprašal po vzroku njegove velike bolesti. Ranoque iz-početka ni mogel izpregovoriti niti par smiselnih besedi; ko pa je prišel nekoliko do zavesti, je razkril staremu gospodu svoje srce popolnoma, pripovedujoč mu povest svojega življenja.
Notarja je globoko ganila žalostna usoda Ranokova. Po svojim močeh je tolažil in osrčeval nesrečnega mladeniča. Ali zastonj. Ko je s težavo do konca povedal povest svojega življenja, se ga je polastil silen obup. Jokal je, vzdihoval in kričal pretrgane, nerazumljive besede. Konečno je skočil pokoncu in je vdrl skozi vrata s pretresljivim klicem:
“Kaj naj storim, moj Bog, kaj naj storim?”
S takimi čuvstvi ni mogel iti domov. Brez cilja in namena je lazil okrog. Priti ni mogel do nobenega sklepa. Pričelo se je že mračiti, ko se je konečno z vso silo nekoliko pomiril in se vrnil na dom. Consolation je sedela z napol dodelano nogavico za mizo in je živahno kramljala z dvema sosedama. Ranoque je izpregovoril z že-
nami le par navadnih besedi, nato je odšel v svojo spalnico. Oblečen, se je vrgel na posteljo.
Sedaj je prišla zanj ura izkušnje, ura onega boja, čegar veličastno predpodo bo nam je podal Odrešenik sveta na Oljski gori; prišla je zanj ura odločitve, ki stori iz človeka junaka ali iz slabotneža mučenika ali odpadnika, izvoljenca ali zavrženca.
Boj,-ki ga je Ranoque bojeval v tem času, je bil strašen. “Kaj naj storim?” je vpraševal vedno in vedno in je bil s pestjo po čelu. Toda odgovora ni bilo. Ali - bi mogel pretrpeti, ako bi ljudje s prsti kazali nanj, ako bi iznova slišal kot psovko ime Cachana, ako bi ga s strahom in sovraštvom, ali pa tudi z usmiljenjem imenovali sina obsojenčevega?... Kri je pričela valovati v mladeniču pri teh mislih; z nogami je divje tolkel ob konec postelje, z rokami je zagrabil blazino in jo stisnil, kakor bi držal za grlo njega, ki bi si upal kazati s prstom nanj. Ali bi v teh razmerah ne bilo zanj boljše, da bi odšel daleč v tujino, kjer bi ga nihče ne poznal? Pozabil bi na nežno skrb dobre vdove, ki ga je ljubila kakor svojega sina, in katero je on ljubil kakor svojo mater — pozabil bi in bi odšel... Kako neznosne bolečine, kako strašno grenkobo pa je občutil, če je pomislil na osamljenost, strašno o-samljenost, ki ga čaka v tujini!...
Konečno je premagala utrujenost mladeničevo telo in dušo. Ležal je iztegnjen preko postelje, ničesar ni premišljal, ničesar sklenil... kakor brez misli je strmel v plamenček one lučke, ki je neprestano gorela pred podobo Odrešenikovo; pobožna vdova je skrbela, da ni nikdar ugasnila lučka. Podoba je predstavljala križanega Gospoda in ob njegovih nogah presveto Devico, Kraljico angelov, mater Obsojenčevo, ki je ob njegovih* nogah vzprejemala dedščino sramote, ki ji jo je zapuščal njen Sin...
Naenkrat je zadrhtelo Ranoqueovo telo. Iz prsi se mu je izvil krčevit vzdihljaj, ki je prešel v lahen, miren jok. Kmalu je vse potihnilo, le plamenček v lučki, ki ji je pojemalo olje, je lahno prasketal.
Tedaj so se začuli od veže sem lahni koraki; nalahno so zaškripala vrata.
“Kdo je tukaj?” zakliče Ranoque in skoči prestrašen pokonci.
Jaz sem, sin moj,” odvrne vdova tiho in stopi z gorečo svetilko v sobo. “Saj se še slekel nisi!” pristavi prestrašeno, položi svetilko na tla in stopi bližje k mladeniču.
Opazila je vdova njegovo veliko razburjenost. Prijela ga je za vroče roke in mu potipala žareče čelo.
"Mrzlico imaš, sinko moj!” je zaklicala prestrašeno.
Ranoque je dvignil svoj potrti o-braz. Z objokanimi očmi je gledal nekaj časa svojo drugo mater, vzdihnil je globoko in zajecljal strašne besede:
“Pojutrajšnjem obesijo mojo mater in strica Canijo na vešalal...”
Vdova je onemela od strahu, ko je to slišala. Sedla je na stranico postelje in vila prestrašeno roke.
Čez nekaj časa je Ranoque zopet pričel govoriti. Povedal ji je vse, kar je izvedel. Vdova pa je mrmrala med tem sama s seboj:
“Sveta Devica!... Sveti Jožefi... Kaj naj storim?”
Ranoque je govoril pretrgano stavek za stavkom, kakor bi mu nekaj tičalo v grlu.
“Jutri,” je pristavil konečno po dolgem oddihljaju, počasi in jecljaje, “jutri... pojdem... k njej... in'bom... in bom pri njej... ostal, dokler je ne .. . bodo zakopali... v grob...”
"Jezus, ti si blazen, Ranoque!” zakliče Consolation prestrašeno.
“Blazen?. .
“Da, sin moj, to je očitna blaznost!
S tem bi si ti sam uničil svojo čast in dobro ime, meni bi iztrgal srce iz prsi, sin moje duše!...”
“Kaj pa naj sicer storim?” vpraša Ranoque z razklanim glasom. “Po čem naj se ravnam? Ali ne velja božja zapoved za vse? Ali je božja zapoved zato, da jo nosimo na jeziku, pa ne delamo in ne živimo po njej?”
“Ni postave na svetu, ki bi te silila, da to storiš!”
"Oh, mati!” zakliče mladenič in skoči na noge pred vdovo. “Ali naj drugače delam, kakor govorim? Ali me niste sami naučili četrte božje zapovedi, ki ukazuje, da moramo spoštovati očeta in mater?... Rad bi vedel,” nadaljuje mladenič v svetem ognju in s svetniško navdušenostjo, “kdaj moja mati sploh, potrebuje, da jo spoštuje njen sin, ako ne ravno v onem trenutku, ko jo svetna pravičnost pred vsemi očmi tira iz življenja v smrt?” Pri teh besedah so se dvignile prsi mladeničeve kakor gora, in iz njih se je izvil vzdihljaj, samo eden, toda velik vzdihljaj, enak nenadnemu izbruhu vulkana. Consolation ni mogla ničesar odgovoriti; s sklenjenimi rokami je sedela na stranici in z občudovanjem gledala Ranoqueu v obraz. Gledala je v svojega mladega junaka s takim spoštovanjem, kakor gleda morebiti mlad birmanček sveto junaštvo velikega mučenika. Bojazen, občudovanje, bolest in ponos, vsa ta čuvstva so jo obhajala, da ni mogla izpočetka izpregovoriti nobene besede.
“Prav imaš, sin mojega srca,” je rekla konečno z lahno nagnjeno glavo, “prav imaš!... Prosila bom strica Matija, da bo pazil na dom, in potem poj-deva jutri oba skupaj tjakaj... veš, sin moj, oba skupaj...”
(Konec prih.)
Anton Nemanich Sc Son,
1002 N. CHICAGO STREET 205 7 Ohio St.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA Chicago Pitone 2273	N. W. 416
Priporoča se Slovencem in H rvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmer nih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se to čno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA. Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344
NOVICE IZ ARIZONE. — ČITAJTE IN POMISLITE!
A. G. Isaacson, znani rudniški'kepten iz Eveletha, Minn., podpredsednik Lake Superior & Nevada Dev.-kompanije ter ravnatelj švedske m finske podporne jednote “Finland of America”, ki ima 20 letne skušnje v rudarstvu, se je prekratkem povrnil z mesta Douglas, Arizona, kjer je pregledoval zemljišče GRAND ARIZONA COPPER-KOM-PANIJE. Rekel je, da lastuje ta kompanija jako bogato ozemlje, ki bo sigurno enkrat ogromen bakren rudnik. Nadalje je rekel, da priporoča ljudem, ki žele narediti velik dobiček, da kupijo delnice te družbe za vsoto, ki jo premorejo.
Keptna Isaacsona sedanje bivališče je na Gilbert, Minn., kjer lastuje veliko hišo, in kdor želi ivedeti kaj v tej zadevi, naj mu piše in priloži 2 centa znamko za odgovor. Njegova konečna izjava v tej zadevi bode kmalu pripravljena, ki se bo razposlala našim delničarjem in vsem onim, ki bodo za njo prosili.
GRAND ARIZONA COPPER-KOMPANIJA lastuje veliko zemljišče blizu mesta Douglas, Arizona, katero je jako bogato na bakreni, zlati in srebrni rudi. Prirejevanje rudnika se nadaljuje z vso hitrostjo s pomočjo dveh parnih strojev in vedno večjem številom delavcev. Delavci delajo le za hrano in delnice, dasi je dovolj dela v Arizoni po drugih rudnikih, kjer bi lahko zaslužili po $3.50 gotovega denarja na dan, a delavci nočejo denarja, hočejo čim več delnic ko morejo dobiti od GRAND ARIZONA COPPER-KOMPANIJE, ker vedo, da pri jemanju delnic te družbe zaslužijo 50 do 100 dolarjev na dan.
Družba bo kmalu začela pošiljati rudo, ki je bogata na bakru, zlatu in srebru, sosednim topilnicam v mestu Douglas, potem se bode cena delnic zdatno povišala. Sedaj prodaje družba delnice le po 60 centov vsako, za gotov denar al na 5 mesečnih obrokov. Menj kot 50 delnic se ne proda osebi. Ko bode imela družba dosti denarja in ko bodo vse delnice razprodane bodejo iste uvrštene na javni trg, kjer boste lahko prodali iste raznim bankam in kupcem za velik dobiček. Ne opustite te prilike temveč pišite preč na
O. E. Petterson & Co., 213-14 First National Bank Bldg., Duluth, Minn.
JOUET. ILL.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets.
Both Phones 28
A\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\t\\\\\\\\V\\\\V\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\i\\\\«
*	a
r.
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. In to je gotov
SLOVENSKI POP
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
¡Joliet Slovenk Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Cb nedelji h N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Tokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj lasnico. Nadalje izdeluji. ista drui bn raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesl»:
SVOJI K SVOJIM!
u v w o J.	j. 1-	U V W .3 ± XVJ. !
&\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\^^^
Compagnije $ Generale * Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P,
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop oik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, I1L A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, IU.Paul Starič, agent, 110 South 17tH St, St Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet Illinois.

¿SRIKANSK1 SLOVENEC, 18. MARCA 1910.
40 J0H0V FARME
------ZA $800----------
VFOLINI WHITE RIVER (Bele reke) Michigan
k r je že nad 100 rojakov kup:lo zemljo. Zemlja za sadjerejo in sočivje.
Sadovnjak ali sadni vrt.
Ako gledate za lep dom, zase in družino, kjer ste lahko neodvisni ter vzgajate otroke v miru in v zadovoljstvu, vam tukaj nudimo to priliko.
Pridite, oglejte si in prepričajte se.
OPDYKE-SCHMIDT LAND CO.
PORTLAND BLOCK.
107 Dearborn St.,	CHICAGO, ILLS.
Joel S. French, glav- zastopnik.
Za pojasnila se obrnite pismeno ali osebno na slovenska zastopnika, gosp.
MATH GRAHEK
1006 N. Chicago Street	JOLIET, ILLINOIS.
GEO. L. BROZICH
ELY, MINNESOTA.
(Nadaljevanje s S. strani.)
S. K. J. bode imelo svojo skupno velikonočno spoved dne 19. marca in dne 20. marca ob osmi uri sv. mašo in potem skupno sv. obhajilo v hrvaški cerkvi sv. Jožefa. Vsi člani naj se zberejo ob polosmi uri v cerkveno dvorano, potem skupno odkorakamo k sv. maši.
Na'dalje opominjam tudi one člane in članice, ki imajo potne liste, da o-pravijo to versko dolžnost in listki se naj pošljejo naravnost meni o pravem času. V sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote. A tebi, list, obilo naročnikov.
Josip Simonich, tajnik.
v dosmrtno ječo radi nečega umora, j izvršenega leta 1903., je pred svojo | smrtjo izpovedal, da ima na vesti še j štiri druge umore. Vse te zločine jej izvršil iz ropaželjnosti.
Želodčni katar.
To je ena najnavadnejših bolezni in se sme nazivati vnetje sluznate mre-nice želodčne. Povzročajo jo navadno nezmernosti v jedi ali pijači. V mnogih slučajih jo ljudje imenujejo navadno nerazpoloženje ter skušajo ozdraviti s tem, da uživajo zelo začinjeno ali kiselo hrano in močne alkoholične pijače. To pa bolj škodi ubogemu želodcu nego ljudje mislijo. Edino pravilno zdravilo je Trinerjevo a-
i meriško zdravilno grenko vino, ker za-
■	jedno izpodbuja in krepi želodec ter ga vsposablja prejemati tečno hrano.
i Karkoli je vzrok želodčnega katara, Trinerjevo ameriško zdravilno grenko
■	vino donese hitro olajšbo. Uživaj ga, kadar opaziš premeno v svoji slasti ali
| telesni moči. Poskusi ga pri obolenju
; želodca, drobja, živcev in krvi. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So.
; Ashland ave., Chicago, 111.
Ustno izpiralo
si napraviš sam, če dodaš eno ali dve žlički Severovega Antisepsola v čašo vode, pa imaš sveže, antiseptično ust-I no izpiralo za manj nego lc. Tako je snažiti ustne votline, čistiti zrak, čuvati zobe ter zdraviti mehke, krvaveče ali gobaste zobrne. Antisepsol je koristen tudi za vsa katarna obolenja sluznate mrenice kjerkoli v telesu, za katar v nosu, grlu ali maternici. Rabi se kot pršno sredstvo ali vbrizgalo. Na prodaj v lekarnah; 25c steklenica. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa
Pooblaščeni Agent od vsih
Parobrodskih Družb,
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, le en blok od naše cerkve.
Chi. Phone 891. N. W. Phone 891 GARNSEY, WOOD & LENNON, Advokatje—Pravdniki Joliet Nat’l Bank Bldg., Joliet, 111. Kimate kaj s sodnijo opraviti, oglasite se pri nas. Pravica—je naše geslo.
JOHN LORKOVICH,
1324 E. Ohio St. N. S. Pittsburg, pa
Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod
se priporoča občinstvu v Pittsburgu ¡n okolici, tudi v slučaju krstov in porok.
Vabilo.
Uljudno vabim vse rojake, da me obiščejo na dan 19. marca, ker bom praznoval svoj godovni dan. Ker je letos ravno na soboto dan Sv. Jožefa, bomo imeli dobro zabavo. Imeli bomo izvrstno godbo in dobri prigrizek, pijača pa bo zastonj. Priporočam se v obilen poset.
Jos. Božič, gostilničar,
101 Indiana St.,	Joliet, 111.
Izpoved na smrtni postelji.
Boston, Mass., 15. marca. — Angles Sneli, ki je umrl tu v državni kaznilnici za srčno hibo in ki je bil obsojen
m
= Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
KNAFLOVE ULICE ŠT 9.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4-12 odstotke ter plačuje rentni davek sam.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron. Rezervni skladi . na->ajo 9,470,043 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklep
78.000.000 kron, ib sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve .......K 36,207.340
Posojila občinam in korporacijam ....... 2,392.039
Menice ............ 568.000
Vrednostni papirji .  23,660.702
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin .........  3,037.221
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je’ namenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron.
The Collins N. Y. Medical Institute
140 WEST 34th
= NEW YORK CITY.
1—Frank Severietti,Cleveland, Miss. V — treh tednih ozdravljen bolezni želodca, prs in vrat-a.
2 — Justo Hermandez Huntington, Ark. — Ozdravljen, Glavobola in želodčne napake.
J—Francis Lawandowski 416 So. Jackson Str., So. Bend, Ind. — Ozdravljena, odprtin, hrast in ispadanja las.
3— Jos. Miculka R. P. D., 1 Fast Bernard Tex. — Ozdravljen Nervozi tete in onemoglosti (slabosti)
9	— Ansbren Luksie, Tonopac, New. — Ozdravljen sifilisati-čnih znakov.
10	— Antanio Lo Castro 156 Troop Ave. Brooklyn, N. Y. V dveh tednih ozdravljen reumutizma.
11	— J. Jakobson , S perma tore hoos, Neb. — Ozdravljen generalne slabosti.
15 — J. Jacobson , S perma to-rehoca, Nebraska - Ozdra-ivljen generalne telesne oslabelosti.
16	— Ludwik Solek, 174 W. KinnyStr., Newark,N. J.— Ozdravljen,vnetja pljuč želodčnega katarja in vnetja oči.
17	— Lucija Turi, Box 126, Meadow Lands, Pa,—Ozdravljena Srčne napake.
18	— Don Sime Gulan Zadar Dalmacija — Ozdravljen kostnega reumatizma.
24—KriStio JordanofT.Box 897, Jerome, Ariz. — Ozdravljen, bolezni želodca,kašlja, in bolezni prs.
25 — Marija Olson, Wilkin-sbnrg, Pa. Ozdravljena, reumatizma.
29	— Nikola Haky, 344 East 21 Str., New York City -Ozdravljen generalne telesne slabosti.
30	— Miss. J. A. J. — Los Angeles, Cal. — Ozdravljena
reumatizma, telesne slabosti in bolezni želodca.
Sl — Petar Smith 2302 Bay Ave., Hoquiam, Wash. — Ozdravljen , reumatizma v nogah in hrbta.
Svetovnoznani slavni profesor zdravil, ustanovitelj The Collins New York Medical-Institute in pisatelj znamenite knjige Človek, njegovo življenje in zdravje.
NI BOLJŠIH DOKAZOV NA SVETU.
Zelo lahko seje poviševati in slovitega delati, z izmišljenimi zahvalni-cami, a vse drugače je dajati dokaze in resnico svojega delovanja. Med tem, ko se drugi zdravniki z lepimi oglasi polne samohvale in izmišljenimi zahvalnieami ponujajo, je ravnatelj THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE uposljen, z zdravljenjem stoterih Slovencev nad katerimi so drugi zdravniki obupali, ker jih z svojimi navadnimi zdravili niso mogli ozdraviti.
Ml OGLAŠUJEMO RESNICO
ako mi rečemo, da ravnatelj THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE ozdravi v jednem tednu več bolnikov kot jih drugi zdravniki vidijo v celem življenju, in
DOKAŽEMO
z tem, da navedemo nekoliko imen in naslovov ozdravljenih bolnikov kateri so bili svoječasno ravno tako bolni kakor ste vi danes. Poskusili so prej vse druge zdravnike, ne da bi jim isti zamogli kaj pomagati, akoravno so pri njih ves svoj denar potrošili. Danes pa Boga hvalijo, da so navsezadnje našli ZDRAVJE, MOČ, ZADOVOLJNOST IN ŠReČO po čudapolnih zdravilih, naših modernih in iskušenih zdravnikih.
NOBEDEN DRUZIH ZDRAVNIKOV
na svetu ne more oglasiti, tega kakor mi. Ker še niso bolnika ozdravili in ker še tiste dve zahvalnice katere tiskajo niso prave, ampak izmišljene in neresnične.
Ne verjamite in ne dajte se zapeljavati od tacih zdravnikov kateri so pričeli v tem letmen času, malo trgovino z ničvrednimi zdravili, ker dobro vedo, da je v tem letnem času največ bolezni in da je sedaj čas, uboge slovenske bolnike izkoriščati, kateri se ne vejo na pravo mesto obrniti. Taki oglaševalci gredo tako daleč, da si najamejo kakega neiskušenega zdravnika, kateri jim po ceni slušbo opravlja, ga oblečejo v novo suknjo, tako da v resnici izgleda podoben pravemu zdravniku in to samo radi tega, da zamorejo tembolj Slovenoe iskoriščati.
Verjamite tem, ako hočete biti zapeljani in izkoriščeni, pišite jim in se bodete o tem prepričali.
PIŠITE TAKOJ DANES PO
znamenito knjigo in priložite 15 centov v znamkah za poštnino. Vski Slovenec bi jo moral imeti.
URADNE URE SO
Vsaki dan od 9 ure predpoldan do 1 popoldan in od 2 ure do 5 ure popoldan. Vsaki torek in petek od 7 do 8 ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih od 10 ure predpoldan do 1 ure popoldan.
Glavni ravnatelj Dr. S. E. Hyndman.
Ako toraj boljujete na kakoršni koli bolezni, pišite ali pa pridite osebno v
5	— Miss. Anie Lukais, No. 27 Berry St., Brooklyn, N.Y.— Ozdravljena, reuinatizma v rokah in nogah.
6	— Ida Johnson — Cloquet, Minn. — Ozdravljena glavobola in želodčne prebave.
7	— J. Rebjak Swedesboro, N. J. —Ozdravljen bolezni pljuč.
8	— Mrs. Marije DobosNo. 640 Grand St., Brooklyn, N. Y. Ozdravljena bolezni maternice in neredne perijode.
12	— Mrs. John Gurka, East Rehway, N. J. — Ozdravljena, kroničnega zaprtja in želodčne bolezni.
13	— Mr. John Gurka, East Rehway, N. J. — Ozdravljen kroničnega glavobola, vrtoglavosti in Slabe prebave.
U — Marija Fontana, Trestlo Pa., Box 68 — Ozdravljena bolezni prs želodca in ledvic.
19—	John Skiptunas, McAdoo, Pa., Ozdravljen bolezni prs težkega dihanja in slabe prebave.
20—	John Ferschman, 174 East 8 St, New York City -Ozdravljen srčne napake in težkega dihanja
21	— Mrs. Roh Abbie, Neb. — Ozdravljena kroničnega reumatizma.
22	— Mr. Roh, Abbie, Neb. — Ozdravljen kroničnega reumatizma.
26—Frane Anfculik, 1350 Washington Ave. Oolumbus, Ohio. Njegov otrok ozdravljen od telesne slabosti želodčne bolezni i.t.d.
27	— Miss. Angelica Fran-kovič, 648 Eagle Ave. New York City. — Ozdravljena, srčne napake in bolezni pljuč.
28	— Mrs. Lidie Flaohbart Elm hurst Long Island N. Y. — Ozdravljena reumatizma v rokah.
32 — Florijah Rak, Herminie, Pa., Box 18 — Ozdravljen, prehlajenja, v trehtednih.
S3— T. P. Petof, Buhl Minn., Box 301 Ozdravljen očesnega katarja.
34 — Lvan Papež, Box 87 York Haven, Pa. — Ozdravljen težke notranje bolezni.



mmmš
O&m
VSTAL JE, KAKOR JE REKEL — ALELUJA!



RANOQUE.
Spisal P. Luis Coloma.
I
(Konec.)
V.
Poleg krasne stolne cerkve v Z... stoji mala kapelica. Njene lesene duri so navadno zaprte. Le enkrat sem jih videl otvorjene, pogledal sem v kapelico in mrzličen trepet mi je pretresel telo. Kajti to, kar sem videl, je bilo nekaj velikega in globokega.
Na črnem oltarju je gorelo šest sveč iz rumenega voska. Za njimi je stala velika, temna slika, ki je upodabljala Odrešenika sveta na poti na Kalvarijo.
Jezus Nazarenec je nosil križ na ramah. Oblečen ni bil v tuniko, ampak suknjo, ki je bila do pičice podobna onim suknjam, katere so nosili obsojenci, ki so stopali pod vislice. Sliko so zato nazivali “Kristus obsojencev”, in bila je stara navada, da so se obsojenci na poti v smrt tukaj pomudili in molili apostolsko vero...
O mogočni veličini, o pravi pobožnosti, o veliki tolažilni moči priča ta zamisel, ki jo je usmiljenje podalo sveti materi Cerkvi. To bledo, s krvjo oblito in omadeževano obličje Gospodovo me nehote spominja one veličastne, strašne podobe Sodnika živih in mrtvih, katero nam je opisal sv. Janez: Njegovo obličje se je bliščalo kakor svetlo solnce; njegove noge so bile kakor ruda, ki žari v peči, in oči njegove kakor dva ognjena plamena; iz njegovih ust je sikal oster, dvorezen meč, v desnici je držal sedem zvezd in v levici knjigo s sedmerimi pečati, in z njegovih ustnic je lil studenec luči...
In to preteče, mogočno veličanstvo, ta Bog, ki sodi tukaj sodnike in celo na zvezdah nebesnih najde madeže, on sleče obleko moči in veličanstva in se ogrne s suknjo obsojencev. Ponižno se približa obsojencu, roparju, izmečku človeštva, da bi mu bil v sramoti in zaničevanju enak, da bi opral njegovo krivdo s svojo nedolžnostjo, da bi mu kot brat izrekel upapolne besede: Pojdi mirno v smrt, saj sem te jaz rešil s svojo krvjo!....
O kako veliko je usmiljenje božje kako velika nehvaležnost sveta! Nehvaležni človek vidi in sliši to veličino, pa je ne občuti in ne razume. On gre mirno in se ne zgrudi od bolečine in ljubezni premagan na tla, da bi v upanju in sreči molil:
Spomni se, o Jezus mili, da so zame te umorili!
* * *
Vrata one kapelice so bila zopet enkrat odprta; oltar je bil pregrnjen s črnim pregrinjalom, in sveče so gorele
na njem. Spredaj proti cesti pa je bila na stopnjicah, ki so peljale v stolnico, postavljena., črno zagrnjena, miza. Na njej je stal krožnik s par novčiči, zraven sta sedela dva duhovnika in en svetni gospod. Zdaj pa zdaj je udaril eden izmed duhovnikov ob.krožnik in je klical s svečanim glasom:
“Za dušno ¡zveličanje obsojencev!”
Precejšnja množica ljudi se je prerivala semintja pred cerkvijo; najbolj so se drenali pred malo kapelico. Vsi so čakali prihoda zločincev s tisto mrzlično napetostjo in tistim divjim po-željenjem, ki priča, da globoko v srcu človeka spava — zver in da v življenju nobena stvar ne vzbuja tolike radovednosti kakor — prizor smrti.
Ura v stolnici je udarila enajst, in takoj nato je bilo po .vseh zvonikih v mestu ravno toliko. Deset minut pozneje je zopet zazvenelo enajst udarcev, enajst počasnih, votlih, strašnih udarcev, ki so zveneli tako, kakor bi smrtna kosa trkala na vrata večnosti.
Te udarce je udarjala ura na sodnem dvoru, ki je naznanjala zadnjo uro obsojencev in je morala vedno o-stajati deset minut za pravim časom.
Deset minut! Deset minut je podarjenih njim, ki so obsojeni na smrt. Zdi se, kakor zasmehovanje ta beraška, zadnja miloščina. Toda teh deset minut je včasih jako dragocenih; ne-spokorna duša se še more obrniti k svojemu Bogu!	______
Vedno bolj so se množice drenjale proti kapeli Kristusovi. Žalostna procesija je prihajala od ječe sem: spredaj oddelek kavalerije z jokajočo muziko, nato stric Canijo med dvema duhovnikoma. Črna suknja obsojenca— strica Canijo — je bila čezinčez pokrita z blatom in prahom. Kajti dvakrat še je obsojenec vrgel na tla in se je valjal po cesti. Njegova brezmejna jeza se ni polegla niti za trenotek, odkar je Cachana priznala skupni zločin in sta bila oba obsojena na smrt.
Tedaj ko je sodnik prebral obsodbo in je po navadi vprašal, če ima obsojenec do njega kako željo, ki bi mu jo mogel uslišati, tedaj je zakričal stric Canijo s penami okrog ustnic in z divje bliščečimi očmi:
“Kaj si jaz še želim?.. .Cachani bi rad razmesaril obraz!... Nož bi ji porinil v srce!... To si še želim in ničesar več!...”
Z divjo močjo je skušal zdrobiti verige; tulil je obupno, da ga niso mogli pomiriti.
Ko je prišla procesija pred Kristusa obsojencev, tedaj sta duhovnika zadnjič poskusila, da bi obudila kes v duši zločinčevi. Ali bilo je zastonj. Canijo je divje bil okrog sebe; enega izmed duhovnikov je pobil na tla. Medtem je tulil z uprav peklenskim glasom.
Za stricem Canijo je prihajala njega
zločinska tovarišica Cachana. Peljali so jo na vozu. Na slami je ležala stegnjena-, kakor bi bila -mrtva. .. Podobna je bila bolj živali kakor človeku. Na njeni levici je sedel Ranoque; hrabri mladenič jo je objemal z obema rokama in ji je pri tem šepetal neprestano tolažilne besede v uho. Na desnici je sedel duhovnik, ki jo je spovedal. Sveti križ je držal pred njenim obličjem.
Strašno počasi se je pomikal voz med množico.
Gledalce je ta strašni prizor ganil do solz. Vsi so občudovali in pomilovali hrabrega sina matere-zločinke.
Konečno se je ustavil voz pred Kristusovo podobo. Ranoque in duhovnik sta prijela Cachano mehko za roke, da bi ji pomagala na kolena.
“Molite apostolsko vero, mati!” je prosil goreče Ranoque.
Toda Cachana je gledala svojega sina s topimi očmi.in je pričela jokati... Nesrečnica ni znala moliti apostolske I vere!...
Ranoque je molil glasno naprej in Cachana je s težavo ponavljala besede. Jok je spremljal vsak njen glas.
Ko je zmolila apostolsko vero, jo je blagoslovil duhovnik pred oltarjem v kapelici, nato se je pridružil obsojenki, da bi ob smrtni uri stal ob njej.
Sredi trga so se dvigale vislice, čisto na prostem, gole in strašne. Še strašnejši je bil obraz rabeljev.
Ko je videla Cachana strašno zgradbo pred seboj, so osteklenele njene oči, podaljšale so se blede poteze na | obrazu in zaškripali so ji zobje v smrtni bojazni. Skrila se je v zadnji kot voza in je ječala.
Ranoque je stopil k materi in jo je pritiskal dolgo na svoje srce. Pokazal je na vislice in je rekel:
“Poglejte, mati, vaša gora Kalvarija!”
S svojimi rokami jo je podpiral in s pomočjo duhovnikovo peljal pod vislice —
VI.
Ranoque se je vrnil v spremstvu duhovnika, ki je pomagal materi na zadnji poti, proti onemu kraju, kjer ga je pričakovala Consolation. Ponudil je ob slovesu štiri goldinarje duhovniku, da bi bral svete maše za ubogo mater. Duhovnik ni hotel denarja; ginjen je bil do solz in obljubil je, da bo bral zastonj toliko svetih maš za mater, kolikor bo hotel njen dobri sin.	j
Ko sta bila Ranoque in Consolation sama, nista izpregovorila niti besedice, i Mladenič se je utrujen zgrudil na u-božno posteljo, ki je stala v sobi, in ona. je sedla k njegovim nogam* in je molila rožni venec...
j
Čast tebi, pobožna Consolation! j Čast tebi, junaški mladenič!
Ustanovljeno leta 1895.
Ustanovljeno leta 1895,
DEAN’S MUSIC HOUSE
Nekaj, ki je morda že pozabljeno.
Pred nekaj leti so nekateri prodajalci klavirjev smejali se in norčevali iz ideje g. Dean-a, ter so začeli prodajati klavirje, kot na javni dražbi. Eden mož pa Jolietu je prorokoval napredek take trgovine na drug način. On je vedel. To je kar je on vedel:
1.	Da obstojajo kondicije znanosti v trgovini s klavirji.
2.	Da bi g. Dean-ova metoda razkrila vse težkoče in jih odstranila.
3.	Da more Dean-ova prodajalna kupiti klavirje po najnižji ceni.
4.	Da zamore Dean-ova prodajalna prodajati fine klavirje po primerni ceni.
5.	Da cena v Dean-ovi prodajalni pomeni isto kot drugje pogodba.
6.	Da cene označene v oglasih morajo biti prave.
7.	Da le absolutno jamstvo in varnost proda klavirje najlažje.
8.	Da se mora trgovina s klavirji postaviti na trdno in varno podlago, cene morajo biti zmerne, kar bi pospeševalo napredek pri prodajanju klavirjev.
Preteklih 14 let je dokazalo, da je vsaka beseda te trgovine resnična, in tako je postala Dean-ova trgovina največja v Jolietu in okolici.
Ro si želite ogledati klavir pridite k nam. Poskusite naše klavirje in videli boste, da ste prišli v pravo hišo in boste našli pravo stvar za vas.
Oba
tele fona
DEAN’S MUSIC HOUSE
638 Jefferson Street
Prodajamo, tuniramo, popravljamo in premeščujemo klavirje ter jih oddajemo v najem.
Vedno večje povpraševanje po Severovih Zdravilih je najboljši dokaz njih vrednosti.
KAJ BI BOLEHALI?
Pred]sto leti je pisal neki slavni zdravnik, sledeče:	“Ravno tako lahko je biti zdrav, kot je biti bolan, za to je
vsakemu dano, da je lahko zdrav ves čas. Rabite li vi svoje naravne pravice? Ali je vaše zdravje trdno?
Ob prvem znaku bolezni ali slabih počutkov se spomnite na
Severova Zdravila
Njih moč in delovanje bo tako hitro in očividno, da ne boste nikdar več dvomili o njih uspešnosti. Bodite oprezni in glejte, da vselej dobite pristna Severova zdravila; ne jemljite ponaredkov. Poskuševanje z nepoznanimi zdravili je potrata novcev, in le podaljša vašo bolezen.
Lecijo že od leta1881. Gostoma panarejena, a nikdar popolnoma. Vredna so vašega zaupanja.
To so radovoljno poslana pisma ter so vredna, da jih preči tate:
Mr. Geo. Moloris, Belt, Mont., piše: “Rabili smo Severova Zdravila v naši družini že več let in iznašli smo da so uspešna in zanesljiva.”			“Prejeli smo v redu Severova zdravila,” piše Mr. E. Wagner, Quincy, Wash. “Storile so velika v naši družini, za to zaslužijo najboljšo priporočilo.”			Iz pisma poslanega nam po Mr. J. J. Shonka, Jordan, Mich., je posneto sledeče: “Ne moreni zadostno hvaliti in priporočati Severovih zdravil, ker vedno prinesejo uspehe.”
						
RABITE ŽELODEC PRAV!		PRENOVLJENA MOČ.			POMANJKANJE ŽIVČNIH MOČI.	
SEVEROV ŽELODČNI GRENČEC je vrednostna tonika za želodec, izvrstno zdravilo zoper izgubo okusa, odstranja neprebavnost in je vedno okrepčljiv. Cena $1.00.
SEDAJ JE ČAS RABITI
SEVEROV KRIČISTILEC, ki je pravo in zanesljivo spomladansko zdravilo. Napolnuje krvne žile z zdravo in svežo ter življenja polno krvjo. Odstrani mozolje in prišče. $1.00.
ALI VAS MUČI KAŠELJ.
SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA odstrani in vstavi vsake vrste kašelj. To je staro in zanesljivo zdravilo zoper bolezni pljuč, grla, itd. Prepreči nevarne posledice. 25 in 50c.
IMATE HRBTOBOL KO VSTAJATE?
SEVEROVO ZDRAVILO ZA JETRA IN OBISTI je varna in gotova pomoč v raznih neredih obisti, jeter in mehurja Toplo priporočan od onih, ki so ga že rabili. 50c in $1.00.
SEVEROV ŽIVLJENSKI BALZAM ohranjuje prebavne organe v redu, čisti in krepča kri, ter je zdravilo spoznano po svojih učinkih, kot najboljše zoper nerede želodca, jeter in prebavnih organov sploh. 75c.
ZAVARUJ SE PROTI PONESREČBI.
SEVEROVO OLJE SV. GOTHARDA je najbolj vrednostno domače mazilo za rane, otekline vnetje, revmatizem, srbenje, nevralgijo, hrbtenico, otrpel vrat, itd. Vsaka družina ga potrebuje. 50 centov.
ODSTRANITE PROTIN.
SEVEROVO ZDRAVILO ZOPER REVMATIZEM je večkrat čudežno ozdravilo zastaren in kroničen revmatizem. Urejuje vodno kislino in odstranjuje oteklino, olajša bolečine. $1.00.
GLAVOBOL, ZAKAJ?
SEVEROVI PRAŠKI ZOPER GLAVOBOL IN NEVRALGIJO hitro in sigurno vstavijo vsak glavobol, razdruži zastalo kri, dela glavo lahko, zavest jasno brez kakih neprijetnih nasledkov. 25 centov.
SEVEROV NERVOTON je znana in priporočana tonika zoper vsako nervoznost, kojo povzroče neredi živcev, izguba spanja, in pomirja živce in mišice. $1.00.
ZOPER PRITOŽBE.
SEVEROVE KROGLJICE ZA JETRA zdravijo zabasanost, razdruže zastalo kri ter spravijo jetra zopet v naravno delovanje. Prijetne za uživati in zanesljive glede uspehov. 25 centov.
LAHKO IMATE LEPO OBRAZNO BARVO.
SEVEROVO ZDRAVILNO KOŽNO MILO, ako se rabi z zaupanjem, bo uredilo kožo v nje izvirno lepoto in čistočo, odstrani črnilce, prišče in druge nadloge. Nenadomestno za otroško kopanje. 25 centov.
SLADKA SAPA.
SEVEROV ANTISEPSOL se rabi za izpiranje ust, grla, ker na ta način daje prijetno sapo, ohrani gobe, utrdi mehke čeljusti, odstrani nahod. Posebno dobro za izpiranje. 25 centov.
Lahko dobite ta zdravila od vsacega dobrega lekarnarja, a vedno vprašajte za Severova Zdravila in glejte, da dobite kar zahtevate. Ne prejmite ponaredkov.
Ako ne morete dobiti naših zdravil v vaši okolici, pišite naravnost nam.
W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
Vsakomur polijemo brezplačno sledeče knjižice na zahtevo: Krvne bolezni, Zdravje za Ženske, Kako Odstraniti tifitifl, Posledice Nervoznosti, Želodčne Boižzhl, Glavobol, Spomlad-ne Bolezni, Slovenski Almanah za leto 1910. — Zanesljiv nasvet zastonj.